Stewllka 12 • cena 60 din
Celle, 27, marec 1986
ft'
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACki SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Ptice letalci noú wrhovi
Pene
Novi tednik na planiškem smučar-
skem prazniku. Stran 12.
Res počitnice za wsakogar?
Ob predstavitvi letošnje turistične ponudbe Arenaturista.
Stran 9. _
Črni vikendi kilubulelo ¥sem predpisom
v Celju ni videti konca zapletom zaradi vikendov na Alja-
ževem hribu. Stran 6.
Celjani na srečanju
jugoslovansicih razisicovalcev
Na letošnjem srečanju mladih raziskovalcev iz vse Jugo-
slavije so osnovnošolci in srednješolci iz Slovenije sodelo-
vali z desetimi raziskovalnimi nalogami. Med njimi so za
srečanje izbrali šest raziskovalnih nalog učencev srednje
tehniške šole maršala Tita, eno pa so izdelali osnovnošolci iz
Štor.
Srečanje, ki so ga že pred leti poimenovali po Nikoli Tesli,
pomeni prikaz raziskovalne ustvarjalnosti osnovnošolcev in
srednješolcev iz vse države. Letos so učenci sodelovali s
triinpetdesetimi raziskovalnimi nalogami, sedem nalog, ki
so jih izdelali celjski šolarji, pa pomeni dobršen del sloven-
skega deleža na srečanju v Kumrovcu.
IVANA FIDLER
Kmetje pravijo, da bodo spomladanska opravila zaradi dolge zime vsa na kupu. Res bo treba pljuniti v roke, da bo
pridelek; najprej pa začeti z dognojevanjem, pri katerem pa bo hlevski gnoj s konjema vred (na fotograñji Edija
Masneca) bolj redek gost na naših njivah
40 let proge Brčko-Banovići
Gradilo lo le tutìi окоП 1000 mladlti Iz ceUskega območla
Obnova v vojni porušene domovine
in kapitalne izgradnje, kot smo takrat
rekli, je bilo vodlio prvih povojnih let.
Katje mlada generacija v vojni nosila
težo boja in tudi žrtev, tako je bila v
prvih vrstah tudi v obnovi in izgradili,
¿e med vojno organizirane lokalne de-
lovne akcije so leta 1946 prerasle v
zvezno, vsejugoslovansko akcijo mla-
dine. Da bi odprh pot črnemu zlatu iz'
banoviških premogovnikov v tovarne
in na domove, je postala pred vojno
nekajkrat načrtovana železniška proga
Brčko-Banoviči resničnost. Dotlej
vsßj v naši državi ni bilo primera, da bi
v desetih mesecih bila zgrajena nor-
malno tirna železniška proga v dolžini
SO kilometrov, po težkem hribovitem
in gričevnatem terenu in to z zelo malo
tnehanizacije, praktično s krampom,
lopato in samokolnico.
y tej akciji je sodelovala tudi mladi-
ca celjskega območja, v katerega je
sodilo takrat tudi Zasavje. Od maja do
konca oktobra so se zvrstile na delo-
viščih od Brčkega do Živinic, oziroma
Poljane, tri celjske MDB in sicer pr\'a
»Karla Destovnika-K^juha*, druga
»Fakinova« in tretja »Boža Mravlja-
ka*. V vsaki teh treh brigad je bilo
okoU 300 brigadirjev in brigadirk.
Organizacijsko je bila akcija organi-
zirana na pol vojaški način, sicer pa so
bih nekateri brigadiri, bivši partizani,
tudi oboroženi, kajti v Bosni so takrat
še bili ostanki četniških band. Brigade
so bile razdeljene na čete, le-te na vode
in desetine. Kot v slovenskih brigadah
sploh, je tudi v celjskih bilo precej
deklet, kar v brigadah iz drugih repu-
blik ni bilo običajno. Za celotno traso
so veljale enotne delovne norme, in
delo je potekalo v treh izmenah, torej
tudi ponoči. Vsaka brigada je bila na
akciji po dva meseca. Brigadirji so bi-
vali na prostem, spah zvečine pod šo-
tori in se hranili v po^j'^kih kuhinjah.
Šele v trelji izmeni, pred bhžajočo se
zimo, so ob progi zgradih tudi barake.
Delovna akcija je bila kovačnica to-
varištva, bratstva in enotnosti, po svo-
je pa učilnica za bodoče naloge in na-
pore. Najmnožičnejša svobodna dejav-
nos v prostem času je bilo opismenja-
vanje. Kdor je prišel na šoferski, mi-
narski in buldožerski kurs je pravza-
prav zadel glavni dobitek - poklic.
Govori se, da je bila udeležba vsilje-
na. Tako razmišljao tisti, ki so vzapeč-
kih doživeli, kako so brigadirji imeli
prednosti pri zaposlovanju, pri prido-
bivanju učnih mest, kar je razumljivo
in prav.
Prva zvezna mladinska akcija Brč-
ko-Banoviči je bila vrelec kadrov, кцј-
ti iz brigadirjev so se razvili mladi
družbeni delavci, najboljši proizvajalci
v tovarnah in mnogi poznejši strokov-
njaki.
JUREKRAŠOVEC
Po vzoru šolskih klopi
so tudi mizne police v
spodnji stranski dvorani
Narodnega doma (in se-
veda še marsikje drugje)
lepo popisa je in ilustri-
rane. - Med drugim lah-
ko beremo: koza, kozel,
bik, krave, klinci itd., da
o sledovih seksualne re-
volucije sploh ne govori-
mo. Ne vemo, ali so ude-
leženci sestankov tako
neresni in otročji ali pa
so morda sestanki tako
dolgočasni?!
(Novi tednik, 11. 3. 1970)
Uspešen start rolcometašev Aera
v srečanju med Aerom in Veležem smo videli težko in
ostro borbo v kateri so fizično slabši Celjani le dosegli lep
uspeh in zmagali 22:21. Tomo Kleč med Ivankovičem in
Aničem.
Foto: Tone Tavčar
Poletni čas
v nedeljo zjutraj bomo
•spet premaknili kazalce
eno uro naprej na -
poletni čas. Noč bo tako
krajca za eno uro (tisto
®ed drugo in tretjo uro
^utraj, ki pa jo bomo na-
domestili v jeseni, ko bo-
030 prešli nazaj na zim-
ski čas). Lahko bi rekli,
fre že za utečen pre-
nod na poletni čas in le
prvo leto je bilo nekaj
Več zmede in dogovarja-
nja, lani pa je že šlo brez
fapletov. Tako naj bi bi-
|o tudi tokrat, pa čeprav
J^mo morali v ponede-
чск vstati eno uro prej -
samo po soncu, seveda.
_S^
Naša pljuča že krepko načeta
Plini so dodobra uničili gozdove. Nalboll ogrožena le lelka
Le še četrtina gozdov v
velenjski in tri četrtine goz-
dov v mozirski občini ne ka-
žejo nobenih znakov poško-
dovanosti. To je osnovna, že
kar srhljiva ugotovitev iz
raziskave, ki so jo lani s po-
močjo republiškega inštitu-
ta za gozdno in lesno gospo-
darstvo opravili v Gozd-
nem gospodarstvu Nazarje,
kjer upravljajo z gozdovi
obeh občin.
Po popisu, ki so ga naredili
po mednarodno veljavni me-
todologiji, je v obeh občinah
poškodovanih 37 odstotkov
gozdov, od tega v občini Ve-
lenje 8.530 hektaijev ali 82
odstotkov in v občini Mozir-
je 8.308 hektaijev ali 24 od-
stotkov. Od tega je v prvi ka-
tegoriji, kier beležijo najtežje
poškctb^, zajeto v obeh ob-
činah že več kot 200 hektar-
jev gozdov:
»Umiranje gozda zaradi
onesnaževanja zraka z indu-
strijskimi plini in podobnim
je danes že tako širok pojav,
da postaja oslabljen in bole-
hen gozd že nekaj vsakda-
njega. Toda z gozdom je tako
kot z zdravjem. Njegovo
vrednost spoznamo šele, ko
ga izgubimo,* pravi Toni
Breznik, diplomirani inženir
gozdarstva, ki se v GG Na-
zaije z varstvom gozdov naj-
bolj ukvaija in kije s pomoč-
jo ostalih strokovnjakov pri-
pravil podrobno študijo sta-
nja. (Več na 7 strani).
2. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Podpora kandidatom na drugih
Icandidaciislfiii Iconferencali
Na drugih občinskih kandidacijskih
konferencah so na celjskem območju
ugodne ocenili predkandidacijske in kan-
didacijske postopke ter izvedbo volitev.
Da so bile priprave res dobre so potrdili
sami volilni izidi. Udeležba volilcev je bi-
la povsod dobra, kar nekaj pa je prime-
rov, da v delegacije kr^evnih skupnosti
ali temeljnih organizacij združenega dela
niso izvolili ljudi, ki so bili evidentirani
za odgovorne dolžnosti v občini, zato so
na konferencah dodatno predlagali možne
kandidate. V konjiški občini pa bodo mo-
rali v krajevni skupnosti Sojek-Kamna
gora opraviti nadomestne volUve za dva
delegata za zbor krajevnih skupnosti, ki
na volitvah nista dobila podpore.
Na večini drugih kandidacijskih konfe-
renc ni bilo razprav in so delegati potrdili
kandidate za odgovorne dolžnosti v občini,
republiki in federaciji. V Šentjuiju se je
zapletlo le ob predlogu, da bi bil za pod-
predsednika skupščinskih zborov samo po
en kandidat, čeprav so se na prvi kandida-
cijski odločili za dva. Odločili so se za kom-
promis - za enega ali dva kandidata. Tudi v
Celju se niso mogli odločiti med dvema
enakovrednima kandidatoma za predsed-
nika občinske skupščine, zato bodo odloči-
li delegati z volitvami.
Delegati so povsod soglasno podprli kan-
didata za zvezni zbor skupščine SFRJ -
Jožeta Mešla iz Celja, Jožeta Breznika^a iz
Laškega in Tomaža Križnika iz Mozirja. V
Šmaiju niso podprli kandidatov za vodstvo
republiške zdravstvene skupnosti, ker
vztrajno, da bi njen zbor uporabnikov vo-
dil Darko Bizjak. Drugod pomislekov ni
bilo tudi zato, ker n^bolj spornih imen s
prvih kandidacijskih konferenc ni med
kandidati, v Celju pa je večina tokrat pod-
prla tudi kandidaturo Franceta Popita za
predsednika predsedstva SR Slovenije.
V Celju so kandidati: za predsednika ob-
činske skupščine Tone Zimšek in Maijan
Žumer, za dva podpredsednika Jože Bučer
in Danica Homan, za predsednika zbora
združenega dela Konrad Korent, družbeno-
' političnega zbora Viktor Kranj c, zbora kra-
jevnih skupnosti Helga Volk. Za predsed-
nika skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti so kandidati:, v skupnosti social-
nega skrbstva Judita Ževart, raziskovalni
skupnosti Zvone Hudej, v telesnokulturni
skupnosti Pavle Bukovac, v kulturni skup-'
nosti Anka Aškerc, v izobraževalni Zlatko
Šentjurc, v skupnosti za zaposlovanje Al-
bert Lebič, skupnosti otroškega varstva
Smilja Presinger, zdravstveni skupnosti
Danijel Perčič, skupnosti socialnega var-
stva Zmaga Polak, v skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja za pred-
sednika zbora delegatov enote Bojan Volk,
v stanovanjski skupnosti za predsednico
skupščine Jožica Kovačič in v občinski ko-
munalni cestni skupnosti Janez Gril. Kan-
didat za predsednika izvršnega sveta občin-
ske skupščine je Miloš Pešec.
V	občini Laško so kandidati: Jože Krašo-
vec za predsednika skupščine občine. Ro-
man Matek za predsednika izvršnega sveta,
Boris Knavs za zbor združenega dela, An-
ton Zupančič za zbor krajevnih skupnosti
in Franc Perše za predsednika družbenopo-
litičnega zbora.
Za predsednike skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti pa so predlagani na-
slednji kandidati: Gizela Strnad za izobra-
ževalno skupnost, Stane Kužnik za kultur-
no skupnost, Stane Martinšek za telesno-
kulturno skupnost, Anica Perše za skup-
nost otroškega varstva, Milica Jan socialne-
ga skrbstva. Vlado Marot socialnega var-
stva, Franc Lipoglavšek zdravstvene skup-
nosti, Bojan Košak stanovanjske skupno-
sti, Andrej Hrup raziskovalne skupnosti,
Igor Skok je predlagan za predsednika
skupščine skupnosti za zaposlovanje,
Augustin Hrup pa skupnosti pokojninsko
invalidskega zavarovanja.
V	občini Velenje so kandidati: za pred-
sednika skupščine Drago Šulek, za pod-
predsednika skupščine občine Andrej Gre-
benšek, za predsednika zbora združenega
dela Franc Zerdin in podpredsednika Jurij
Veršec, za predsednika družbenopolitične-
ga zbora Miran Ahtik in Drago Bahun ter za
namestnika predsednika Branko Krajnčec,
za predsednika zbora krajevnih skupnosti
Jože Krk in podpredsednico Božidarka
Kortnik ter za predsednika izvršnega sveta
Miran Arzenšek.
Za predsednike skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti so kandidati: za kul-
turno skupnost Rado Slane, za raziskoval-
no skupnost Maijan Urbančič, za izobraže-
valno Jože Rovšnik, za skupnosti za zapo-
slovanje Milka Šinkovec, za SPIS Anton
Močilnik, za telesnokulturno skupnost Jo-
že Prislan, za zdravstveno Alojz Filipančič,
za socialno skrbstvo Maks Podlesnik, za
socialno varstvo Ludvik Mali, za otroško
varstvo Zdenka Jakopanec, za stanovanj-
sko skupnost Silvo Koprivnikar, za komu-
nalno Erno Rahten, za varstvo pred požari
Oto Zaverl, za vodno skupnost Stane Div-
jak in za skupnost za ceste Tone Tanjšek.
V	občini Žalec so kandidati: za predsed-
nika skupščine občine Ludvik Semprimož-
nik, za podpredsednika skupščine pa Fran-
ci Žužej. Za predsednika zbora krígevnih
skupnosti Silva Učakar, za predsednico
zbora združenega dela Lidija Koceli in za
predsednika družbenopolitičnega zbora
Franci Jelen. Mandatar za sestavo izvršne-
ga sveta je Anton Bratuša.
Kandidati za predsednike skupščin v sa-
moupravnih interesnih skupnostih pa so:
izobraževalna skupnost Rafko Končina,
skupnost otroškega varstva Zoran Kriter,
kulturna skupnost Valerija Verdnik, teles-
nokulturna skupnost Mitja Urisek, zdrav-
stvena skupnost Jože Jan, skupnost social-
nega skrbstva Ana Praprotnik, stanovanj-
ska skupnost Anton Ajdič, skupnost za za-
poslovanje Filip Lesjak, skupnost socialne-
ga varstva Viktorija Meglič, raziskovalna
skupnost Jože Praprotnik in skupnost po-
kojninsko invalidskega zavarovanja Zorka
Godler.
Delegati so podprli kandidate za odgo-
vorne dolžnosti v republiki iz občin celj-
skega območja. To so: Milan Trampuž iz
Velela in Jože Zupančič iz Celja za pred-
sednika zbora uporabnikov republiške
kulturne skupnosti. Srečko Naraks iz Ve-
lenja za predsedpika zbora uporabnikov
raziskovalne skupnosti, Sonja Punčuh iz
Slovenskih Konjic za predsednico zbora
uporabnikov skupnosti otroškega var-
stva, Marinka Hasenbihel iz Slovenskih
Konjic za predsednika zbora uporabnikov
skupnosti socialnega skrbstva, Valerija
Linder iz Celja za predsednico zbora izva-
jalcev skupnosti socialnega skrbstva ter
Božo Punčuh iz Slovenskih Konjic za
predsednika zbora uporabnikov republi-
ške stanovanjske skupnosti. Iz Celja pa je
tudi kandidat za zbor republik in pokra-
jin skupščine SFRJ Ivo Zelenšek.
V Mozirju so kandidati: za predsednika
SO Anton Boršnak, za predsednika izvrš-
nega sveta Ivo Kos, za delegata za zvezni
zbor skupščine SFRJ Tomaž Križnik, za
predsednika ZZD Anton Hren, za zbor kra-
jevnih skupnosti Matija Nastran in družbe-
nopolitični zbor Izidor Matko. Za vodilne
funkcije samoupravnih interesnih skupno-
sti so predlagani predsedniki skupščin: izo-
braževalne Rudi Kuhar, zdravstvene Jože
Časi, kulturne Alojz Plaznik, telesnokultur-
ne Danilo Dobovičnik, raziskovalne Anton
Breznik, skupnosti otroškega varstva Fani-
ka Strašek, skupnosti socialnega skrbstva
Minka Naglič, skupnosti socialnega varstva
Jože Prislan, skupnosti za zaposlovanje Mi-
ran Bele, stanovanjske skupnosti Rudi
Štorgelj, skupnosti invalidsko pokojnin-
skega zavarovanja Hinko Čop in cestno ko-
miinalne skupnosti Franc Miklavc.
Za predsednika skupščine občine Slo-
venske Konjice je predlagan Avgust Špo-
Ijar, za predsednika zbora združenega dela
Jože Košir, za predsednika zbora krajevnih
skupnosti Tone Ošlak, za predsednika
družbenopolitičnega zbora Miroslav Peško,
za mandatarja izvršnega sveta pa Stane Ko-
kelj.
Za vodilne funkcije samoupravnih inte-
resnih skupnosti so predlagani predsedniki
skupščin: izobraževalne Helena Taks-Pe-
tan, kulturne Lojzka Šprajc, telesnokultur-
ne Tone Obrul, raziskovalne Savo Gnlj,
skupnosti socialnega varstva Viktor Jager,
zdravstvene skupnosti Breda Grum, skup-
nosti otroškega varstva Slavica Pajenk,
skupnosti socialnega skrbstva Jože Hlačar,
skupnosti za zaposlovanje Štefan Vida, sta-
novanjske skupnosti Milena Zidanšek,
skupnosti za zaposlovanje Vida Štefan in
stanovanjske skupnosti Milena Zidanšek.
V	Šentjurju so predlagali naslednje kan-
didate: za predsednika SO Vlada Gorjupa,
za predsednika zbora združenega dela Boža
Krumpaka, predsednika zbora kr^evnih
skupnosti Jožeta Mastnaka in za predsed-
nika družbenopolitičnega zbora Franca
Krampla.
Za predsednika skupščin interesnih
skupnosti so predlagani: za izobraževalno
skupnost Jože Čater, skupnost otroškega
varstva Miran Koren, zdravstveno skup-
nost Gvido Virant, kulturno skupnost Ja-
nez Slana, telesnokulturno skupnost Franc
Urbajs, stanovarysko skupnost Peter Knez,
skupnost za zaposlovanje Anica Dosedla,
skupnost socialnega skrbstva Jože Zupane,
skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja Jože Pospeh, komunalno
skupnost Štefan Arzenšek, cestno Jože
Žnidar, raziskovalno Vlado Grdina, požar-
no Vinko Jagodič, kmetijsko zemljiško
skupnost Franc Ogrizek in skupnost social-
nega varstva Pavla Žmahar. Mandatar za
sestavo novega izvršnega sveta je Sergej
Šešerko.
V	občini Šmarje pri Jelšah so kandidati:
za predsednika skupščine občine Veljko
Kolar, za predsednika zbora združenega de-
la občinske skupščine Mirko Zupanič, za
predsednika zbora krjgevnih skupnosti
Štefan Kupec, za predsednika družbenopo-
litičnega zbora Jože Bertalanič in za pred-
sednika izvršnega sveta občinske skupšči-
ne Maijan Babič.
Za predsednika občinske kulturne skup-
nosti je kandidat Miha Zakošek, za pred-
sednika izobraževalne skupnosti Maijana
Zogan, raziskovalne skupnosti Damjan
Juijec, skupnosti otroškega varstva Zlata
Pilko, skupnosti za zaposlovanje Jože Boži-
ček, telesnokulturne skupnosti Rado Jur-
jec, skupnosti pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja Vojo Obradovič, socialnega
skrbstva Vekoslav Škrabl, socialnega var-
stva Ema Jernejšek, zdravstvene skupnosti
Franc Mlaker in za predsednika samo-
upravne, občinske stanovanjske skupnosti
Maijan Žogan.
Jožko Lojen iz Šmaija je novi delegat v
družbenopolitičnem zboru skupščine SR
Slovenije.
Predsednik celjskega izvršnega sveta Zvone Hudej, predsednik skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik, župan mesta Grevenbroich Hans Gottfried Bernrath in direktor
ì mesta Grevenbroich dr. Horst Linden po podpisu listine.
Celje z Grevenbroicliom
s podpisom listine o dol-
forocnem sodelovanju in
prijateljstvu sta se v imenu
svojih občanov župan sveta
mesta Grevenbroich v
Zvezni republiki Nemčiji
Hans Gottfried Bernrath in
predsednik skupščine obči-
ne Celje Edvard Stepišnik
izrekla za zbliianje ljudi
obeh mest, njihovih navad,
keg in načina življenja, za
pospeševanje in krepitev
navezanosti na domovino v
Xxrevenbroichu živečih Slo-
vencev - Jugoslovanov ter
za podporo medsebojnih iz-
menjav na vseh področjih.
Ta obveznost bi пдј preko
prijateljske zveze obeh mest
in r\junih občanov prispeva-
la k zbliževanju narodov in k
miru v Evropi.
Takšno je sporočilo Ustine,
ki so jo v Grevenbroichu
podpisali v soboto 22. marca,
slovesen podpis pa bodo po-
novili v Celju 5. aprila. Na
slovesnosti sta listini prebra-
la v slovenščini članica me-
šanega pevskega zbora Fran-
ce Prešeren, Alenka Goršič,
v nemščini pa dr. Rene Pied-
mond. Govorniki na sloves-
nosti, predstavniki obeh
mest, skupne komisije za
partnerstvo in jugoslovan-
ske ambasade v Bonnu so
poudaijah, da je podpis listi-
ne potrditev v preteldih letih
oblikovanih vezi in velika
obveznost za nadaljnji razvoj
sodelovalna.
MBP
Delegatski aplavz
na nepravem mestu
v občini Šmarje pri Jel-
kah še vedno odmeva raz-
prava Stanka Gobca, dele-
gata iz krajevne skupnosti
Mestinje na zadnjem zase-
danju zborov šmarske ob-
činske skupščine. Delegat,
vodja delegacije iz omenje-
ne krajevne skupnosti, je v
prvem delu svoje razprave
govoril o pomembnosti izo-
braževanja in štipendiranja
v občini, potem pa je eno-
stransko, neargumentirano
in površno ocenil delo vod-
stva občinske konference
ZSMS Šmarje pri Jelšah.
Kritiziral je zlasti oceno
predsedstva o družbenopoli-
tični aktivnosti kandidatov
za štipendijo iz Titovega
sklada ter delo пад odgovor-
nejših posameznikov v vod-
stvu občinske konference
mladih.
Pri tem velja poudariti, da
je eno glavnih meril za pode-
litev štipendije iz Titovega
sklada družbenopolitična
aktivnost mladinca. Lani je-
seni je predsedstvo OK
ZSMS Šmaije pri Jelšah
obravnavalo pet predlogov
za Titovo štipendijo in odbo-
ru za štipendiranje pri občin-
ski skupnosti za zaposlova-
nje predlagalo le enega kan-
didata. Odbor je mnenje
predsedstva upošteval. Na
sklep odbora se je eden od
predlagateljev, osnovna or-
ganizacija mladih na Tehni-
ški srednji šoli v Celju prito-
žil, in predsedstvo je zavn\je-
no prošnjo za štipendijo po-
novno obravnavno. Tudi to-
krat je ocenilo, da kandidat
ne izpolnjuje enega glavnih
pogojev za Titovo štipendijo.
Od tod tudi n^jveijetneje
izvira ocena dela vodstva ob-
činske mladinske organiza-
cije, kot jo je posredoval de-
legat iz krajevne skupnosti
Mestinje. Vodstvo je takoj
reagiralo, sestalo se je pred-
sedstvo OK ZSMS Šmaije,
ki je med drugim poudarilo,
da na površne ocene, ki so
posledica nepoznavanja or-
ganiziranosti in delovanja
ZSMS, ne pristAjajo in da se
je delegat iz KS Mestinje, v
interesu najučinkovitejšega
vpliva na ostale delegate, v
razpravi posluževal metod,
ki пдј bi delegate prepričale,
da je vodstvo občinske kon-
ference ZSMS ravnalo zares
neodgovorno. Zato na zlona-
merne kritike, ki omalovažu-
jejo mladinsko organizacijo.
ne prist«ù^io ter zahtevìóo
odgovornost delegata iz KS
Mestiixje, če je na skupščini
razpravljal brez stališča svo-
je delegatske baze. Predsed-
stvo je še poudarilo, da
skupščine niso mesto za
uresničevanje interesov po-
sameznika, S£u gre v tem pri-
meru za očeta kandidatke, ki
ni dobila štipendije iz Tito-
vega sklada.
Razpravi delegata iz Mesti-
zia so ostali delegati zaplo-
skali, kar odpira druga, širša
vpraSaiya, tudi vpraš^e
poznavanja vloge, pristojno-
sti in metod dela ter zlasti
kadrovske politike v mladin-
ski, samostojni družbenopo-
litični organizaciji. Ocena o
družbenopolitični aktivnosti
članov ZSMS je sestavni del
voderya kadrovske politike
v mladinski organizaciji, za- •
to se je s tem ponovno odpr-
lo vprašanje vodenja samo-
stojne kadrovske politike
znotr^ ZSMS.
Prav čudno je, da na dele-
gatovo razpravo in delegat-
ski aplavz ni nihče od pred-
sedujočih na zasedanju
skupščine reagiral, кгд po-
jasnil. Na primer to, da so na
zadnji programski seji OK
ZSMS Šmaije delegati spre-
jeli oceno o delu posamezni-
kov v predsedstvu oziroma
vodstvu, ta ocena pa je bila
predhodno v široki javni raz-
pravi v osnovnih organizaci-
jah ZSMS v občini.
MARJELA AGREŽ
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Olga Vrabič ¡n njenih sedemdeset let
Ena tastih je, ob katere lepem, zao-
¡^roženem jubileju ni bilo treba tehtati;
ie se spodobi, če ji bo prav? Leta so tu,
jih ne taji, čeprav seji skrivajo. In na
vsako posebej je lahko ponosna. No-
f^no ni odtiktakalo tjavdan, mi pa
smo veseli, da jih je čez štirideset pre-
živela kot domicilna Celjanka, ki je
bila ves čas v prvih vrstah, neposredno
pod avantgardno zastavo, dobro znana
po vsej širni domovini - in naša.
Ime njenega rojstnega kraja so že
nekajkrat vrgU s stebrička, ga prema-
¿ü, potem ko se desetletja niti ome-
njati ni smelo po slovensko - Šmohor
fia Koroškem v Avstriji. Otroška leta
ne omenja rjjen življenjepis vse do ta-
jcrat, ko je kot študentka filozofsko-
farmacevtske fakultete v Zagrebu bila
sprejeta v takratno KPJ. V tistem Za-
grebu, kjer je Tito zorel v voditelja
partije in naše države. Že to, daje Olga
¿lanica Titove stare garde, leto preden
je postal generalni sekretar ZKJ, pove
dovolj.
Leta 1941 sojo ob okupaciji Nemci
aretirah in junija izgnali v Srbijo, kot
tisoče slovenskih rodoljubov. Tam se
je nemudoma vključila v osvobodilni
boj; пцјprej kot borka v kosmajski par-
tizanski dored, potem pa sojo postavi-
li za politično aktivistko v beograj-
skem okrožju in imenovali za sekretar-
ko komiteja partije v Mladenovcu. Na
tem položaju je kot članica okrožnega
komiteja KPS Beograd bila še do leta
1946, ko je prišla v Celje, od tu pa v
agitprop centralnega komiteja KPJ, v
Beogradu kjer je končala višjo partij-
sko šolo »Djuro Djakovič*.
Olga Vrabič seje vrnila v Celje leta
1952 na položaj sekretarke okrajnega
komiteja ZKS, tri leta pozneje pa je
bila imenovana za članico Izvršnega
sveta SRS in hkrati za predsednico
Sveta za ljudsko zdravje. No, potem jó
je izvolitev za sekretarko jugoslovan-
skih sindikatov spet popeljala v Beo-
grad in tako se Olga desetletja sem
giblje med LJubljano, Beogradom in
Celjem, kjer je njeno uradno zapisno
bivališče.
Nikoli v Celju ni bila brez zadolžitve,
tudi če je opravljala vodilne dolžnosti
v slovenskem ali jugoslovanskem
gla\mem mestu. Bila je predsednica
celjske občinske skupščine, pa članica
ustavnega sodišča, predsednica slo-
venske sekcije za družbeno aktivnost
žensk, od leta 1981 članica občinskega
odbora ZB NOV v Celju, a od marca
letos predsednica tega odbora. In spet
je treba ponoviti: Je ena tistih, ki ji
nikoh nobena, še tako visoka funkcija,
ni iztrgala korenin iz baze.
Olga Vrabič je ves čas v CK ZKS in
CK ZKJ, od leta 1982 pa je članica
Sveta federacije. Ima vrsto odlikovanj:
Red za hrabrost. Red zaslug za narod s
srebrnimi žarki. Red bratstva in enot-
nosti s srebrnim vencem, Red dela z
rdečo zastavo. Red repubhke z zlatim
vencem in Red jugoslovanske zastave
z lento.
Odlikuje jo skromnost, nekompro-
misna poštenost in neumorna delav-
nost ... In naše vsestransko spoštova-
nje tudi kaj šteje, mar ne!
Še na mnoga leta ?
JURE KRAŠOVEC
O gospodarjenju in
kongresni resoluciji
v ZK spreßell 14 nowin članov
Potem ko so o gospodarje-
nju spregovorili že na izvrš-
nem svetu in v sindikatih,
so v ponedeljek tudi v OK
ZKS Mozirje ocenili lansko-
letno gospodarjenje v obči-
ni Mozirje.
Ocenili so, da proizvodnja
le ni tako slaba kot kažejo
indeksi, kar velja predvsem
za tiste delovne organizacije,
kjer so začeli svoje proizvod-
ne programe spreminjati
kvalitativno. Takšnih spre-
memb je sicer še vedno pre-
malo, S£Ó prestruktuiranje,
posebno če ga ocenjujejo tu-
di skozi investicijska vlaga-
nja, še ne díúe želenih rezul-
tatov. Merilo uspešnosti je
tudi dohodek, ki ni dober,
vendar pa je realen, saj se v
delovnih organizacijah niso
posluževali zakonskih mož-
nosti za prikazovanje višjega
dohodka.
To je le del ugotovitev s
seje, na kateri so posamezna
področja gospodaijenja
obravnavali poglobljeno in
vsebinsko, te ocene pa jim
bodo služile za akcijo po po-
sameznih delovnih organÍ7.a-
cijah, kjer bodo poleg osnov-
nih organizacij ZK vključeni
še sindikat in mladina. Pri
sprejemanju kratkoročnih
ukrepov za izboljšanje stanja
naj bi povsod upoštevali tudi
izhodišča 16. seje CK ZKS.
Komunisti občinskega ko-
miteja so na seji obsodili »le-
galen« odkup lesa delovnih
organizacij od kooperantov
gozdnega gospodarstva, ter
zahtevali, da se to vprašanje
uredi znotraj občine.
Ob obravnavi predloga re-
solucije za 10. kongres ZKS
v Moziiju niso načenjali
kakšnih bistvenih novih
vprašanj. Malce več so spre-
govorili le o problemih soli-
diimosti. Ob koncu seje so v
zvezo komunistov sprejeli 14
novih članov iz reizUčnih kra-
jev občine.
R. P.
Žalski mladinci na dveh akcijah
čeprav se bodo letošnje
mladinske delovne akcije
pričele šele v začetku juni-
ja, je občinska konferenca
mladine iz Žalca že pričela z
evidentiranjem brigadir-
jev. Letos so se tega lotili
bolj zgodaj, saj so imeli lani
precej težav s formiranjem
brigad.
Predsednik občinske kon-
ference žalske mladine Bo-
ian Pevec pravi, da bodo le-
tos sodelovali na dveh zvez-
nih delovnih akcijah. Po
sporazumu, ki so ga lani
podpisali z mladinskima or-
ganizacijama iz Biograda na
moru in Subotice, тогсцо za-
gotoviti del brigadiijev za
bratsko brigado Ljubo Zori-
ca ter predsednika zbora bri-
gadirjev. Ta brigada bo letos
sodelovala v prvi izmeni ak-
cije Pahč 86, kamor bo odšla
od 10. junija do 5. julija. Dru-
ga brigada pa bo sestavljena
samo iz mladih iz žalske ob-
čine in bo štela 55 brigadir-
jev, ki bodo odšli v drugo
izmeno akcije Suha krajina.
Na občinski konferenci
mladih v Žalcu up^o, da le-
tos ne bo težav pri zagotav-
ljanju brigadiijev, s^ je med
mladimi še dovolj zanimanja
za akcije.
T. TAVČAR
Udarniki v
Gorenju
Prvega letoši^ega
udarniškega delovnika v
Gorenju v Titovem Vele-
nju se je minulo soboto
udeležilo 9000 udar-
nikov.
V Gorenju so se tudi le-
tos odločili, da bodo izku-
piček treh letošnjih udar-
niških dni namenili za
razvojno sanacijo te de-
lovne organizacije. Po-
tem, ko so končali finanč-
no fazo sanacije, pričenja-
jo sedaj razvojno fazo, s
katero naj bi znova pope-
ljali Gorenje med naju-
spešnejše delovne organi-
zacije. Prav za ta del sana-
cije pa bodo potrebna ve-
lika denarna sredstva.
Hej, ti, boš že plačal davek?!
Odkar zgodovinski spo-
min človeka ve za vsemogoč-
no državo, ve tudi za dajatve,
pa naj bodo to tributi, deseti-
ne, tlaka, ah davki. Ve tudi
za valpte, dacarje, financaije
in za izte^evalce davkov.
Najbolj so še v spominu
predaprilski financaiji, ki so
krožiU po hišah, zaselkih in
vaseh kot jastrebi; včasih v
spremstvu žandaijev z »ba-
jonet auf«. Terjali so javno,
grozeče, napihnjeno. N^ se
ve, kdo je oblast!, pozneje pa
tudi vlačih iz hlevov živino,
iz hiš singerice, iz koč pa tu-
di zadnjo koščeno kozo. Daj
bogu, kar je božjega, daj ce-
sarju, kar je cesarjevega!
Tudi ta naša, socialistična,
samoupravna država, ki je
podedovala institute in atri-
bute vseh prejšnjih držav -
brez dajatev, prispevnih sto-
penj, ne more. Razumljivo!
Kot nekoč, so tudi danes lju-
dje, ki bi se taki dajatvi radi
izogniU, jo odložiU in se izvi-
torepili.
Pustimo ob strani pravič-
nost odmere in se lotimo po-
stopka. DanašTiji davčni iz-
terjevalec ni uniformiran in
ne z »b^onet auf« podprt.
Pismen je, ima plačilne nalo-
ge v torbi in najmanj osem-
letko. Oborožen bi mogel bi-
ti z nekaj olike, pa vendar ne
brez ostrine, če je treba.
Vendar ni redko, da se
takšna podaljšana roka
davčne uprave, ah uprave za
dohodke, vzravna v po-
membnosti oblasti, se napih-
ne, češ, zdaj sem kdo in nek-
do, pa nahruli pred množico
bifejskih gostov, lačnih sen-
zacij, kmeta: Hej, ti, boš
plačal...
Kmet, ki recimo ni znan po
ut^ah, ki redno plačuje in
pri tem seveda godrnja, lah-
ko kdaj zamudi rok in plača
prepozno, dan ali dva. Potlej
gre in plača, toda glej šmen-
ta. Pride ček za plačilo za-
mudnih obresti. Prav. Red je
red. Država ga mora izterjati
najprej do sebe, da ga bo lah-
ko zagotavljala tudi obče-
stvu. Pa je treba na tak na-
čin? Razglašamo najbolj hu-
man družbeni red, trpimo pa
dacarske in fínancarske me-
tode. Zaporniku, ki je prišel
na prostost in odslužil svojo
kazen, ne smeš v javnosti
očitati in mu reči, da je tat,
ropar ah morilec?
Ali je torej prav, če ekspo-
nent oblasti, povrhu še ljud-
ske, stori nekaj, kar človeka
žaU, spravlja v slabo luč? Da
o tem, kako nam država tudi
marsikaj dolguje, zlasti ka-
dar si jemlje več kot bi sme-
la, ne govorimo.
JURE KRAŠOVEC
Je načrt nerealen?
Mozirski srednjeročni plan ¡e v
Qospodarskem delu dokaj neusklajen
Dokaj pozno, temu pa so
tóvi predvsem nosilci pla-
i^ranja v posameznih de-
lovnih organizacijah, so ta
teden v mozirskem izvrš-
nem svetu obravnavali os-
nutek srednjeročnega druž-
benega plana občine Mo-
zirje.
Oceniü so, da je osnutek v
svojem družbeno ekonom-
skem delu dokaj nerealen,
'ïiedtem ko je prostorski del
plana, ki ga je pripravil celjski
^^azvojni center, dober.
Ob upoštevanju dejstva, da
So sedai v občini precej zadel-
ani, da so tudi relativno slabo
^Ijučili leto 1985 in da so
^rez kapitala, je nerealno pri-
čakovati do konca tega sred-
^eročnega obdobja tudi 10 do
odstotno letno rast proiz-
vodnje, kakršno so predvideli
v. nekaterih delovnih organiza-
^^Úah, še posebej, ker пго bi raz-
voj temeljil na kvalitativnih
^prestruktuiranje) in ne toliko
kvantitativnih spre-
'^embah.
Predvidena, 5,5 odstotna let-
p rast družbenega proizvoda
J® sicer пцјпа, vendar pa bo
pot do tega cilja l^a, če bodo
v delovnih organizacijah pri-
pravili nove programe, takšne,
da usoda gospodarstva ne bo
odvisna zgolj od proizvedenih
količin.
Dvomljiva je tudi 3,3 odstot-
na rast zaposlovanja, pa tudi
načrtovane investicije (predvi-
devajo, da bi zanje namenili 30
odstotkov družbene družbene-
ga proizvoda), so ob sedanji 8
do 10 odstotni rasti preveč
smelo zastavljene. To velja tu-
di za lesno predelovalno indu-
strijo, ki načrtuje do leta 1990
240 milijard din investicij, ter
pri tem (vsaj v osnutku) ne ra-
čuna niti na dinar združevanja
sredstev v repro verigi.
Dokončna podoba plana bo
v njegovem gospodarskem de-
lu, ki je precej neusklajen, po
javni razpravi verjetno spre-
menjena, medtem ko je nego-
spodarstvo z skupnimi hotenji
dokaj usklajeno. Ob obravnavi
osnutka plana so člani izvršne-
ga sveta opozorili tudi na var-
stvo okolja, o čemer v planu ni
veliko besed, pa na potreben
razvoj obrti in vlaganja v turi-
zem, čemur nameravajo v na-
slednjih letih dajati prednost.
R. PANTELIČ
Ponedeljek na robu katastrofe
v ponedeljek popoldan je malo
manjkalo, pa bi se bil svet znašel pred
obličjem vojne katastrofe z nedogled-
nimi posledicami. V mislih imamo se-
veda ameriško-libijski konflikt, o ka-
terem še zdaj ni neodvisnih poročil,
kaj se je v resnici zgodilo. Ubija trdi,
da je sestrelila tri ameriška bojna le-
tala, ZDA trdijo, da so Ubijci izstreli-
li šest raket, vendar niso zadeli nobe-
nega ameriškega letala, ne bojne la-
dje. Libija trdi, da so Američani bom-
bardirali mesto Sirta, Washington pa
trdi, da so obstreljevali samo libijske
raketne baterije, s katerih so izstrelili
omenjenih šest raket.
Konec koncev niti ni poglavitno,
kolikokrat je kdo streljal. Poglavitno
je, da ne ena ne druga stran nista še
bolj priostrili konflikta. Toda zakaj
neki je bilo sploh potrebno, da Zdru-
žene države zberejo pred zalivom Sir-
ta največjo koncentracijo svojega la-
djevja v Sredozemlju, kar tri letalo-
nosilke? Enega možnih odgovorov je
dal ameriški tednik Newsweek v naj-
novejši številki, koje zapisal, da je to
demonstracijo moči supersile mogoče
razumeti v luči - Nikaragve. Predsed-
nik Reagan je namreč prav te dni do-
živel poraz v predstavniškem domu
kongresa, ki ni podprl njegovega
predloga o močno povečani vojni po-
moči nikaragovskim kontrarevoluci-
onarjem, ki skušajo zrušiti sandini-
stično vlado v Nikaragvi. Tako je pri-
šlo do razkazovanja sile na drugem
koncu sveta, pred obalami države, ka-
tere vlado bi Washington prav tako
rad odstranil kot nikaragovsko, češ
da je Gadafijeva Libija metropola
mednarodnega terorizma, Gadafì pa
glavni podpihovalec terorizma.
Dopustimo možnost, da z vidika
Piše Jože ŠircelJ
mednarodnega prava Libija nima
prav, ko trdi, da je ves zaliv Sirta
libijski. Toda ali je res treba preizku-
siti, ali bo Libija branila »črto smrti«
s kar tremi letalonosilkami, z naj-
manj 240 bojnimi letali, plus 20
spremljevalnimi vojnimi ladjami?
Konec koncev je Libija majhna drža-
va s komaj 3,5 milijona prebivalcev,
in čeprav je sorazmerno dobro oboro-
žena, razumljivo nima ne letalonosilk
ne križark.
Kar dela ena od supersil, seveda ni
in ne more biti samo stvar te supersi-
le. In vojni pritisk na Libijo - ameri-
ški »manevri* bodo trajali do 1. apri-
la - je nevarna igra ne samo z Libijo,
marveč z vsem Sredozemljem. Zato je
razumljivo, da je predsedstvo SFRJ
nemudoma obsodilo »agresivne ame-
riške vojne napade na objekte in
memlje libijske džamaharije«, ne-
uvrščene države.
V majhnih in srednjih državah so že
od nekdaj občutljivi жа pritiske vele-
sil, saj hočeš nočeš v njih zbujajo
vprašanje: kaj pa če bomo nekega dne
tudi mi na vrsti? V spopadih z velika-
ni so male države deležne simpatij
večine drugih. In tako se utegne ame-
riška vojna akcija v zalivu S irta spre-
meniti v bumerang, zavoljo katerega
bo Libija dobila podporo tudi tistih
vlad, zlasti arabskih, s katerimi si je
sicer bolj ali manj v laseh.
Predsednik Reagan očitno ostaja
pri svoji izjavi, da bodo »ZDA ne-
usmiljeno udarile po teroristih kjer
koli po svetu, koderkoli so«. Libijski
voditelj Gadañ pa prav tako, kot ka-
že, vztraja pri svoji napovedi, da »Li-
bija ne more živeti v ozračju neneh-
nih groženj in terorja, in nekega dne
bo položaj eksplodiral.«
Za zdaj, ko to pišem, je v zalivu
Sirta mirno, vendar napeto. Bo tako
tudi ostalo?	**
4. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Kako bodo izvažali največji
Izvozna pirlzatievanla Cinkarne, Agrosa, LIK Savinje, Zlatarne In Steklarne B. Kidrič
Dobro ime na zunanjem
trgu, spoštovanje rokov do-
bave, dobro utrjene prodaj-
ne poti in predvsem kvali-
teta izdelkov, to so značil-
nosti, ki zagotavljajo pro-
dor izdelkov omenjenih pe-
tih organizacij združenega
dela celjskega območja na
tujih tržiščih. Seveda pa jih
skupno - kljub različnim in-
dustrijskim panogam - pe-
sti neaktivna tečajna politi-
ka, padanje vrednosti do-
larja, marsikdaj neuspešno
pokriv^e lastne cene z iz-
vozno in ostra konkurnca.
Sicer pa poglejmo njihove
letošnje izvozne načrte.
Leta 1980. so v Cinkarni
Celje beležili še skromnih
2,6 milijona dolarjev izvoza,
lani pa že 16,8 na konvertibil-
no področje. Letos bodo iz-
vozili izdelkov v skupni ^
vrednosti 37,5 milijona do-'
laijev, od tega pa 16,2 na
konvertibilno tržišče, kar po-
meni za 4 odstotke manj kot
lani, ob upoštevanju klirin-
škega področja pa bo njihov
izvoz realno večji. Razmerje
kliring - konvertibila bo
53:47. V izvozu pričakujejo
ugodnejše cene kot v prete-
klem obdobju in te bodo po-
krivale materialne stroške iz-
voženih proizvodov, tako da
ne bodo izvažali v škodo last-
ne substance. Glavnina izvo-
za bodo še vedno titan diok-
sid, cinkova pločevina, cink
titanova pločevina, litopon,
cinkovo belilo, žveplena ki-
slina, cinkova žica in grafič-
ne plošče. Te izdelke bodo
prodajali v ZRN, ZDA, Itali-
jo, Avstrijo, Egipt, Čehoslo-
vaško, Romunijo, Bolgarijo,
Madžarsko in пекдј tudi v
Anglijo. V NDR bodo plasi-
rali (na podlagi obvezujoče
pogodbe) 53% celotne proiz-
vodnje titanovega dioksida.
Izjemen uspeh na lanskem
sejmu »Agritechnika 85« v
Frankfurtu, ko se jim je ogla-
silo 130 potencialnih part-
nerjev z domala vsega sveta,
navdaja delavce Agrosa v
Šempetru v Savinjski doli-
ni z upravičenim optimiz-
mom. Z izrednim poveča-
njem izvoza v dežele zahod-
ne Evrope so lani prodali na
tujem za 16,3 milijonov do-
larjev kmetijske mehanizaci-
je in opreme. Že dobro osvo-
jenim tržiščem v Italiji, Av-
striji, Poljski, Čehoslovaški
in Sovjetski zvezi so pridru-
žili še tržišča v FYanciji, An-
gliji, Grčiji in Španiji. Letos
izvažajo tudi v države Bene-
luxa, veliko zanimale za iz-
delke pa kažejo tudi kupci iz
Kanade, Avstralije in Nove
Zelandije. Letošnje povpra-
ševanje po proizvodih Agro-
sa iz dežel zahodne Evrope
se je podvojilo, čeprav se iz-
voz vrednostno ne bo toliko
povečal zaradi manjših po-
šiljk na Poljsko. Lanskih 3,5
milijonov dolarjev izvoza v
zahodno Evropo bodo letos
povišali na 6,5 milijona. Nji-
hovi izvozni rezultati še pri-
dobijo na teži ob podatku, da
je v njihovih izdelkih le za
dva odstotka uvoženih re-
produkcijskih materialov.
V LIK Savinja Celje oce-
njujejo, da bo njihov letošnji
izvoz dosegel vrednost šest
milijonov dolarjev, kljub
izrednim težavam lesne oz.
pohištvene	industrije.
Uspešno sodelovanje s fir-
mama Habitat in Ikea jim za-
gotavlja prodajo izdelkov, ki
dosegajo visok cenovni ra-
zred, praktično po vsem sve-
tu. Trenutno prodajajo v
vseh evropskih državah,
ZDA in Kanadi, odpirajo pa
se tudi možnosti na Japon-
skem in Bližnjem vzhodu.
Trdno zastavljen srednjeroč-
ni program, ki temelji na
kvaliteti in oplemenitenju le-
sa z drugimi materiali, daje
zagotovilo uresničitve njiho-
vih načrtov.
Plan izvoza Zlatarn Celje
je letos povišan za 20% (lani
blizu 5 milijonov dolarjev),
vendar pod pogojem, da bo-
do viri surovin tako po obse-
gu kot po cenah omogočili
dohodkovno interesanten iz-
voz.
Vztrajali bodo na strate-
ški usmeritvi: izvoz znanja,
visokokvalitetnega dela in
ne izvoz za vsako ceno oziro-
ma pod njo. Kar 80% njiho-
vega konvertibilnega izvoza
gre v ZDA (predvsem nakit),
ostalo v ZRN, Avstrijo, Dan-
sko, Švedsko (prstani, uhani,
verižice in zapestnice) in Ku-
bo (oprema za zobozdrav-
stvene laboratorije).
Steklarna »Boris Kidrič«
je znan in star izvoznik. Nji-
hov sedanji izvoz je kar 80%
vrednostne proizvodnje, v fi-
zičnem obsegu pa seveda
manj, s^j so to prodajni pred-
meti, ki imajo sorazmerno
visoko vrednost (ročno bru-
šeno kristalno steklo za po-
trebe gostinstva in gospo-
dinjstev).
S podvojitvijo proizvodnih
zmogljivosti v preteklem le-
tu (nova proizvodna hala in
strojna oprema) računajo le-
tos na vrednost izvoza v viši-
ni 13 milijonov dolarjev,
medtem ko so lani dosegli
9.5 milijona. Računigo, da bi
že prihodnje oziroma leta
1988 dosegli 17 milijonov,
kar bi predstavljalo tudi vrh
njihovih možnosti, razen če
ne bi prišlo do bistvenega
premika pri cenah ali spre-
menjenega asortimana pro-
izvodov.
M. SENIČAR
Roky na Velesejmu
LIK Savinja Celje se bo na pomladanskem zagrebškem
velesejmu predstavil z novim pohištvenim programom
Roky, izdelkom TOZD Pohištvo Šempeter.
Program je kosovnega značaja, kar je za naše tržišče zelo
pomembno in iskano. Sestavlja ga deset škatelskih elemen-
tov, ki imajo izredno majhno število kosovnic. Zaradi
izredno kratkega časa izdelave bo mogoča tudi nizka pro-
dajna cena. Prva serija (500 komadov) bo končana te dni.
Dela več, denarja pa manj
Cene vhodnih surovin bremenUo tudi laško Predilnico
Cenovna nesorazmerja
med vhodnimi surovinami
in končnimi izdelki so zlasti
I v drugem polletju pretekle-
ga leta vplivala na slabše
poslovne rezultate tozda
Predilnica v Laškem. Do-
datno so temu botrovali
višji prispevki iz dohodka.
Čisti dohodek se je na pri-
mer povečal v primerjavi z
letom 1984 za 66 odstotkov,
delež za splošno in skupno
porabo pa se je podvojil.
Za povišanje cen, ki bi bile
usklajene s cenami surovin,
se ne morejo odločiti, s^ bi
to neugoilno vplivalo na pro-
dajo. »Naši izdelki niso živ-
ljenjsko potrebni, »pojasnju-
je direktorica Vanda Pro-
dan,« zato se jim ljudje zlah-
ka odrečejo. Zaenkrat pač
samo proizvajalci končnih
izdelkov n^bolj občutimo
razmere na trgu, s^j z izdelki
prihajamo v stik s kupci in
kupno močjo prebivalstva.
Ta pa vemo, kakšna je. Do-
kler se tem gibanjem ne bo-
do prilagodili tudi proizva-
jalci surovin, ne vidim izho-
da iz tega staiya.«
Rezultati, ki jih dosega ta
temeljna organizacija so še
vedno boljši od povprečja v
delovni organizaciji in sploh
sodi ta tozd med nsOuspeš-
nejše v Dekorativni, s^ se s
kakovostjo nenehno potrjuje
na trgu.
Kljub slabšim pogojem go-
spodarenja, je ta tozd ohranil
enako stopnjo posrednega
izvoza v delovni organizaciji,
ki izvaža kar 30 odstotkov
celotne proizvodnje.
Predilnica v Laškem izde-
luje prejo za izdelke serij-
ske proizvodile in za ročno
tkane tapiserije in tkanine.
Letno proizvedejo 1000 ton
preje.
Lani je 230 zaposlenih v
laški predilnici ustvarilo
850 milijonov di ? ar je v ce-
lotnega prihodka ali deseti-
no celotnega prihodka de-
lovne organizacije, ki zapo-
sluje 1280 delavcev.
Delavci Predilnice im^o
dovolj dela. Vse proizvodne
zmogljivosti so zasedene.
Kljub večizmenskemu delu
bodo morali v nekaterih fa-
zah proizvodnje delati nadu-
re. Kakšni bodo finančni re-
zultati, je odprto vprašanje.
Kljub trenutno težavnemu
polož£ou, so v Predilnici od-
ločeni, da pričnejo uresniče-
vati zastavljene naloge iz
strednjeročnega plana. Med
glavne sodi posodobitev pro-
izvodnje in obnova strojnega
parka, ker je že 70 odstotkov
opreme takorekoč odpisane.
Računao na mednarodne
kredite. V kolikor jih ne bo-
do dobili, bodo morali inve-
stirati vs^j v višini amortiza-
cije, kar znese od 150 do 180
milionov dinarjev.
VIOLETA V. EINSPIELEB
Tolažba je izvoz
Manjši flzični obseg indu-
strijske proizvodnje (za do-
bre tri odstotke) ter precej
večje izgube kot ob zaključ-
nem računu za leto 1984, to
sta osnovni, nič kaj ugodni
ugotovitvi o gospodarjenju
v žalski občini v lanskem
letu. Ugodna pa so bila iz-
vozno-uvozna gibanja.
Organizacije združenega
dela so lani izvozile za skoraj
osem milijard dina^ev bla-
ga, kar pomeni, da je bil iz-
voz v primerjavi z letom po-
prej večji za osem odstotkov,
kar pa je še vedno sedem od-
stotkov manj kot so načrto-
vali v resoluciji za leto 1985.
To hkrati pomeni tudi to, da
se je izvoz bolj povečal kot v
Jugoslaviji in Sloveniji in za
tri odstotke manj kot v celj-
ski regiji. Največji izvozniki
so bih Sip Šempeter (dve mi-
lijardi 350 milijonov dinar-
jev), Hmezad Export-import
(milijarda 380 milijonov di-
narjev) in Juteks Žalec (mili-
jarda dinarjev). Dobršen del
blaga je gospodarstvo izvozi-
lo na konvertibilno tržišče -
za več kot šest in pol milijar-
de dinarjev ali za 13,4 odstot-
ka več kot leto poprej. Na
klirinško tržišče so organiza-
cije združenega dela izvozile
za skoraj milijardo tri sto mi-
lijonov dinarjev blaga ali za
trinajst odstotkov marxj kot
leta 1985.
Skupna vrednost uvoza je
znašala skor^ štiri in pol mi-
lijarde dinarjev, tri četrtine
uvoza pa je bilo s konverti-
bilnega tržišča. N^večji
uvozniki so bili Tekstilna to-
varna Prebold, Aero tozd
Kemija Šempeter in tovarna
nogavic Polzela. Spodbuden
je podatek, da je pokri'^e
uvoza z izvozom 178-odstot-
no, pokritje konvertibilnega
uvoza s konvertibilnim izvo-
zom pa je bilo kar 184-od-
stotno. To pomeni, da je bilo
pokritje uvoza z izvozom
precej višje kot v Jugoslaviji,
Sloveniji in celjski regiji.
Zaskrbljujoče je, da so se
močno povečale izgube, ki
so znašale skor^ dve milijar-
di dinarjev in so predstavlja-
le 6,36 odstotkov dohodka
gospodarstva žalske občine.
Z izgubami so poslovah mle-
karna v Aiji vasi (790 milijo-
nov dinarjev). Aero tozd Ke-
mija Šempeter (174 milijo-
nov dinćujev), Hmezadova
delovna organizacija Gostin-
stvo-turizem (128 milijonov
dinarjev). Čebelarska zadru-
ga Žalec (21 milijonov dinar-
jev), Zarjin tozd Lesna indu-
strija (17 milijonov din^ev),
Garant Polzela (3,5 milijpna
dinarjev) in Inde Vransko
(63 milijonov dinarjev). Z ne-
krito izgubo so poslovale Če-
belarska zadruga Žalec, Go-
stinstvo-turizem Žalec ter
delno mlekarna v Arji vasi.
Ostale organizacije združe-
nega dela so izeubo pokrile.
JANEZ VEDENIK
Od 1. aprila dalje
višje obresti!
Seveda to ni prvoaprilska šala, ampak povsem resna
informacija, da od 1. aprila dalje veljajo višje letne
obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge in
sicer takole:
•	73% za vloge, vezane nad 3 mesece
•	76% za vloge, vezane nad 12 mesecev
•	78% za vloge, vezane nad 24 mesecev
Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (neve-
zane) ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka.
Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo
banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trime-
sečni vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je obi-
čajna za predčasen obračun in izplačilo letnih obresti.
Pri letni obrestni meri 73 odstotkov je zmanjšana
obrestna mera 58,74 odstotka. Po treh mesecih dobi
občan za svojo vezano vlogo približno 14,686 odstotka
obresti.
Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem
medbančnem sporazumu je 50.000 dinarjev.
Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespre-
menjene.
Šest novih vozil
s skromno slovesnostjo so v petek Prevozništvu
Donat v Rogaški Slatini obeležili pomemben dogo-
dek. V Rogaško Slatino je namreč prispela zadnja
pošiljka šestih uvoženih tovornjakov znamke Man.
Gre za zadnjo dobavo lanske Donatove naložbe
(nakup devetnajstih vozil) v skupni vrednosti 480 mili-
jonov dinarjev. Naložbo so uresničili z deviznim poso-
jilom mednarodne banke LHB v vrednosti 280 milijo-
nov dinarjev, s posojilom Ljubljanske banke Celje v
višini 80 milijonov, komercialnim posojilom Itasa iz
Kočevja v višini 66 milijonov ter s 54 milijoni lastnih
sredstev. Z vožnjami na tujem so lani v Donatu zaslu-
žili 300 milijonov dinarjev, letos pa naj bi devizno-
dinarski izkupiček skoraj potrojili. Lani je na medna-
rodnih cestah vozilo 19 Donatovih tovornjakov, letos
pa jih bo, vključno z najnovejšimi, triintrideset.
M. A.
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Hočemo, znamo, zmoremo
..^^ш^ÊШÊÊШШÊÊШlШÊШШÊШÊШШÊÊШÊlÊШlÊШÊÊШШÊÊшalÊ^шшl^^ШÊlШÊÊÊШÊ^Ê^lШШ^lÊШBtшвû^ssшÊÊBÊШÊÊШÊtlÊШÊßBÊШÊШÊlÊlШÊÊШЛ
poä tom geslom se le končal 11. kongres Zveze sindikatov Sioveniie
sindikati so s svojim kon-
rre!>oin nedvomno izpričali
odločenost spopasti se z vr-
gto težav, ki pestijo gospo-
darstvo in družbenopolitič-
no sedanjost v naiii družbi,
pri čemer jim ost^a stalna
Daloga v krepitvi in predv-
sem uresničevanju ustavne
vloge delavcev, da s samo-
upravim sistemom takšen
položaj uspešneje uresniču-
je, skratka, da bo imela de-
lavčeva beseda večjo ve-
ljavo.
Izpričana je bila tudi delav-
ska solidarnost, da se pri go-
spodarjenju v vseh delih
združenega dela bolj izenači-
jo pogoji gospodarjenja, da
ne bo delavčev dohodek od-
visen od tega, kje kdo dela,
ampak kako. Opiranje na
lastne sile naj postane mno-
žično gibanje, pravilo vsak-
danjega obnašanja, pri če-
mer pa lastne sile pomenijo
predvsem znanje, sposobno-
sti. izobrazbo, odgovornost.
Delavci, združeni v svojih
sindikatih, si želijo manj po-
seganja dr^ve v gospodarje-
nje, manj nespametnih go-
spodarskih in političnih od-
ločitev, večje možnosti za
mlade strokovnjake in hi-
trejše reševanje družbeno-
ekonomskih problemov in s
tem v zvezi izboljšanje kako-
vosti življenja in dela.
Kolikor smo lahko sprem-
ljali delo kongresa sindika-
tov z očmi svojega poroče-
valca, lahko trdimo, da delež
razprav s Celjskega ni bil ne-
opazen, da so se delegati do-
bro pripravili, čeprav je bilo
veliko razprav tudi oddanih,
ne samo prebranih. Kot po-
ročevalec sem temeljiteje
spremljal zlasti delo 2. komi-
sije, ki je svojo pozornost na-
menila preučevanju usmeri-
tev sindikatov pri uveljavlja-
nju ustvarjalnoti delavcev.
Ko je Marjan Orožen ob
zaključku svojega izredno
celovitega uvodnega refera-
ta praktično prepuščal kr-
milo vodstva slovenskih
sindikatov iz svojih rok je v
zadimi napotek duhovito
strnil naslednjo, pisatelje-
vo misel: »Življenje ni ne
Sveto pismo, na Kapital, ne
partijski kongres, ne cerk-
veni koncil, temveč neneh-
na vsakdai^a bitka za ure-
jeno materialno in duhovno
bivanje vsakega posamez-
nega človeka, pa naj bo to
inteligent, kmet ali de-
lavec.«
razvoju proizvajalnih sil in
njihovega učinkovitega izko-
riščanja za bolj kakovostno
življenje in delo.
Kolektivno pripravljena
razprava iz Celja, ki jo je na
drugi komisiji posredoval
Ladislav Kaluža, je obrav-
navala predvsem področje
znanja in množične inventiv-
ne dejavnosti (na tem po-
dročju v Celju prednjačimo,
paje bilo Celju kot priznanje
poverjeno tudi predkongres-
Delavska enotnost je pri-
pravila natečaj fotografov
na temo Človek in delo. Pr-
ve nagrade sicer niso pode-
lili, so se pa trije s Celjske-
ga dobro odrezali: Z. nagra-
do je prejel Stane Jeršič, Fo-
toklub Zmo, Titovo Vele-
nje, 4. nagrado tudi Velenj-
čan, Lojze Ojsteršek, 5. na-
grada pa je ostala v našem
uredništvu, saj jo je prejel
Edi Masnec.
no zvezno posvetovanje o tej
dejavnosti).
O tem smo se pogovarjali
tudi z delegatom Maksom
Pečnikom iz celjske Cinkar-
ne, ki je poudaril, da so kon-
kretni napotki za razmah
razvojno-raziskovalnega de-
la in inventivne dejavnosti
po njegovem prepričanju
predvsem naslednji: »Inova-
cije morajo postati družbe-
no-ekonomska kategorija,
inovacijski dohodek pa se
mora znajti tudi v zakJjučnih
računih in deliti (predhodno
dobro izmerjen) vsem zapo-
slenim. Inovatorje je treba
bolje nagrajevati in sedanje
odstotke nadomestil med 2
in 3 povečati najmanj na 8 do
10 odstotkov. Celjska razpra-
va je bila konkretna tudi pri
zahtevi, da se odrws do inov-
cij, znanja in ustvarjalnosti
mora vgraditi v kriterij odgo-
vorriosti vodilnih delavcev.
Pri razpisih za vodilne ljudi
mora biti pomemben zlasti
podatek o tem, кгц je na po-
dročju ustvarjalnosti in in-
ventivnosti vodilni kader na-
redil že doslej - to naj bo
merilo za kadrovanje in se-
lekcijo na delovnih mestih.
Dokler našega gospodar-
skega sistema ne bomo izpo-
polnili tako, da bo dohodek
rezultat dobrega dela, večje
produktivnosti, uporabe ino-
vacij in lastnega znanja, tako
dolgo ne bomo uspeli ločiti
dobro gospodarjenje od ti-
stega, kjer pridobivajo doho-
dek na račun cen, monopol-
nega položaja in raznih dru-
gih .mahinacij', kar je potem
Novinarsko središče kon-
gresa je bilo čisto na dnu,
na drugi etaži nadvse ime-
nitnega Cankarjevega hra-
ma. Pa so nekateri govorili,
da je kot v peklu. Organiza-
cija je bila izvrstna, pri če-
mer je bil glavni junak Is-
kra Delta računalnik, ki je
vsako povedano besedo že v
nek^ minutah izbruhal v
novinarske predale.
vključeno v končni doho-
dek, ve pa se ne, kaj je dobro
in usešno gospodarjerxje, še
manj pa se ve, koliko sta v
tem dohodku vredna lastno
znanje in lastna ustvarjal-
nost.«
Delegatka iz osnovne šole
Štore Katarina Judež je raz-
mišljala iz svojega, poklicne-
ga zornega kota: »Mi izobra-
žujemo naše otroke za 21.
Jelka Godunc, Tolo
Šentjur: »Sodelovala sem
v komisiji, ki je razpravljala
o družbenoekonomskih
odnosih. Na kongres sem
odšla z željo, da bi ne bil le
tribuna lepih besed, ampak
da bi spregovorili o kon-
kretnih nalogah sindikata
pri nas. Nisem razočarana,
saj smo na kongresu res-
nično govorili o najbolj pe-
rečih problemih našega
združenega dela in o po-
trebnosti takšnega sindika-
ta, ki bo znal prisluhniti
zahtevam in željam delav-
cev. Pogoj za učinkovito
delo sindikata pa je kon-
kretna akcija.
Z zanimanjem sem
spremljala predvsem raz-
pravo o deviznem zakonu,
zlasti pa podpiram razpra-
vo iz Laškega, ki je govorila
o tem, da bi morali zmanj-
šati prispevke za tiste de-
lovne organizacije, ki
ustvarijo malo akumulacije
in imajo zaposlene predv-
sem ženske, saj se s tem
težavami ubadamo tudi v
našem kolektivu.*
Novo predsedstvo republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije
Miha Ravnik-predsednik, Franc Hribar-sekretar,
Konrad Breznik, Ladimir Brohh, Lojze Fortuna,
Dušan Gačnik, Janko Goleš, Ivan Hrzič, Ivanka Klop-
čič, Marjana Koren, Branko Mišič, Veronika Pavlin,
Rudi Perozzi, Marjan Pintar, Dušan Rebolj, Drago
Seliger, Jože Stegne, Jože Šketa, Bruno Šorli, Franc
Stelcer, Anton Vodišek, Albert Vodovnik in Gita Von-
čina.
stoletje, znanost v svetu stra-
hovito hitro napreduje, zato
moramo naše otroke, ki se
bodo takrat vključevali v de-
lo, tako pripraviti, da se bo-
do uspešno vključili na vseh
področjih našega življenja.
Ce hočemo doseči uspeh in
napredek v našem gospodar-
stvu, je potrebno doseči ve-
lik skok v izobraževanju in
na vseh ravneh.«
Delegat Franci Ulaga iz
LIK Savinja je svojo razpra-
vo nameril na razčiščevanje
konfliktnih st^ v delovnih
organizacijah in vlogo sindi-
katov pri tem. Priznal je, da
je mislil tudi na lastno delov-
no okolje, kjer je bilo takšnih
konfliktov proti koncu lan-
skega leta. V razpravi je po-
stavil predvsem dvoje zah-
tev: da se v interni zakono-
daji konkretno določi, kako
ravnati v primeru konfliktov
in s kakšnimi oblikami, me-
todami in načini te konflikte
razreševati. Prav tako zahte-
vo, da moramo vse subjek-
tivne sile, samoupravni in
Celjski delegati so bili tu-
di na gostinski liniji: za pr-
vi dan, za kosilo so si izbrali
kar Merxov Štajerski hram
ob Wolfovi ulici, ki se je iz-
kazal z dobro štajersko ju-
ho, kavico za Celjane pa je
primaknila hiša na svoj
račun.
poslovodni kadri ter organi
realno ocenjevati probleme
v konkretnem delovnem
okolju in jih takoj razreševa-
ti, ne pa čakati, da se proble-
mi nakopičijo. Pri tem je
izrednega pomena dobro ob-
veščanje.
MITJA UMNIK
Ne pozabiti na borčevske dni
^^^^^^amemÊaaÊaaamÊmÊÊÊÊtmÊÊÊÊÊaÊeBÊÊmaÊÊÊÊÊÊeKMttÊÊÊÊaÊmmaÊmnmmmass
¿ volilne skupščine celjske borčevske organizacije
Volilno skupščino so borci
celjske občine opravili v veli-
ki dvorani Narodnega doma.
Borci so kljub letom in pri
•nnogih šibkemu zdravju še
vedno zelo aktivni, kar še po-
^bej velja za njihovo delo v
"■ajevnih skupnostih. Po-
membna je tudi ^ihova ak-
tivnost pri ohranjanju tradi-
cije NOB, kajti, kot je povedal
Predsednik občinskega odbo-
ja ZZB NOV Ivan Melik »to ni
J« nas, ampak tiste, ki priha-
jajo, da bodo la^e iskali
»ttod iz težav. Ni važno Ijn-
Oem govoriti o bitkah, kje in
»daj so bile. Govoriti je treba
® odnosih med ljudmi, ki so
pomagali, da smo zmogli pre-
•öagati tudi najtežje.«
V celjski občini je trenutno
samostojnih organizacij ZB
^OV, zaradi malega števila
pianov zveze borcev v krajevni
skupnosti Teharje in Svetina
ti eiani vključeni v borčev-
^o organizacijo v Štorah, iz
Lave pa v enotno organiza-
cijo z Ostrožnim, iz Ljubečne
v Skoßi vasi. Letošr\ja po-
prečna starost borcev je 69 let.
Lani je umrlo 89 članov. Tre-
nutno je v organizacijah 2338
članov (med rxjimi 957 žensk),
na novo seje vključilo 12 (ki so
prišli od drugje), odselilo pa 19
članov. Upokojenih je 1811
borcev, nosilcev partizanske
spomenice je 30, vojaških voj-
nih invalidov iz NOB pa 290.
V	okviru občinskega odbora
delujejo tudi skupnosti borcev
enot NOV: domicilni odbor II.
grupe odredov, pododborov
borcev skupnosti XIV. divizi-
je, domicilni odbor VI. SNO-
UB Slavko Šlander in skup-
nost borcev V. prekomorske
brigade »Ivan Turšič-Iztok«.
V	dokaj plodni razprrvi so
izpostavili naslednja pomemb-
nejša vprašanja: še vedno je
premalo denarja za klimatsko
zdravljenje invalidov. Veliko
so govorili o padcu pokojnin
za borce in da vse obljube v
glavnem ostajajo na papirju.
Jože Jošt pa se je zavzel za
podporo pri postavitvi spome-
nika generalu Maistru v Mari-
boru.
Za novo predsednico so iz-
volili Olgo Vrabič: »Zveza bor-
cev mora s svojimi člani in z
vsemi silami delati na tem, da
bi se v tem kriznem obdobju
začele besede spremenjati v
dejanja.« Ivan Gojmir-Mehk ji
je ob čestitki za izvolitev poda-
ril tudi šopek ob 70-letnici živ-
ljenja.
TONE VRABL
Več družbene skrbi za zdravje borcev
Borci laške občine so na svoji redni
volilni skupščini ocenili, da so bili tudi
lani aktivni na vseh področjih življenja
in dela tako v krajevnih skupnostih kot
na ravni občine. Ugotavljajo pa, da ne-
katerim nalogam ne bodo več kos zara-
di starosti članstva.
Zato pričakujejo, da jim bo pri reševa-
rvju nekaterih problemov v večji meri kot
do sedaj priskočila na pomoč širša druž-
bena skupnost. Ne bodo zmogli več, na
primer, tako dobro in redno skrbeti za
razna spominska obeležja in grobove
padlih. Zato se zavzemćgo, da skrb zanje
sčasoma prevzamejo občinski upravni
organi.
Večjo pomoč pričakujejo tudi pri'reše-
varyu materialnega položaja ostarelih in
bolnih borcev. iSj mislijo predvsem na
večjo angažiranost patronažne službe,
pK)gostejše zdravniške obiske na domu in
nuđenje sosedske pomoči.
V zadrxjih letih se je število članov la-
ške organizacije skrčilo za petino in sedaj
šteje 980 borcev. Zdravstveno stanje teh
je slabo, celo za polovico slabše kot
zdravstveno starye ostalega prebivalstva.
Kljub temu iz leta v leto upada število
borcev in vojnih invalidov, ki gredo na
zdravljenje v zdravilišča. V enem letu se
je število teh prepolovilo. Glavni vzrok je
v slabem položaju občinske zdravstvene
orgamzacije, kar borci seveda razumejo,
vendar mislijo, da bi lahko kljub temu za
kakšen odstotek več denarja namenili za
zdraviliško zdravljenje borcev (lani je ob-
činska zdravstvena skupnost dala za te
namene okoli 8 odstotkov sredstev).
Pritožujejo se tudi nad delom zdrav-
stvene službe. Ne zahtevajo lastne ordi-
nacije, vendar mislijo, da bi moralo
zdravstveno osebje upoštevati vsaj ur-
nik, ko naj bi bil zdravnik na voßo le
borcem. Še več pritožb je na slab odnos
zdravstvenega osebja v specialističnih
ambulantah in bolnišnici v Celju.
Sicer pa tudi borci oceryujejo, da so se
dobro vključili v volitve in so z izidom le-
teh zadovoljni.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z razgovori do hitrejšega razvoja
V teh dneh obiskuje delovne organi-
zacije v šentjurski občini posebna sku-
pina tamkajšnjega občinskega komite-
ja zveze komunistov. Na razgovorih, ki
jih bodo imeli v delovnih organizaci-
jah, bodo ugotovili, kako v tem času
gospodarijo in kakšni so bili rezultati
ob koncu preteklega leta.
Hkrati so znane usmeritve v nasled-
ryih letih, sprejeti so planski dokumen-
ti, zato bodo ugotavljali, kaj od vsega
tega bodo lahko uresničili. S tem se želi-
jo v komiteju izogniti kasnejših razprav
o tem, kaj se da in кгџ se ne da narediti.
Na teh razgovorih naj bi aktivirali tudi
osnovne organizacije komunistov v de-
lovnih organizacijah, ki večkrat stojijo
ob strani in se ne vključujejo v razreše-
vanje problemov. Ena glavnih tem po-
govorov bodo razvojni načrti v posa-
meznih delovnih organizacijah, pri tem
pa veliko pričakujejo od novih olajšav
za vlaganja na manj razvitem območju.
Seveda pa bo v prihodnje na prvem me-
stu opiranje na lastne sile.
TC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 1981
■■^■■■■■ii^
Črni vikendi kiluhujelo vsem predpisom
Vei kot petnajst let je že
minilo od tedaj, ko so na
južnem pobočju Miklavâke-
ga hriba zr^-^^tli vikendi -
dvanajst trdovratnih čmih
gradenj, ki vsa leta uspešno
kljubujejo vsem zakonom
in drugim predpisom, če-
prav stojijo v zelenem pasu
oziroma kar podaljšku celj-
skega Mestnega parka.
Urbanisti imenujejo te po-
vršine »oi^e zavarovano ob-
močje«, ki vk'jučuje parkov-
ne gozdove med Savinjo, Mi-
klavškim hribom, Reiterje-
vim in Anskim vrhom,
vključno njihova severna in
južna pobočja. Te površine
so torej (tako kot sam Mestni
park) namenjene za oddih in
rekreacijo Celjanov. Ker pa
so parcele na južnem poboč-
ju Miklavškega hriba prešle
v zasebno last in ker so jih
lastniki kmalu potem, ko so
postavili čme gradnje, vest-
no ogradili, služijo za oddih
le peščici, ki je imela srečo
(ali pa zveze) in se je udeleži-
la licitacije.
Vse skupio je zakuhal
Hmezad, ki je to zemljo dobil
brezplačno od celjske obči-
ne. Ko pa so ryegovi strokov-
njaki ugotovili, da zemlja ni
primerna za intenzivno vino-
gradništvo, so jo prodali na
licitaciji. Tudi ta licitacija je
bila nekoliko skrivnostna,
saj so vabila prihíyala kar na
dom; postopku primerno
nizka je bila tudi cena za
kvadratni meter zemlje. Če-
prav ni formalnih pogojev za
gradnjo vikendov ali zidanic
(parcela večja kot 30 arov),
so na južnem pobočju Mi-
klavškega hriba kmalu zrast-
li vikendi in ogrjge okrog
njih.
O prvih »črnih« vikendih
na Miklavškem hribu je ob-
činski oddelek za gradbene
in komunalne zadeve že leta
1968 opozoril urbanistični
inšpektor Ivan Kenda. Kma-
lu nato so začeli preganjati
čmograditelje.
Začela se je dolga papirna-
ta vojna, v kateri je bilo po-
tratnega več časa in papiija
kot so vredni vsi vikendi
skupaj. Lastniki čmih gra-
denj so nazadnje izčrpali vsa
pravna sredstva (tudi s pri-
tožbami na Vrhovno sodiš-
če), vendar vse čme gradnje
stojijo še danes. Lastnik ene-
ga izmed vikendov je svojo
čmo ^adnjo celo prodal, če-
prav je seveda v pogodbi, ki
jo je sklenil s kupcem, pre-
brisano zamolčal, da prodaja
čmo gradnjo. Stranki sta se
»uradno« sporazumeli samo
za nakup zemljišča.
Lani 29. januarja je Repu-
bliški urbanistični inšpekto-
rat spet naročil celjski urba-
nistični inšpekciji, naj opra-
vi inšpekcijski pregled vseh
upravnih zadev, ki se nana-
š^o na čme gradrye na Mi-
klavškem hribu. O tem nad-
zomem pregledu bi morali
obvestiti tudi prijavitelja Pe-
tra K., vendar do sedaj ni bi-
lo še nobenega obvestila. Po-
stopki so torej spet zastali,
čeprav po vseh pritožbah
pravzaprav ostajala le še dve
možnosti: ali vikende poru-
šijo lastniki sami, аИ pa poo-
blaščena delovna organizaci-
ja na njihove stroške.
Problem je dobil že »poli-
tične dimenzije«; letos se je
vključila v razprave tudi celj-
ska SZDL oziroma njen svet
za informativno dejavnost,
ki je na svoji seji menil, da bi
morali upoštevati družbeni
interes, da ostane Miklavški
hrib kot rekreacijsko ob-
močje dostopen vsem Celja-
nom. Za oklevaiye v tem pri-
meru je toliko manj razlo-
gov, ker objekti niso bili
zgrajeni zaradi eksistenčne
stiske graditeljev.
Povsod, še posebej z zele-
nih površin okoli večjih
mest, učinkovito preganjajo
črne ^aditelje, le v Celju,
kjer bi zaradi večje onesna-
ženosti zraka še bolj potre-
bovali zelene povšine, se ta-
korekoč v parku bohotijo čr-
ni vikendi - vsem pritožbam
občanov in upravnim po-
stopkom navkljub.
SREČKO ŠROT
Včasiii se ljudje
le težko pobotajo
Uspešen poravnalni svet na Polzeli
Ko govorimo o krajevni
skupnosti in njenih organih
ter komisijah le redko po-
mislimo, da v ta krog sodijo
tudi senati poravnalnih
svetov. Sestavljeni so iz
predstavnikov vaških skup-
nosti in imajo težko in od-
govorno delo, katerega
vpliv je čutiti predvsem v
odnosih med krajani. Na
Polzeli predseduje porav-
nalnemu svetu že osmo leto
Franci Rojnik.
O svojih izkušnjah in spoz-
naryih, ki so se nabrale skozi
leta, nam je pripovedoval ta-
kole: »Naš poravnalni svet
deluje v tem sestavu že osmo
leto. Naše delo je predvsem
reševanje spornih proble-
mov sokrajanov, to pa je zelo
občutljivo področje. Zato de-
lamo odgovomo, zavzeto in
nepristransko. Poudarek je
na naši vlogi poravnalcev in
ne sodnikov. Na leto imamo
dvigset do trideset poravnav.
Statično gledano je naše de-
lo uspešno. Po podatkih iz
časopisov so poravnalni sve-
ti v Sloveniji rešili povpreč-
no 35 odstotkov sporov, mi
smo jih rešili kar 65 odstot-
kov. Spori so različne nara-
ve, taki ki zadevno čast in
dobro ime, lažje telesne po-
škodbe, spore zaradi manj-
ših vrednosti, pa odškodnin-
ski, mejni, sosedski in drugi
spori. Včasih je zares težko
nćgti prave besede in način
za pobotanje sprtih strank.
Vsekakor pa največ sporov
povzročajo krajani, ki imigo
v lasti hiše in zemljišča, med-
tem ko je sporov med stano-
valci v blokih obôutno
manj.«
Članom polzelskega po-
ravnalnega sveta je v zado-
voljstvo in dokaz, da dobro
del^o tudi to, da se sprti kra-
jani na svet obrač^o z zaupa-
njem, brez jeze, in da jim še
nikoli 'niso očitali pristran-
skosti.
T. TAVČAR
Anton Gros strokovni de-
lavec SIS za varstvo pred
požari - Žalec:
»Požarov je bilo v primer-
javi z letom 1984 kar 16 več.
Lani je namreč v občini tri-
intridesetkrat zagorelo. Ško-
da je bila осецјепа na
31,380.000 din. Analiza vzro-
kov za požare zopet kaže, da
predrx)ačita malomarnost in
neprevidnost. Pri interven-
cüah so gasilska društva,
predvsem pa gasilski center
v Žalcu, svoje delo opravili
vestno in požrtvovalno. Ko
je štab operative pri Občin-
ski gasilski zvezi obravnaval
požarna poročila je ugotovil,
da bo potrebno pri samih
požarnih akcijah uvesti še
ostrejšo disciplino, pred-
vsem pa usposobiti povelj-
nike pri posameznih gasil-
skih društvih, da bodo bolj
odločno in strokovno posre-
dovali pri samih akcyah.
Tudi delavci dimnikarske
enote v Žalcu so svoje delo v
naši občini uspešno opravili.
Meritve dimnih naprav so
opravili v 243 primerih, šest
meritev je pokazalo, da so
dimne naprave izpod nor-
male, skupaj pa je bilo
opravljenih lani kar 246 po-
žamo-varstvenih pregledov.
Ker je bilo lani precej suš-
no, smo imeli tudi veliko de-
la pri oskrbi občanov s pitno
vodo, ki smo ga prav tako
opravili v njihovo zadovolj-
stvo, пцјпо pa bo treba na-
baviti še vsaj tri 5000 litrske
aviocisterne.«
T. T.
To niso odpisani ijudje
z letne konference ceUskega društva upokojencev
Druga redna letna konfe-
renca članov celjskega dru-
štva upokojencev ni bila sa-
mo običajni pregled dvelet-
nega dela, temveč dokaz, da
upokojenci niso odpisani
ljudje. Še vedno, v skladu z
leti in zdravjem, so aktivni
delavci v okviru svojf orga-
nizacije in drugod, še pose-
bej v delu in življenju svo-
jih krajevnih skupnosti, v
delegacij^, družbeno-poli-
tičnih organizacijah in
drugje.
Kot je na konferenci po-
udaril predsednik društva
Ludvik Zupane je v društvu
izredno razgibano in pisano
življenje, ki posega na kul-
tumo-prosvetno, športno re-
kreacijsko in druga področ-
ja. Upokojenci se udejstvuje-
jo v balinanju, kegljanju,
strelstvu, šahu, smučanju, ri-
bolovu, gobaijenju itd.
Izredno delaven je mešani
pevski zbor, ki še vedno vabi
v svoje vrste nove pevce.
Društvo ima 2604 članov,
kar je približno 60% upoko-
jencev na tem območju.
Pomemben člen v razgiba-
nosti dela so poveijeništva v
krajevnih skupnostih, ki ni-
so poskrbela samo za pobira-
nje članarine, marveč so tudi
tista, ki bdijo nad člani, jim
drugače pomagajo, svetujejo
itd. Izredno pomembno vlo-
go so poveijeništva opravila
tudi pri zbiranju prostovolj-
nih prispevkov za modemi-
zacijo celjske bolnišnice.
Dosti dela ima komisija za
izlete, velika je skrb za leto-
vanje, umiijéüo se tudi stano-
vanjski problemi.
V društvenem življer^ju
im^o posebno mesto sreča-
nja z drugimi društvi upoko-
jencev, ki v mnogih primerih
post^igo že tradicionalna.
Tudi aktivna udeležba v pri-
reditvah celjskega Tedna
starejših občanov je delo, ki
ga ni moč prezreti.
V programu dela za pri-
hodnje obdobje ni bistvenih
novosti. Še naprej, tako kot
doslej, bo društvo skrbelo za
razna predavanja, predvsem
s področja gerontologije.
Skrb za ostarele in nepokret-
ne ostaja med prvimi naloga-
mi, prav tako finančna po-
moč pri zdravljenju in leto-
vanju socialno prizadetim,
nadalje srečanje 80-letnih ju-
bilantov, brezplačna pravna
pomoč in delo, ki že vrsto let
teče tako na kulturnopro-
svetnem kot športno rekre-
acijskem področju in
drugod.
Uspešni gasiici
v laški občim nI bilo hujših požarov
Občinska gasilska zveza
Laško združuje 12 prosto-
voljnih teritorialnih in 3
prostovoljna industrgska
gasilska društva. Vanje je
vključenih okrog 450 opera-
tivnih članov in več kot
dvesto mladih.
Ob njih pa je še več tisoč
podpomih članov, ki sicer
direktno ne delujejo v orga-
nizaciji, ampak z razumeva-
njem spremlj^o dejavnost
gasilcev v občini in se udele-
žujejo raznih oblik preven-
tivnega delovanja v kat'^re so
lani zajeli okrog 2500 ob-
čanov.
V dmštvih so se z gasilsko
mehanizaicjo (16 vozil in 28
motornih brizgaln) lotili šte-
vilnih аксц na področju po-
žamega varstva in pomoči
prebivalstvu.
Od lanskega leta so gasilci
v laški občini bogatejši še za
en nov objekt v Jurkloštru,
ki so ga s pomočjo tamkíy-
ŠAjih krajanov, gasilskega
društva, SIS za varstvo pred
požari občine Laško in osta-
lih odprli za potrebe požar-
nega varstva in кггца nas-
ploh.
Milan Breznikar, predsed-
nik Občinske gasilske zveze
Laško je v svojem poročilu
na l^ini konferenci, ki je bila
v soboto dejal: »Ko ocenjuje-
mo delo, opravljeno v minu-
lem letu z zadovoljstvom
ugotavljamo, da smo bili
uspešni, ker ni bilo požara
pri katerem bi nastala večja
materialna škoda. Tako bele-
žimo le pet požarov z manjšo
materialno škodo. Uspeh ne
pomeni, da bi se s tem zado-
voljili. V tem letu bomo še
več pozornosti namenili pre-
ventivnemu delu, izobraže-
vanju, pridobivaryu novih
članov, predvsem žena in pi-
oniijev. V načrtu imamo
predvsem ustanavljanje žen-
skih desetin. Za populariza-
cijo in popestritev gasilske
dejavnosti med pioniiji pa
bomo v laški občini letos or-
ganizatorji srečanja pionir-
jev - gasilcev Slovenije in
Hrvaške«. VLADO MAROT
Najslabši je zrak
v središču mesta
Celjski sis za varstvo zra-
ka, ki je že večkrat upravi-
čil svoj obstoj, je tudi za le-
tos pripravil dober pro-
gram dela, s katerim naj bi
pripomogli k zmanjšanju
onesnaženosti zraka.
Na razpolago bo le nekaj
več kot 10 milijonov dinar-
jev; od tega bodo približno
tretjino namenili za nakup
novüi aparatur za meijerye
onesnaženosti, s katerimi
bodo dopolnili sedanjo mre-
žo merilnih naprav v Celju.
Sis bo prisp)eval tudi za izde-
lavo druge faze ekološke bi-
lance v Celju in pa za zelo
pomembno raziskovalno na-
logo, kako onesnažen zrak v
Celju vpliva na zdravje ljudi.
Omeniti velja še financirale
priročnika, kako ravnati s
kurilnimi napravami. Lan-
ska merjenja so namreč po-
kazala, da so manjša kurišča
pomembni onesnaževalci
zraka, ki smo jih v preteklih
letih preveč zanemaijali.
Na seji skupščine sisa, ki
je bila prejšnji teden, so tudi
ugotovili, da se strokovnjaki
za varstvo zraka in urbanisti
včasih razhíÓ£go. Tak primer
je v Celju na Ostrožnem, kije
že zdaj gosto poseljeno, načr-
tovane pa so še nove hiše. To
pa že pomeni takšno gostoto
individualnih kurišč, da bo
bistveno vplivala na onesna-
ženost zraka, zato bi morali
razmišljati o daljinskem
ogrevanju tudi v tem na-
selju.
Sicer pa so lanska merje-
nja pokazala, da je v Celju
najslabši zrak v središču me-
sta, ob Trubaijevi ulici in v
neposredni bližini obratov
Cinkame. Pred Bukovžla-
kom, kjer so krsgani precej
glasni zaradi slabega zraka,
sta še Gabeije in Štore.
S.Š.
25 let Centra za socialno delo
Osrednja prireditev ob 25-letnici celjskega centra za soci-
alno delo je danes v Narodnem domu v Celju, na njej pa bo
prof. dr. Katja Boh iz Inštituta za sociologijo pri univerá
Edvarda Kardelja iz Ljubljane predstavila raziskavo Kvali^
teta življenja v Sloveniji. Hkrati se bodo začeli tridnevni
delovni posveti vseh direktorjev centrov za socialno delo iz
Slovenije, ki so ga pripravili v republiškem komiteju za
zdravstveno in socialno varstvo.
U. M.
Marinka nflarzídovsek
»Prvo, za kar si bom
kot novoizvoljena pred-
sednica Občinske konfe-
rence Zveze socialistične
mladine Slovenske Ko-
njice močno prizadevala,
skupaj z ostalimi mladin-
skimi funkcionarji je, da
bomo oživili delo mladih
v večjih središčih.*
Tako je zatrdno odloče-
no pšeničnolaso dekle,
Marinka Marzidovšek,
admmistratorka v konji-
škem Kostroju, ki se je z
delom v mladinskih vr-
stah srečala že zelo zgo-
daj, v domačih Zrečah, pa
tudi v svoji delovni orga-
nizaciji, kjer so mladi do-
segh, da je več njihovih
predstavnikov v samo-
upravnih organih, kar se
zdi Marinki sila pomemb-
no. »Doslej smo se pre-
malo vključevaU in se
premalo oglašali, kadar je
šlo za kakšne pomembne
gospodarske odločitve.
In vendar smo zelo mlad
kolektiv, v našem tozdu
plastike star kom^ 21
. let*, naglas razmišlja Ma-
rinka, vztrajno in odloč-
no. Samo manifestativne
in občasne akcije so pre-,
malo, se zaveda, ko govo-
ri o osnovni organizaciji
mladine, kije v Konjicah
sploh ni več, ki je v Zre-
čah premalo živahna. To
pa je že tri četrtine mla-
dih v občini.
Marinki apatičnost in
mlačnost mladih še malo
ni všeč. Zelo odločno so
se proti takim pojavom s
svojim konstruktivnimi
razpravami iz delovnih in
življenjskih okolij zavze-
mali tudi njeni vrstniki in
somišljeniki na nedavni
programsko volilni kon-
ferenci mladih, ki je po
Maiinkini oceni varedno
dobro uspela in odmeva-
la. »Problemov pa mla-
dim tako ah tako ne
zmanjka*, pravi. Nekßj
jih je kot delegatka natro-
sila tudi na minulem kon-
gresu Zveze sindikatov
Slovenije. Pripravila je
. razpravo o družbeno-eko-
nomskem položaju mla-
dih delavcev. V njej ome-
nja mlado generacijo, ki
se večkrat srečiije s sta-
novanjsko problematiko,
z visokimi stroški za
opremo, plačevanjem
participacije in vzpored-
no s tem še z visokimi živ-
ljenjskimi stroški. Isto-
časno pa mladi delavci
dobivajo praviloma nižje
osebne dohodke, ker so
na začetku delovne dobe.
Mladi koT\jiške občine
so Marinki zaupali funk-
cijo predsednice, pa tudi
delegatsko mesto na
zveznem mladinskem
kongresu, ici bo junija v
Beogradu.
MATEJA PODJED
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Kaša pljuča že krepko načeta
(]*iadaljevai\je s 1. strani)
Umiranje gozdov ni no-
fenomen, vendar pa je
Dojav pri nas izbruhnil s
intenziteto in v ta-
kem obsegu, da stanje meji
ng katastrofo. Bolnim goz-
dovom namreč ne pomaga
0obena terapija. Poškodo-
ygD sestoj je obsojen na
propad.
Vzrokov za umiranje, kot
so zapisali v študiji, je več,
nekaj je znanstveno potrje-
nih, še več pa je hipotez, v
zadnjeiTfï času celo пекгд špe-
jculativnih, ki пгд bi zakrile
lesnične povzročitelje ones-
naževanja. Na prvem mestu
pri vzrokih umiranja gozdov
je prav gotovo onesnaženo
ozračje. Plini, kot so SOj
(žveplov dioksid), NO, (duši-
kovi oksidi) in drugi strupe-
ni plini ter njihovi posledični
produkti povzročajo motnje
pri presnavljanju, deforma-
cijo kromosomov v genski
masi, hromijo lenticele in s
tem povzročajo prekomerno
transpiracijo in še celo vrsto
negativnih vplivov na drevo
pa tudi na človeka, le da so ti
vplivi manj raziskani oziro-
ma, če so, le s težavo pridejo
v javnost.
Obseg poškodb je torej že
zastrašujoč (po lanskih po-
datkih, letošnjih še ni!), pro-
padanje néObolj ogroženih
vrst pa se bo nadaljevao tudi
v primeru popolne prekini-
tve onesnEiževanja. Sestoji
nimajo nobene možnosti za
preživetje. Do neke mere
lahko gozdarji in vsi skupsy
računamo le še z listavci kot
graditelji sestojev.
Gozdarji so pri reševanju
gozdov skoriuda nemočni.
Poleg močno povečanega
varstva gozdov (oslabel gozd
radi napadejo tudi drugi
škodljivci) so se sicer lotili
cele vrste aktivnosti, s kate-
V Sloveniji je po lansko-
letni analizi nepoškodova-
nih le še 43,8 odstotka goz-
dov, ogroženih pa je že 56
odstotkov dreves, pri čemer
prednjači jelka. V ogrože-
nih predelih hirajo že vsi
iglavci.
rimi bi vs^ ublažili posledi-
ce umiranja gozdov oziroma
jih vséu realno prikazali jav-
nosti. Tako so v GG Naz^e
lani začeli s poučevanjem
tehničnega kadra na terenu,
da so lahko poškodbe sploh
začeli prav opazovati, izdela-
li so terenske karte poškodo-
vanosti, se povezali z ustrez-
nimi inštitucijami ter sodelo-
vali pri izvedbi republiške
ankete ter izvedbi infra-
aerosnemanja celega gozd-
nogospodarskega območja.
Žal, vse te aktivnosti ne mo-
rejo bistveno izboljšati
zdravstvenega stanja gozdov
in stopnje onesnaženosti.
Streznitve smo potrebni vsi,
predvsem pa moramo razči-
stiti, da so naložbe v drage
čistilne naprave nujne. Da le
ne bo prepozno.
R. PANTELIČ
Obrtni center in vrtec v Zrečah
V	novem jedru Zreč raste obrtni center z avtobusno
postno, kakor so v Zrečah poimenovali objekt, ki ga gradi
konjiški Ingrad.
Z deli so začeli lani, otvoritve pa do prvega тгца, kakor so
predvideli, najbrž ne bo, saj je delavce oviralo slabo zimsko
vreme. Investitor je krajevna skupnost Zreče z delovnimi
organizacijami v kraju, obrtniki. Ljubljansko banko. Izletni-
kom in skupščino občine Slovenske Konjice.
V	Zrečah bodo končno dobili avtobusno postajo na pro-
storu, kjer je koncentracija prebivalcev največja, pa tudi
vrsto servisov in prodsyaln, ki bodo v obrtnem centru. Tako
na primer RTV servis, frizerstvo, urarstvo, trgovini z Unior-
jevimi in Cometovi izdelki, banko, cvetličarno, čistilnico in
popravljalnico čevljev. Nove prostore bo dobil tudi krajevni
urad.
Na seji sveta krajevne skupnosti Zreče so nedavno tega
sklenili, da postavijo izgradnjo vrtca v kraju na prvo
mesto.
K obstoječemu objektu, ki je postal za kraj s svojim moč-
nim industrijskim zaledjem premajhen, bodo dogradili še
štiri igralnica, en oddelek jasli in kuhinjo. Z deli bo začel
konjiški Kongrad v teh dneh, naložba pa bo veljala 80 milijo-
nov dinarjev. Poleg krajevne skupnosti in skupnosti otro-
škega varstva bosta sredstva prispevala še delovni organiza-
ciji Comet in Unior.
MP
Na kmetice z
Andraža so
pozabili
Prijetno presenečene
so bile kooperantke TZO
Polzela, ko jih je njihova
temeljna zadružne orga-
nizacija ob Dnevu žena
povabila na ogled gledali-
ške predstave v Celju, po-
tem pa še na večerjo v ho-
tel Golding Rubin. Žal pa
to prijetno presenečenje
ni veljalo za prav vse ko-
operantke. Verjetno so na
Polzeli v TZO pozabili, da
k njim sodijo tudi koope-
rantke iz Andraža. Skoraj
pa si ne bi upali trditi, da
gre za pozabljivost. Niti
ena kmetica iz Andraža ni
dobila povabila. Nekateri
menijo, da je šlo v tem
primeru bolj za rezultat
tega, da se upravnik pol-
zelske TZO in Andražani
zadnje čase med sabo ne
razumejo najbolje, siO se
nikakor ne morejo dome-
niti glede uporabe za-
družnega doma tudi v
kulturne namene. Andra-
žani bi nameč radi dvora-
no v tem domu пекоИко
razširili, za to pa nimajo
razumevanja na Polzeli.
Vsig tako sklepajo Andra-
žani, glede na to, da jim
odgovorni v TZO ves čas
obijublj^o pomoč in pod-
poro, ko pa je treba na
sestaiike, na katerih bi se
dogovorili o tej stvari, ni-
kogar ni. To je v dobršni
meri skrhalo medsebojne
odnose in ni ga, ki bi vrle
kmetice v Andražu pre-
pričal, da so na^e ob
Dnevu žena pozabili čisto
slučajno.
JANEZ VEDENIK
Ribiči o ekologiji
Do leta 2000 bi morale vse
vode v celjski občini soditi
vsaj v drugi kakovostni ra-
zred, vendar bo to brez
gradnje centralne biološke
čistilne naprave v Celju tež-
ko doseči. Zaenkrat namreč
sodijo vodotoki na posa-
meznih odsekih - najpogo-
steje gre za Savinjo, Voglaj-
no, Hudinjo, Dobmico in
Vzhodno Ložnico - tudi v
tretji in četrti kakovostni
razred.
Kakovost voda merijo gle-
de na stopnjo fotosinteze, ki
se lahko zaradi nizke vseb-
nosti kisika toliko zmanjša,
da pride do pogina rib. Le to
se je v zadnjih letih pred-
vsem v sušnem obdobju na
Celjskem že zgodilo. Na po-
svetov^u o ekološki pro-
blematiki naših voda, ki ga
je pripravila Ribiška družina
Celje, smo lahko slišali tudi
to, da se vse preradi zanaša-
mo na samočistilno sposob-
nost vodotokov, ki pa jo po
drugi strani tudi uničujemo.
Ribiči so opozorili na regula-
сце in melioracije vodoto-
kov ter ostale gradbene po-
sege, ki so v občini sicer stro-
kovno tehnično dobro nare-
jeni, denarja pa zmanjka za
ekološko oživitev in sanacijo
vodotokov. Tako pri regula-
cijah ne ^adijo pragov, ki
razgibíyo in posi>ešijo vodo-
tok, prav tako pa le redko
mislimo na ozelenitev rečnih
in potočnih bregov.
Rušenje naravnega ravno-
vesja z gradbenimi posegi se
je na vodotokih v celjski ob-
čini že pokazalo. Gre pred-
vsem za izumir^e nekate-
rih avtohtonih rib in zmanj-
ševanje ribjega staleža kljub
rednim vloLkom. V zadnjih
letih smo naredili veliko na-
pak, ki bi jih z malo več na-
črtnega dela ne bi bilo treba.
Prav to, da pri posegih v na-
ravno ravnovesje ne razmi-
šljamo dolgoročno, pa je na-
ša n^večja napaka.
Kako nenačrtno in neus-
klajeno pristopamo k načr-
tovanju posegov v naravo
kaže tudi primer Šmartin-
skega jezera. Zaig imamo
namreč pripravljeni dve
razvojni možnosti, ki pa po
mnenju večine na posveto-
vanju, nista usklajeni. Ena
možnost je, da na Šmartin-
skem jezeru razvijamo turi-
zem, druga pa, da jezersko
vodo uporabimo v indu-
strijske namene. Dvojno
prečrpavanje vode iz Šmar-
tinskega jezera bi namreč
tako spreminjalo vodostaj,
da bi v njem rušilo naravno
ravnovesje.
Geslo ribičev »Zdrave vo-
de, zdravi ljudje, zdrave ri-
be« je prevladalo tudi v ži-
vahni razpravi. Kaže, da ribi-
če skrbi naša malomarnost v
odnosu do okolja. Eno od
vprašanj je namreč bilo tudi
to, da se vse premialo zaveda-
mo koliko in kako se »načrt-
no« ubijamo. Čeprav smo
gospodarsko dok^ nerazvita
družba, bi morali upoštevati
pomen okolja v našem življe-
nju. Tako pa se ponavadi za-
vemo šele takrat, ko pride do
nesreče. Seveda pa bi bilo
včasih tudi ceneje, če bi od-
pravljali vzroke in ne le bla-
žili posledic - je bila ena iz-
med ugotovitev na posveto-
vanju. IVANA FIDLER
Neža Topole
Zazrl sem se v kot
kmečke sobe, kamor je
običajno sedla, ko jo je
pot zanesla k nam. Kot
podoba se mi predstavi.
Toplina	smehljaja,
skromnost in dobrota
njenega srca. Vse, kot šo-
pek v vazi. Vedno je bilo
veselo, polna hiša je bila,
kadar je prišla. Solze mi
zdrsijo po licu. Nehote
me zdramijo, kot iz sna.
Njena podoba izgine.
• Umrla je. V 83 letu ji nje-
na zahrbtna bolezen ni
več prizanesla, čeprav ji
je kljubovala do zadnje-
ga. Ostal je le spomin, ki
ga ne bo moč izbrisati.
Njen lik bo ostal vklesan
v srca krajanov daleč na-
okoli, v srcih šestih otrok
г družinami, ki so z njo
delili dobro in slabo.
Na gričku v Mali Brezi
je bil Nežin dom, ki sta ga
nekßj let pred drugo sve-
tovno vojno z možem
ustvarila, ko je zapustila
Osredek, kjer je služila
precej let. Nežka, navaje-
na vsakega dela je morala
pridno delati, da so lahko
shajali. Doma ni bilo do-
volj zemlje, zato je bilo
potrebno delati tudi
drugje. Hodila je pomaga-
ti kmetom daleč naokoli,
daje prislužila kakšen di-
nar, pogostoma pa si je
oprtala velik koš pridel-
kov in jih nesla v 13 kilo-
metrov oddaljeno Laško.
Včasih je v enem dmvu
pomagala kar pri dveh
gospodaijih.	Kljub
skromnemu življemu in
malim dohodkom je v ča-
su NOB v oskrbi imela tu-
di partizane, ker pa se je
po opravkih in s košem
na rami večkrat podala v
Laško, je opravljala tudi
neke vrste kurirsko
službo.
Težko je danes zbrati
besede in z njimi opisati
pridnost njenih rok in vo-
lje do dela. Tudi zadnja
leta, ko ji je zdravje vse
manj služilo, na delo ni
mogla pozabiti. Še jeseni,
ko se je zadnjič oglasila
pri nas, je hotela reči, da
bo na pomlad še prišla
pomagat. In kot bi vedel,
da je pri nas zadnjič. Ko
je že odhajala sem ji re-
kel: »Teta Nežka, poča-
kajte! Vas bom enkrat sli-
kal! Vrgla je palico stran,
da se na sliki ne bi videla
in slikal sem jo Zadnjič!
Pred dnevi se je izteklo
njeno življenje. Sneg, ki
gaje bilo, kot že dolgo ne,
kot da bi hotel preprečiti
njono zadnjo pot. V uri
sončnega zahoda sojo na .
pokopališču na Brezah
pospremih k zadnjemu
počitku. V vseh nas, ki
smo jo radi imeli, bo ostal
spomin na kozjansko ma-
ter, dobro kot kruh in pri-
jetno kot sonce.
VLADO MAROT
Apartheid - kaj le to?
Občinski center klubov OZN je pričel z
oživljenjem dela klubov OZN tudi tako, da
je prejSryi teden pripravil predavarye o
apc""ieidu. Predavanje so pripravili na prvi
dan enotedenske solidarnosti z narodnoo-
svobodilnimi gibatyi v svetu, ob tem pa so
izdali tudi zanimiv bilten, v katerem so obja-
vili tudi rezultate ankete med celjskimi
sredrvješolci.
V anketi so člani klubov OZN srednješol-
ce spraševali o tem, kaj vedo o Sharpvillskih
dogodkih izpred šestindvajsetih let. Kar
tretjina celjskih srednješolcev, ki so jih zaje-
li v anketo, še nikoli ni slišala za apartheid,
večina ostalih pa je zelo malo vedela o de-
monstracijah črnega prebivalstva in pomo-
ru 69 državljanov Južno afriške republike.
Prav zato so člani klubov OZN prejšnji te-
den tudi pripravili predavanje in proslavo z
ogledom filmov na Sredryi tehniški šoli
maršala Tita. V bilten, ki so ga klubovci
izdali ob tej priložnosti in ga naslovili
»Apartheid«, pa so zapisali neka) razmi-
šljanj in krajših prispevkov o rasnem razli-
kovnu in boju za temeljne človeške pravice
in svoboščine.
GREGOR KORENT
Tekmovanje ekip prve pomoči
V Celju je bilo v Domu JLA prvo sektorsko tekmovanje ekip
prve medicinske pomoči civilne zaščite za krajevne skupnosti
Center, Pod gradom, Aljažev hrib in Kajuh ter delovne organi-
zacije, ki imajo v teh krajevnih skupnostih svoje prostore.
Nastopilo je sedemnajst ekip, vse pa so dobile priznanja KS
Center, ker je tekmovanje bilo istočasno v počastitev njihovega
krajevnega praznika. Zmagala je ekipa KS Pod gradom v
postavi Manja Završnik, Slavica Horvat, Marija Džakovič,
Fanika Cilenšek, Ana Cafuta in Frančiška Zavšek 96 točk, druga
je bila ekipa ŽTO Celje v postavi Romana Vreže, Nada Miholič,
Rozika Frece, Marinka Kocjančič, Anica Verk in Milena Koželj
95 točk, tretja pa ekipa SDK Celje v postavi Anica Golavšek,
Ljudmila Šoster, Anica Mastnak, Vilma Velej, Ivanka Berdnik
in Ivana Jazbec 91 točk. Ostalih pet sektorjev bo podobno
tekmovanje opravilo od 18. do 20. aprila, občinsko pa bo 10.
maja.
TV
Za invalide v Žalcu
Ob dnevu invalidov so v Žalcu v kulturnem domu pripravili
prireditev, ki bo še dolgo odmevala med vsemi, ki so napolnili
dvorano. V prijetnem kulturnem programu so nastopili mladin-
ski pihalni orkester pod vodstvom Zorana Kovača, dekliški
pevski zbor Svobode Žalec pod vodstvom Milana Lesjaka, reci-
tatorka Anka Krčmar, člani šolskega kulturnega društva, ki ga
vodi mentorica Margit Juteršek in ansambel Savinjskih 7 s
pevko Marjano Deržaj, ki je s svojim petjem domačih pesmi še
posebej navdušila vse prisotne. Invalidi so bili veseli prijetnega
programa in hvaležni vsem, ki so prireditev'ob njihovem praz-
niku podprli, sredstva pa bodo porabili za športno rekreacijo
svojih članov in v druge dobrodelne namene.
JOŽE GROBELNIK
Končno regrat
v tem času smo se druga leta regrata že najedli, letos pa ga lahko nabiramo le na
prisojnih straneh. Sponàadi regrat res željno čakamo, saj je zelo okusen in ga je moč
napraviti na več načinov. Ima pa regrat še eno bistveno prednost, zastonjje, če ga z
malo truda sami naberemo, medtem ko je solata sedaj presneto draga. Na sliki sta
Ljudmila Naraks in Ivanka Veselinovič iz Žalca, pri nabiranju regrata. <рду^дд
Zavod za živinorejo in
veterinarstvo Celje
PE Veterinarska postaja Šentjur
pri Ceiju
objavlja po sklepu sveta zavoda
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljene
CAMP priMice IMV 450 L.
Izklicna cena je 260.000 din.
Javna licitacija bo v soboto, dne 5. 4. 1986 ob 10. uri
v Veterinarski postaji Šentjur pri Celju, ul. Leona
Dobrotinška št. 14.
Prikolico si lahko ogledate vsak dan od 13.-14. ure
na Veterinarski postaji Šentjur pri Ceiju.
Prometni davek v ceni ni zajet in ga plača kupec.
Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati
kavcijo v višini 10% izklicne cene.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Otvoritev razstave v Mozirju so se udeležili številni ugledni gostje.
Razstava kitajske ljudske
umetnosti in starih fotografij
¥ Ga 1er uf Mozirje bo odprta do 4. aprila
v Galeriji Mozirje, ki jo
vodijo ljubiteljsko, so z
otvoritvijo razstave kitaj-
ske ljudske umetnosti in
starih kitajskih fotografij s
prejšnjega stoletja še en-
krat, kot že mnogokrat prej,
presenetili in poskrbeli za
lep kulturni dogodek. Raz-
stave, ki so jo odprli v pe-
tek, sta se udeležila tudi
predsednik republiškega
komiteja za kulturo, dr.
Matjaž Kmecl in prvi sekre-
tar oddelka za kulturo pri
ambasadi LR Kitajske v
Beogradu Tao Chunbao.
Z razstavo kitajske ljudske
umetnosti Moziijani dokazu-
jejo, da se lahko tudi v kra-
jih, oddaljenih od večjih sre-
dišč, pohvalijo z ustrezno
kulturno ponudbo.
Sprva so Moziijani hoteli
predstaviti le staro kit^sko
fotografijo (1880 do 1896) m,
zapuščino Lole v. Haas, so-
proge avstroogrskega gene-
ralnega konzula v Šangh^ju,
ki jo hrani Arhiv kulturne
skupnosti občine Mozirje.
Ko so to gradivo predstavili
na Kitajski ambasadi v Beo-
gradu, pa so k sodelovanju
pridobiUtudi njih.
Mozirjanom so posodili iz-
delke svoje ljudske umetno-
sti, med njimi predvsem li-
kovne izdelke iz rezanega
papirja, slike iz slame in od-
tiske iz riževega papiija. Ki-
oska ljudska umetnost, ki
jo njeno ljudstvo zelo ceni,
ima staro tradicijo in je tesno
povezana z življer^em tega
naroda. Dela izražžoo tudi vi-
soko stopnjo marljivosti in
modrosti kit£uskega ljud-
stva.
»Razstava priča o globini
ljudskega ustvarjalnega du-
ha, o finosti občutka za lepo-
to, ki nam je Evropejcem
skorajda nekako mističen,
metafizičen, oddaljen in ga
котдј dojamemo v tej fino-
sti in drobni izdelavi. Priča
tudi o tem, kako za ljudi, ki
dobro mislijo, pravzaprav
svet ni velik,« je ob otvoritvi
povedal dr. Matjaž Kmecl,
ki je obe razstavi, tudi foto-
grafije so namreč dragocene,
sžo govorijo o izrednem po-
sluhu, ki ga im^o v Moziiju
za kulturno dediščino, ocenil
za izjemno lep kulturni do-
godek.
Ob otvoritvi razstave, ki bo
odprta do 4. aprila, sta spre-
govorila tudi Tao Chunbao,
prvi sekretar odelka za kul-
turo pri ambasadi LR Kitaj-
ske v Beogradu in Aleksan-
der Videčnik, ki je poskrbel
za uvodno predstavitev. Na
otvoritvi je navdušil tudi
Slovenski oktet z kit^sko in
пекгц slovenskimi domo-
ljubnimi pesmimi.
R. PANTELIČ
Delovno v
plesnem studiju
Celjski plesni studio ima
to pomlad precej dela. Pred
kratkim je mlajša skupina
plesnega gledališča snema-
la za televizijsko oddajo Pe-
denjžep. Aprila bodo pos-
neli tudi mlajšo skupino
Igena. Sicer pa ima Igen za
sabo dva uspešna nastopa.
Prejšnji torek so se pred-
stavili na festivalu Sarajev-
ska zima, v petek pa so na-
stopali v Krškem v okviru
prireditev ob mladinskem
kongresu.
Trenutno pa Plesno gle-
dališče pripravlja celove-
černo premiero, ki bo ko-
nec aprila v Slovenskem
ljudskem gledališču v
Celju.
Čudežni svet gline
Kiparska kolonija ¥ Petrovùah
Kipar >ka kolonija, ki jo je
v sodelovanju z osnovno šo-
lo Miroslav Širca v Petrov-
čah v petek organizirala
Ljubljanska banka - sploš-
na banka Celje, je bila po-
noven dokaz, da otroška do-
mišljija nima meja, da pa jo
je do danih rezultatov treba
voditi.
To so v Ljubljanski banki
uvideh že tedió, ko so skupaj
z osnovnimi šolami organizi-
rali likovna tekmovanja, ki
pa so se čez čas nekako izro-
dila. Razmišljali in razmišlja-
li so, kako povezati mlade
varčevalce še s kulturni r
udejstvovanjem in se odločj
li za nov poskus: kiparski
kolonijo. Zamisel je bila aka
demskega slikarja Gocet
Kalajdžijskega iz Šentjurja
kije tudi v petek bdel skupa
z ostalimi člani žirije nat
mladimi oblikovalci, ki s(
prišh z vseh centralnih os
novnih šol na Celjskem, di
bi ugnetli glino v hranilnik
Pred tem si je 68 mladi!
umetnikov z 32 šol. ki je kas
neje ustvarilo 74 hranilniko\
iz gline, ogledalo proizvod
njo v Keramični industriji
Liboje.
Dela so se potem lotili še
sami. Dve uri časa so imeli
spretni prsti in bujna domi
šlilja je z njihovo pomočjo
ugnetla toliko zanimivih, ne-
navadnih, prisrčnih, umetni-
ško zrelih izdelkov, da so si
kasnejši obiskovalci na skrb-
no pripravljeni razstavi vča-
sih kar oči pomeli. Miške,
želve, hraniliuki abstraktnih
oblik, paryi, čevlji, ježki,
sodčki, slončki... in kdo bi
si sploh lahko zapomnil
množico skrbno oblikovanih
hranilnikov, ki bi lahko bili
zares uporaben okras v vsaki
otroški sobi v stanov^u.
Strokovna komisya pod
vodstvom Goceta Kal^d?
skega zares ni imela lahkf
dela. Delala je po strogih I '
terijih: izvirnost motiva, ^
kovna izvedba, otroška prist-
nost in uporabnost izdelka.
Po enournem pregledovai\ju
nastalih del seje odločila, da
podeli sedem enako\Tednih
nagrad. Prejeli so jih: Simo-
na K^jtna iz osnovne šole
Anton Aškerc v Rimskih To-
plicah, Iztok Virant iz osnov-
ne šole Boris Kidrič v Roga-
ški Slatini, Branko Kranjc iz
šole Ljube Mikuša v Žalcu,
Mojca Senegačnik iz Prve
osnovne šole v Celju, Tina
Prelij iz osnovne šole Slav-
ko Slander Celje, Monika
Kaluža iz štorske osnovne
šole in Miran Klopota iz Vi-
tanja.
Peter Simoniti iz Ljubljan-
ske banke je izrazil veliko za-
dovoljstvo nad uspelo likov-
no kolonijo in prihodnje le-
to, je pristavil, se bodo naj-
brž selili v Bisrico ob Sotli,
otroci pa bodo na temo, ki jo
bo predlagala Ljubljanska
banka, risali plakate. Vseka-
kor pa so pi-i banki prepriča-
ni, da gredo pravo pot in
upeoo, da bo odziv med mla-
dimi in organizatorji na šo-
lah prav tak kot je bil
zdiušnji.
MATEJA PODJED
»Likovni svat
otrok« v
Šoštanju
Na osnovni šoli Karel De-
stovnik Kajuh v Šoštanju bo-
do v soboto odprli zanimivo
razstavo »Likovni svet
otrok«, na kateri se bodo s
svojimi deli predstavili os-
novnošolci iz vse Slovenije.
Na letošnji natečaj je prispelo
nekaj nad tri tisoč različnih li-
kovnih del, za razstavo pa so
izbrali 400 slik in grafik ter 40
Skulptur iz različnih materi-
alov.
V komisiji, ki je izbirala li-
kovna dela za letošnjo osem-
najsto razstavo, so bili aka-
demski slikar Peter Krivec iz
Pedagoške akademije v Mari-
boru, akademski slikar Ivo
Mršnik iz ljubljanske pedago-
ške akademije in Tone Skok iz
veleryske osnovne šole Veljko
Vlahovič. Ob izboru likovnih
del pa so izdali tudi poseben
razstavni katalog, v katerem so
reprodukcije večine najboljših
likovnih del. Prav ta katalog
bodo lahko uporabljali tudi
učitelji likovne vzgoje na os-
novnih šolah, ki se sedaj sreču-
jejo s ротацјкапјет učnega
gradiva.
V. KOJC
Tamburaši iz Kanovega
v kulturno-umetniškem društvu Lipa v krajevni skupno-
sti Konovo prizadevno vadijo tamburaši. Od leta 1976 se
enkrat tedensko sestanejo v prostorih doma družbenopoli-
tičnih organizacij v svoji krajevni skupnosti. Vodi jih Vlado
Cigale, ki je tudi član tamburaškega orkestra v folklorni
skupini Koleda. Na leto imajo po 15 nastopov, od tega tudi
пекад samostojnih koncertov. V skupini igra dvanajst tam-
burašev, radi pa bi to število povečali. Ubadćgo se s finanč-
nimi težavami, s^ jim primanjkuje denarja za nabavo not in
instrumentov. Upajo, da jim bo za lažje delo kakšen dinar
primaknila kulturna skupnost velenjske občine.
L. O.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
MARŠALA TITA CELJE
Pot na Lavo 22
63000 Celje
Razpisna komisija
razpisuje v skladu s sklepom sveta šole, statutom
STŠ in zakonom o Ul, dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi:
1.	Pedagoški vodja naravosiovno-
matematičnega področja
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba iz enega od predmetov
svojega področja
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-
valnem delu s strokovnim izpitom
-	strokovno-pedagoške in svetovalne sposobnosti
-	ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
-	program dela in opredelitev svoje vloge pri reali-
zaciji dela
-	kandidat se imenuje za dobo 4. let
-	kandidat opravlja tudi polovično učno obveznost
učitelja
2.	Tajnica šole
za nedoločen čas
Pogoj:
~ srednja ali višja šola ekonomske ali upravno-admi-
nistrativne smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami
3.	Laborant biologije
za nedoločen čas
4.	Laborant kemije
za določen čas
Pogoj pod točko 3, 4:
-	izobrazba V. stopnje laboratorijskega tehnika, ke-
mijskega tehnika ali iz druge ustrezne smeri (biolo-
gije)
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj poSljê-
jo kandidati v 15. dneh od dneva objave razpisni
komisiji Srednje tehnične šole maršala Tita v Celju,
Pot na Lavo 22, 63001 Celje. Kandidate bomo o izbiri
obvestili najpozneje 30 dni po končanem sprejemu
prijav.
Velenje na starili razglednicaii
V Titovem Velenju so vCe-
raj zaprli razstavo Velenje
na starih razglednicah.
»Razglednice so prvovrsten
in neprecenljiv vir za raz-
iskovanje kr^evne zgodo-
vine. Tega dejstva se v zad-
njih desetletjih vse bolj za-
vedajo tudi muzeji in arhi-
vi, prav tako pa tudi zaseb-
ni zbiralci, pri katerih pri-
ljubljenost in cena razgled-
nic vse bolj raste,« pravita
Jože Hudales in Anton Rav-
nikar, ki jima gre največja
zasluga za pripravo te do-
bro obiskane razstave.
Razglednice z razstave so
dragocene predvsem za Ve-
lenjčane, sžO osl^^o edini
spomin na Velenje, kakršne-
ga že desetletja ni več. Sicer
pa je bUo na razstavi Velenje
na starih razglednicah pred-
stavljenih 25 najzanimivej-
ših razglednic Velenja in гтје-
gove okolice. Vseh doslej
najdenih razglednic je mno-
go več, doslej so jih našli kar
79.
Motivi so različni, najpo-
gostejše so razglednice ve-
lenjskega trga posnete z ra-
zličnih zornih kotov. Na
vseh izstopa gmota velery-
skega gradu, trška cerkev in
nekaj skromnih trških hiš
pod grigskim gričem. V ča-
su, ko so nastale prve raz-
glednice (okrog leta 1900),
ves velenjski trg ni štel več
kot 65 hiš s 529 prebivalci.
Tudi do konca obdobja, ki so
ga zajemale razstavljene raz-
glednice, se Velenje ni mno-
go povečalo. Štelo je 79 hiš s
648 prebivalci in pogled na
tedanje Velenje prej spomi-
nja na večjo vas kot na urba-
no sredino.
Velik kulturno - zgodovin-
ski pomen im^o razglednice
tudi zato, ker lahko iz njih
razberemo vrsto podatkov o
utripu vsakdanjega življenja
na trgu. Razglednice tako,
mnogo bolj kot pisana bese-
da, oživijo podobo in utrip
Prve velenjske razgledni-
ce so iz leta 1898. Narejene
so bile z litografsko tehni-
ko, ki je bila zamudna in je
omogočala le 2000 izvodov.
Za Velenje so našli takšno
razglednico iz znamenite se-
rije Karla Schwidrenocha,
ki sodi med najbolj iskane.
Te razglednice so tudi naj-
bolj pritegnile obiskovalce
minule' razstave.
velenjskega trga, v katerem
je, na primer, v začetku sto-
letja ¿velo šest ali sedem
učiteljev, dva zdravnika,
osem gostilničarjev, trije me-
sarji in podobno.
Jože Hudales in Anton
Ravnikar vesta povedati še
več: »Mnoge od razstavlje-
nih razglednic so bile zani-
mive tudi zato, ker prikažejo
nastajarije in razvoj razgled-
nic. Nastale so iz dopisnic, ki
so jih izdajali od leta 1869
dalje. Prvotni slovenski izraz
za dopisnice je bil Listnica,
kmalu pa seje uveljavilo ime
dopisnica, ki je veljalo v za-
četku tudi za razglednice.
Prva razglednica je nastala
šele, ko so na zadnjo sporo-
čilno stran začeli, najprej na
zgornjem delu, tiskati podo-
bo кггОа.«
V. E.
Naša beseda '86
Pri Občinski konferenci
zveze socialističrie mladine v
Žalcu se že nekaj časa pri-
pravljajo na Našo besedo 86.
Strokovna delavka pri OK
ZSMS v Žalcu, Jolanda
Ušen, je ob tem povedala, da
bo letošnja Naša beseda 4.
aprila v kulturnem domu v
Žalcu. »Dopoldan bodo na-
stopale skupine iz osnovnih
šol, popoldne pa starejše
skupine iz osnovnih organi-
zacij ZSMS. Izbrali bomo tu-
di n^boUšo, ki bo nastopila
na medobčinski prireditvi,
ki bo tokrat v Titovem Vele-
nju.« Do sed^ imajo že deset
prijav iz plesnega in dram-
skega področja, nekaj pa jih
še pričakujejo. Pripravili pa
bodo še spremljajoče prire-
ditve in sicer razstavo likov-
nih del Romana Zeliča iz
Prebolda, literarni večer, ki
ga pripravlja književna mla-
dina Žalec v Preboldu in raz-
stavo fotografij Ivana Dob-
nika.
T. TAVČAR
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
jubilej
Planinskega
društva Šentjur
Planinsko društvo iz
l§entjurja slavi letos 35-
letnico delovanja. Ob tem
jubileju upajo, da se bo v
občini spremenil odnos do
društva, ki se ubada s fi-
nančnimi težavami in z
upadanjem članstva.
O teh problemih so govo-
rili tudi na nedavnem ob-
čnem zboru društva. To de-
luje v slovenskem sredo-
gorju in ima zato še pose-
ben pomen, saj dajemo pri
nas večji poudarek visoko-
gorskemu planinstvu in al-
pinizmu. Šentjursko dru-
štvo oskrbuje dom na Re-
sevni, kamor vlagajo precej
denarja in prostega časa.
Radi bi, da bi postal izletni-
ška točka Šenljurčanov, ki
bi tako aktivno preživljali
svoj prosti čas. Pri tem pa
potrebujejo podporo v ob-
čini. Poveziijejo se z občin-
skim sindikalnim svetom,
sodelujejo s šolskimi dru-
štvi, vse to pa naj bi prived-
lo do ponovne množičnosti
članstva, ki je bila v Šent-
jurju nekoč že poznana.
TC
Res počitnice za vsakogar?
Ob predstavitvi letošnje turistične ponudbe Arenaturista Iz Pulja
Med prvimi gostinsko tu-
rističnimi organizacijami,
ki so letos postregle s cena-
mi počitnic za domačega
gosta (doslej so v glavnem
znani le devizni ceniki) je
ponovno Arenaturist iz Pu-
le, ki je prejšnji teden v ho-
telu Evropa skupno z turi-
stičnimi agencijami TTG,
Kompas, Globtour in Golf-
turist predstavila letošnji
program Počitnic za vsako-
gar. Letošnje cene bodo za
100 do 150 odstotkov višje
kot lani.
Za sedemdnevni dopust iz
programa Počitnic za vsako-
gar bo treba letos odšteti
(dvoposteljna soba, polpen-
zion) med 16 tisoč din v pred
in posezoni ter približno 25
tisoč din v glavni sezoni. Tu-
di avtokampi niso veliko ce-
nejši. Štiričlanska družina
bo morala kljub 20 odstotne-
mu popustu sredi sezone v
malo boljšem kampu plačati
na dan za šotor, avto in turi-
stično takso približno 2400
dinarjev, v kampih slabše
kategorije pa približno 1500
dinarjev. Kljub temu, da po-
čitnice še zdćileč niso več po-
ceni, z£m.imanje presega po-
nudbo, tako da je vprašanje.
koliko Jugoslovanov bo le-
tos sploh lahko letovalo. Tu-
di Arenaturist se obrača na
tuje, saj od skupnega števila
8000 postelj domačemu ku-
pcu nudi 500 ležišč (od tega
100 za Počitnice za vsako-
gar). Turizem je namreč naša
edina panoga, ki na tujih tr-
gih trenutno dosega boljšo
ceno kot na domačem, zato
so takšne usmeritve ob veli-
kih potrebah po devizah in
dobri prodaji v tujini deloma
razumljive. Domači trg je s
tem oškodovan, zato je os-
novni problem, kako pove-
čati zmogljivosti za domače-
ga gosta. O tem sem se pogo-
varjal z Vladimirjem Dama-
ško, direktorjem prodaje DO
Arenaturist:
»Prav zaradi tega, ker bo
domači gost zaradi manjšega
števila postelj pa tudi visoke
cene, letos te^e letoval ob
obali, naših tiskovnih konfe-
renc po Sloveniji ne organi-
•ziramo le zaradi predstavitve
Istre in našega območja, saj
reklama sicer že dobro pred-
stavljene Pule in njene okoli-
ce, ob tem da ni dovolj zmog-
ljivosti, ni več smiselna. Gre
torej predvsem za raziskavo
tržišča, za to, da od kupca
zvemo, kakšne so njegove
želje in kakšne možnosti za
tesnejše sodelovanje. Me-
nim, da drugim organizaci-
jam tega manjka, s^ na do-
mačem tržišču niso prisotne
in jih torej niti ne zanima, kaj
kdo o njih misli.«
Možnosti, dobiti letos po-
steljo ob Jadranu, pa so
kljub temu majhne. Med
razgovorom v Celju ste
omenili, da bi lahko do več-
jega števila postelj prišli s
tesnejšim sodelovanjem
OZD celjskega območja s
sozdom Istra Jadran. Ven-
dar imajo pri tem določeno
prednost večje delovne or-
ganizacije, večji sistemi,
medtem ko manjše delovne
organizacije nimajo dosti,
upanja...
»Ne bi ponavljal, zakíú
.prodigamo predvsem na tu-
je. Stvar je jasna in če za do-
mačega gosta ni opravičljiva,
je vs^j razumljiva. Možnosti
so, kot smo poudarili na raz-
govoru, v povezovanju vaših
večjih sistemov, recimo Go-
renja, z delovnimi organiza-
cijami našega sozda. Na os-
novi sporazumov, ki ponuja-
jo vrsto možnosti in tudi
združevanj sredstev, bi si
lahko zagotovili svoje poste-
lje ob morju. Za manjše si-
steme in delovne organizaci-
je res nimamo trenutne reši-
tve, a menim, da se te mar^še
organizacije tudi povezujejo
v večje sisteme aU združenja,
ah pa bi se lahko, denimo, v
počitniško skupnost, ki bi
potem skrbela za povezova-
nje. Problem je, ker takšnih
združenj ni.«
Lani je bilo tudi precej pri-
pomb na kvaliteto storitev iz
programa Počitnic za vsak
žep?
»Res je, tega ne tajimo. Gre
predvsem za kvaliteto ponud-
be in premeščanje sezone. Te-
mu je kriva naša nepripravlje-
nost na izreden obisk tujcev.
Tako je tudi Danec, Nemec,
Anglež, ki svojega aranžmaja
ni plačal s popustom, prišel do
postelje v objektu slabše kate-
gorije. Tako je bilo tudi s Po-
čitnicami za vsak žep, kjer vča-
sih tudi do zadnjega dne nismo
vedeh, kje bo kdo. Takrat smo
seveda postopali tako, kot ni
bilo predvideno v pogojih leto-
vanja. Vendar pa, v splošnem
so bili gostje zadovoljni.«
Letos ste svoje usluge pre-
cej podražili?
»Podražitve so res precejš-
nje, pri tem pa smo, predvsem
zaradi velikega zanimanja, mo-
Vladimir Damaško
rali zaščititi predvsem cene v
kampih. Te so bile, ko smo jih
objavili, 40 odsotkov nižje od
inozemskih. Ker so bile raču-
nane po tečaju nemške marke
125, so danes, ko marka velja
že 145 din, že za 60 odstotkov
nižje. Bojimo se, da bo cena ob
koncu sezone že enkrat nižja
kot za tujca. Prav zato se nam
vsem skupaj v Istri zdi, da le
nismo postavili previsokih
cen.«
Domačemu gostu se letos ob
morju spet slabo piše. V Are-
naturistu so sicer pokazali, da
jim ni čisto vseeno, kako bomo
lahko letovali ob morju. Upaj-
mo, da bodo tudi v ostalih or-
ganizacijah razmišljali podob-
no in da bodo tudi cene spre-
jemljive. Istra je bila namreč
lani, če odmislimo Počitnice za
vsak žep, med dražjimi. Dela-
vec ima sicer nekaj možnosti
še v sindikalnem turizmu, ven-
dar o tem kíó več v eni prihod-
ryih številk, ko na to temo pri-
pravljamo okroglo mizo.
R. PANTELIČ
lifialo zanimanja za izvirnost
Ponudba spominkov je še vedno revna
I Seznam vsega, kar bi lah-
;ko turista spominjalo na
i obisk naše dežele, je tako
. obširen, da mu ni videti
konca. Pri tem ne mislim le
; na vtise o ljudeh, njihovi
kulturi in vse tisto, kar je
turist med bivanjem pri nas
doživel, temveč tudi na vse
tisto, kar ga bo na našo de-
telo še dolgo (ali vsaj nekaj
(asa) spominjalo. Pa najsi
p-e le za ličen pletarski ali
lončarski izdelek ali za do-
bro in primemo ponujeno
steklenico buteljčnega vi-
na, izdelek iz lecta ali kak-
^n drug turistični spomi-
nek. Med redkimi, ki se z
izdelavo spominkov ne uk-
varja zgolj ljubiteUsko, je
tudi Anita Auser iz Zalea, ki
tudi sama ugotavlja, da je
naša ponudba spominkov
revna.
Skorajda namreč rjimamo
spominkov, ki bi na kakr-
šenkoli način predstavljah
posebnosti (zgodovinske,
liultume, etnološke itn.) na-
šega območja. Gotovo bi lah-
ko poleg celjskega viteza,
pečnic s Starega gradu Celje,
gornje-savinjskega splavaija
in še nekaterih kvalitetnej-
ših spominkov gostom po-
nudili več. Tudi Anita Auser,
ki se je najprej ljubiteljsko
ukvarjala z aranžerstvom, je
prepotovala lep kos naše ož-
je in širše domovine, ter se
skoraj povsod srečevala z
oslički in čapljami, to našo
»folklorno« posebnostjo, ki
jo turistom ponuj^o od Tri-
glava do Gevgelije. Prav ta
revna ponudba jo je spodbu-
'iila, da se je lotila izdelova-
nja spominkov. V začetku je
s temi svojimi načrti optimi-
stično pričakovala dobro
povpraševanje in veliko po-
nudb, žal pa danes, po nek^
letih ugotavlja, da zanimanja
^ izdelavo kvalitetnih spo-
»ninkov ni. Zakaj?
»Največja ovira je v tem,
^a si vsi želijo imeti kar naj-
cenejši izdelek, se pravi se-
'^jski izdélek iz plastike, kar
Pa seveda predstavlja kič. Za
^^delke iz naravnih materi-
^ov, lesa, bombaža, ghne,
jorej tistega, kar je tudi pri
znano, ni zanimanja. La-
tako pri nas skor^da ni
bilo natečajev za izdelavo
spominkov.«
Ker na našem območju
med turistično gostinskimi
delavci, turističnimi društvi
in trgovci za spominke ni bi-
lo zanimanja, si je morala
Anita Auser poiskati delo
drugod. Dosti njenih izdel-
kov je v sodelovanju z OZ
Panorama Ptuj romalo na tu-
je, zelo dobro pa sodeluje z
Gorenjsko turistično zvezo,
kjer se, kot kaže, še najbolj
zavedajo pomena, ki ga ima
turistični spominek v okviru
celotne turistične ponudbe.
Mesečno za to zvezo naredi
od 100 do 300 izvirnih ročnih
izdelkov, največ lesenih po-
shkanih krožnikov.
Tudi v domači, žalski obči-
ni za njeno delo ni bilo po-
sebnega zanimanja. Škoda,
kajti Žalec je bil lani izbran
za najlepši turistično-tranzit-
ni kraj, ki pa svojim gostom
ne ponuja nič izvirnega, do-
mačega, kar bi morda spomi-
njalo na to, da je kraj središ-
če doline hmelja.
»Nihče, ne trgovci, ne turi-
stični delavci, nočejo prevze-
ti tveganja, ali pa dati zagoto-
vilo, da bo določen spomi-
nek šel v promet. Treba je
namreč povedati, da za pri-
pravo spominka potrebuješ
tudi nekaj mesecev. Ne gre
le za izbiro pravih materi-
alov, vso stvar je treba na-
mreč tudi zgodovinsko in še
kako drugače preučiti. Vse
seveda ni poceni in kaj se
zgodi, da delaš zastonj.«
Med izjemami na našem
območju je tudi Gorenje iz
Titovega Velenja, za katere-
ga Anita Auser izdeluje pe-
harčke z bombažnimi ser\à-
Izbira spominkov, ki jih v
katalogu ponuja Anita
Auser je pestra in bogata,
vendar ne ponuja le tipizi-
ranih izdelkov. Loti se izde-
lave stvari po naročilu. Ta-
ko je lani izdelala spominke
in emblem za mirovno ma-
nifestacijo Mi za mir, ki je
bila ob dnevu OZN v Slo-
venj Gradcu, trenutno pa
pripravlja osnutek »masko-
te« Gorenjske, planšarja.
etkami in našim suhim cvet-
jem, spominke za poslovne
sodelavce Gorenja. Tudi to
je namreč dober način po-
nudbe spominkov.
Podobno bi morali razmi-
šljati tudi trgovci, ki bi zra-
ven seveda še zaslužili: »Po-
leg tega, da neradi prevza-
mejo tveganje, trgovci spo-
minkov tudi ne znîyo ponu-
diti. Še tako dober izdelek
namreč nima prave vredno-
sti, če ga ne znaš pravilno
ponuditi in razložiti, kaj
predstavlja. Škoda, marsikaj
res izvirnega in domačega bo
tako pozabljeno. Temu pa so
krivi tudi posamezniki, lju-
dje v turizmu in trgovini, ki o
vsem tem odločajo.«
R. PANTELIČ
Gorenjev sistem obveščanja gostov
Včeraj so v hotelu Radin v Radencih predstavili nov
Gorenjev sistem obveščanja gostov v turističnih objektih.
Z njim naj bi zapolnili vrzel v naši turistični ponudbi pri
sodobnem obveščanju in zabavi gostov s pomočjo mikrora-
čunalnika, televizijskega sprejemnika ter druge avdio in
video opreme. Gorenjev sistem je namenjen hotelom, turi-
stičnim naseljem ter drugim organizatorjem turistične po-
nudbe.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
ZDRAVSTVENI DOM
»Dr. J. POTRATE« ŽALEC
objavlja
dela in naloge:
zobozdravnika za zobno ambulanto
zdravstvene postaje Polzela
Pogoji: Med. fakulteta, odd. za stomatologijo, oprav-
ljen strokovni izpit, 3-mesečno poskusno delo. Sta-
novanja ni.
Delovno opravilo je za nedoločen čas. Osebni doho-
dek po Pravilniku o osnovah in merilih za razporeja-
nje dohodka v TOZD ZD »Dr. J. POTRATE« ŽALEC.
Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po
objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE,
TOZD ZDRAVSTVENI DOM »Dr. J. POTRATE«
ŽALEC.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD ZD
ŽALEC.
Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in Zaporov
Celje
objavljamo prosta dela in naloge:
- vodje proizvodnje - tehnični
vodja
Razpisne zahteve:
-	končan program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	poznavanje splošnih in posebnih predpisov s po-
dročja varstva pri delu.
Opravljanje del in nalog vodje proizvodnje se šteje v
zavarovalno dobo s povečanjem (12/16 mesecev).
Kandidate obveščamo, da bodo v postopku spreje-
ma preizkušene njihove strokovne kvalifikacije ozi-
roma z delom pridobljene delovne zmožnosti ter
druge posebne zahteve, ki so potrebne za sklenitev
delovnega razmerja s kazenskim zavodom in sicer
po postopku, določenem v samoupravnih in organi-
zacijskih aktih zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev (diplomo
oz. zaključno spričevalo, prošnja in življenjepis) naj
pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi na naslov
KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhartova 3.
Prav tako morajo priti kandidati tudi na osebni raz-
govor in sicer ob sredah od 8.00-12.00 ure.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
V pridelavi mleka so še rezerve
Sprosti lih lahko le spodbudnejša ekonomska politika
Mlekarna v Arji vasi je lani od-
kupila na širšem celjskem, koro-
škem in delno zasavskem območju
47 milijonov litrov mleka, medtem
ko namerava letos odkup mleka
povečati na 51 milijonov 300 tisoč
litrov ali za 8 in pol odstotka. To je
zahteven poslovni cilj, kajti odvi-
sen je predvsem od pridelovalcev
mleka - kmetov, ki jih k veòji pri-
delavi lahko spodbudi le računica
na osnovi dobre ekonomske politi-
ke v kmetijstvu.
Odkupna cena mleka se je za
kmete s 15. marcem povečala sicer
za 27 odstotkov, kmetje pa pravijo,
da je to premalo, in da so se cene
vhodnih materialav pri pridelavi
mleka in prireji živine bistveno bolj
povečale.
Tudi o tem je bilo veliko neveza-
nih pogovorov na sprejemu za kme-
te - mlečne pridelovalce prejšnjo
sredo, ki gaje zanje pripravila Hme-
zadova mlekarna v Arji vasi. Pova-
bili so 300 kmetov in predstavnikov
organizatorjev odkupa (zadružnih
organizacij - udeležilo pa se jih je
preko 250. Kmetje so si z zanima-
njem ogledali tudi mlekarno in nje-
ne proizvodne Unije ter slišali od
odgovornih ljudi tudi za vse njene
težave in naloge, kako se izkopati iz
gospodarskih oziroma finančnih
težav.
Na srečanju mlečnih prideloval-
cev so predstavniki mlekarne v Aiji
vasi razdelili tudi 190 plaket in priz-
nanj tistim, ki so oddali največ mle-
ka in med njimi jih ni bilo malo, ki
na svojih kmetijah dosegajo tudi
60.000 in več litrov mleka, kar je
tudi temeljni pogoj za ustanovitev
hlevske skupnosti.
Z nekaterimi kmeti smo se teme-
ljiteje pogovorili, ker smo hoteli
predvsem prisluhniti njihovim po-
gledom na živinorejo in mlečno pri-
delavo še posebej.
Ferdinand Kunst, Sp. Grušovlje,
hlevska skupnost: »Višje odkupne
cene mleka so prišle prav, vendar to
povišanje ni takšno, da bi odtehtalo
vse stroške pridelave, cenovna ne-
sorazmerja in zlasti povečane obre-
sti v kmetijstvu. Kmetijstvo ni do-
brodelna ustanova zato mislim., da
bi morali uveljaviti ekonomske ce-
ne. Km.et bi moral imeti priznano
ekonomsko ceno, drugo vprašanje
Predvsem bo potrebno povečati
odkup mleka po kravi, razširiti
mlečne proge, v odkup mleka zaje-
ti več krav (sedaj se ta odstotek
giblje komaj nekaj pod 60 odstot-
ki) in na kmetijah doseči še večjo
in materialno bolj spodbujeno pri-
delavo mleka ter specializacijo.
pa je, kako bi takšne cene omilili z
regresi in premijami, da potrošniku
ne bi še bolj izpraznili žepov za hra-
no. Manj administracije pri sistemu
obračunavanja premij in regresov
tudi ne bi škodilo.«
Anton Turnšek, Zg. Hudinja:
»Kmetijstvo je dolgoročna proiz-
vodnja, ne pa takšna »iz rok v usta«
in tega bi se morali zavedati že dosti
prej, pa bi imeli več mladega na
kmetijah. Vlaganje se obrestuje šele
čez nekeO let. Kmet mora vzgojiti
plemenico, dobiti od nje tele. Nekaj
časa torej traja, da priteče mleko
izpod vimen. Kmečki gospodar sem
že 31 let in v tem času se je z našo
kmetijo zgodilo že marsikaj. Naj-
boljše njive smô izgubili zaradi av-
toceste in na moji njivi sedaj stoji
cestninska postaja. Ostalo nam je še
nekaj zemlje, tako da smo kot kme-
tija še gospodarsko zanimivi, ven-
dar je 25 centov hmelja-goldinga le
še zgodovina. Preusmeril sem se to-
rej v mlečno pridelavo, ker mi dru-
gega ni kazalo. V hlevu imam 21
glav živine. Če ne bomo izgubljali še
več zemlje (polovico smo jo doslej),
bo morda še šlo.«
Karel Beškovnik, Skomarje:
»Hribovske kmetije imamo svoje
posebne težave v primerjavi z nižin-
skimi. Ampak tudi sam mislim, da
so cenovna neskladja zavore za več-
jo pridelavo. Če kmet nima svoje
ekonomske računice pri prireji in
mlečni pridelavi, ga pač ne vleče
naprej. Na našem delu Pohorja se
nam Rogla kot turistični center zelo
hitro razvija. Sosed se je že odločil
za kmečki turizem, mi pa še ne.-
Morda se borry, če bo šlo tako na-
prej, še posebej, če nam bo uspelo
do Skomarja asfaltirati še nekaj ki-
lometrov.«
Andrej Vesenjak, Jagoče: »Moj
komentar o kmetijstvu danes je, da
se o njem vse preveč govori, pa pre-
malo naredi. Po mojem bi bilo naj-
bolje ukiniti razne regrese, pa kme-
tijskim izdelkom dati realno ceno.
Koliko je s temi regresi nepotrebne
administracije, коИко ljudi živi na
ta račun in sedi po pisarnah ter pre-
metava goro papirja. Glede na do-
mačo krmo, mislim, da sem z lani
oddanimi 64.423 litri dosegel^e kar
dober rezultat.«
Ivo Arlič, Skale, hlevska skup-
nost: »Res je, da sem lani oddal
mlekarni skoraj 90.000 litrov mleka,
vendar se v celoti strinjam z mne-
njem kolege Kunsta. Trdim, da ni-
smo mi, kmetje, za dražje mleko.
Raje bi videl, če se reprodukcijski
material ne bi tako dražil, od njega
pa smo življenjsko odvisni. Velenj-
ska občina ima posluh za kmetij-
stvo, saj imamo na primer višji od-
stotek iz sklada za intervencije. Za
nas, velenjske kmete je sicer to v
redu, težje pa nas gledajo sosedje iz
drugih občin. Po moje bi moralo
biti več enotnosti pri tem. Rad bi
poudaril še to, da kriterij za status
višinske ali Trtžinske kmetije sedaj
ni dober, ni dovolj natančen, kajti
samo nadmorska višina ne pove še
ničesar.«
Primož Cizej, Podvin, hlevska
skupnosti: »Doma gospodarimo
Deset najboljim
(Količine oddanega mleka v litrih
velja jo za lani)
Franc Brišnik, Prekopa 153.193
Anton Mešič, Polzela	93.381
Ivo Arlič, SLale	89.694
Franc Rotnik, Ravne, Šoštanj
84.637
Jože Tekavc, Topolšica 77.180
Beno Kotnik, Podkraj na Kor.
75.213
Rok Močilnik, Lokovica na Kor.
73.817
Cvetko Rakun, Založe 73.246
Vili Novak, Nova vas, Šmarje
70.834
Branko Ograjenšek, Podkraj, Žalec
68.492
mati in midva z bratom, lani smo
oddali mlekarni 65.002 litra mleka
in imamo status hlevske skupnosti,
torej imamo hladilni bazen doma.
Kmetija je bolj na hribovitem syetu,
nam pa manjka nekaj metrov za vi-
šinsko premijo. Glede na teren na
katerem smo, se mi ne zdi prav, da
višinsko premijo določa samo nad-«
morska višina.«
MITJA UMNIK
FOTO: EDI MASNEC
V celiski
Zadobrovi še po
starem
Kmetijsko zemljiška skuj
nost občine Celje obvešč
vse kmete-komasacljsk
udeležence v Zadobrovi, zlj
sti v katasterskih občina
Škofia vas, Trnovje in Ajx
lin, da lahko sedaj sejejo i
uporabljajo svoja zemljišč
kot doslej, kajti nova razdel
tev zemljišč bo šele oktobra
Ш
Predavanja za
kmete
Kmetgska zadruga Celj
organizira v sodelovanju
Zavodom za živinorejo ii
veterinarstvo Celje preda
vanja za kmete. Prva preda
v^a v Celju in Vojniku s(
bila že v ponedeljek in sice
o oskrbi posevkov pšenice
pridelovanju koruze in buč
golic. V ponedeljek 31, mar
ca bo predavanje na sedeži
zadružne enote v Celju, Koc
bekova 5 ob 9. uri in sicer (
higienskem pridobivaryi
mleka in o pravilniku o pia
čev2mju mleka po kakovost
ter o prehrani krav molznic
Enako predavanje bo na
slednji dan, 1. aprila ob 9. ur
v Višinji vasi pri Vojniku.
U1W
Traktorske
kabine nà
testiranju
Po novih predpisih lastnik
traktorjev ne bodo mogli vti
opraviti tehničnega pregleda
dokler ne bodo imeli testira
nih traktorskih kabin in var
nostnih lokov. Novi traktoij
jih že imajo, na vseh starejšil
traktorjih pa jih je potrebno le
stirati. V KZ Celje bodo testi
гадје v sodelovai\ju z ljubljan
skim zavodom za varstvo pr
delu. Prijave že sprejemajo
vsak dan na zadružnih enota!
v СеЦи in Vojniku in sicer dc
konca marca. Če bo preveč pri
jav, bodo testirarye izvedli ^
aprilu.
UN
V Savinjski deiini
bo zdaj več sadja
Nekateri kmetje in Hmeza-
dova Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina v Žalcu bodo v
kratkem ustanovili proizvod-
no skupnost za pridelovanje
sadja. O tem smo se pogovar-
jali z Matejem Čulkom iz
Kmetijske zadruge Savinjska
dolina.
-	Kako ste prišli na zamisel
o večji proizvodnji sa^a tudi
pri kmetih kooperantih?
Čulk: »V obrobju Savinjske
doline, zlasti v Andražu in Za-
ložah, so imeli kmetje včasih
kar precej sadovixjakov, sčaso-
ma pa so jih opustili, ker to-
vrstna proizvodixja ni bila trž-
no zanimiva. V kmetijski za-
drugi smo zato že nekaj časa
razmišljali, da bi se začeli uk-
varjati z intenzivnim sadjar-
stvom. Do leta 1990 tako načr-
tujemo okrog šestdeset hektar-
jev intenzivnih sadovnjakov.
Kakšnih dvajset hektaijev bi
namenili jagodičevju, nekaj
površin lešnikom, večji del pa
jabolkam.* •
-	Ste se o tem že pogovarja-
li s kmeti in kakšne pogoje
jim nudite?
Čulk: »Devet kmetov seje za
to že odločilo. V Kmetijski za-
drugi smo pripravili tudi osnu-
tek sporazuma glede sofinan-
cirEuija teh naložb in odmevi so
ugodni. Hektar naložbe veUa
okrog štiri milijone diaarjev.
Kmetijska zadruga bi sovlaga-
la v material: sadike in ograjo.
kmetje pa bi prispevali pred-
vsem delo ter tudi material za
ograje.«
-	Gre predvsem za dopol-
nilno dejavnost?
Čulk: »Res je! Možnosti pa
imajo tudi drugi, ki im^o zem-
ljo, kajti izračuni kažejo, da se
bo proizvodrya izplačala že na
površinah večjih od pol hekta-
ra. Sadjarstvo utegne postati
zanimivo tudi v višjih legah,
kjer se ljudje v glavnem ukvar-
jajo z živinorejo.«
-	Odziv torej utegne biti
dober.
Čulk: »Kot sem že omenil
gre pri tem za princip sovlaga-
rya kmeta in zadruge. Amorti-
zacija se torej plačuje šele čez
kakšni dve leti, ko bodo nasadi
rodili.«
JANEZ VEDENIK
@ Hmezad
Hmezad Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja
objavlja
prosta dela in naloge:
Ifomisionar
Pogoji: trgovec ali blagovni manipulant, 1 leto delov-
nih izkušenj, poskusno delo 1 mesec
nakladanje in razkladanje
Pogoji: nekvalificirani delavec, poskusno delo 1 me-
sec; kandidat bo sklenil delovno razmerje za dolo-
čen čas za nadomeščanje delavca za čas služenja
vojaškega roka
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti
skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge:
administrativna dela s strojepisjem
Pogoji: administrativni tehnik, 1 leto delovnih izku-
šenj, poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj'vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 8. dni od objave na naslov: Hme-
zad Agrina Žalec, Kadrovska služba, Celjska cesta 7,
63310 ŽALEC.
Za dobro zemljo
Melioracije v Tepanju In Grušovju
Bi,tka za dobro zemljo se v
konjiški občini nadalj^e. K
temu bodo pripomogli tudi
melioracijski posegi, ki jih
zdaj izvajajo na 248 hektar-
jih v Tepanju in Spodnjem
Grušovju. Dela je lani pole-
ti prevzelo Vodno gospodar-
sko podjetje Maribor - tozd
hidrogradnje.
Zemljišča so, razen štirih
hektarjev, vsa v zasebni lasti,
teren pa, po tehnični iz\'^edbi
izsuševanja izredno zahte-
ven, saj se razteza pod avto-
cesto in nad regionalno
cesto.
V krigevni skupnosti Te-
рагце so se na melioracijska
dela skrbno pripravili in
opravili pogovore z vsemi
lastniki zemljišč. Vsa zemelj-
ska dela so izpeljali po načr-
tu, razen na enem potočku v
dolžini 700 metrov, ko je de-
lavce prehitela zima. V me-
secu januarju so izvjgalci po-
ložili 13 000 metrov drenaž-
nih cevi od predvidenih
80 000 metrov. Zima s sne-
gom je dela močno ovirala,
zato z njimi hitijo v tem času,
da bi bila zemlja pripravlje-
na za setev do 1. maja.
Pri tehnični izvedbi del je
bilo precej težav zlasti v Te-
panju, ko je bilo potrebno re-
ševati veliko problemov za-
radi nenačrtno vgreóenih ko-
munalnih naprav v zemlji.
Pogodbena vrednost del
znaša 137 milijonov dinarjev.
Po izdelanem proizvod-
nem načrtu bodo vsa urejena
kmetijska zemljišča nameni-
li za intenzivno pridelavo
travir\ja in za ryivsko obdela-
vo. Pričakujejo, da bo zemlja
po izsušitvi dala dvakrat več-
ji pridelek, kar pa bo mogoče
doseči le z uporabo vseh
agrotehničnih ukrepov in ob
rednem vzdrževanju meli-
oracijskega sistema, pravijo
pri Kmetijski zadrugi Slo-
venske Konjice.
Vzporedno z melioracijski;
mi deli pa opravljao tudi
zložbe zemljišč. Ta dela je
prevzel Geodetski zavod Ce-
lje, vodi pa jih komasacijska
komisija pri skupščini obči-
ne. Vsa pripravljalna dela so
izvedli z vednostjo vseh last-
nikov in le-ti tudi sodelujejo
pri ocenjevanju in kategori-
zaciji zemljišč preko poo-
blaščenega odbora za meli;
огасце in komasacije. Tudi
ta dela je močno ovirada zi-
ma, zato bo v teh dneh treba
zamujeno nadoknaditi, saj j^
čas predaje novih zemljišč
peircel prav tako 1. maj. Dela
bodo veljala 12 milijonov 400
tisoč dinarjev.
MATEJA PODJED
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Resnica o sporni
zadevi
Začetek polemike je leto
1981, ko so na Polzeli posta-
vili spomenik žrtvam fašiz-
ma. Takrat se je pojavilo
med žrtvami tudi ime TER-
GLAV OTO-GROMA. Ob-
činski zbor ZZB NOV Žalec
je na to takoj reagiral, ker je
bilo znano, da TERGLAV
OTO-GROM ni bil žrtev fa-
šizma, pač pa je bil od strani
NOV obsojen na smrt zaradi
dezerterstva iz partizanov in
povezave z belo gardo. Na ta-
ko odločitev OO ZZB NOV
Žalec, so negativno reagirali
nekateri posamezniki in pa
tudi sorodniki iz Polzele. Za-
radi tega je občinski odbor
ZZB NOV Žalec, bil prisiljen
pridobiti pismena dokazila o
sovražnem delovanju OTA
TERGLAVA-GROMA v ča-
su NOV, predvsem po letu
1943. Dokazila, ki se nahaja-
jo v arhivu 00 ZZB NOV
Žalec in tudi v Muzeju revo-
lucije Celje so predvsem:
-	številne pismene izjave
borcev NOV, ki so bili s
TERGLAVOM v partizanih
do pobega,
-	dopis RSNZ Ljubljana,
ki ima geštapovske doku-
mente iz katerih je razvidno,
da je bil OTO TERGLAV-
GROM dezerter in prepričan
belogardist,
-	originalni dokumenti
gestapa Celje, o sodelovanju
z njimi od strani OTA in MA-
TIJE TERGLAVA, - doku-
m.enti so v MUZEJU REVO-
LUCIJE v Celju.
Po temeljiti raziskavi pri-
mera, je bilo ugotovljeno, da
ime TERGLAV OTO-GRO-
MA ne spada na spomenik
žrtev fašizma na Polzeli, to je
bilo skupna ugotovitev KO
ZZB NOV Polzela in OO
ZZB NOV Žalec in s tem tu-
di zadeva končana v letu
1981.
V letu 1984 pb priiki praz-
nika občine Žalec, ki se je
vršil na Polzeli, pa je bila v
programu tudi izdaja Mono-
grafije Polzele. V ta namen je
bil imenovan uredniški od-
bor z urednikoma VYBI-
HAL Vilijem in NOVAK
Stankom. Monografija je iz-
šla v letu 1985, v kateri pa se
je zopet pojavilo ime TER-
GLAV OTO-GROM kot žr-
tev fašizma. Ko se je Mono-
grafija pojavila v javnosti, je
nastalo pravo ogorčenje
predvsem med tistimi borci
in aktivisti NOV, ki so pri-
mer TERGLAV OTA dobro
poznali. Pričelo se je z obja-
vo člankov v časopisih, naj-
prej proti objavi TERGLA-
VA OTA v monografiji kot
žrtev fašizma, nato obramba
urednika, da OTO TER-
GLAV ni bil sovražnik NOV.
Predsedstvo občinskega od-
bora ZZB NOV Žaleec, je
ugotovilo, da je objava spor-
nega imena v monografiji
Polzele samovolja uredni-
kov, kar so potrdili tudi KO
ZZB NOV Polzela in drugi
odgovorni funkcionarji DPO
in KS Polzela in drugi odgo-
vorni funkcionarji DPO in
KS Polzele. To potrjuje dej-
stvo, da KO ZZB NOV Pol-
zela sploh ni bila povabljena
k sodelovanju pri pisanju
monografije, tudi k poglav-
ju, ki zajema NOB Polzele
ne.
Predsedstsvo OO ZZB
NOV in predsedstvo OK
SZDL Žalec skupno s pred-
stavniki KO ZZB NOV, KK
SZDL, in KS Polzele so so-
glasno ugotovili,. da ime
TERGLAV OTO-GROM ne
spada v monografijo med žr-
tve fašizma in, da je to ime
treba črtati iz še ne razpeča-
tene monografije, javnost pa
informirati o resnični zadevi
okrog dezerterja in pristaša
bele garde TERGLAVA
OTA GROMA. To obveznost
so prevzeli predstavniki
DPO Polzele, vendar do da-
nes tega niso storili.
. Občinski odbor ZZB NOV
Žalec je pristojne organe
Polzele pismeno opozoril na
izvedbo te naloge, oziroma,
da bo odgovor dal on, če tega
ne bodo storili do navedene-
ga roka.
Da je bil OTO TEHGLAV-
GROM dezerter I. Pohorske
ga bataljona in pristaš bele
garde dokazujejo sledeči do-
kumenti:
1.	Izjava Toneta ULRIHA-
KRISTIA z dne 15. 5. 1981 (v
arhivu OO ZZB NOV Žalec)
2.	Izjava Janeza ŠTRl-
GLA, 12. 5. 1981 (arhiv OO
ZZB NOV Žalec)
3.	Izjava Antona ŠKRLA,
27. 5. 1981 (arhiv OO ZZB
NOV Žalec)
4.	Knjiga - Franc ZALAZ-
NIK (DOLGA IN TEŽKA
POT 1941-1945)
5.	Izjava Jožeta LESJA-
KA, gestapovskega zastopni-
ka - HANSA GOTTLEJA z
dne 27. 4. 1944 o tem, da je
TERGLAV OTO dezertiral
in se tako znebil partizanstva
(Arhiv, MUZEJ REVOLU-
CIJE, Celje)
6.	Izjava Jože REMENIH-
Peter z dne 5. 6. 1981 (arhiv,
ZZB NOV Žalec)
7.	Dopis RSNZ Ljubljana,
z dne 17. 9. 1981 o pripadno-
sti Terglava beligardi.
8.	Iz gestapovskih doku-
tnentov je razvidno, da je bil
OTO TERGLAV-GROM po-
vezan z gestapovskimi zaup-
niki kot Jožetom LESJA-
KOM in Matijem TERGLA-
VOM, ki je bil med vojno
blok fürer na Pojzeli. Vsebi-
na sodelovanja je razvidna iz
gestapovskih dokumentov,
ki se nahajajo v MUZEJU
REVOLUCIJE Celje.
Iz vseh navedenih doku-
mentov je jasno razvidno, da
je OTO TERGLAV-GROM
dezertiral iz partizanov in da
je bil resnični pristaš bele
garde, zato tudi ne more biti
njegovo ime napisano med
tistimi, ki so dali svoja življe-
nja v borbi proti okupatorju
in domačim izdajalcem.
Urednika monografije ozi-
roma pisca člankov VYBI-
HAL in NOVAK sta s svojim
pisanjem poskušala rehabili-
tirati OTA TERGLAVA-
GROWA s tem, da je bila
Terglavova družina' med pr-
vimi na Polzeli, ki se je
vključila v OF, kar nesporno
drži, to pričajo tudi žrtve. Pi-
smo, ki ga pisca navajata,
oziroma ga hrani sestra Štef-
ka od OTA TERGLAVA, pa
je, pov.sem sumljivo, saj je
opremljeno z datumom 15. 8.
1943, takrat, koje OTO TER-
GLAV bil že 8 mesecev izven
svoje enote in se je skrival
nekje v Šmihelu. V pismu je
tudi vse polno protislovij, ki
niso v skladu z dogajanji v
NOV.
Delež družine Terglav je za
NOV vsekakor ogromen, saj
so žrtvovali 5 življenj, vendar
to ni opravičilo in rehabilita-
cija za OTA TERGLAVA-
GROMA, ki si je že koncem
leta 1942 premislil in zapustil
partizane, in se skrival in na-
vezoval stike s so\Tažniki
OF.
V času NOV je odgova^al
vsak za svoje dejanje, vojna
je bila taka, da je del družin-
skih članov delalo za OF, del
pa za okupatorja, to še pose-
bej velja za sodelovanje z be-
lo gardo.
. Občinski odbor ZZB NOV
Žalec, je na volilni skupščini
24. 1. 1986 zadevo TER-
GLAV OTA-GROMA ponov-
no razjasnil, v prepričanju,
da bodo predstavniki tiska
to informacijo tudi objavili v
časopisu, vendar so se vsi
spretno izognili imena TER-
GLAV OTA. Predsedstsvo
OO ZZB NOV občine Žalec
je na seji dne 19. 2. 1986
obravnavalo to zadevo in
sprejelo sklep, da se pred-
sednik zadolži, da o sporni
zadevi TERGLAV prikaže v
pravi luči v javnosti. Nadalj-
nje stališče predsedstva je,
da taki kot so VYBIHAL in
NOVAK ne moreta opisovati
dogodkov iz NOB, posebno
pa ne popačenih zadev, ker s
tem rušijo ugled borcem in
aktivistom NOV.
OO ZB NOV
OBČINE ŽALEC
100 žensk na
morje
Odgovarjam Mariji Bez-
govšek, ki predlaga, da bi pe-
dali na izlet samo tiste, ki
imajo več kot 10 hektarov
velike kmetije. Sramotno je,
da ponižuje nas, ki imamo
manj. Čeprav nimamo toliko
kot one, pa tudi ne moremo
v službo, posebno tiste ne, ki
še im^o šoloobvezne otroke.
Veleposestnice im^jo pa do-
volj možnosti, posebej še, če
sodelujejo s kombinatom ali
zadrugo. Tam prirejajo vsa-
ko leto izlete za svoje koope-
rante. Me, z malimi grunti pa
tja ne spadamo in tudi ne
pridemo zraven.
Če že ima tovarišica tako
veliko posestvo, se ji pač ni
treba sekirati, če ne bo izžre-
bana ali pa пго prepusti me-
sto nam, k^jžaricam.
Predlagala pa bi nekaj dru-
gega, namreč, da bi vzeli na
izlet ženske stare od 45 do 50
let in naprej, ker bodo ml^še
še lahko prišle na vTSto, sta-
rejše pa marsikatera nasled-
njega izleta ne bo več doča-
kala.
T. H., Planina
Odgovaram Mariji Bez-
govšek, ki predlaga, da bi za
izlet na mo^e izbrali le tiste
kmetice, ki im^jo več kot
10 ha zemlje. Mislim namreč,
da žreb ne more iskati le ti-
stih srečnic, ki so podedova-
le tako velike kmetije.
Ni res, da si delavske dru-
žine lahko privoščijo morje.
Tov. Marija si ne predstavlja,
kako težko je življenje, ko
ima na svoji velila kmetiji
vsega dovolj. Taka kmetica
si lahko privošči moije, če je
na kmetiji sposobna in se
znajde.
V imenu večih žensk pred-
lagam, da žreb res odloča tu-
di za kmetijce, ki imamo
manjša posestva. Nismo sa-
me krive, če nam ni bila na
razpolaga takšna kmetija.
NT, Šmarje
Vaše geslo bi lahko spre-
menili kar v 100 žensk na
morje. Trdim, da polovica iz-
žrebank nima zemlje oziro-
ma imjyo le vrt ter hodijo ce-
lo v službo. Kako se lahko
spremenijo v dveh mesecih
v kmetice? Menim, da bi bilo
nćubolj pravično, da objavite
imena vseh izžrebank v časo-
pisu. Izgovor, da preverjate
imena po spiskih je po-
manjkljiv, ker so bile nekate-
re že tudi po trikrat z vami.
VALERIJA ZOBEC,
Celje
Uredništvo:
Vaša mnenja okoli žreba
udeleženk izleta 100 kmeč-
kih žensk na morje so kaj
različna. Ene želijo, da bi
šle le »prave« velike kmeti-
ce, druge se zavzemajo za
tiste z manjšimi kmetijami,
tretje le za starejše udele-
ženke, četrte za zadružna
potrdila in za to, da bi sme-
le z nami le kooperantke,
pete spet za kaj tretjega...
Mi pa smo zato, da ostane
izlet široko odprt za vse ti-
ste ženske, ki kmetujejo in
ki imajo le malo možnosti
za izlete in dopuste.
Ponovno zagotavljamo,
da pri žrebu goljufanja ni
(letos je bilo med njimi kar
veliko opazovalk, ki so se
prišle v to prepričat na last-
ne oči). Tudi spiski poprejš-
njih potnic so zelo točni.
Gre pa za primere, ko neka-
tere med tistimi, ki hočejo
za vsako ceno zraven hitro
kaj pogoljufajo (se prijav-
ljajo na imena in naslove
sosed, ipd.), zato je res, da se
je že pripetilo, da je katera
na morje potovala tudi več-
krat. Nam ostane le apel
vsem tistim, ki niso kmeti-
ce in tistim, ki so z nami že
bile, da prepustijo možnost
za prostor v avtobusih pra-
vim kmeticam. Velja?
»Dureka špflajo«
v NT sem prebral o nevar-
nem lovu na lisico. Bili so res
korajžni fantje in vsaka jim
čast za tak pogum. V okolici
Planine in Dobja je namreč
лгзе drugače. Tudi lovci se li-
sic s puškami ne upajo ustre-
liti. Lisice jim pobegnejo in
pokoljejo vse naše kokoši.
Če lovcu to poveš, ima ved-
no kak izgovor - da poleti
koža ni dobra, da je odstrel
predrag. Pa vendar pred lisi-
co tudi zajci in srne niso
varni.
Kot da lovci streljajo le ti-
sto divjad, ki je fina za v lo-
nec in katere koža se drago
proda.
V Kladovskem logu zajci
na karte igrajo in se na ves
glas smejijo »lovci s Planine
in Dobja gredo, kar vržimo
še enega dureka ..
Upam, da bo tole pismo
lovce razjezilo tako, da ne
bodo vrgli puške v koruzo.
J. P., Planina.
»Poštenje«« pri
mleku
Zaposlena sem kot nataka-
rica in z vlakom se vozim v
službo. Na vlaku pa srečaš
marsikoga in slišiš marsik^.
Pred nedavnim je neka druž-
ba razpravljala o mlečni aferi
v Slatini pri Ponikvi. Primer
je zelo zanimiv in govori o
tem, kam je šlo poštenje pri
mleku na vaški zbiralnici.
Ne morem si zamišljati
kakšno bi bilo delo v resta-
vraciji, če bi zvečer, ko zakr
ljučujemo blag^no in zaloge
ne bile poštene. V primeru z
omenjenim mlekom je bilo
drugače. Zbiralec mleka v
Slatini, Šibal, je nekemu
kmetu po treh dneh »odtr-
gal« pet litrov mleka, ki mu
ga vsak dan meri. To mleko
pa je po treh dneh že vendar
prodano v trgovini. Zaradi
popravljenih številk pri zne-
sku, ki jih je ugotovil kmet,
se je začel prepir. Zbiralec je
potrdil, da ga je kmet oslepa-
ril. Ta pa je zahteval mlečne-
ga kontrolorja iz Ponikve.
Naslednje jutro kontrolor,
vs^ po mojem, ni pravilno
ravnati in prišlo je še do več-
jega prepira. Zbiralka kmetu
ni pustila zliti mleka v bazen,
čeprav jo je ta opozoril, da je
mleko dolžna vzeti. Zato je
kmet polno kanto mleka - 40
litrov - zlil zbiralki pod noge.
Ne vem, kako lahko zbiral-
ka za\Tne neoporečno mleko
. in to v prisotnosti mlečnega
kontrolorja?
Slišati je tudi, da zbiralci
, merijo z nepravimi merami,
Ida šoferji večkrat popravlja-
jo zneske v blokih, kar so
I bojda ugotovile inšpekcijske
službe pri Skupščini občine
Šentjur.
Ker za ta primer ve veliko
ljudi in vsak po svoje ugiba,
kaj je res in kaj ni, prosim za
odgovor mlečno kontrolo ah
inšpekcijske službe.
P. V., Ponikva
Pridni otroci
Tednik je že poročal o pri-
zadevnih krajanih Ložnice
pri Žalcu pri gradnji njihove-
ga gasilskega doma. Sama
pa bi rada še javno pohvalila
njihove otroke oziroma mla-
dmo. Veliko truda in priza-
devanja je bilo treba, da so
ženam in materam pripravili
p>ester in prisrčen program
za 8. marec. Mladinci so lju-
beznivo podarjali šopke in
vizitke, ki so jih sami lepo
izdelali.
Tudi sama imam v tem lju-
beznivem kr^u dva vnučka
in želim, da bi se, ko odraste-
ta, vključila med pridne lož-
niške mladince.
FANI TURNŠEK,
Žalec
Reševalci
zaslužijo
pohvalo
Pismo, ki ste ga napisali 8.
marca o odnosu voznika re-
šilnega avtomobila, meje ze-
lo presenetilo in ne morem,
verjeti, da bi bila to resnica.
Presenečen sem bil, da na ta
način obrekujejo reševalce,
s^j je njihov odnos do bolni-
kov skrajno human. Več se
nas redno vozi z rešilci na
hemodializo v Celje in naz^j.
Zato lahko presojam težke
pogoje njihovega dela. Vseh
šest ima res težko delo.»
Poznam primer, koje neka
stara ženica šla iz bolnišnice
in povedala, da je doma z
Dolge gore. Jaz sem jo pov-
prašal, kje točno je doma, a
ni vedela povedati. Rekla je,
da je na Pečici pri avtobusni
.postni treba kreniti na levo
v hrih Vr»7nik ip vozil DO sla-
bi cesti Končno se je spom- *
nila, da je tam nekje doma.
Voznik se je pozanimal pri
četrt ure oddaljenem kmetu,
ki mu je povedal za pot, ženi-
ca pa ga je prepričala, da se
do njene hiše da priti z av-
tom. Ogledal si je kozjo ste-
zo, ugotovil, da je z avtom
nemogoče. Brez oklevanja jo
je naložil na ramena in jo od-
nesel domov. Trem bolni-
kom, ki smo čakali v avtu, je
ob povratku povedal, da je
bila steza tako strma, da bi že
po nekaj metrih ne mogh z
avtom ne naprej in ne naz^j.
Ob nekem drugem prime-
ru, v Podbočju, je voznik vo-
zil bolnika po slabih gozdnih
poteh do hiše in po naporni
voži^i smo prišli prav do
vrat ryegovega doma. Izsto-
pila je njegova žena, ki voz-
nika ni pohvalila, ampak je
zagodrnjala, češ, kaj ste ga že
pripeljali domov.
Ko smo se nekoč peljali
skozi Šmarje ob enih po-
poldne nas je voznik popro-
sil, če lahko v menzi na hitro
poje malico. Bil je celo noč
dežurni in ni imel priložnosti
za okrepčilo. Dva sva bila ta-
koj za, tovarišica, ki je bila
zraven, pa je zahtevala naj jo
najprej odpelje domov in se
potem vme v Šmarje. Voz-
nik je upošteval, jo odpeljal
10 km proti Podčetrtku, me-
ne odložil v Slatini, tretjega
potnika pa v Rogatcu. Ura je
bila že lü"epko čez tretjo, ko
je šel v Rogaški na malico in
zanjo moral plačati 800 din.
Malokdo ix)zna požrtvo-
valno delo in pogostokrat
nadčloveške napore reševal-
cev. Le redki se spomnijo, da
bi reševalce javno pohvalili,
кгу šele nagradili.
ALFONZ KOSER,
Rogaška Slatina
Drage vrečke
že dalj časa me muči to, da
pri vsakodnevnih nakupih
opažam, kako moram plače-
vati papirnate vrečke za sa-
dje. To navado so pričeli pri
Centru, kjer tudi sicer zače-
njajo pr\'i, zdaj pa to uvaja že
tudi Mene. Pri nakupih v tr-
govinah Name pa je vse to
zastonj. Mislim, da je to кад
slaba reklama.
JOVITA VREČKO,
Celje
Hren že po 1000 din
Zelenjava: cvetača 350-400 (prej 300), čebula 120-150 (110-120),
nova čebula je po 400 din, česen 330-500 (300-400), fižol v zrnju
500-600, krompir 120-150 (120), когецје 200-400 (150-300), ohrovt
200, kisla repa 300 in kislo zelje 400. Hren je pred velikonočnimi
prazniki že dosegel ceno 1000 din, кгц lahko pa se zgodi, da bo v
petek in soboto že dražji.
Solate: endivija 500-800, mehka majniška 800, radič 1500-1800 in
regret 1500-1700.
Sadje: grozdje 350-400, hruške 400, domača jabolka 200, ostala
300-400, pocenile pa so se pomaranče pri Merxu na 373, medtem ko
so pri ostalih prodajalcih po 650. Limone prodajajo po 550. Celi orehi
so 800, jederca 2600-2800.
Mlečni izdelki: smetana in skuta {)o 600, ostalih ni. Jajca v KZ
Laško so po 37 in 41 din, domača pa po 40 do 50.
Uredništvo; Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn. Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik FVanjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ĆGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 2.820 dinarjev, polletna 1.410 dinarjev. Za tujino
je letna naročnina 6.240 dinarjev, za delovne organizacije pa
3.120 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne VTačamo.
Ì2. STMdi - NOVI TEDNIK

27.
Ptice letalci pod vrhovi Pone
ma je \Thunska, smuči izpo-
polnjene do maksimuma.
Vse to omogoča dolge in var-
ne skoke ali polete, kar še
posebej velja za Planico z
vsemi petimi skakalnicami.
Tudi pet »nailh«
Med 87 tekmovalci iz 14
držav je bilo vse tri dni na
startu tudi 20 Jugoslovanov,
med njimi prvič v zgodovini
tudi pet s celjskega območja,
kjer smučarski skoki s šte-
vilnimi novimi skakalnicami
in dobrim delom dobivajo
vse večjo veljavo. Iz Titove-
ga Velenja sta nastopila Mat-
jaž Mihelič in Iztok Golob, iz
Braslovč - Andraža Jože
Verdev ter iz istega kr^a tu-
di brata Debelaka Matjaž in
Janez, ki sicer nastopata za
ljubljansko Ilirijo, največ pa
trenirata kar doma.
Sicer pa imamo v različnih
reprezentancah še več naših
predstavnikov. Tako je v B
članski državni reprezentan-
ci Jože Verdev (letnik 1967),
v mladinski Iztok Golob
(1968), Boris Pušnik in Ro-
man Pušnik (oba 1970), kan-
didat pa je še četrti Velenj-
čan Matjaž MiheUč (1968). V
Spet smo doživeli velik
slovenski športni praznik v
dolini pod Poncami, kjer je
tri dni trajalo tekmovanje
ob zaključku letošnjega
svetovnega pokala v smu-
čarskih skokih. Prišli so vsi
najboljši, da pokažejo svoje
znanje, sposobnosti in po-
gum. Spuščali so se po str-
mem zaletišču in nad vrho-
vi smrek leteli daleč v doli-
no. Da so vse planiške ska-
kalnice izredno kvalitetne
in varne priča tudi let*šnji
podatek, da na treningu pr-
vi^dan in dveh tekmovanjih
naslednje dni ni bilo niti
enega samega padca, kaj še-
le takšnega, kot smo jih
pred dnevi videli na skla-
kalnici v Kulmu. Takšna
varnost je prijetna tako za
skakalce kot tudi za gledal-
ce, da ob gled^tt ne trepe-
tajo za svoje ljubljence.
Planica je z zaključkom
svetovnega pokala slavila še
en jubilej - 50 letnico, odkar
je Avstrijec Bradi leta 1936
kot prvi človek na svetu po-
letel več kot 100 m. To je bila
takrat prava senzacija, med-
tem ko je danes takšnih sko-
kov neskončno. Izboljšale so
se skakalnice, spremenil
slog jadranja po zraku, opre-
perspektivni mladinski se-
lekciji - Planiška šola, pa so
trije Ivan Kovačič SK Merx
Toper Celje (1969), Gorazd
Pogorelčnik Titovo Velenje
(1972) in Marko Centrih
Ljubno (1969). Še pred leti
nismo mogli niti v saryah po-
mishti, da se bodo »konti-
nentalci« lahko enakovred-
no kosali s tistimi, ki so roje-
ni v zibeljki naših smučar-
skih skokov, na Gorenj-
skem. Še bolj razveseljiv pa
je podatek, da za to skupino
že uveljavljenih skakalcev
prihaja nova široka skupina
najmlajših, ki so se letošnjo
sezono izredno uveljavili v
tekmovaryu za pokal Cocte
in dos».gh пекдј lepih uspe-
hov, s^j je bil Roman Tamše
iz Titovega Velenja med
mliOšimi mladinci tretji s 65
točkami, med pionirji B do
II let pa prav tako Velenjčan
Boštjan Radnjak celo drugi.
330 Hudi v
organizacilsicem
odboru
Predsednik organizacij-
skega odbora Niko Belopa-
vlovič je na tiskovni konfe-
renci, ki jo je tako kot vedno
vodil novinar Dela Henrik
Ubeleis povedal, da organi-
zacijo skokov v Planici izpe-
lje 330 ljudi s samo dvema
profesionalcema, kar je v
primerjavi z drugimi prav
smešno malo in pomeni tudi
to neke vrste svetovni re-
kord. Organizacija Planice je
stala 22 milijonov dinarjev,
največ pa so porabili za ra-
zlične tehnične usluge. Me-
nil je, da bi bilo treba nekaj
narediti za trajnejšo rešitev
teh problemov od česar bi
imel korist tudi kray. »Uspe-
vamo pa preko ns^jrazličnej-
ših sponzorjev« je dejal Niko
Belopavlovič.
Planica je za nami. Na
manjši je zmagal Matti Ny-
kaenen, za katerega lahko re-
čemo, da skoči toliko, koli-
kor potrebuje za zmago. To
mu sicer ni uspelo na večji,
kjer je tekmo dobil Avstrijec
Emst Vettori, je pa zato do-
bil naslov v svetovnem po-
kalu, pa čeprav je skakal sa-
mo dobre pol sezone, ker je
pred tem zaradi prekrškov
bil kaznovan. Že s polovič-
Na celjskem območju zla-
sti dobro delajo v Braslov-
čah > Andražu, na I4ubnem,
Lopati pri Celju, pojavlja se
Zbelovo v konjiški občini,
celjski Toper, trenutno n^-
močnejši pa so Velenjčani.
Mnoge je zanimalo, če
lahko prihodnje leto, ko bo-
do v Planici znova poleti na
185 metrski velikanki pri-
čakujemo nov svetovni re-
kord. Konstruktor letalnice
Janez Gorišek: »Rekordi ni-
so naš cilj, ampak si želimo
predvsem lepe in varne po-
lete. Bomo pa v bodoče po-
skrbeli, da bomo z manjši-
mi korekturami staro Blo-
udkovo 120 metrsko skakal-
nico predelali v 150 in bo
tako prehodna na naj-
večjo.«
nim nastopom je dokazal
svojo premoč nad ostalimi,
kjer mu po stalnosti lahko
sledita samo še Avstrijca
Felder in Vettori, medtem
ko ostali iz tekme v tekmo
izredno nih^o, kar velja tudi
za naše na čelu z n^boljšima
Ulago in Tepešem. Skačeta
tako spremenljivo kot je
aprilsko vreme in res ne veš,
kaj lahko od njiju pričaku-
ješ, kar pa ne velja za пгцbolj-
še tuje skakalce.
Planiški praznik pod zas-
neženimi in s soncem ožare-
nimi vršaci ter samozavest-
nimi smrekami je končan.
I Planica, na svidenje marca
1987!	TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Takole je poletel skozi zrak mladi reprezentant iz Andraža,,
za SK Braslovče - Andraž Jože Verdev. Na 70 metrski skakali
dan skočil 70 in 74 m.
To paje »pristanek* po uspešnem skoku Velenjčana Iztoka Gol
razvija v odličnega tekmovalca.
Po vsakem skoku še posvet s trenerjem, ocena skoka, popravki, navodila, da bi bilo kasneje še bolje.
Pianišici drolici
wmmÊÊÊÊimÊÊgmÊÊmÊÊmÊÊÊÊÊaÊÊÊÊÊmÊÊKmÊÊÊÊÊÊÊm
•	Za planiško prireditev je bilo tudi tokrat
izjemno zanimanje med domačimi in tujimi novi-
narji, ki so delali v dobro urejenem tiskovnem sre-
dišču, ki je vedno v telovadnici osnovne šole v Kranj-
ski gori. Vsega je bilo dovolj za nemoteno delo in tudi
vse je potekalo tako, da si poročilo lahko pravočasno
oddal. Na razpolago je bilo dovolj reklamnega gra-
diva, kjer so seveda prednjačili prospekti naših naj-
bolj znanih turističnih krajev z zdaj že obveznim
zaščitnim znakom Slovenija in lipov list.
•	S tekmovanja je tokrat poročalo 112 novinarjev,
med njimi okoli 30 iz tujine ter 42 fotoreporterjev.
•	Posebnost med novinarji je bil vsekakor profe-
sor Max Pfliger, sicer športni urednik Radia Graz, ki
je bil prvič v Planici natanko pred 50 leti, ko je
zmagal njegov rojak Sepp Bradi, prvi poletel čez
100 m in s 101 m postavil svetovni rekord. Od takrat
dalje je Pfliger stalni gost Planice!
•	Predzadnji dan planiškega tekmovanja nas je
razveselila vest, da je Bojanu Križaju le uspelo
doseči želeni cilj in osvojiti srebrno kolajno v sve-
tovnem pokalu. Temu velikemu mojstru to vsi
iskreno privoščijo. In še novica: ob hotelu Alpina v
Kranjski gori bo že v kratkem Bojan začel graditi
svoj hotel in smučarsko šolo. Tako je po dolgih peri-
petijah le dobil zeleno luč.
Matjaž Debelak je zaslovel lani, ko je na velikanki poletel do jugoslovanskega rekorda 185 tf
razen nekaj izjem ni imel posebnih uspehov, vseeno pa je v svetovnem pokalu zbral nekaj
njem njegov brat Janez, ki je na sobotni tekmi osvojil 15. mesto in tako tudi prvo točko v
pokalu. Za oba skakalca je bilo med mladimi navdušenci, kijih ni bilo malo, veliko zanimao^
nju zahtevali podpise.
liiABEC	NOVI TEDNIK - STRAN 13
podvig arclinskih fantov
¿e dobrih deset let na cvetno nede-
ljo poskrbijo za posebno preseneče-
nje fantje iz Arclina pri Vojniku. Za-
belo se je dokaj preprosto. Najprej so
цд predvečer cvetne nedelje na kmeč-
kem dvorišču pod kozolcem naredili
¿eset metrov dolgo butaro, ko so jo iz
leta v leto povečevali do letošnjih
rekordnih 38 metrov in 5 centime-
trov. Takšno butaro pa te ni več šala
i^ti narediti, kaj šele spraviti do voj-
iiiške cerkve in jo postaviti pred
flavna vhodna vrata.
Letošnjo butaro so delali teden dni.
pravzaprav, toliko časa so z^o zbirali
ustrezen material, sestavili in olepšali
pa so jo v soboto popoldne do trde
teme, nato pa uspešno zaključeno delo
tudi zalili s kozarčkom vina ob pripo-
vedovanju dobrih starih običćOev.
Kmalu je nastopilo jutro in treba je
bilo na pot, kajti butara mora biti po-
stavljena predno se začno zbirati lju-
dje. Tako so nekaj čez pol deveto zju-
traj naložili težek tovor na ramena
enigstih krepkih mladeničev, ki so z
njim sedli na kolesa in se počasi odpe-
ljali proti vojniški cerkvi. Ker je pri
bencinski črpalki močan ovinek, so
stopih s koles in butaro peljali na njih,
zadnje metre pred cerkvijo pa sojo kar
nesh, ter položih na tla. Bila je lepo
okrašena, ovita v pisane trakove, zgo-
r^ paje poleg vsega potrebnega viselo
tudi nekaj pomaranč in pisanih
trakov.
Skozi štiri cerkvena okna so fantje
spustili štiri vrvi in пагхје privezali bu-
taro. Ljudi je bilo vedno več, tudi takš-
nih iz drugih krajev, ki so si prišli po-
gledati ta edinstven dogodek. Ob 9.30
so začeli butaro postavljati in čez štiri
minute je že stala. Prisotni so zaplo-
skah, ker je fantom uspel podvig, za
katerega je treba veliko znanja, moči,
izniOdijivosti in potrpežljivosti.
Nosilec te svojevrstne akcije je že
vsa leta Franc Zabret: »V tem, prepro-
sto, uživamo. Letos smo imeli malo
smole, ker je bil spodnji del preslab in
smo morali še zadnji dan v gozd po
novo smreko, ki pa je zaradi mokrote
bila veliko te^a, kot suha. Upamo, da
bomo prišli v Guinessovo knjigo re-
kordov.«
Butaro so tudi srečno podrh in var-
no pripeljan na domače dvorišče, kjer
so jo razstavili in bo počakala prihod-
nje leto, ko trdijo, da bodo naredili
takšno, ki bo merila več kot 40 metrov.
Pa menda ne bodo našli kakšnega tek-
meca, ki bi poskušal sestaviti še višjo
butaro? Počak^jmo, da bo leto na-
okoli!
TONE VRABL, Foto: EDI MASNEC
Na ovinku proti vojniški cerkvi so po dvajset minutni vožnji s kolesi fantje morali stopiti s koles in previdno
nadaljevati pot. da Jim butara ne bi zdrsnila na tla.
Sreča Je prišla v prave roke
Sto starili тИЦопоу za Jožico ТаШпа Iz Rogaške Slatine
Jožica Tadina iz Tržišča
pri Rogaški Slatini letošnje
evetne nedelje gotovo ne bo
nikoli pozabila, saj jo je pr-
vič v življenju obiskala sre-
ča, takšna nenadna, nepri-
čakovana. Jožica je bila na-
mreč ena od dobitnic naj-
višjih nagrad v vsesloven-
ski akciji Podarim-dobim.
Sreča jo je obsula kar z mi-
lijonom dinarjev, in ko smo
jo dobro uro po žrebanju v
Planici obiskali doma v Tr-
žišču, si še vedno ni opomo-
gla od sreče in presene-
tenja.
Jožici in njenemu možu
Henriku bo sto starih milijo-
nov prišlo še kako prav. Z
dvema mayhnima otrokoma,
petletnim Damjanom in de-
setletnim Henčijem, živita v
m^hni, skromni, stari in
vlažni kožici, neprim.erni
zlasti za zdravje otrok. Zato
sta se lani odločila, da si po-
stavita novo hišo. Izkopala
sta zemljo za temelje novega
doma, treba bo torej kupiti
materićd za gradnjo. Bi bil
kateri drugi dobitek, razen
seveda Marlesova hiša, bolj
primeren z^u? Steklopiha-
lec in brusilka v rogaški Ste-
klarni bi z razmeroma
skromnimi mesečnimi pre-
jemki še dolgo vkup sprav-
ljala denarce, potrebne za
gradnjo. Sed^i bo šlo hitreje.
lažje, z manj vsakdanjega
odrekanja. Sreča je zares pri-
šla o pravem času in v prave
roke!
Ko smo obiskah srečno tri-
desetletno dobitnico, je bila
pri njej njena mati Marija,
mož Henrik pa je šel po stari
moški navadi med prijatelje.
Srečo je pač treba z nekom
dehti, ji nazdraviti.
Žrebanje v Planici sta Jo-
žica in Henrik spremljala do-
ma pred televizorjem. »Niti
na pamet mi ni prišlo, da bi
кад dobila«, je povedala Joži-
ca, s smehom na ustih in sol-
zami v očeh. »Ne morem opi-
sati, kako je bilo, ko sem za-
slišala svoje ime. Šele ko so
od blizu pokazali razgledni-
co z mojim rokopisom, sem
prav verjela. Mož mi je takoj
rekel: zd^j pa bodi pametna
in glej, da od presenečenja še
ne zboliš. Ne morem, še ved-
no ne morem verjeti...« Nič
manj srečna ni bila Jožičina
mama. »Enkrat te pa tudi
sreča n^jde. Vidiš, Jožica, pa
si jo le učakala«, ji je ves čas
govorila, še bolj solzna kot
hčerka.
V akcUi Podarim-Dobim
so imeli iz celjskega območ-
ja kar precej sreče. Še pose-
bej pri žrebanju največjih
nagrad.
Rada Aubreht iz Griž je
dobila 10.0001 sadnega soka
Fnictal, Jožica Tadina iz
Rogaške Slatine je dobila
1,000.000 din gotovine,
Stanko Tauses iz Laškega je
dobil nahrbtno motorno
škropilnico IMP, Tone Faj-
diga tudi iz Laškega je dobil
obračalnik za seno tip 240
IMP in Andreja Lednik iz
Celja je dobila sončni ko-
lektor IMP.
Da sta kar tako poslali raz-
glednice, zato da bi pomagali
naših smučarskim asom, sta
obe povedali in zatrdili, da
jih bosta prihodrye leto še
več. Jožica pa je šla v pone-
deljek na delo s pletenko do-
mačega. V steklarni so se ve-
selili vsi njeni sodelavci,
tembolj zato, ker vedo, kako
si Jožica in njena družina že-
li čimprej vseliti v nov do-
mek. Zavisti naši vrli ste-
klarji res ne poznao.
MARJELA AGREŽ
^^esto stare in vlažne hiše bo zrasla nova. Kdo bi ne verjel Jožici, da bo sto starih
''bilijonov prišlo še kako prav...
Če hočejo v knjigo rekordov je treba postreči s točnimi
podatki. Zmerjena butara je letos merila natančno 38
metrov in 5 centimetrov!
Cvetni nedelji pravijo na Goriškem in v Benečiji tudi
»oljčna nedelja«. Vsepovsod v Sloveniji je navada, da neso
otroci na cvetno nedeljo v cerkev butare - iz posebnega
lesa, zelenja in okraskov povezano šibje. Sestavine butar
so skoraj v vsakem kraju drugačne, pa tudi butare same se
drugače imenujejo. V Prekmurju pušelj ali šop, na Štajer-
skem butara, presmec, pušeljc, potica in medeni les, na
Korokem prajtelj, na Gorenjskem v glavnem beganica itd.
Vse kaže, da se za krščansko preobleko cvetnonedeljskih
običajev skriva neko starejše obredje povezano z nekimi
vrstami »svetega« rastlinja, ki naj bi pospeševalo rast in
plodnost ter odklanjalo zle čare in bolezen ter varovalo
pred strelo in drugimi ujmami. To vlogo je prevzel »žeg-
nani les«, ki ga po blagoslovu še povsod na kmetih hranijo
čez vse leto, dajo pa od njega tudi živini, z njo kropijo z
blagoslovljeno vodo, zažigajo ga ob neurjih itd. Še celo ob
smrti je nepogrešljiv.
(Iz Slovenske stoletne pratike)
Levo je Helena z najmanjšo butaro veliko okoli 10 cm,
desno Ingrid z malo večjo, v sredini pa ponosno stoji
največja, ki so jo naredili in postavili fantje iz Arclina.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Počasi se daleč
pride
»Hu-hu!« se sliši nekje iz delja-''
ve. »Kako hiti!« se čudi počasni,
zarjaveli vlak. »Le kdo je to?«
Z vso hitrostjo se poleg njega
ustavi zeleni, brzi vlak.
»Zdravo; kako si?«
»Oh, saj vidiš, da sem že star in
onemogel. Nikamor več ne mo-
rem. Le v manjše kraje se pope-
ljem na sprehod.«
»Saj sem si kar mislil! Ti si že
tako ali tako za odpad. Zarjave-
lih, in počasnih vlakov ne potre-
bujemo. Bodočnost je v naših, hi-
trih kolesih,« se šopiri brzi vlak.
Zarjaveli vlak utihne, zmanjka-
lo mu je sape.
»Samo za odpad sem še,« si je
rekel. »Brzi vlak je lepe bar\'e, jaz
pa sem že čisto rjav. Toliko let
sem dobro služil, sedal pa me je
čas prehitel.«
Gruča ljudi si ogleduje zeleni
vlak. Čudijo se njegovi lepoti in
udobnosti. Prerivajo se, vsak si
želi peljati se z njim. V njem lah-
ko udobno sedijo na oblazinjenih
sedežih, od časa do časa te prijaz-
no postreže ^tevardesa. Zarjave-
lega vlaka pa še pogledajo ne.
Samo nekaj starčkov stopi nanj.
Zadovoljni so s starim sedežem
in počasno vožnjo.
»No, sedaj sem pa vlak-sirota*
si reče stari vlak.
Ko brzi vidi, kdo vstopa vanj,
se prične norčevati: »Kaj je ti po-
časne in zarjevelko. Zakaj pa ne
pelješ bolj uglednih ljudi?«
Zarjaveli vlak je tiho in si mi-
sli: »Kdor visoko leta, nizko
pade.«
Brzi pa še našteva:
»Jaz potujem po mnogih pre-
dorih, in gričih z največjo hitrost-
jo. Poglej, poln sem ljudi!«
Brzi vlak utihne in odrine. Dir-
ja z največjo hitrostjo. Zarjaveli
vlak čaka z upanjem, da bo še
kdo vstopil.
»No, saj jih imamo dovolj za
eno vožnjo. Pripravite se, gre-
mo!« zavpye in počasi spelje. Po-
časi vozi do končne postaje.
Utrujen zaspi. Naslednje jutro si
kupi časopis in prebere:
ZBODILA SE JE HUDA NE-
SREČA. ZELENI VLAK JE IZ-
TIRIL IN SE PREVRNIL.
VANJ SE JE ZALETEL TO-
VORNJAK. MRTVIH JE VELI-
KO. TOVORNJAK IN VLAK
STA V KRITIČNEM STANJU.
»Ubožec, napuh gaje prevzel!«
si misli zarjaveli vlak. Kako sre-
čen sem, da sem počasnež. Še
vedno bom lahko vozil, pa četudi
samo starejše, ki imajo radi čas
svoje mladosti. Tudi počasi se
daleč pride.«
BOŽA BRUNŠEK, 8.a
iVIoj ati
Moj ati je najbolj priden, kadar
me uboga in kadar mi kupi slad-
karije. Moj ati dela v tovarni Uni-
or. V Uniorju dela žičnice. Vsako
leto. ko gre na morje, se igra z
nama. A mamica se rada sonči. Z
atijeni igramo odbojko v morju,
•v morju tudi skačemo, lovimo in
potapljamo ter plavamo.
ANDRIJANA GALE, 2. c
OŠ ZREČE
Moje rojstvo
Rodila sem se 5. februarja 1977
v Slovenj Gradcu. Pri porodu sta
mami pomagali doktor Dita^
Kralj in babica Kuhar. Na svet
sem prišla ob 21.35. Velika sem
bila 49 centimetrov. Težka sem
bila 3350 gramov. Oči sem imela
modre in lase kostanjeve. Ime mi
je dala mamica. Mamici so česti-
tali: ati, oba starša, teta Marinka,
teta Vika in še veliko drugih so-
rodnikov. Obiskale so me tudi
mamičine sodelavke. Rodila sem
se zdrava.' Ati mi je povedal, da
sem imela rdeča lička. Mairáca
ne more pozabiti sester, ki so me
neprestano hodile gledat. Po šti-
rinajstih dneh sem se odpeljala
domov v Štore. Tam sem dobila
prve igračke. Najljubša igračka
mi je bila Kompasov Janez.
Veliko sem se igrala in slikala.
Stopala sem imela dolga osem
in pol centimetra. Dlan sem ime-
la dolgo šest centimetrov. To
sem izmerila po odtisu v mojem
albumu Prvi koraki.
BRIGITA PUKMEISTER. 2. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Prašna cesta
Na osnovni Soli FYana Roša
v Celju je izšla drobna knjiži-
ca z naslovom F^ašna cesta.
V podnaslovu pa piše: Moja
prva knjiga. Učenec 5. b ra-
zreda Borut Horvat, zelo rad
piše pesmi. Ne le, da jih ima v
svoji beležki veliko, za peto-
šolca so nenavadno izvirne,
pesniško dodelane in globo-
ke. Na šoli so znali prisluhniti
Borutovemu daru in mu
omogočili, da je izdalprvo sa-
mostojno pesniško zbirko.
Res da ni kdove kako razkoš-
na, saj tudi ne more biti, ko
pa so ju učenci ob pomoči
mentorice stiskali kar v do-
mači delavnici. Je pa tu, med
nami. Svoj namen - predsta-
viti mladega, nadaijenega
pesnika - je dosegla.
Za bralce Otroškega vrtilja-
ka smo izbrali duhovito pe-
smico o polžih:
Le kal |8 tem
polžem?
Bilo
je
polžev
šest.
Prvi imel je dolge noge.
drugi dolgi vrat.
tretji bilje velik tat.
Četrti petje kok kak svat,
peti igral je šah,
šesti rad postal bi prah
Le
кцј
je
tem
polžem ?
Kulturni dan
v ponedeljek, 10. marca smo
imeli učenci naše šole kulturni
dan. V šolo smo prišli kasneje in
po malici smo začeli kulturni
dan, na katerem smo učenci peli
narodne pesmi. Vsak razred je
zapel dve pesmi. S harmoniko
nas je spremljal tovariš Kolin.
Kulturni dan, na katerem smo
se predstavili z narodnimi nape-
vi, smo pripravili zato, da bi bolje
spoznali ljudsko glasbo. Učenci
sedmih in osmih razredov so na
temo slovenska ljudska glasba
pripravili kviz. Za popoln uspeh
kulturnega dne se lahko zahvali-
mo tovarišici Železnik, ki nas je
naučila veliko lepih, ljudskih
pesmi.
BERNARDA MESTINŠEK, 6. b
OŠ Fran Roš
CELJE
IMamlca
Mamica je velika. Je vitka in
ima rjave, skodrane lase in zele-
ne oči. V službo hodi v blagovni-
co. Je prodajalka.
Jaz jo imam rada zato, ker skr-
bi za mene. Pomiva posodo, sesa,
pospravlja, kuha kosilo, lika, po-
meta, obeša perilo, prha odejo.
SAŠA KUKO VIČ, 1. r
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Tekmovanje
Ko sva z Mojco izvedeli, da se
bova udeležili republiškega tek-
movanja učencev in študentov
glasbe v Kopru, so se za naju in
za tovariša začele obsežne in dol-
gotrajne vaje ter številni manjši
nastopi v občini in izven nje Vsi
smo nestrpno pričakovali 13. ma-
rec, ko smo odpotovali v Koper.
Tam je bilo prijetno vzdušje, ki
jpa je za naju trajalo tako dolgo,
dokler ni napočil čas najinega
nastopa.
Pred nastopom sva imeli nekaj
treme, ki pa je po njem preneha-
la. Po nastopu sva se vključili
med ostale poslušalce in uživali
ob poslušanju ostalih kitaristov.
Bilo nama je žal, ker/iisva mogli
poslušati tudi nastopov godal,
ker so se tekmovanja odvijala
skoraj istočasno. Ob poslušanju
kitaristov sva primerjali najino
znanje kitare in težavnost pro-
grama oziroma znanje ostalih na-
stopajočih in ugotovili, da naju je
najin tovariš Igor Goršič veliko
naučil, in da pomeni moja tretja
in Mojcina druga nagrada v kate-
goriji do 13 let veliko priznanje
za vloženo delo tudi njemu.
Meni pomeni nagrada velik
uspeh. Dobila sem še večje vese-
lje do glasbe in kitare. Zehm si še
več takšnih nastopov in tekmo-
vanj, na katerih lahko pokažem
svoje znanje.
MATEJA KOBAL,
Glasbena šola
Skladateljev Ipavec
ŠENTJUR
Krivica v zadnji
klopi
Bilo je v torek. Zjutraj sem
vstal ob pol sedmih. Pripravil
sem si zajtrk, ga pojedel, se umil
in počesal, nato pa odšel v šolo.
Ko sem hodil po poti, sem začu-
til, kako se mi mraz zajeda v
obraz. Snega je bilo dosti manj
kot pred nekaj tedni.
V razredu so že bih nekateri
učenci. Prijateljsko smo se poz-
dravili. S prijateljem sva se pogo-
vaijala o včerajšnji nočni nada-
ljevanki. Kazalec na uri seje pre-
maknil in v tem trenutku je zaz-
vonilo. Mimo smo posedli in ča-
kali tovarišico. Ko je prišla, nam
je rekla, naj pripravimo matema-
tične domače naloge. Za nalogo
smo imeli nalogi 410 in 411.
Na vrsto je prišel moj prijatelj,
s katerim si deliva šolsko klop.
Bral je rešitve, kar naenkrat se
zasbši iz prve klopi: »Boštjan, ne-
haj prišepetavati!«
Zdrznil sem se ob teh besedah
m se nejevoljno presedel v praz-
no klop. Tega, da sem prišepeta-
val sošolcu, ne bom nikoli priz-
nal, ker tudi v resnici nisem. Ver-
jetno je kdo drug prišepnil ali pa
se je tovarišici samo zdelo.
S prijateljem sva užaljena za-
. pustila razred. Spoznala sva, da
je bilo tovarišicino dejanje ne-
pravilno.
BOŠTJAN PART, 6. a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKl
Papiga
Papiga na veji sedi,
Mojco gleda v oči.
Kar naenkrat zasledi,
da Mojca malo se uči.
Hitro za ovratnik skoči,
od veselja skoraj poči.
Mamica pa prihiti
in se močno razjezi.
Papiga hitro odfrfota,
Mojca pa se močno hihita.
SABINA VIDEČ, 4. a
OŠ Nada CUenšek
GRIŽE
Znanilci pomladi
Spomladi svetyo spomladan-
ske cvetice. Zvonček raste na
mokrih travnikih. V zemlji ima
čebulico. Iz zemlje zraste cvet,
stebelce in listi.
Trobentica je nizke rasti. Ima
lep, rumen cvet. Mačice rastejo
na vrbovih grmih. Vijolice lepo
dišijo. Pomladanski žafrćin je
strupen.
TOMAŽ MARČIČ, 1. b
OŠ Bratov Dobrotinškov
VOJNIK
Pionirji fotografirajo
Nekaj fotografij so spet poslali iz osnov-
ne šole v Podčetrtku, kjer očitno pridno
delajo. Ne driijo pa se na^ih načel, ki pra-
vijo, da naj bo fotografija napravljena vsaj
na formatu 18 x 24, saj pripravljamo tudi
zaključno razstavo, kjer manjše fotografije
ne pridejo do izraza.
Pri vseh fotografijah, ki so nam jih poslali
iz Podčetrtka smo opazili tudi slab izrez, ki
je pomemben faktor dobrega posnetka. Za
primer objavljamo posnetek Francija Amo-
na, ki je pred svoj objektiv postavil razpolo-
žene kolege iz foto krožka, mi pa smo mu
dodali okvirček, ki naj bi pričaral tisto raz-
položenje, kakršno sije verjetno tudi Franci
zamislil. V megli iz vseh strani se le ta iz-
gubi.
Fotolik, ki pripravlja tudi glavne nagrade
je tudi danes prispeval vrednostni bon za
objavljeno fotografijo Franciju, naši akciji
pa se je pridružil tudi najvi'čji proizvajalec
fotografskega materijala, Fotokemika iz Za-
greba, ki bo ob zaključku šolskega leta po-
delila še nekaj nagrad najuspešnejšim.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Gozdno gospodarstvo Celje -
delavski svet DSSS
razpisuje
dela in naloge
vodenje računovodskega sektorja
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	visoka izobrazba ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti vodenja
-	družbenopolitična aktivnost
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati morajo k prijavi predložiti razvojni pro-
gram in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji tega
programa.
Kandidati morajo k prijavi predložiti razvojni pro-
gram in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji tega
programa.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v osmih dneh od objave na naslov Gozd-
no gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13, Celje,
Kadrovsko splošni sektor.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v 30. dneh
po tem razpisu.
Gozdno gospodarstvo Celje - delavski svet DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
sistemsko programiranje pri AOP
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	visoka izobrazba ustrezne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	pasivno znanje angleščine
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v osmih dneh od objave na naslov Gozd-
no gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13, Celje,
Kadrovsko splošni sektor.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v 30. dneh
po tem razpisu.
Promet na cesti. Narisala Urška Koštomaj, 3. d, OŠ Ivan Kovačič-Efenka, Celje.
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Ф v gostilni Hojnik v Ir-
„vljah so prejšnji četrtek
P" li kar tri neprijetne go-
F! Iti so se ga preveč nale-
zli'potem pa razgrajali in
Ubijali kozarce. Miličniki,
l^so prišli posredovat, so v
«rostore za treznenje odpe-
r'ii Roberta T. iz Trnovelj,
Sjoiza K. iz Strmca in
hranka K. iz Leskovca.
Ф Branko Š. je prišel na
-bisk k sorodniku, potem
3 zatel razgrajati in zmer-
iati gositelja. Takšnega go-
ita ni nobeden vesel, zato
L moral Branko na hladno
v prostore za treznenje.
i • Prejšnji torek popold-
L je v bifeju Market v Ša-
Lanovičevi ulici delal zgago
t^lan F. iz Savinove ulice,
'^atakaijem je počasi pre-
(jcipelo, pa tudi gostje, ki so
¡prišli, da bi v miru popili
kozarček, niso bili navdu-
jjeni nad Milanom. Prišli so
jmiličniki in Milan je brž ob-
ljubil, da se bo dostojno ob-
|naé¿- Tako mu ni bilo po-
'trebno prenočiti v prosto-
[rih za treznenje, vseeno pa
'bo moral v svoje stroške
i vračunati kazen, ki mu jo
ibo izrekel sodnik za pre-
1 krške.
•	Vojko P. iz Belega po-
»toka pri Frankolovem je
prejšnji torek zvečer kolo-
fvratil po Stanetovi ulici. Bil
je že lepo okrogel, ko je iz
¡objestnosti razbil šipo na
'trgovini »Soča«. Ker so
(takšne šipe precej drage, so
Iga miličniki raje pridržali
tez noč, da mu ne bi padla
na pamet še kakšna neum-
nost. Naslednji dan jim je
bil Vojko kar hvaležen, saj
bo imel že s to razbito šipo
znatne stroške.
! • Vladimir S. iz Sloven-
jskih Koryic je v ponedeljek
zvečer v Braniboru na vsak
način hotel prepričati nata-
karice, da še ni pijan in da
mu lahko postrežejo z alko-
holnimi pijačami. Ker mu
natakarice niso mogle do-
povedati, da je za ta večer
dovolj popil in da mu po
veljavnem odloku ne smejo
več točiti, so morali priti
miličniki.
•	Štefan iz Hrastnika si
je hotel privoščiti koline.
Prašiča je kupil v Prekmur-
ju, kjer so nekoliko nižje
cene, potem pa gaje naložil
na prikolico in odpeljal
proti domu. Toda lepo re-
jen, 180 kilogramov težak
prašič se ni kaj dosti menil
za njegove koline in v bUži-
Ljutomera je ušel z цје-
pve prikolice. Štefan je še-
le precej kilometrov naprej
pogledal v ogledalo in vi-
del, da rxjegovih kolin ni
Več. Prašič, presenečen
nad nenadejano prosto-
stostjo je zmedeno tekal po
cesti, dokler ni pripekal mi-
nio avtobus; šofer in še dva
Potnika so ga ujeli in spra-
vili v prtljažnik, Štefan pa
nazadnje s pomočjo mi-
üfmkov le prišel do svojih
Kolin
S. Š.
v »Dekorju«
(Olle
Л delavnici vzdrževalcev
ki je TOZD rogaške
'^klarne, je prišlo do poža-
fiiedtem ko so delavci s
^moejo jeklenke acitilena
j^u pločevino. Ventil je-
Q 'ike je spuščal in iskrice
, Vžgale uhajajoč plin, tako
je vnela električna na-
in cevi jeklenke. De-
Q ki so se bali eksplozije,
^ ^ašli iz delavnice, gasilci
Ij Požar kaj hitro pogasi-
j ^.kodo so ocenili na mili-
^^ pol dinaijev.
Nadzor hitrosti ho strožji
MUÊùnIkl bodo ¥eč uporabUalI tudi alkotest
v začetku tega leta (po-
datki so do 24. marca) je na
cestah na celjskem območju
v nesrečah umrlo 13 ljudi
oziroma 6 več kot lani v
istem času. Največ mrtvih
(osem) je bilo januarja, med
vzroki pa je spet na prvem
mestu neprimerna hitrost.
Sicer pa so miličniki v za-
četku tega leta na našem ob-
močju zabeležili 63 hujših
prometnih nesreč ali kar 20
več kot lani v istem obdobju.
Najbolj seje povečalo število
nesreč v celjski in velenjski
občini.
Lani so miličniki zaradi
prevelike hitrosti mandatno
kaznovali 10.593 voznikov
(kazen od 500 do 2.500 dinar-
jev), precej pa je bilo tudi
predlogov za sodnika za pre-
krške za hujše prekoračitve
dovoljene hitrosti. Kazni pri
sodniku za prekrške so seve-
da višje, možen pa je tudi
odvzem vozniškega dovole-
nja za določen čas.
Ker je hitrost tudi letos na
prvem mestu med vzroki za
prometne nesreče (predv-
sem s hujšimi posledicami),
bodo temu primerni tudi
preventivni ukrepi. Promet-
ni miličniki zato napovedu-
jejo, da bo radarska kontrola
delala vsak dan in to predv-
sem na tistih odsekih, kjer so
prekoračitve nćopogostejše
in najboH nevarne.
Poleg tega miličniki načr-
tujejo tudi pogostejše kon-
trole z alkotesti, saj ugotav-
ljajo, da je za volanom veliko
vinjenih voznikov. Letos pa
se obeta tudi bolj strog nad-
zor voznikom koles s pomož-
nim motopem in mopedi-
stom. Statistike za preteklo
leto namreč kažejo, da so ti
vozniki zakrivili vsako sed-
mo hujšo prometno nesrečo
in so med povzročitelji na
drugem mestu (takoj za voz-
niki osebnih avtomobilov).
Poleg tega bodo tudi posku-
šali preprečiti, da bi ti vozni-
ki voziH po pločnikih, zeleni-
cah in drugih površinah, ki
niso namenjene prometu z
motornimi vozili.
S. ŠROT
Višja icazen za umor
Višje sodišče v Celju je
zvišalo enotno kazen 49-let-
nemu Ibrahimu Hadžiču iz
Loga pri Hrastniku s sedem
na 9 let zapora. Hadžić je bil
obsojen za umor in za nasil-
niško obnašanje.
Ibrahim Hadžič je 5. avgu-
sta lani na hodniku stano-
vanjskega bloka v Malgajevi
ulici v Celju ustrelil Vero K.
vpričo njenih otrok. Na pr-
vostopenjskem sodišču v
Celju so ga za to dejanje ob-
sodili na 6 let in šest mese-
cev zapora, na 10 mesecev
zapora pa še za kaznivo deja-
nje nasilniškega obnašanja.
Na Višje sodišče sta se pri-
tožila tožilec in zagovornik
obdolženca. Sodišče je meni-
lo, da je pritožba zagovorni-
ka neutemeljena, pač pa je
sledilo pritožbi tožilca, ki je
menil, da je prvostopenjsko
sodišče premalo upoštevalo
oteževalne okoliščine. Had-
žič je namreč umor dlje časa
načrtoval in si zato tudi ku-
pil pištolo. Med hude oteže-
valne okoliščine so mu šteli
tudi dejstvo, da je Vero K.
ustreil pred vhodom v njeno
stanovanje in ob prisotnosti
Nesreča pri sekanju
drevesa
FRANC LAZAR, 35, iz Bu-
kovca pri Laškem je na paš-
niku podiral staro, visoko ja-
blano. Ko so začele veje pa-
dati, pa so udarile ob 110 KW
daljnovod (Debro-Hrastnik)
in električni tok je oplazil
Lazarja, ki je obležal v neza-
vesti z opeklinami na hrbtu
in na nogah.
ryenih otrok. Zato mu je Viš-
je sodišče zvišalo kazen za
umor s 6 let in 6 mesecev na
8 let in 6 mesecev zapora.
Kazen - 10 mesecev zapora -
za nasilniško obnašanje je
ostala nespremenjena.
Višje sodišče je obe kazni
združilo in Ibrahimu Hadži-
ču izreklo enotno kazen de-
vet let zapora.
S. Š.
Poznate
prometne
predpise?
Tako kot že nekaj let
prej je Združenje šofeijev
in avtomehikov Celje tu-
di letos pripravilo marca
anonimna testiranje iz
znanja cestno prometnih
predpisov za vse katego-
rije voznikov, ki so ga po-
pestrili še s predv^anji
filmov iz te stroke in pa
razstavo Literature. Testi-
ranje so že bila in še bodo
naslednjo soboto v klub-
skih prostorih združenja
na Slomškovem trgu v
СеЦи. Dosedeó se jih je
udeležilo okoli 250 vozni-
kov, ki so bilj ali manj
uspešno prestali preiz-
kušnjo. S tem so preverili
koliko so že pozabili in ta-
ko preizkusili svoje zna-
nje. Vsi tisti, ki bi še želeli
preizkusiti svoje znanje o
cestno prometnih predpi-
sih, se lahko udeležijo te-
ga testiranja v soboto in
nedeljo od 8. do 12: ure v
prostorih društva.
V ovinku v levo
Iz Lesičnega proti Kozje-
mu je vozil z osebnim avto-
mobilom SLAVKO AMON,
29, iz Lesičnega. Ko je že pri-
peljal v Kozje, ga je v des-
nem nepreglednem ovinku
zaradi neprimerne hitrosti
zaneslo v levo, kjer je trčil v
osebni avtomobil, ki ga je
nasproti pripeljala JOŽICA
POLUTNIK, 20, iz Dobleže-
čega. Pri trčenju se je Amon
huje ranil in so ga prepevali
v celjsko bolnišnico, Polut-
nikovi pa so nudili prvo po-
moč v Kozjem. Škodo so
ocenili na okoli 600.000 di-
naijev.
Vožnja po levi
Zaradi vožnje po levi stra-
ni lokalne ceste skozi Tunco-
vec pri Stoj nem selu se je
zgodila prometna nesreča, v
kateri se je huje ranila vozni-
ca kolesa na pomožni motor
OLGA ŠPRAJC, 31, iz Tun-
còvca. Šprajčevo je zadel
voznik osebnega avtomobila
MARTIN PLEMENITAŠ,
48, iz Tuncovca, ki je pripe-
ljal iz smeri Rogaške Slatine
in vozil po levi strani cestiš-
ča in zato zbil kolesarko.
Precej voznllcov se ne privezuje z varnostnim pasom
Miličniki na Celjskem so lani kaznovali nekaj več kot 3500 voznikov, ki med vožnjo niso
bili privezani z varnostnim pasom. Ta podatek kaže, da veliko voznikov ni doumelo kako
pomemben je varnostni pas za njihovo varnost. Ko primer objavljamo fotografijo precej
poškodovanega vozila (zastava 101). Voznik jo je odnesel brez praske, ker je bil privezan z
varnostnim pasom.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Novo Strelišče v
Rečici pri Laškem
o prizadevnih strelcih v Re-
čici pri Laškem, združenih v
strelsko družino Dušan Pože-
nel, ki jo vodi Vinko Lavrinc,
smo že nekajkrat pisali. So
vodilno športno društvo v la-
ški občini ter med pogosto
omenjenimi v slovenskem in
jugoslovanskem prostoru.
Zdaj imajo že krepko preko
300 članov, te vrste pa name-
ravajo še letos razširiti z naj-
mlajšimi, ki bi kasneje zame-
njali starejše strelce.
Vinko Lavrinc, sicer tudi
sam odličen strelec: »Že te dni
bomo začeli z deli pri novem
25 metrskem strelišču za hitro-
strelno pištolo in standard pi-
štolo. Novo strelišče bo ob
strelnem domu, postavili bo-
mo »l^o« in vse uredili z avto-
mati. Ce nam bo to uspelo - in
mora nam - bo naše strelišče
unikatno v Jugoslaviji v tej iz-
vedbi. Končano mora biti do
21. junija, ko bomo na njem za
otvoritev in v počastitev bliž-.
njega praznika občine Laško
priredili dvoboj reprezentanc
Hrvaške in Slovenije z mnogi-
mi odličnimi strelci na čelu z
olimpijcem Peterrielom. Delali
bomo sami, nekaj denarja pa
seveda pričakujemo od tistih,
ki ga imajo in nam bodo pri-
pravljeni pomagati. Sicer pa
imamo tako urejeno strelišče,
da lahko izvedemo vsa občin-
ska pa tudi druga tekmo-
vanja«.
Vas kaj jezi?
»Me! Ne samo to, da ni pri
nas najsodobnejšega oro^a,
municije in ostalega za dosega-
rye vrhunskih športnih rezul-
tatov, ampak tudi to, da o nas
premalo pišejo. Gremo na
mednarodno tekmo ali držav-
no prvenstvo, pa isti dan zve-
čer po radiu aLi televiziji o tem
ne poročajo ali izredno skopo.
Saj doma niti ne vedo, da smo
še živi. Strelski šport je izred-
no pomemben in tako bi ga
tudi morali obravnavati. Zdaj
pa samo govorimo o tem, nare-
dimo pa malo. Veste, mi ama-
terji imamo veliko več volje do
dela, če nas vsaj omenijo. Be-
seda ali dve, da je bil naš član
tam in tam. Smo iz majhnega
kraja, ki ga danes po našem
delu in uspehih pozna »strel-
ska« Jugoslavija. Sicer pa ne
gre toliko za nas kot za celoten
jugoslovanski strelski šport.«
Tako Vinko Lavrinc, »glava«
strelske družine, say so strelci
pri Lavrinčevih vsi. Najbolj
znana je Helena Lavrinc, dija-
kinja ekonomske šole v Celju,
ena n^bbljših mladink v stre-
ljanju s pištolo v Jugoslaviji in
poleg ostalega tudi udeleženka
evropskega prvenstva v Lahti-
ju na Finskem.
TONE VRABL
Odlična
Tania
Drezgič
v Mariboru je bilo državno
mladinsko in člansko prvenstvo
v plavanju, ki je služilo tudi kot
potrjevanje norm za odhod na
člansko oz. mladinsko evropsko
prvenstvo.
Med celjskimi plavalci je bila tu-
di tokrat najuspešnejša Tanja
Drezgič, kije po zadn^jih dosežkih
že skoraj zanesljiva potnica za
mladinsko prvenstvo, medtem ko
bosta v naslednjih tekmovanjih to
poskušala doseči še ostala dva
celjska kandidata Dejan Tešovič
in Mojca Anderle.
Uspehi celjskili strelcev
v Leskovcu pri Krškem je bilo jubilej-
no - XXX. prvenstvo Slovenije z zračno
puško serijske izdelave za vse kategorije.
Nastopilo je nad 500 tekmovalcev.
Med pionirji velja omeniti Celjana Mate-
ja Dobovičnika in Marka Seršena, ki sta
prvič nastopila na tako velikem tekmova-
nju. Oba sta dosegla solidna rezultata. Ma-
tej 168 in Marko 158 krogov in se v številni
konkurenci uvrstila med prvo dvaj seteri-
co. Med mladinkami je bila Celjanka Saška
Lamut osma s 352 krogi, Vesna Čuček 351
in Darja Kačnik 345. Ekipno so bile četrte
in so izpolnile normo za nastop na držav-
nem prvenstvu. Med članicami je velik
uspeh dosegla Blanka Gorinšek, članica
SD UNIOR iz Zreč, kije s 370 krogi osvoji-
la zlato medaljo. Članice SD CELJE so bile
četrte. Med članicami so iz celjske regije
dosegle normo za nastop na državnei
venstvu poleg Gorinškove še Barb^
ger 352, Alenka Jager-Pavlin 355 (oh
Ije), Mitjana Žučko 356 (SD Mrož T.'
nje), Zofija Voler 356 (SD Unior) in J
Kožar 357 (SD »ALOJZ KERŠE« Pi,
na Laško). Pri članih smo bili priča ij
množičnosti, saj je nastopilo kar 40
Borba za najvišja mesta je bila hu,
neverjetno izenačena. Ekipe iz našeg
močja se niso uspele uvrstiti med
osmerico, kljub temu pa sta »Kov
Štore in SD Celje uspeli izpolniti zahl
norme za nastop na državnem prvetj
ki bo 19. in 20. aprila v Hotinji vaj
Mariboru. Kovinar: Ivan Kočevar 361
Dečman 364 in Branko Malee 367, (
Jože Jeram, Tone Jager (oba 362) in \
Seršen 366.	TONE JjJ
Pomembna zmaga za obstanek
Kokometa^i Aera so v zelo pomembni tekmi v boju za obsta-
nek med drugoligaši doma s težavo premagali eno vodečih
ekip v tej ligi Velež iz Mostarja 22 :21. Selčan je dal 7 golov.
Slabši del moštva sta bila tokrat vratarja. Celjani bodo v soboto
gostovali v Travniku, kjer se bodo srečali z Borcem. Trener Tone
Goršič je po celjskem srečanju povedal, da še nimajo prave
sedmerke, s katero bo lahko mirno nadaljevah prvenstvo. Zato
bo vsako srečanje v spomladanskem delu v borbi za obstanek še
kako pomembno.
V II. zvezni ženski ligi so rokometašice Velerya iz T. Velenja
doživele poraz v Splitu 23 : 15. Na lestvici so sedme, v prihod-
njem kolu pa igrajo doma z ekipo Jedinstva.
Začel se je tudi spomladanski del v republiški ligi, kjer je
Minerva iz Griž izgubila v Žalcu z Usnjarjem 27 : 21 ter je še
vedno na zadnjem mestu, Šoštanj pa je doma premagal Ferro-
tehno 25 : 19 in vodi. V 13. kolu Minerva gostuje pri neugodni
Ajdovščini, ki je druga, Šoštanj pa pri predzadnjem Krškem.
Kadeti Aera republiški'prvakf
Velik uspeh so dosegli kadeti, rokometaši Aera, ki so v
fínalu republiškega prvenstva v Ajdovščini med štirimi naj-
boljšimi ekipami osvojili prvo mesto in tako postali republi-
ški prvaki. Premagali so Predvor 23 : 14, Prule 21 : 14 in Ajdovš-
čino 20 : 15. Končni vrstni red: 1. Aero, 2. Prule, 3. Ajdovščina, 4.
Predvor. Najboljši strelec turnirja je bil Celjan Čater 18, naj-
boljši igralec prav tako Celjan Bamfro, najboljšega golmana so
imeli domačini pa čeprav si je to zaslužil odlični Celjan Strašek.
V ekipi Aera so nastopili: Strašek, Šafarič (skupaj) 11 golov,
Svetko 1, Bamfro 10, Privšek 10, Šušterič 1, Franc 3, Pungertnik
1, Goršič 6, Čater 18, Oblak 2, Vrščaj, Ratej in Matovič.
Mladi rokometaši Žalca prvi
v telovadnici osnovnošolskega centra Žalec je bil obmc
turnir pionirskih ekip v rokometu, kjer so nastopile štiri s
pine, zmagala pa je Minerva iz Griž, ki je premagala Fužini
18 : 7 in Slovenj Gradec 22: 11. Na posnetku je zmagova
ekipa (stojijo od leve) Dolinšek, Reberšek, Jelen, AnžlovJ
Bukovnik, spredaj Podkoritnik, Pirnat, Mrkajič, Kovai
Robič.	Foto: LJUBO KOR^
Prva osnovna šola
LJubečna
Na prvenstvu га osnovne šole
celjskega območja v smučar-
skih skokih, ki je bilo na Grič-
ku, je nastopilo 18 tekmovalcev.
Ekipno je zmagala osnovna šola
LJubečna pred OŠ Ivan Kovačič
- Efenka, OŠ Slavko Šlander, OŠ
Hudinja, OŠ Prve celjske čete,
OŠ Petrovče in OŠ Šentjur. Pri
pionirjih C sta osvojila prvi mesti
Tomaž Kodemja in Tomi Keblič,
pri pionirjih B so bili najboljši
Matej Oprešnik, Janez Tumšek,
Aleš Lipovšek in Igor Lukič, pri
A David Videnšek, Primož Grčar
in Gregor Jesenek ter st. pionir-
jih Aleš Bučar. Sergej Lešnik in
Damjan Slemenšek.
Slalom In skoki v
Sedražu
Mladinci osnovne organizaci-
je v Sedražu so pripravili tek-
movanje v slalomu in skokih,
nastopilo pa je kar 55 tekmoval-
cev. Rezultati: v slalomu je pri
pionirkah zmagala Mojca Zu-
pane, pri pionirjih Ervin Košič
pred Dar^anom Knezom in Aoj-
zom Košičem, med mladinci pa
Jože Senica pred Bogdanom
Klepejem in Hobijem Krlatcem.
V skokih je bil pri pionirjih naj-
boljši Ervin Košič pred Damja-
nom Knezom, pri mladincih pa
Robi Krlatec pred Martinom
Tramškom in Zvonetom Jako-
pičem.
TONE KOŠIR
Prvi Manchester
V zimski ligi mali nogomet v
krajevni skupnosti Žalec je zma-
gala ekipa Manchestra pred Mo-
delamo Ferralit in Sokoli, vsi
Žalec.
Za pokal v
revllalnem nogometu
Partizan Gotov Ije bo pripra-
vil v soboto, 29. marca v telo-
vadnici osnovnošolskega centra
v Žalcu prvi tumir za »slovenski
revijalni pokal« v malem nogo-
metu. Nastopilo bo dvanayst
ekip: Talci iz Maribora, Tarok
Ptuj, Avantursti Zagorje, Sloven-
ske gorice iz Voličine, Puntar
Tolmin, Lajše Titovo Velenje.
Želve iz Apač, Zvezdaš in Ašker-
čeva iz Celja, Manchester Žalec
in Borut Gotovlje. Otvoritev in
začetek zanimivega turnirja bo
ob 8. uri zjutraj, zaključek pa
predvidoma ob pol šestih po-
poldne.
Kegilači Celja s
pomočjo LIK Savinja
člani kegljaškega kluba Ce-
lje, ki zlasti z žensko ekipo in
posameznicami dosegajo izvrst-
ne rezultate doma in v tujini, se
bodo jutri, v petek. 28. marca,
zbrali na občnem zboru. Tokrat
za spremembo ne v svojih pro-
storih, ampak v obratu družbene
prehrane v delovni organizaciji
LIK Savinja na Mariborski cesti.
Vzrok za takšno odločitev je pre-
prost. Poleg ocenitve opravljene-
ga dela in dopolnitev pravil klu-
ba bodo z delovnim kolektivom
LIK Savinja tudi podpisali spo-
razum o tem, da se bo v bodoče
kegljaški klub Celje imenoval
LIK Savinja. S takšno pomočjo
te priznane delovne organizacije
bo kegljaški šport v Celju v bo-
doče lažje in hitreje napredoval
kot doslej. Občni zbor s podpi-
som sporazuma o medsebojnem
sodelovanju in imenovanju bo
ob 16. uri.
Znova semml
contact v Celju
v soboto, 29. marca, bo v telo-
vadnici tehnične šole v Celju
mednarodno tekmovanje v sem-
mi contactu med ekipama TV
Schie№alm iz ZR Nemčije in
društvom za borilne veščine
»Slavko Šlander« v Celju. Tek-
movanje se ob začelo ob 17. uri.
Dva v reprezentanci
Mladinska hokejska reprezen-
tanca Jugoslavije je na evrop-
skem prvenstvu v Italiji v Aosti
v skupini B osvojila 6. mesto ter
se tako obdrtala med najboljši-
mi. v reprezantanci sta igrala tu-
di dva člana HDK Cinkarna Celje
Rok Rojšek in Vojko Grčar (dal
je tri gole - dva proti Nizozemski
in enega proti Avstriji), oba pa
sta po oceni strokovnjakov zelo
dobro igrala.
MARJAN SORŠAK
Odbojka v občini
Žalec
44 ekip je nastopilo na občin-
skem sindikalnem prvenstvu
Žalca v odbojki, rezultati: pri čla-
nicah je zmagala tovarna nogavic
Polzela pred OŠ Polzela in TT
Prebold, pri mlajših članih (kar
21 ekip) SIP Šempeter pred In-
CTadom Gomilsko in Ferralitom
Žalec, pri starejših članih tovar-
na nogavic Polzela pred Ferrali-
tom in Hmezadom Žalec ter pri
veteranih SIP Šempeter pred Ju-
teksom Žalec in osnovno organi-
zacijo sindikata pri zasebnikih
Žalec. Po treh opravljenih pano-
gah (smučanje, odbojka, šah) vo-
dijo pri veteranih SIP Šempeter,
članicah VIO Žalec, starejših čla-
nih Juteks Žalec in mlajših čla-
nih OOS delavcev pri zasebnikih
Žalec.
T. TAVČAR
Tek v Logarski dolini
SK Merx Celje je s svojo teka-
ško sekcijo pripravil v Logarski
dolini tradicionalni smučarski
tek z udeležbo več kot 200 tek-
movalcev iz številnih krajev
Slovenije. Najboljše uvrstitve
tekmovalcev celjskega območ-
ja: pionirke do 10 let 3. mesto
Lucija Medved, Mer* Celje; pi-
onirke do 14 let 1. Bojana Pusti-
nek, 2. Lilijana Kolmanič, obe
T. Velenje; 3. Špela Pere, Merx
Celje; članice nad 40 let 1. Pavla
Lebič in 3. Jožica Brunč obe Ce-
lje ter ženske na 30 km 3. Kseni-
ja Škapin, Celje.
RP
Žalski Invalidi na
republiško prvenstvo
Pet ekip je nastopilo na regij-
skem prvenstvu v Žalcu za uvr-
stitev na republiško šahovsko
prvenstvo invalidov. Zmagali
so domačini, ki bodo tako nasto-
pili na republiškem prvenstvu,
drugo in tretje mesto pa sta si z
enakim številom točk razdelili
ekipi društev invalidov Titovo
Velenje in Slovenske Konjice.
JOŽE GROBELNIK
Vodi SD D. Poženel
v 2. kolu finala občin.ske lige
Laško z zračno puško je bila na
strelišču v Rečici pri I^Lškem
najboljša prva domača ekipa
SD Dušan Poženel s 1393 krogi.
sledijo pa SD Pivovarna Laško,
SD Tone Bostič Zidani most, SD
Dušan Poženel II, SD Papirnica
Radeče, SD Celjska četa Breze I,
SD Papirnica Radeče II in SD
Celjske čete Breze II. Najboljši
posamezniki: Damjan Pader 360,
Andrej Brunšek 358, oba Rečica;
Roman Matek 354, Pivovarna La-
ško; Joža Kožar 349, Papirnica
Radeče; Boris Gorišek 349, Zida-
ni most itd. Finale te lige bo 5.
aprila prav tako na strelišču v
Rečici pri Laškem, po finalu pa
občni zbor občinske strelske zve-
ze Laško, ki jo vodi Roman
Matek.
Trije strelci laške občine Brun-
šek, Pader in Matek pa bodo v
soboto, 29. marca nastopili na
tekmovanju za zlato puščico v
Trzinu.
Šah v KS Center
Ob prazniku krajevne skui^
nosti Center v Celju so pripravi-
li šahovski tumir. Zmagala je
ekipa UNZ pred KS Center in
KS Vojnik, med posamezniki pa
je bil najboljši Drago Ргцк iz KS
Center.
V Ingradu Jože
Zorko
Na hitropoteznem šahovskem
turnirju v Ingradu je zmagal Jo-
te Zorko pred Milanom Ojstre-
tem in Tomom Studničko.
Sindikalni šah
Po prvem delu so v sindikal-
nih šahovskih ligah v Celju naj-
boljši v prvi skupini Ingrad
pred ŽTO, EMO, Kovinotehno,
Libelo, sodiščem. Cinkarno in
Klimo. V drugi skupini Aero,
Izletnik, РТГ, upokojenci. Žična,
Zlatarna in Varnost, v tretji Pli-
narna, Toper, DSSS Ingrad, Bla-
govni center, Dom JLA, Hme-
zad, Savirvja in Elektro.
JK
Tradicionalno
zabavno tekmovanje
žena
V petek, 28. marca bodo v os-
novni šoli Primoža Trubarja La-
ško izvedli tradicionalno tek-
movanje lena iz sindikalnih or-
ganizacij in telesno kulturnih
društev občine Laško za pokal
8. marec. Tekmovanje v športno
atraktivnih igréih se bo pričelo ob
17. uri.
Rokometna žoga
in delo z mladimi
mu Je v ponos
Janez Pimat, bivši aktivni
rokometaš ekipe Minerve iz
Griž, ki je nastopala v II. zvez-
ni Ugi, sedaj zagnan športni de-
lavec v občini Žalec na področ-
ju rokometa, se ukvarja z vzgo-
jo mladega perspektivnega ka-
dra, ki je še kako potreben za
razvoj te športne panoge, ne
samo v občinskem merilu,
temveč tudi v regiji in končno
tudi v slovenskem prostoru.
Janez Pimat, zanesenjak, ro-
kometaš in ljubitelj mladih je
povedal: »Delo z nćOmlajšimi
je zahtevno, ker prihajajo iz
šolskih sredin neuki te športne
zvrsti in je potrebno začeti vse
znova. Osnovno paje, da imajo
mladi veselje do športa in trde-
ga dela. Povedati moram, da so
v Žalcu pogoji za delo dobri,
posebno ker imamo športno
dvorano, ki omogoča delo tudi
v zimskem času. Pa tudi vod-
stvo žalske šole nam veliko po-
maga in sodeluje pri našem de-
lu. Seveda pa n^ bo športna
aktivnost najmlajših v interesu
nas vseh, s£y si želimo, da se
mlad športnik pravilno fizično
in duševno razvija, kar nam je
še kako potrebno.«
^ L. KORBER
Za pokal Zlatoroga
Smučarski klub Zlatorog- iz
Laškega organizira tradicional-
no smučarsko tekmovanje v ve-
leslalomu na Kopah za svoje
člane. Tekmovanje bo v soboto,
29. marca dopoldan.
VLADO MAROT
Republiška liga moški:
šarkarji Libele so gostova
Slovenski Bistrici in premi
h zadnjeuvrščeno Bist
87:77. Gole je dal 23 košev,
met iz Slovenskih Konjic a
doma dobro upiral vodeči
ljubljanskemu Slovanu ter
gubil 101:94. Libela je po
kolu na 4. mestu. Comet pa
8. v prihodnjem kolu gost
Comet pri predzadnjem K
škem zidarju, Libela pa pri
stouvrščeni Iliriji v Ljublj)
Do konca prvenstva sta šei
koh.
Republiška liga žeos
celjska Metka je srečanje
ljubljansko Ihrijo preložila,
soboto pa gostuje pri Pomii
v Murski Soboti.
II. zvezna liga ženske:
sedmih zaporednih zmagal
košarkarice Kors Rogaške
živele tesen poraz v Oslj
proti Mursi 84:81, vendar
kljub temu obdržale dr
mesto. V prihodnjem k
igrajo doma z vodečo Ji
plastiko iz Splita, kar bo t
kakor velik dogodek za koi
karsko razpoloženo Roga
Slatino z okolico.
II. republiška liga
»play off«: košarkć^i Kovii
ja Štore so v borbi za vSto
enotno repubhško ligo izgu
srečarxje z Zagorjem v goá
95:74. Kovinar je pokazal <
svojih n^boljših iger v zadJ
letih, saj je vodil že s 24 toi
mi razlike, vendar ob kol
vseeno popustil, izgubil in
ko nima več možnosti naí
dovanja. Strelci: Planko
Benčan 18, Šlatau 13, Lamu'
Jošt 8, Bokšan 6 ter VodoVi
2.
Lokalni derbi je bil v I^
ški Slatini, ki so ga dobili;
šarkarji Rogaške proti Šentl
ju 85:74. Strelci Rogaška:
šma 8, Trobiš 27, Strniša 4,
drič 16, Tumšek 21 in Ui«
dorber 8, Šentjur pa Zd
Martič 16, Škorjanc 24, ZV
dan Martič 2, Kukovičič 2, '
lutnik 19inPrezelj 11. Vso
to bo Šentjur ob 18. uri igP
domači telovadnici s Po^^
jem iz Murske Sobote
liiABEC
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ijjluša* v prodajnem salonu - na majhnem prostoru je na izviren način prikazano
0OÌBÌb načinov gradnje in izolacije stanovanjske hiše.
Monterji Slovenijaiesa brez doplačila vgradijo pri njih kupljeno stavbno pohištvo (suha
vgradnja), po želji in ob doplačilu pa še zatesnijo s purpenom.
Udi pri nakupu lahko varčujete
^fenUales пиШ v trgovini z lesenim In gradbenim materialom v Mediogu bogat Izbor gradbenega
drugega materiala, prodajalci pa wam bodo pomagali s strokovnimi nasveti -
Slovenijalesu, poslovni enoti
ledlogu, kjer prodajajo lesni
radbeni material so z obnovo
e etaže dobili enega najlepših
raktičnih tovrstnih razstav-
prostorov. Kupci se tako laž-
dloćijo med različnimi grad-
imi materiali z različnimi ce-
li in lastnostmi. Da pa bo iz-
1 lažja, so v trgovini stro-
DO usposobljeni prodajalci,
»se na tečajih seznanili z vse-
lastnostmi gradbenih in dni-
materialov, ki jih nudijo v tej
vini.
»dnja hiše je v teh časih veli-
tvar; zahteva precej denaija in ■
1 precej časa za zbiranje raznih
о1ецј in soglasij, za iskanje iz-
Icev in, seveda, za nakup grad-
lega materiala. Vsaj pri nakupu
Ibenega materiala boste lahko
iranili precej časa (in tudi de-
a), če se boste oglasili v pre-
ceni trgovini Slovenijaiesa v
ilogu.
Pudi trgovina mora v korak s
om,« meni poslovodja -Čakš.
¿im kupcem hočemo čim več
»uditi in jim hkrati razložiti,
^ne so lastnosti teh izdelkov,
lih nudimo. Zaradi tega zahte-
ћо od proizvajalcev, katerih iz-
delke prodajamo v naši trgovini,
da pripravijo ustrezne tečaje za
naše prodajalce in jih seznanijo z
lastnostmi svojih izdelkov. Kupec
se tako lažje odloči, seveda pa ni-
smo užaljeni, če kdo nič ne kupi.
Prod^alcem ni in ne sme biti žal
časa, ki ga porabijo za nasvet
stranki, zakaj zavedamo se, da je
odnos kupca do prodajalca za nas
n^boljša reklama. Ne podcenjuje-
mo drugih vrst reklam, ki jih da-
nes omogočajo razioni mediji, to-
da zaodovljen kupec je za nas tr-
govce še vedno najpomembnejši
in zato se tudi trudimo, da bi od
nas stranke odšle zadovoljne. Mi-
slim, da nam to kar dobro
uspeva.«
»Mini hiša« v prodajnem
salonu
čeprav zima že pojenja in če-
prav cena nafte na svetovnem trgu
trenutno pada, pa strokovnjài
opozarjajo, da prav poceni energi-
je še nekću časa ne bo. Zato je
sedaj čas, da začnete misliti na pri-
hodnjo zimo in na prihranke pri
energiji za ogrevanje prostorov.
Tudi v trgovini Slovenijaiesa v
Mediogu so dali prodaji izolacij-
skih materialov velik poudarek,
nekatere možne rešitve pa so
predstavili v »mini hiši«, ki so jo
postavili v prodi^nem salonu. Ta-
ko je predstavljen način gradnje
fasade »Fasaterm« in »Demit« ter
takoimenovane »Prezračevalne
fasade« (izolacija s tervolom in si-
likatno opeko, prezračevalna pa se
imenuje zato, ker je med opeko in
tervolom zrak, ki je tudi dober izo-
lator).
Seveda je mogoče varčevati s to-
ploto tudi na drugih delih hiše in
dober gospodar se bo verjetno od-
ločil za nove strešnike »Gorica« (v
opečno rdeči ali čokoladno rjavi
barvi), na mini hiši pa je prikaza-
no, kako se polaga ta nova kritina.
Bistvo takšne strehe je, da je pod
kritino približno 3 centimetre pro-
stora, v katerem kroži zrak. Gre za
zaprt sistem, tako da pod streho
ne more uhajati svež, mrzel zrak,
niti ne more izh^ati izpod strehe
že topel zrak. Takšna kritina je po-
sebno primerna za hiše, kjer so
urejena tudi podstrešna stanova-
nja, pa tudi za druge.
Na tem sorazmerno mahnem
prostoru so praktično prikazane
tudi notranje izolacije v hišah:
»gips plošče« za stene, razne vrste
lesenih oblog za strop in stene ter
druge vrste izolacij. Prikazan je
tudi način dela pri pia vročem
estrihu (пдјрг-еј tervol, potem pa
beton), tako da bo marsikateri bolj
spreten (in varčen) graditelj precej
del lahko opravil kar sam.
Brezplačna montaža
stavbnega pohištva
Prodajalci Slovenijaiesa v Med-
iogu vam bodo natančneje razloži-
li, koliko privarčujete pri posa-
meznih vrstah oken. Na zalogi
imioo takšna z dvoslojno in tro-
slojno zasteklitvijo ter vezana
okna zastekljena ali nezastekljena.
Na strehi mini hiše paje praktično
prikazana tudi vgradnja podstreš-
nega okna »EKO« s plastificirano
žaluzijo.
Trgovina z lesnim in gradbe-
nim materialom Slovenijaiesa v
Mediogu je odprta ob delavnikih
od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od
7. de 12. ure. Željene informacije
pa lahko dobite tudi po telefonu
25-933 ali 25-944.
Monteiji Slovenijaiesa vam bo-
do pri njih kupljeno stavbno pohi-
štvo tudi brezplačno vgradili (su-
ha montaža), ob doplačilu pa po
želji zatesnili s purpenom. Tako
boste tudi s tem nakupom nekaj
prihranili, še posebej, ker imajo v
trgovini bogat izbor tudi drugega
stavbnega pohištva; vse vrste ga-
ražnih in vhodnih vrat in različna
notranja vrata, ki se lahko tudi
kombinirajo s kovinskim podbo-
jem tip »Jesenice«, ali s suhompn-
tažnim podbojem.
Delavci Slovenijaiesa vam bodo
brez dodatnega plačila položili tu-
di lakirani parket, ki ga nudijo v
tej trgovini. Ta ugodnost velja le
za nakup več kot 20 kvadratnih
metrov tega parketa.
Verjetno bi se izgubili v našteva-
nju, če bi hoteli predstaviti celot-
no ponudbo te trgovine v Medio-
gu, zato je nabolje, da se graditelji
(tako tisti, ki gradite nove hiše, kot
tisti, ki obnavljate stare) oglasite
kar v trgovini v Mediogu in se
sprehodite po prijetno urejenem
razstavnem prostoru. V tej trgovni
je sicer samo 30 zaposlenih, toda
vsi znajo pošteno zavihati rokave.
Zavedajo se, da denarja ni več toli-
ko kot včasih, zato kupec temelji-
to premisli, preden kupi. V Medio-
gu bo njegova odločitev lažja zato,
ker je izbira dovolj velika.
Del bogate ponudbe zaščitnih premazov za les (proizvajalec Belinka) in peči za centralno kurjavo ter
lončenih kaminov in vseh vrst bojierjev.
l^^Premljanju kopalnice igrajo pomembno vlogo tudi barve, zato so v Mediogu skupaj predstavili
Í0 izbiro keramičnih ploščic iu opreme za kopalnice ter stranišča. Na fotografiji se v ozadju vidi tudi
¡"ogate ponudbe vseh vrst vrat, dobite pa lahko tudi harmonika vrata po naročilu (proizvajalca Pionir
oiesto in Glin Nazarje).
18. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Promalo
prostora
Kot kaže, imajo na Ro-
gli še veliko premalo
prostora. Le kako bi se
drugače zgodilo, da so
mariborskemu Kompasu
odpovedali rezervacijo
za bivanje večjega števi-
la gostov. Pa čeprav so
prostore rezervirali že v
začetku decembra.
Lahko bi se zgodilo,
da se bo ob takem po-
slovanju KOMPAS obrnil
kam drugam.
Mo jedilnikih
vse več fcrulia
Tako lahko res trdimo, da smo pri kruhu!
Celjska
trgovina
Sad sodelovanja |
Celjem in nemškim;
stom Grevenbroichi
bi bila tudi »celjska ti
vina« v tem mestu.
Upamo lahko, da
založenosti ne bo 5
minjala na kako naš(
govino.
Sreča
Ljublja."»čani so imeli pravo
srečo, da je pobegla opica odta-
vala v gozd.
Če bi odšla v mesto in se po-
mešala med ljudi, bi jo res težko
odkrili!
Tudi prav
Crvena zastava izvaža juge v
Ameriko, po ameriški licenci pa
bo izdelovala - revolverje.
Tudi prav!
Saj se res ponekod obnašamo,
kot bi bili na divjem zahodu!
Pravijo, da je te dni Celjana laže kot v Celju najti
v-Pliberku! i
Čistejša voda
Vode v strugah v Celju so vse
bolj čiste.
Če bomo z gradnjo osrednje
čistilne naprave še naprej tako
zavlačevali, je morda sploh ne
bomo več potrebovali.
Dolga aktualnost
Pravijo, da imajo pri nas vesti
zelo kratko dobo trajanja. Pa
vendar je v Celju tudi vest, ki
velja zelo dolgo časa:
Premične stopnice v blagovni-
ci Tkanina ne delajo!
Ceste nam propadajo.
Seveda, ko pa se po nj|
vse manj vozimo in jih tak
vse manj utrjujemo.
Črno in črno
Zadnji čas kmetje vse več;
ne koljejo na črno. Samo ču
je, zakaj potem po trgovinah |
dajajo črno meso!
Pravijo, da se moramo š(
bolj nasloniti na lastm
sile.
Ponekod pa še vedn(
delajo tako, kot da jih bo h
zagat rešila kakšna nad
naravna sila!
Enajsto poglavje
Ne priča zaman Svetonij, da je že mogočni vojak in
duhoviti samodržec Julij Cezar sklenil premestiti prestol
velikanske rimske države na vzhod. Ali bodala so pre-
bodla njegovo srce; zaspalo je hrepenenje po vzhodu -
umrlo ni. Kar je zamislil on, kar je zakrivala toga, skozi
katero je brizgala kri pod noži zarotnikov, to je izvel
Konstantin. Proč je moral železni vladar, proč od Rima,
kjer je vsak kamen kričal o svobodnih državljanih, kjer
se mu je rogalo stebrovje s Rapitola in mu očitalo tiran-
stvo. Na vzhod! Tam so doma Kserksi, gospodarji nad
blagom in krvjo podanikov, brez meje in brez pravde.
In dvignilo seje mesto v razkošnem sijaju, naglo kakor
v pravljici, kakor fatamorgana sredi peščenega morja.
Prestol, diadém in škrlat je zableščal na kraju, kjer je
bilo naravno srce treh celin. Dvignil seje Bizanc, novi
Rim, ob sinji Propontidi, na sedmih holmcih kakor stari
Rim. Palače so se popele od morja po brežini, vse mesto
en sam velikanski amfìteater. Kakor zgodovina njegova
- sama igra in tragedija. Oživele so vodne ceste, zarasli so
jih gozdovi jambor; kreljuti jader so jih pokrile kakor
tolpe ptic. Usipalo se je žito od severa in juga, po
Bosporu in Propontidi, bogastvo Arhipela in Egipta se je
zlivalo v Bizanc, afiikanska in evropska umetnost sta se
kosali, katera zagospoduje prej na trgih novega Rima.
Karavane so našle novo pot skozi malo Azijo, iz Tracije
so se Vi:4ie čete trgovcev. Ves svet je plul v mogočnih
valovih in vsi valovi so tekli k srca, v Bizanc, kije slonel
kakor velikanski dragulj na bajnem obredu, okovan od
treh strani v démante iskrečih se valov, od četrte pa zavit
v smaragde zelenih holmov.
Odkar sta Radovan in Iztok potovala z Epafroditom, je
tonil v morje že četrti dan. Iztok je zamamljen polglasno
vzklikal, koje zagledal brezmejno plan, posuto z rdečim
sončnim zlatom. Zdelo se mu je, da je videl včasih to
deželo v sanjah. Godci so popevali o njej, babice so
pravile vnukom o domovih bogov. In prav taki so morali
biti ti domovi. Vse okrog sama bajka, sama skrivnostna
povest. V njegovi domovini pokajo stebla in se rušijo
pod snegom. Tu pa diha Vesna. Od morja se zibljejo
dehteče sape, se igrajo z njegovimi kodri in hitijo dalje
na griče, kjer šepetajo z mirtami in cipresami, kjer jim
prikimavajo listi sočnih sikomor, kjer se mlado brstjè
platán koprneče širi pod sinje nebo. Ob levi in desni,
povsod vrtovi, po njih curljajo drobni studenčki v belem
pesku, iz tal kipijo vodni curki, krog njih hodijo ljudje v
svili in škrlatu, iz temnih logov se ozirajo lepi domovi.
Pravljica, vse sama pravljica!
»Le glej, sinko, glej in ne devaj oči pod sedlo! Najlepše
deklice bodo medlele, kojim boš nekoč v gradišču Sva-
runa, svojega očeta, pripovedoval ob zimskem ognju, kaj
ti je pokazal Radovan!«
Kakor iz sanj seje zbudil Iztok in se ozrl na Radovana,
ki je jezdil poleg njega, tik za Epafroditovim gosposkim
vozom.
Radovan se je na vozu lepo odpočil. Ker so se bližali
mestu, se je spet skobalil na konja, ker se mu je zdelo
bolj imenitno, če jaha, kakor da čepi poleg vozataja.
»Očka!«
Samo to besedo je bolj vzdihnil kakor izrekel in se
vnovič zatopil v krasoto.
»Ej, sinko, Radovan ti pokaže reči, dà se ti izbulji
pogled kakor zaJdanemu teličku. Toda žejen sem in prah
me grize po životu. Tudi v usta zajde in še v želodec. Po
travniku bi se bolje jezdilo. Epafroditu je lahko, ko je
skrit navozu kakor krt v luknji.«
Radovan je poskusil pljuniti.
»Viš, ne morem! Ko bi ne videl pred seboj vrat, skozi
katera pojahamo v mesto, bi omedlel in padel s коцја.«
Radovan je mrmral slabe volje, a Iztok ga ni poslušal.
Epafroditov voz je drčal čez most preko dvan^st sežnjev
globokega rova. Stali so pred velikanskim zidom, delom
Teodozija. Odrinska vrata, porta Polyandri, so zevala
brezskrbno na široko odprta. Na vsaki strani je nosilo
mogočen lok v zidu šest stebrov iz rdečega marmorja. Na
zidu ob levi in desni mogočna stolpa, s katerih so se
bleščali šlemi stražarjev. In to mogočno zidovje, sklad na
skladu, stolp ob stolpu, se je vilo na sever in na jug,
tonilo tu v morje, se popenjalo na severu čez griče, se
strinjalo z nebom in ginilo v večernem mraku. Epafrodi-
tov voz je zadrdral po porfirnem tlaku, podkve so glasno
udarile, cesarska straža je spoštljivo pozdravila. Ves
Bizanc je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da ga
ceni U pravda, ker ne varčuje z zlatom, kadar so prazne
cesarske blagajne.
Na ulicah seje gnetlo ljudstva. Nekateri so pozdrav-
ljali Epafrodita, drugi so zijali v Slovena, ki sta jezdila na
konjih, in se čudili. Radovan se je vzravi al ter gledal
ponosno in samozavestno na množico, kakor bi bil
pobočnik samega Justinijana.
Vrva in gneča na ulici je čimdalje bolj rasla. Spremlje-
valci so morah pred voz, da so delali gaz. Voznik je po
in kričal na ljudi, kljub temu so šli počasi dalje. Ko
polagoma prišh do konca, seje cesta razširila, kakor b
izlivala reka v morje. Bili so na Teodozijevem trgu. Si
trga seje svetil na mogočnem stebru srebrn konj, ki
rega je jezdil Teodozij, še v mraka blesteč od obilni
zlata. Krog in krog so bila stebrišča, pod njimi ljuds
vseh narodov, bogastvo vse zmlje, razkošje, veličasl
beda, suženjstvo, potepuhi in razbojniki, vse zmešam
strnjeno v živ vozel.
Od tod so krenili z vozom proti jugu v ozko ulico. Њ
so pognali in za četrt ure so se odprla vrata na dvon
epafroditovega doma.
Po pisanem tlaku je zašumelo. Sužnji so pripogil
kolena. S čelom so se dotikali tal in pozdravljah gos{
darja. Streha na vozu je padla. Dva krepka numidij¡
sužnja sta dvignila Epafrodita in ga posadila vnosihu
ki se je lesketala v luči od zlata in draguljev. Že
prijela za pozlačene držaje, ko se oglasi Epafrodit.
» Melhior!«	i
Predenj je pokleknil oskrbnik.
»Slovena, ki sta prišla z menoj, sta od danes mi
gosta.«
»Tako je velela tvoja mogočna oblast!«	|
Melhior je poljubil zlati rob nosilnice, Egipčana stB
dvignila in neslišno odšla po mozaiku.
Nato seje ozrla vsa služinčad in pozdravila gospode
gosta.
»Barbara, barbara!« so šepetali in se začudeno klanj
Vajeni so bili gostov, ki so prihajali v najdražem plat
v svili in draguljih, trgovci iz Kartagine in Egipta
poslanci od samega cesarja. Ali ta dva! Prtene halje, bo
ndge, nemaziljene glave! Barbara! Toda take je vé
mogočnost gospodova. In če bi Epafrodit rekel o pse
»Moj gost je«, klanjali bi se mu pokorno. Radovan
razumel, kaj se je godilo. Pr* šerno je sedè
na konju in se oziral po služabnikih. Iztok je ražjai
kakor drugi spremljevalci.
I iitóE£J22L
NOVI TEDMK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
Vprašanje: Družina iz Ce-
lja prosi za pomoć pri uredi-
tvi kuhinje in delovnega
prostora. Kuhinja je dimen-
zij 3,4 X 3,6 metrov, podalj-
šana v prostor 2,0 X 1,5 me-
trov, ki je bil prvotno name-
njen za utility, sedaj pa bi
želeli v njem urediti delov-
ni prostor za osnovnošolca.
Kuhinja naj bo po možnosti
bivalna.
Odgovor: Kuhinja je za-
snovana tako, da so elementi
v obhki črke L, prostor pod
oknom je izkoriščen za po-
mivalno korito. Pravokotna
miza пцј bo ob nasprotni ste-
ni, po želji pa lahko uporabi-
mo okroglo, s£ù je dovolj pro-
stora. Delovni prostor za
otroka je od kuhinje prede-
Ijen z zidom, po potrebi pa
lahko montiramo še smučna
vrata. V delovnem prostoru
пдј bo pod oknom velika de-
lovna in odlagalna površina, ^
ki ob sosednji steni prehaja v'
visoke elemente. Le-ti пгц
bodo v spodnjem in zgor-
njem delu zaprti, v sredini pa
odprti za shranjevanje knjig.
Posamezne odprte prostore
lahko zapolnimo še z živo-
barvnimi lesenimi boxi, ki
naj jih spretnejši bralci izde-
la o sami. V teh bo otrok
shranjeval drobnarije. Spod-
nji del delovne površine pa
naj bo zaprt s čimveč pre-
dali.
Stol ob delovni površini za
otroka je potrebno skrbno iz-
brati. Poleg vrtljivih pisarni-
ških stolov, ki za manjšega
otroka niso primerni, je naj-
boljša rešitev otroški stol
Ibis (proizvajalec Inkop Ko-
čevje), pri katerem višino se-
dežne ploskve lahko prilaga-
jamo otrokovi rasti. Na steno
bo otrok obesil plakate ozi-
roma svoje risbe. Da bo me-
njavanje le-teh enostavnejše,
.in da ne bo uničeval stene,
mu naredimo tablo iz plute,
na katero bo papir pripenjal
z risalnimi žebljički.
Pri izbiri pohištvenih ele-
mentov za ta prostor se lah-
ko oziramo na kuhinjske ele-
mente (bralec jih ima v boro-
vem fumiiju). Tako lahko iz-
beremo sistem Kerin v na-
ravni borovi izvedbi z rdeči-
mi plastičnimi roč^i, pope-
strimo pa ga še z boxi v rdeči
barvi. Tudi plastificirano
ogrodje stola Ibis je rdeče.
Paziti moramo, da bo otro-
kova delovna po\Tšina pri-
merno razsvetljena. Zato
moramo poleg centralne luči
namestiti še tehnično luč, ki
direktno osvetljuje delovno
mizo.
Počitniške hišice in okolje
če hišica, ki smo jo zgradili zunaj mesta, res rabi
namenu, da najdemo v njej zatočišče pred mestnim
dimom, hrupom in vročino, in zagotovi kar najtesnejši
stik z naravo, jo moramo temu namenu pri gradnji tudi
podrediti.
Nekateri trmasto vztrajajo, da mora hišica stati na vrhu
kakšnega griča, češ, da bi radi uživali v lepem razgledu. Mar
ne bi mogli hišice postaviti malo niže, na zastrtem prostoru,
ter si tako vrh griča raje ohranili za razgledišče. Če smo
prijatelji narave, ne bomo posegah vanjo brezobzirno. Z
denarjem, ki smo ga vložili v parcelo, nismo kupili tudi
narave, kije splošno, ljudsko premoženje, skupna dobrina v
pravem pomenu besede.
Počitniška hišica naj vsebuje le tisto, kar ob koncu
tedna v njej res potrebujemo. Nobenih prostorskih ome-
jitev, nobenih možnih ograj, nobenih vodometov ali celo
bazenov za коргшје ne potrebujemo. Tudi z umetnimi
drevesnimi kompozicijami ali cvetnimi rondoji se v
naravi ne moremo igrati. Ne smemo kv'ariti podobe
narave z visečimi vrbami, rdečimi bukvami ali pisanolst-
nimi javori, tudi ni primerrio ograditi parcele z težko
betonsko ograjo. Mar ni dovolj, če sestavimo navaden
lesen kmečki plot (če že ne gre brez ograje)? Mar za
osvežitev ni dovolj skromna prha, ki si jo napravimo
sami? In če se že moramo pripeljati z avtom prav do
praga hiše, ali za to potrebujemo asfaltno vozišče, ki
pomeni grob poseg v krajino? Nekoč sem imel prilož-
nost videti počitniško hišico nekega nemškega boga-
taša, ki je imel čut za naravno. Počitniško hišico je uredil
v starem mlinu ob vodi, do kamor se ni bilo mogoče
Obvestilo članom hortikulturnega društva. Jutri, v
petek 28. marca bo v drevesnici Mirosan demonstra-
cija obrezovanja sadnega drevja. Do drevesnice bosta
peljala dva avtobusa, ki bosta imela odhod izpred
Vrtnice ob 15. uri.
pripeljati z avtomobilom. Osrednji prostor je zavzemal
mlin, v njegovi sredi, med mlinskimi kamni je na zbitih
ilovnatih tleh stala garnitura težkega, že črvivega pohi-
štva. Okolje mlina je ostalo vrtnarsko neurejeno, a zelo
čisto. Star mlinski kamen ob potoku je rabil za mizo.
Nikjer ni bilo urejenih poti in teras, nikjer vrtnarskega
cvetja. Dovolj je bilo naravnega cvetja: perunik, kaluž-
nic, anemon, raznih trav in praproti. In vendar je bilo v
starem mlinu poskrbljeno za vse udobje, a prikrito, nev-
siljivo, da ni prav nič kvarilo naravnega okolja okoli
starega mlina.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	DEBELA DEKLICA - RENDEZ VOUS
2.	ГМ YOUR MAN - WHAM
3.	ADESSO TU - EROS RAMAZZOTI
4.	ATENZIONE GOGO RADIO - BERNIE PAUL
5.	IDI, DOBRO JE - JASNA ZLOKIČ
6.	POMAGAJTE DRUGOVI - OLIVER MANDIČ
7.	IMAMO SE FAJN - GU GU
8.	NIKITA - ELTON JOHN
9.	SAY YOU, SAY ME - LIONEL RICHIE
10. NEMOJ DA IDEŠ MOJOM ULICOM - RIBLJA ĆOR
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia CeIji
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	JAKA, LOJTRO BRŽ - RŽ
2.	MNOGO LEPIH STVARI - SLAK
3.	ŽELIMO VAM - VESELI HMEUARJI	I
4.	KO PRIDEM DOMOV - ŠIK	|
5.	KO PRAZNUJEM ROJSTNI DAN - BURNIK
6.	Ml KOVAČI KUJEMO - ŠTIRJE KOVAČI
7.	REJ POD LIPO - FANTJE TREH DOLIN
8.	PRI NAŠI MAMI - DOVŽAN
9.	PRIJATEUI - TRIM
10. KADAR SLOVENEC ZAPOJE - PETRIČ
Lestvica domačih melodij jevia sporedu Radia Ceije
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__________
izvajalec_____________
lestvica domačih melodij______________________
Izvajalec___________________________
ime in priimek________
naslov_____________^^
Nagrajenca: Moni Kovačič, Cankarjeva 3. Žalec
Danica Robič, Dobrepolje 9, Planina pri
Sevnici
Pišite na naslov: Novi tednik ~ Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Zelenjavna rižota
Potrebujemo: eno žlico olja, eno čebulo, 30 dag telečjega
mesa, sol, 1/4 litra graha (lahko iz konzerve), tri šampi-
njone, en korenček, malo cvetače in 40 dag riža.
Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na koščke
zrezano meso, nato dodamo grah, na kocke zrezan korenček
in gobe ter cvetačo, ter vse skupaj zdušimo. Nazadnje pri-
mešamo riž, ga zalijemo, sohmo po okusu ter zdušimo do
mehkega.
EMO - EMAJLIRNiCA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJARNA,
n. sol. o.
CELJE
Delavski svet TOZD Elektronsko računski center
OBJAVUA
naslednja prosta dela in naloge:
Izvajanje sistemske software
podpore
1 delavec
Pogoj:
I	Visoka šola tehniške, organizacijske ali druge
j	ustrezne stroke z magistraturo ali brez in
I	Mg - 4 leta delovnih izkušenj
VS - 5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v objavi sprejema Kadrovsko socialna služba EMO
CELJE v roku 15 dni po objavi.
Navadna črna meta
Navadna črna meta (rnarrubium vulgare 1.) je prijetno
dišeča rastlina iz družine usnatic. Iz močnega korena poga-
nja več štirioglatih, votlin stebel, ki dosežejo višino do
60 cm. Steblo se že pri dnu razrašča. Listi so peoljati, neena-
komerno narezljani, skoraj vedno močno nagubani in dla-
kavi. Tako kot listi je volnato dlakavo tudi steblo. V pazdu-
hah zgornjih listov stoje skoraj okrogla, navidezna vretenca
belih cvetov. Cvetna čaša ima pet do deset nazaj zavihanih
zobcev. Zgornja venčna ustna je pokončna, ploščata in raz-
cepljena v dva dela. Plodiči so trioglato prisekani. Rastlina
cveti od junija do septembra in je rahlo dišavna ter aroma-
tičnega. nekoliko ostrega, grenkega okusa.
Raste ob ograjah, živih mejah, po peščenih in kamnitih
krajih. Je sicer sredozemska rastlirui, vendar si je našla domo-
vino tudi pri nas v Sloveniji na Notranjskem, na Primorskem
in v Istri.
Nabiramo rastlino ko cveti, in jo hitro posušimo v senci.
Včasih se dobi tudi v lekarni pod imenom Herba Mamibü albi.
Vsebuje grenčino marrubio, maščobe, voske, sluzi, čreslovino
in nekaj eteričnega olja.
Vse te snovi delujejo na sluznice dihal, ledvic in jeter. Zato
priporoča ljudsko zdravist\-o navadno čmo meto kot zdravilni
čaj pri obolenju pUuč, zastarelih katarjev, težkemu dihanju,
kašlju, naduhi. Čaj tudi zdravi spomladansko utrujenost, jača
' in čisti prebavila ter pomirja nervozno srce. V ta namen vza-
memo eno žličko posušene rastline in jo poparimo as skode-
lico vrele vode, pustimo da se ohladi in pijemo večkrat na dan
po skodelico ali dve. Čmi meti lahko dodamo še regratove
korenine, gladišnikove korenine in dobimo odličen čaj za čiš-
čenje ledvic, zlasti tedaj, ko nas muči pesek v ledvicah. Tedaj
moramo spiti najmanj dva litra toplega čaja na dan.
Čmo meto pa lahko namočimo tudi v belem vinu, (dva dela
rastline na osem delov vina), dobro zamašimo in pustimo
štirinajst dni na toplem. Nato precedimo in spravimo. Čašo
aromatičnega vina pijemo, če smo preboleli gripo, če se ne
jmoremo odkašljati, pri slabem apetitu, za čiščerye krvi. LJud-
Isko zdravilstvo je s čmo meto zdravilo tudi malarijo in tre-
bušni tifus. V ta namen so jo uporabljali že stari Rimljani, zato
je navadna črna meta starodavno zdravilna rastlina in jo lahko
uporabljamo tudi danes.
Ponekod pripravljajo sok iz sveže rastline in mu dodajo žlico
medu. Napitek uporabljajo za zdravljenje zastarelih katarjev,
bronhitisa pa tudi za zdravljenje nekaterih kožnih obolenj in
ran, ki se nočejo zaceliti.
BORIS JAGODIČ
ČETRTEK, 27. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z v;
vmes 8.30 Obvestila. 9.00 druga poročila, 9.30 Srečanje z
10.00 zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 obvestila, 1
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živoi o deli
nju delegatskega sistema na celjskem območju. 18.00 2
ljuček.
PETEK. 28. 3.: 8.00 Poročila. 8.10 Petkov mozaik.
Druga poročila, 9.30 obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.002
ljuček. 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdi
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 M
mladim, 18.00 Zaključek.	i
SOBOTA, 29. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vJ
vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 9.05 Kuharski M
ček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi,
Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in!
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij. H
zaključek.
NEDEUA, 30. 3.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 K'
čevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 Žveplo:*
ter, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Litera^
oddega. 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdr'
15.00 Zaključek.
PONEDEUEK, 31. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Špo'j
dopoldne, vmes 8.30 obvestila, 9.00 Druga poročila, 1'
zaključek. 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Iz zakladnice 2
rovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 1'
Lestvica domačih viž, 18.00 zaključek.
TOREK: 1.4.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmesi
Obvestila, 9.00 druga poročila, 10.00 Zaključek. 15.00 P<
čila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Rezervii
čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz ,jffhiva resne glasbe, 17.4'
kríúevnih skupnosti, 18.00 zaHjuček.
SREDA, 2. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokhčite in vpraš^^
9.00 druga poročila, 9.30 obvestila, 9.40 Koledar priredij
1^.00 zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 obvestila,
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Кгопј
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton. I"
liiABEC
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
27. MAREC 198(
27. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRÂN - NOVI TEDNIK
27. MAREC
Peklenska diretìssìma v Cerro Torrelu
Ta dan je Janez zlezel zad-
nji raztežaj do vrha stolpov,
kjer se naša smer stika z Ma-
estrijevo; vsega 120 metrov
je še bilo do vrha. Našo smer
smo poimenovali Peklenska
diretissina.
Tam, kjer se smeri stakne-
ta, je bilo premalo prostora,
da bi lahko bivakirali, zato
smo se spustili 40 metrov
ni^e in izdolbli poličke v
led. Vsak po svoje se je po-
skušal čimbolje pripraviti na
prihajajoči mraz.
Piše	4
FRANČEK KNEZ
Imeli smo dovolj suhe hra-
ne, da smo potešili lakoto,
manjkal pa nam je kuhalnik
in vroča juha, ki smo si jo
tako želeli. Žejo smo si zato
lahko tešili le z lizanjem
ledu.
Preživeli smo dolgo, mrzlo
noč. Ker nas je zeblo, smo
bolj malo spali. Ves čas smo
zaskrbljeno pogledovali v
nebo; izkušnje so govorile,
da v Patagoniji tri dni zapo-
red ne more biti lepo vreme.
Na nasprotni strani doline,
le kakšna dva kilometra
vstran se je šopiril Fitz Roy.
Spomnil sem se podobne no-
či pred dvema letoma v steni
te gore, ko nas je med bivaki-
ranjem presenetilo slabo
vreme in smo se komaj rešili
pod steno. Bo tudi tokrat
tako?
To noč je bila za razliko od
tiste precej bolj jasna in takš-
na je ostala vse do jutra. Ob
svitu nas je najprej pozdravil
pošasten mraz, kmalu nato
pa se je prikazalo sonce. Tri
dni lepega vremena v Pata-
goniji - res neverjetno!
Ob svitu sta-se nam pridru-
žila Peter in Pavel, ki sta za-
čela žimariti nekaj po polno-
či in skup^ smo se začeli
vzpenjati na vrh Cerro Tor-
reja.
Bil sem precej smežna poja-
va. Oblekel sem si puhovko,
na nogah pa sem imel roka-
vice, ki sem jih ovil s polivi-
nilom, čez pa sem si nataknil
plezalnike. Do takrat so na
Cerro Torre stopali le alpini-
sti v dobrih čevljih z dereza-
mi, takšne pojave pa ta vrh
še ni videl. To je nekako ta-
ko, kot če bi šel na ta vrh v
copatah; toda želja po uspe-
hu je bila močnejša in dneve
garanja v steni sem moral
kronati tudi z vrhom.
Sonce je vedno močneje
grelo, ko smo lezli zadnje
metre proti vrhu, kjer se je
igla vse bolj ožala. Nekaj
pred eno popoldne smo pri-
šli na le nekaj kvadratnih
metrov velik plato - vrh! Ker
je bilo vreme čudovito, smo
ostali na vrhu kar debelo
uro. Ponujal se je čudoviti
razgled na sosednjo skupino
Fitz Roya, pa na dolgo snež-
no planoto s posameznimi
osamelci na čilski strani
kontinenta.
Sestopali smo po stalnih
vrveh in šlo je zelo hitro; a že
dve uri in pol kasneje smo
bili pod steno. Ker je bila
precejšnja gneča na vrveh, je
bilo tudi takšno sestopanje
precej tvegano, saj smo stal-
no rušili kose ledu.
Po našem vzponu na vrh
seje vreme spet začelo kvari-
ti. Počistili smo našo snežno
luknjo, le Slave je pustil v
njej opremo. Sklenih smo,
da bomo počakali še nekaj
dni, da bi tudi Slave imel
dan lepega vremena in mož-
nost za vrh. Toda kazalo je
precej slabo; zapadel je sneg
in postajalo je precej hladno.
Sam sem se odločil, da
skočim še na sosednji Cerro
Solo, ki so ga nekaj dni prej
osvojili Poljaki. Bila je to šte-
vilnejša ekspedicija, kije do-
živela neuspeh v Cerro Tor-
reju; pripovedovali so za
Cerro Solo, da so za ta vrh
potrebovali dva dni. Vseeno
sem se odločil, da poisku-
sim. Oblekel sem se bolj lah-
ko in tudi vso opremo pustil
v taboru, da bi bil čim hitrej-
ši. Res je bila prava dirka in,
ko sem se vrniUv bazo, ker
nisem verjel, da so od moje-
ga odhoda pretekle samo šti-
ri ure. Potegnil sem dve sme-
ri na Cerro Solo (eno navzgor
in eno navzdol), ki so hkrati
tudi najkrajši možni poti na
ta vrh. Plezanje pä ni bilo
preveč zahtevno, zato sem se
kar čudil, da so poljski alpi-
nisti porabili tohko časa za
vzpon.
Naslednje dni je zapadlo
še več snega. V takih razme-
rah bi Slave potreboval vsaj
tri dni lepega vremena za
vrh. Poleg tega nam je začelo
primanjkovati hrane, zato
smo se odločih, da se vr-
nemo.
Na letališču v Zagrebu je
bila prava gneča. Žal je takš-
na gneča le takrat, ko se vra-
čaš z uspešne odprave, prej,
ko se odpravljaš, pa ni niko-
gar, ki bi te vprašal, kako je
bo šlo, imate dovolj denaija
za pot? Meni so k sreči po-
magali v klubu in prijatelji,
takšni pompi ob vrnitvi pa
so mi popolnoma odveč.
Njun zlati »da«
Pri Matevževih, kakor pra-
vijo po domače kmetiji Jako-
povih v Breznu nad Vita-
njem je bilo pred dnevi slo-
vesno, da že dolgo ne tako.
Po pol stoletja skupnega živ-
ljenja sta si 74-letni Vinko in
80-letna Olga ponovno izme-
njala zlata prstana.
Vse od leta 1938, ko sta se
skupaj s tremi otroki preseli-
la na Vinkov dom, sta skrb-
no gospodarila na kmetiji,
kjer so privekali na svet še
štirje otroci. Njuno pot je
tkalo trdno delo, srečnij
lostni trenutki, ko ni 1:^
sa za počitek in razvej
Danes sta Olga in Vinlq
ko ponosna, da sta bilJ
mu kos in da sta prej
svojo številno družino. 1
ko imata povedati šti(
stim vnukom in trem j
nukom. Jesen življenja
življata na domačiji ob
mlajšem sinu in njegovi
žini in oba po svojih n
še pomagata na kmetim
Savinjskih 7 na TV
Ansambel Savinjskih 7 iz Liboj je pred dnevi na Bledu posnel za potrebe narodnozabav-
nega programa ljubljanske televizije oddajo, ki bo na sporedu v nedeljo dopoldne. V tej
oddaji so igrah predvsem skladbe, ki so izšle na njihovi zadnji veliki plošči Nagelj in zeleni
rožmarin. Na fotografiji, kije nastala med snemanjem omenjene oddaje, so člani ansambla
razvrščeni takole: Sandi Škoflek, rudi Toplak, Anka Hribovšek, Štefan Frece, Vinko Frece
in Srečko Laubič.
Kongres humoristov
Humoristi Titovega Velenja so se zbrali na svojem 17. kon-
gresu, ki je potekal v restavraciji Name. Pripravili so šaljiv
program, v katerem so »precej resno« spregovorili o pomanjka-
гци delovnih mest za mlade, medtem ko je šefovskih zaposlitev
dovolj. Izvolili so tudi novega predsednika skupščine občine
Velenje. Volilna komisija je ugotovila, da je volilo 2670 delega-
tov, ki so bili enoglasni in so potrdili novega župana. Župan seje
takoj lotil dela. Zaplesal je in obljubil, da bodo vaške krajevne
skupnosti v bodoče dobile najmanj toliko denarja kot doslej. V
taktu valčka je dokazal, da še obvlada plesni korak, kako pa bo
plesal med zakoni, bomo videli čez leto dni.	L. O.
Mejduš, tovariši delavskega sveta. Jaz pa predlagam, da
namesto o likvidnosti sklepamo kar o kvalifikaciji, bo
bolj učinkovito, in to še brez kakšnega posebnega paketa
ukrepov...	(i^Q^j tednik, 28. 4. 1970)
Kuharski tečaj
Vsako leto pripravi Era tozd Kmetijska zadruga Šoštanj kuharski tečaj, ki ga vodi L
Stropnik, kuharica na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Tokrat so 60-urni
pripravili v prostorih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Konovo, udeležili
se ga je 16 žena in deklet iz krajevnih skupnosti Vinska gora, Škale, Pesje, Cirkovci, Šalek-CJ«
in Konovo. Na tečaju so spoznale recepte za pripravo vsakodnevnih jedi, kosil in slaščic. Jesen
bodo lahko vlagale sadje in zelenjavo za ozimnico, saj so se na tečaju naučile tudi te spreta
S plesnimi koraki v resne življenje
Vsem prerekanjem navkljub je četrtošolcem našega usmerjenega izobraževanja ples ob zaključku šolanja vendarle^
Res, da ni več maturantski - a konec koncev ime ni tako pomembno. Bolj pomembno je, da jim ostaja vsaj malo veseli'
da v resno življenje zakoračijo v taktu četvorke. »Le zakaj nam bi vzeli še to?« so se najbrž spraševali velenjski srednje^
ki so imeU konec tedna svoje veselje v Rdeči dvorani.
Nekaj tisoč učencev četrtih letnikov usmerjenega izobraževanja, včasih bi jim rekli maturanti, se je preizkusi?
tričetrtinskem in ostalih plesnih taktih. Povabili so seveda tudi svoje starše in predstavnike Gorenja, ki je bil pokro^
letošnjega plesa, in ugotovili, daje takle ples - pa čeprav ni maturantski - prav prijetna zabava. Seveda, saj jih proti jut''^
prav nič skrbelo, kako se bodo obnesli na zaresni maturi, kakor smo včasih rekh zrelostnemu izpitu.	¿
I. F., FOTO: LOJZE OJSTER^^