NO. 13 AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 25, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX Angleži in Nemo se pogovarjajo v Bonnu o stroških obrambe Angleži bi radi pripravili Zahodne Nemce, da bi prevzeli čim večji del stroškov za vzdrževanje angleške “renske armade.” BONN, Nem. — V ponedeljek so se sestali tu predstavniki Velike Britanije s predstavniki Zahodne Nemčije, da rešijo vprašanje vzdrževanja angleške “renske armade,” ki pomaga v okvirni NATO vojaških sil braniti Novi grobovi Mary Hočevar Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrla Mrs. Mary Hočevar s 1436 E. 52 St. Rojena je bila v vasi Luče, fara Žalna, od koder je prišla pred 60 leti. Njen mož Frank je umrl 1. 1940. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Podr. št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča hčeri Mary Perko, katera je pokopala moža Franka pretekli ponedeljek, in Frances Laseak, sinove Franka, Johna, Edwarda, 8 vnukov in 6 pravnukov, sestro Margaret Jamnik in druge sorodnike. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 Zahodno Nemčijo in seveda vso j iz Zakrajskovega pogreb, zavo-Cl talo svobodno Evropo pred ! da v cerkev sv. Vida ob desetih, nevarnostjo z vzhoda. j nato na pokopališče Kalvarija. Jedro vprašanja ni v samem'Truplo bo položeno na mrtva-Vzdrževanju. ampak v tem, da j ški oder danes popoldne ob postane Veliko Britanijo ta arma-jtih. da letno v devizah okoli 180 do | Anna Ribarich 200 milijonov dolarjev. To je j Po do]gi bolezni je preminula veuko breme za angleško zuna-|V Highiandview bolnid Anna njetrgovinsko plačilno bilanco. Ribarichj Yurcsko, v Londonu bi to breme radi pre. j ložili na Zahodno Nemčijo, ki je v pogledu zunanje trgovine ■veliko na boljšem kot Anglija. O vprašanju sta se pogovarjala zadnjič Adenauer in Macmillan, ko je bil ta na obisku v Bonnu. Načelno sta se sporazumela, sedaj Je treba vprašanje rešiti v vseh podrobnostih. Nem. ei so za enkrat ponudili, da bodo v prihodnjih dveh letih kupili v Veliki Britaniji za $200,-000,000 orožja in tako v pogledu diviz krili polovico stroškov Xa- angleško .“peruke, armado.” London bi seveda rad iztisnil kaj več in namiguje, da utegne rensko armado zmanjšati, ker da bo stara i 76 let, stanujoča na 21650 West-iport Ave. Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1949. Zapušča otroke: Mary Van Bell (New Yorkj, Martho Graham (Wheeling, W. Va.), Franka (Youngstown, Ohio), Andrewa (Union-town, Pa.), Josepha (Caiif.), Anno Salinger, Philipa in Rose Finney (Painseville, Ohio), 15 vnukov, 5 pravnukov, brata Matthewa (Florida) in druge sorodnike. Sin John je umrl pred več leti. Rojena je bila na Češkoslovaškem. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Hieroni- Louis Eckart Po dolgi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici Louis Eckart, star 70 let, stanujoč na 21031 Westport Ave. Zapušča soprogo Roso, roj. Knafel, doma z Brezij na Gorenjskem, otroke Aloysiusa, Roso Morano, Josephino Spellman, Edwarda Mildred Sabot in Dorothy Har-ransky, 18 vnukov in 9 pravnukov. Brat Joseph je umrl pred več leti. Rojen je bil v Sloveniji, kjer zapušča brata Antona in sestro Rozo. V Ameriki je bil 53 let. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Do upokojitve pred 2 leti je bil 35 let zaposlen pri City Forge Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Anton Yerman (Jerman) V torek je umrl v St. Petersburg, Fla., 75 let stari Anton Yerman (Jerman), ki je do leta 1956 živel v Clevelandu na Thames Ave., doma v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Zapustil je ženo Julijo, roj. Erjavec, hčeri Mrs. Mary Jereb na Highland Heights, O., in Pariz ovira poiiiRni povezavi Zad. Evrope Nov francoski načrt za politično povezavo članic Evropskega skupnega trga povzročil razočaranje. PARIZ, Fr. — Francoska vlada je predložila članom Evropskega skupnega trga nov načrt za politično povezavo, ki pa je v bistvu ponovitev predlogov De Gaulla iz srede lota I960. Članice Skupnega trga je razo. čaral in naletel na zavrnitev. Novi načrt spreminja v bistvenih toč.-tah prejšnjega, na kale: ega so se članice v načelu sporazumele po dolgotrajnih pregovorih in pogajanjih. Novi predlog naj bi bil . stavljen na osebno posredovanje predsednika De Gaull” in v bistvu pi'e-klicuje francoski načelni pristanek na tesnejšo politično povezavo č'anic Skupnega trga, kot je bila sklenjena lani. Prvotni DcGaullov načrt je naletel na ostro odklonitev pri vseh članicah in so ga nato tekom razgovorov v poldrugem letu v marsičem dopolnili. Francija je popustila in pristala na tesnejšo povezavo, ki bi lah/ko Mrs. Dorothy Stang v Euclidu, |si]užila kot temelj za popolnejšo politično združitev Evrope. V O., ter vnuke in vnukinje. Pokojnik je bil član Društva Sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, The Mlaccabees, Blejsko jezero št. 27 SNPJ in Društva sv. Cirila in MotorlA št. 18 SDZ. Na mrtvaškem odru bo nocoj ob novem načrtu ni nobenega nad-državnega organa, ampak je vse omejeno le na sodelovanje držav članic, pa še to na zelo ozkem polju. ■ Kaj je De Gaulia pripravilo, tudi tedaj še lahko izpolnila po-1ma (Jerome) ob 9:30, nato na stavljeno nalogo. Vprašanje vzdrževanja vojaštva v Evropi muči tudi Zdru- žene države. Prav ti izdatki so največ krivi za primanjkljaj v -Plesni zunanjeplačilni bilanci Združenih držav v zadnjih letih in s tem v zvezi odtoka zlata iz Kalvarijo. David Zgodzinski Po 15-letni bolezni je premi sedmih v Gidinovem pogreb. jda je umaknp načelni francoski zavodu na Lake Shoie Blvd. Jo- pj-jetanek na dopolnjeni načrt in greb bo v soboto ob 9:15 iz po-1^ povrnil k prvotnemu, o tem grebnega ^zavoda pod vodstvom'preudarjaj0 v visdnih kro,gih KENNEDY H0CE ODDELEK U MESTA IN DOMOVE! Predsednik je napovedal, da bo poslal Kongresu načrt za reorganizacijo zvezne vlade s predlogom za nov oddelek za mesta in domove, ki ga je odbor za pravila Doma malo preje zavrnil. WASHINGTON, D. C. — Predsednik John F. Kennedy je včeraj na tiskovni konferenci objavil, da bo v najkrajšem času poslal Kongresu predlog za reorganizacijo zvezne vlade, v katerem bo vključeno novo tajništvo za mestna vprašanja in stanovanja. Predlog za ustanovitev tega tajništva je odbor za pravila v Predstavniškem domu nekaj preje odklonil z glasovi južnih demokratov češ, da je zvezan z "nepotrebnimi stroški . . kar bi moglo "voditi v socializem." Napovedal je, da bo v slučaju odobritve novega tajništva imenoval za tajnika črnca R. Weaverja, ki vodi že sedaj oddelek za stanovanja. Predsednik je dejal, da je za-1 1 --.. — — čuden nad stališčem rcpubU-j 0jSa||* proti "večjim” kancev, ki predlogu nasprotuje-1 v . / jo, ko je vendar dobil vtis, da | davčnim spremembami Republikanski narodni o d b o r j CLEVELAND, O. — Guv. Mi-posveča vprašanju prebivalstva ichael DiSalle je v torek zvečer v mestih, dve tretjini vsega v v govoru na Case Institute of deželi, svojo posebno skrb. Ta-j Technology o državnih financah ko je izgledalo iz poročil o po-|izjavil, da ne vidi potrebe za več-svetovanjih glavnega odbora re- :jo spremembo sedanjega davčnega sistema v državi Ohio. Po njegovem sedanji davki zadoščajo /a kritje obstoječih potreb. Država Ohio je ena izmed 17 j štva nja, prevoz in vse ostalo, karjv Uniji, ki doslej še ni uvedla j ment! bistveno vpliva na življenje lju-na osebni dohodninski j lajnica Podr. št. 25 3ŽZ bo di... To je najdragoeenejši inj^3'’0-*4- Nekateri so tako dekla-! pobirala nocoj od 5. do 8. ases-najvažnejši predlog, zato gaido v preteklosti že predložili, pa ment v šoli sv. Vida. born poslcil Kongrosu kot nsčrt p® odpoi javnosti pioti njoj Tajnik Društva sv. \ ida št. 25 "n reorsanizaciin in dal vsakp- Pr€ai°čen* DiSalle je dejal, da ' KSKJ bo pobiral asesment no-mu Su Doma “s^atapri-!b0 ^ novembrskih volitvah, kojcoj od 7. do 9. v šoli sv. Vida. ložnost, da pove svoje stali- k'1 znana sestava nove državne ,gtiride^et let >■ iP dejal predsednik sklical vodnike obeh j v soboto publikanske stranke v Oklahomi pred dvemi tedni. “Ta mesta rastejo in so pred mnogimi vprašanji... stanova- Iz Clevelanda in okolice Pozor, društveni tajniki!— Tajnike društev, ki imajo objavljena imena svojih odborov v Društvenem imeniku AD, prosimo, naj nam pošljejo odbore za 1. 1962, v kolikor to še niso stoihli! V bolnišnici— Anton Habjan s 10314 Reno Ave., je v St. Vincent Charily bolnišnici, soba št. 436. Obiski so dovoljeni! Iz bolnišnice— Mrs. Mary Svete z 1184 E. 60 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Pozdravi iz Kalifornije— Mrs. Mary Hribar in Mrs. Frances Krnicar z Neff Rd. pošiljata iz San Diego v Kaliforniji, kjer sta na obisku pri sorodniku Franku Bizjaku, pozdrave prijateljicam in znankam. Asesment— Danes je 25. v mesecu, ko dru-pobirajo navadno ases- šče ...' je Kennedy. V soboto bosta praznovala c trank v njej k proučevanja dav. J Mr in Mrs. Frank Stražar s dežele. Predsednikov predlog v odbo-jf^f sistema in državnih do-;tt06 E. 81 St. 40-letnico zakon- ru za pravila Doma je propa- j10C k°V'_______j skega življenja z zahvalno sv. del, ko so se štirje od petih juz-jyru 7a uari|ftcl i mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob c , . * v » ° nih demokratov v odboru pri-1 ^ Z3 VctrflOSi devetih dop. Prijatelji in znanci v cerkev Marii e Vnebovze^ob gT*'! £ku,pne;ga ,trga te'družili republikancem in glaso-! fjeŽele IR miril V SVEIR ;Jima in žele še mnogo I , , 'Ti' " iani’ <0 ^ P'J-cb':i1 ocuor se* vali proti njemu. Za predlog je1 BLOOMINGTON 111 _ Po iet zdravia m zadovoljstva! nul v St. Alexis bolnici David j’ ‘ 1 . d “ dVi o nac. ^bdo pd severnih demokratov in s]£n:k Združenih držav pri [Pozdravi— Zgodzinski, star 20 let, stanujoč ^ , J V J t a /.a polit.čnc povezavo jvoolg- en. republikanec. Nekateri iz- Združenih narodih Adlai Steven- ^uma v Arizoni pošilja na 17709 Grovewood Ave. Za- "'U“a c^°“1 lovce lia pod- ne zahodne Evrope. med južnih demokratov so gla-jc0n je pred tukajšnjo Trgovin- pozdrave Jennie Juksetic. pušča starše Chesterja in Har-mornice od Rusov ! 0 : sovali proti predlogu baje zato, Iško zvezo zatnwal, da so Zdru-iNovi odbor— riet, roj. Serwatka, brate Mar-' WASHINGTON, D. C. — V tzlrsii mn hitn ker ^ bil° slišati> da bo za no-[ženi narodi bistvenega pomena! Kiuo društev AJC na Recher ^gaiEslan it« Pakistan sta se zašasno pobotala KARACHI, Pak. — Afganistan >n Pakistan sta se lani spr-a radi tega, kar so afganski no-,r>adi gonili svoje črede preko rneje v Pakistan na pašo, čeprav so jih pakistanske Oblasti stalno Preganjale. Pakistan je radi te. ga Pretrgal diplomatske zveze z Afganistanom. Spor se je zaostril tako hudo, a je Pakistan ustavil prevoz aga od morja preko njegovega Remija v Afganistan. Tako je ’ ušlo do tega( da je v Pakistanu ' na tisoče ton ameriške- ga f>'aga, ki so ga Združene dr-zave darovale Afganistanu, in se začelo kvariti. diplomaciji ZDA se je po po-^ajanjih, ki so trajala cele me-^ ce> končno poisrečilo doseči a__ delno spravo med obema Redoma. Pakistan je dovolil, no T .^^gandtan za osem ted-°v ahko poslužuj e pakistanskih Prometoih žil> da apravi ameri. ° olago na svoje področje. a'jo, da se jim bo tokom 8 ted-;.v,V pnsrečilo sporazum podalj-_ . I na nedoločen čas. ^casiing- tina, Geralda in Roberta, stara Pentagonu se niso razveselili očeta Josepha Serwatka in Jo- novice, da bo Motkva dala Ca-sepha Zgodzinski. Rojen je bil stru lovce na podmornice. Tako v Clevelandu. Pogreb bo v so- namreč poročajo organi naše boto zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele . obveščevalne službe. Najmanj in Sinovi pogreb, zavoda na se te novice veselijo v pomorski 458 E. 152 St. v cerkev Marije luki za podmornice v Key West, Vnebovzete ob devetih, nato na'Fla^ ki leži Kubi ravno pred Kalvarijo. | nosom. Iz slov. naselbin WEST FRANKFORT, 111. — Tu je umrl pretekli ponedeljek 72 let stari rojak Martin Ribnikar, doma iz Gornje Bele pri Preddvoru na Gorenjskem. V Clevelandu je zapustil sestro Francos Pernač, v Sloveniji pa brata Jakoba. vega tajnika imenovan črnec R. za varnost naše lastne dežele za Ave. ima za 1. 1962 sledeči oc«- W eawer. Prav to je verjetno predsednika pripravilo do napovedi predložitve načrta reorganizacije, ki stopi v veljavo, če v določenem času Predstavniški odbor in Senat ne glasujeta proti njemu. Predsednik Kennedy poroča o gospodarskem stanju dežele WASHINGTON, D. C. V ju Večjnoma sončno in toplo ajvišja temperatura 45. smislu zakona iz 1. 1946 je predsednik dolžan, da začetkom vsakega leta poroča Kongresu in deželi o gospodarskem stanju dežele in o tem, kaj misli o njeni gospodarski bodočnosti. Kennedy je izpolnil to obvezo s svojo spomenico, ki jo je naslovil te dni na Kongres. Spomenica spada med važne predsednikove izjave, kajti v njej ni samo povedal, kako gleda na naše gospodarstvo, ampak tudi, kako ga misli varovati pred nezgodami. Predsedniku je prišlo prav, da je začel svoj režim ravno takrat, ko smo živeli v prehodu od krize v konjunkturo. Prevzem uprave mu je dal priliko, da izvaja tako gospodarsko politiko, ki krajša prehod iz krize v konjunkturo. Koliko so njegovi gospodarski ukrepi res pomagali našemu gospodarstvu do konjunkture, je seveda sporno. Vsaj demokratje in republikanci v presoji Kennedyeve gospodarske politike niso istih misli. Dejstvo pa je, da je kriza trajala lani le še kratek čas, da pa se je čutila celo leto in se čuti še danes na delovnem trgu brezposelnost. Brezposelnosti Ken-nedyev režim ni mogel pregnati, akoravno jo je močno omejil. Na drugi strani moramo priznati Kennedyevi administraciji ne samo dobro voljo, ampak tudi odločnost, s katero je pobijala krizo. Eisenhowerjeva administracija ni bila v tem pogledu tako odločna. Kennedyeva administracija si je za letošnje leto postavila sledeče cilje: zmanjšati število brezposelnih na 3,000,000; nadaljevati s konjunkturo, pri tem se pa boriti proti inflaciji; dvigniti skupen naroden dohodek na 570 bilijonov; poskrbeti, da bo plačilna bilanca uravnovešena. Da bo Kennedy to dosegel, prosi Kongres za sledeča pooblastila: da bi smel bolj neovirano določati carinske popuste pri trgovskih pogajanjih; da bi smel dovoliti začasne davčne popuste; da bi smel reorganizirati brezposelne podpore; da bi smel najeti 2 bilijona za javna dela, ko bi se pokazali znaki nove krize; povrhu naj mu Kon- gres pusti še tudi vsa tista sred- nutno res ni nobenega znaka, da skupnost narodov in za ohranitev svetovnega mini. Priznal je, da so sami v nevarnosti, pa dodal, da so vsaj za sedaj boj za svoj obstanek prestali. Zatrjeval je, da Združeni na. rodi postopno dobivajo bitko za pomiritev in ureditev Konga ter da se ta dežela bliža boljši bodočnosti. stva za boj proti krizi, ki jih je imel do sedaj. Predsednikovemu pro gramu se ne da oporekati. Je dober in hvalevreden. Ali ga bo mogel izvršiti? Zdi se nam, da je na primer vprašanje brezposelnosti tako težko, da se ne bo dalo u-rediti kar tekom enega leta. Brezposelnost ni samo proizvod gospodarskih kriz, je tudi posledica sprememb v našem gospodarstvu, posebno v proizvodnji, ki jih rodi napredek tehnike in kemije, da ne govorimo o elektroniki, atomski sili itd. Še zmeraj imamo armado nekvalificiranih delavcev, ki so v stalni nevarnosti, da jim bo zmanjkalo kruha. Na drugi strani moramo vpo-števati tudi ravnovesje političnih sil. Predsednik bi rad dobil nekaj več svobode v davčni in kreditni politiki. Na teh poljih imata glavno besedo senat in predstavniški dom. Dvomimo, da bosta hotela dati Kennedyu vsa pooblastila, ki jih administracija hoče dobiti. Upornost Kongresa bo tem večja, ker tre- bi nam kmalu grozila nova gospodarska kriza. Na drugi strani pa predsednik ne govori dosti, kako se misli upirati inflaciji. To je poleg meglenega načrta o boju proti brezposelnosti — druga slaba točka v njegovem poročilu. Kot je predsednikova gospodarska spomenica važen političen dokument, na delo v Kongresu ne bo imel veliko vpliva. Kot vsako leto, bo prišla v roke posebnemu odboru tako v senatu kot v predstavniškem domu. Oba odbora bosta debatirala o poročilu dolge mesece in se po pravilu razšla v presoji. Demokratje bodo napravili svoje poročilo, ki bo Kennedya hvalilo, republikanska manjšina pa tako manjšinsko poročilo, ki bo Kennedya kritiziralo. Tako je bilo še vsako leto, tako bo tudi letos. Med tem bo naša javnost že davno pozabila na Kenne-dyevo gospodarsko spomenico z vsemi njenimi svetlimi in temnimi točkami. Taka je pač Amerika! Kanada poviša pokojnine OTTAWA, Can. — Predsednik vlade Diefenbaker je objavil, da bodo pokojnine povišane za $10 na mesec in da bodo po novem prejemale osebe stare 70 let po $65 na mesec. Tudi statistika ise igra s številkami Pred 50 leti je bilo v Ameriki 2,700,000 moških več kot žensk, sedaj je narobe: 2,700,000 žensk je več kot moških. To zanimivo dejstvo je ugotovilo lansko ljudsko štetje. Zadnje vesti PUNTA DEL ESTE, Urug. — Združene države so upale, da bodo dobile večino za strogi nastop proti Castrovi Kubi. Predlog je skoro gotovo propadel, ker so se proti njemu izjavile večje države Latinske Amerike z Brazilijo, Argentino in Cilejem na čelu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je nakazal, da bo njegova vlada v bistvu o-hranila običaj, da predlože visoki vojaški poveljniki svoje govore za javnost zvezni vladi. bor: predsed. Frank Segulin, podpredsed. Frank Zigman mi., taj. Vinko Godina, 19805 Mo-nawk Ave., IV 1-6505, Cleveland 19, Ohio, blag. John Barkovič, zapis. John Zigman, nadzor. Edward Leskovec, Josephine He-nikman, Louis Sajevec. Seje so 5. marca, 4. junija, 10. sept. in 3. dec. 1962. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima za leto 1962 ves stari odbor s predsednico Molly Legat in s tajnico Albino Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319. Seje so vsak 3. petek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob osmih zvečer. Halo otroci!— V današnjem Illuminating o-glasu na notranji strani iista jo nekaj za vas. Če zaznamujete vse električne naprave, ki jih imate v vašem domu in izračunate, koliko je Reddy na dan zaslužil ter mu kupon odpošljete, boste prejeli od njega lepo rdečo in zlato emajlirano Reddy zaponko. Poskusite in odpošlji-te! Ni težko, pač pa zabavno! K molitvi— Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri ob dveh pop. v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Hočevar. Vaja Korotana— V nedeljo ob 1:30 pop. ima mešani zbor Korotana vajo v Baragovem domu. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! 8 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1962 Ameriška Domovina 't V* » ■/ I <= /VI r 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 18 Thur., January 25, 1962 Kennedyev proračun za 1.1962-1963 Po vrsti je to drugi Kennedyev proračun, v resnici je pa prvi, kajti lanskega je podedoval od Eisenhowerja in ga šele naknadno dvignil od prvotnih 82 bilijonov dol. na skoraj 90 bilijonov dol. Šele v letošnjem je lahko razvijal svoje ideje o federalnem gospodarstvu. Jih pa ni ravno oklical preveč, kajti proračun je po svojem duhu precej podoben Kennedyevi prvi spomenici Kongresu o stanju naše dežele. Skuša biti skromen in dati vsakemu nekaj. Tistim, ki se bojijo inflacije, nudi proračun običajno jamstvo: je uravnovešen na višini 92.5 bilijona dol. Da je Kennedyeva administracija mogla vsaj na papirju spraviti v sklad izdatke in dohodke, se je morala poslužiti običajnih proračunskih sredstev. Povišala je dohodke iz dohodnine in pridobnine, ker je prepričana, da bomo imeli med letošnjim in prihodnim poletjem pravo konjunkturo, ki bo povečala narodni dohodek najmanj na 570 bilijonov dol. Proračun dalje predvideva večje dohodke iz povišanih poštnih pristojbin. Proračun računa tudi s tem, da Kongres ne bo padel v skušnjavo in zbrisal ali vsaj znižal nekatere sedanje davščine. Računa tudi s tem, da Kongres ne bo povečal predvidenih izdatkov. Mali prebitek, ki ga kaže proračunski predlog, je torej zelo dvomljiv. Zato so ga začeli že ostro napadati vsi tisti politiki obeh strank, ki ne verjamejo v vse pogoje, ki jih je Kennedy stavil za dosego ravnovesja. Znani konservativni demokratski senator Byrd napoveduje na primer, da bo proračun končal žalostno s primanjkljajem 5 bilijonov dol. Byrd nima navade, da bi prerokoval kar tja v en dan. Vsekakor bo javnost živela pod vtisom, da je Kennedy predložil uravnovešen proračun, in mu to vpisala v dobro. Kot se razume, je glavna postavka v našem federalnem proračunu strošek za narodno obrambo. Predviden je na nekaj nad 50 bilijonov dol., pomeni torej več kot polovico vseh izdatkov. Tega se ni nihče ustrašil, vsi so pričakovali take številke. Dve okoliščini sta pri tem značilni za letošnji vojaški proračun. Najprvo ni obdan z običajno propagando o vojni nevarnosti. Vojna nevarnost se je pri nas začela vsako leto z začetkom proračunske debate in končala, ko je bil proračun za vojaške izdatke sprejet. Letos se vojna nevarnost še ni začela. Kdor bi hotel šariti z njo, bi jo težko utemeljil. Morda pa še lahko pride, ako se bodo v Kongresu repenčili nad visokimi izdal/ki za vojaštvo. Dalje je administracija napovedala, da ima v žepu kar celo petletko za našo narodno obrambo, ki naj znaša okoli 250 bilijonov, ki naj jih potrošimo za obrambo tekom prihodnjih pet let. Za leto 1963-1964 je v njej predvidenih za vojaštvo nekaj nad 54 bilijonov dol. Dvomimo, da bi Kongres pristal na to idejo. Noče se odpovedati pravici, da od leta do leta določa stroške za narodno obrambo. Vsekako bo javnost toplo pozdravila izjavo tajništva za narodno obrambo, da smo tako dobro založeni z orožjem vseh vrsti, da nam ni treba misliti na posebne izdatke zanje. Mnogo orožja je že zastarelo, treba ga bo obnoviti v okviru sedanjega proračuna. Med njim se nahaja tudi pretežko atomsko in vodikovo orožje iz prve dobe. Odprto je edino še eno vprašanje: kako priti do takih raket, ki bi lovile in uničevale sovražnikove kar sredi poleta. Odgovora na to vprašanje še nimamo; strokovnjaki pravijo, da ga bodo dali, toda stroški za to bodo znašali težke bilijone. Naj dodamo še, da tajništvo za narodno obrambo ne predvideva nobene bistvene spremembe v stanju moštva. Stric Sam bo torej potreboval še zmeraj dosedanje število vojakov, vendar pa boljše izvežbanih kot do sedaj. To zahteva napredek v tehniki vojskovanja. Nekaj nad 40 bilijonov dol. bo administracija rabila za nevojaške izdatke, toda vsaj eden med njimi (izdatek za veterane v znesku 5.3 bilijona dol.) spada bolj v narodno obrambo kot izven nje. Največ izdatkov požreta obrestova-nje jn amortizacija našega federalnega dolga; stroški za to postavko znašajo skoraj 10 bilijonov dol. Drago je tudi podpiranje farmarjev, stane nas glasom proračunskega osnutka okroglo 5.8 bilijonov dol. Ostalih 20 bilijonov dol. se razdrobi na tisoče in tisoče malih postavk. Štel jih ni še nihče, pač pa so napisani na 1,171 straneh, ki jih obsega knjiga o proračunskem načrtu. Pri takih bilijonskih izdatkih ne more seveda nihče upati na davčne olajšave. Davki bodo ostali 'v glavnem nespremenjeni, v nekaterih slučajih bo davčna kontrola še celo poostrena. Predsednik pač želi imeti pooblastilo, da lahko zniža davke, ako bi nastopila nepričakovano kriza ali gospodarski zastoj. Kongres mu verjetno te pravice ne bo dal. Pravico za znižanje davkov hoče zadržati za sebe, da se prikupi volivcem. V podrobnosti proračunskega načrta se še ne moremo spuščati. Bo dosti prilike tja do poznega poletja, kajti šele takrad bo ves proračun pod streho. Da bi bil preje, ne govori skušnja, akoravno je letos volivno leto in bodo vsaj kongresniki hoteli čim preje domov na agitacijo. Vsekakor moramo začeti misliti na dejstvo, da bodo naši federalni proračuni kmalu/ dosegli številko lOO bilijonov, verjetno še preje, predno se bo Kennedy preselil iz Bele hiše v zasebno stanovanje. Tako povišanje bi moralo iti na račun večje proizvodnje in večjega narodnega dohodka. Jamstva za to nimamo nobenega, saj vemo iz skušnje, da naše gospodarstvo žal ne pozna nobenega cepiva proti inflaciji, odnosno razvrednotenju dolarja. Temu primerno bodo seveda rastli tudi državni, okrajni in mestni proračuni. Vse skupaj nanese že danes do 150 bilijonov dol., ki ne pri-takajo samo iz direktnih, ampak zmeraj bolj tudi iz indirektnih davkov. Tretjina cene na bencin gre na primer že na trošarino, carine na uvoženo blago tudi dražijo blago. Hudo je to breme za vsakega, toda je potrebno. Z njim namreč plačujemo našo svobodo in našo neodvisnost. iiuiuuiuHiHiiiiiiuiiimimmmiiiiumimiiuiiiiuiiiimiiiiiiuiUiuiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiimuiiiiiuuniiiiiii PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiminiimimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiimimiimuiiiimiiiiiimiiiiuiiiimiiiiminm! Pittsburgh, Perma. — Zdaj, ko smo culi zadnje tedne potom radia, televizije in čitali v tisku na tisoče raznih prerokovanj za to novo leto 1962, gledamo z zaupanjem naprej v bodočnost, da če ne bo vse tako, kot so napovedali preroki vseh raznih baž — da bo že kako. Ko sem bil še mlad pa “lejdik in fraj” in sem stanoval pri Lokarjevih na Hat-fieldu, je nas Lokarjev oče, kadar smo bili brez dela in smo “štapali”, tolažil: “Fantje, le korajžo! Svet je še tukaj in ga ne bo še tako hitro konec. Jutri, če ne pa pojutrišnjem bo sijalo drugo sonce in vse bo dobro in allright. Fantje, Amerika je Amerika! In v Ameriki, kdor ima potrpljenje, vse dočaka — dočaka žensko, se naleze denarja, včasih pa tudi uši. Tudi z vami bo tako — le potrpite!” “Borderji” smo včasih trpeli po več mesecev, ker ni bilo dela v tistih starih časih. Lokarjev oče in mama sta pa trpela, ker jim nismo “štaparji” imeli s čim plačati “borda” (stanovanja in hrane). Tako je bilo večkrat v tistih časih okrog leta 1900. Ni bilo vse rožnat© in bilo je večkrat kislo v tistih časih. Ni bilo uradov, kamor bi se brezposelni prijavljali za brezposelno podporo, kakor zdaj. Ni bilo “social security”. Le upanje so nam priporočali in ob upanjih smo “živeli” — mnogi s praznimi želodci, kar je še vse težje nego s praznimi žepi. S slednjimi se vsaj lažje hodi — s praznimi želodci se pa še noge “kujajo in štrajkajo”. iSjtari spomini, pa bilo je včasih tako. Zdaj so drugi časi in res prerokovanja Lokarjevega očeta so se v dobri meri uresničila. Delavcem vsekakor sije zdaj bolj prijazno sonce, kakor pa takrat okrog leta 1900. Ko bi Lokarjev oče še živel, bi gotovo dejal v njegovem mirnopeškem narečju: “Fantje, kaj sem vam pravil! Ali ni prisijalo boljše sonce, kakor sem vam prerokoval?” Pri Lokarjevih smo bili večkrat dobre volje, kar se večkrat spominjam. Naj dobri Bog bo dober obema, Lokarjevemu očetu in mami in naj jima sije zlato božje sonce gori nad zvezdami! * O SEDANJIH PREROKOVANJIH za bodočnost imajo razne glave svoje sodbe, ki so kaj različne med seboj. Razne glave v visokih gospodarskih krogih in položajih napovedujejo sijajno bodočnost našemu narodnemu gospodarstvu. Izračunano imajo, da Wall Street bo še vedno tisti čarobni pašnik, na katerem se pasejo “zlate kravice”, katere dajejo “mleko” le tistim, ki jih znajo molzti s svojimi gospodarskimi modrostmi. V preteklih stoletjih so mednarodni gospodarski modrijani pasli svoje “zlate kravice” na mnogih takih pašnikih po Evropi in drugih delih sveta. Svoja središča so imeli do prve svetovne vojne v Londonu in Parizu in nekaj še po drugih nekaterih prestolnicah. Prva vojna, ki je trajala nad štiri leta, je pa gospodarsko hudo upropastila Anglijo, Francijo, Italijo in po- sebno seveda še premagani centralni evropski zaveznici. Avstrija je propadla, Nemčija pritisnjena k tlom in Rusijo je zajel komunizem. Nedotaknjena je ostala Amerika in ta je pomagala Evropi zopet na noge. Seveda mednarodni gospodarski modrijani pomagajo, ampak ne za le suhi “bohlonaj”. Na dogovore in potrdila v duhu suhega “bohlonaj” se ne razumejo. Te besede ali tega imena ni v njihovih slovarjih. Radi “pomagajo”, ampak tako, da njihova pomoč pomaga njim nazaj, da se cedi mleko “zlatih kravic” nazaj v oblikah čednih obresti. Le na pašnikih, ker rastejo obresti, so zadovoljne njihove “zlate kravice”. Drugi pašniki jim ne ugajajo. Upam, da razumete. Zadnja vojna in povojna doba je pa te vrste pašnike skoro popolnoma uničila. Evropske države razen nekaj malega so gospodarsko čisto propadle. Ameriški kapital je nekatere zopet nekaj spravil na noge. Toda razen kakih treh ali štirih držav v Evropi so vse druge izgubiie tudi svoje vlade in razmere v njih so take, da nobena nima kakega resnega predstavništva, na katerega obljube, dogovore iin podpise bi se dalo kaj zanesti. Posojevati dolgoročna posojila na tako jamstvo je pa nekaj takega, kakor bi kdo postavil na vroče julijsko sonce maslo z u-panjem, da se bo pod toplimi žarki sonca strdilo. Z drugo besedo, nikakih pravih jamstev ni. Prav tako, kakor je neki bivši jugoslovanski konzul iz časov, ko so v Jugoslaviji vladali še Karadjordjeviči, dejal, ko so ga vprašali na nekem sestanku njegovi ožji rojaki, kako je in kako bo s posojili, ki jih je Aleksandrova Jugoslavija sprejemala od Amerike. Pa je ta odgovoril: “Pa što naj vas muči ta briga? Mi posojila primarno. A kako bomo ta posojila vratih, to naj ne bude naša briga!” Ni rekel: ne bomo vratih, ampak: zdaj naj ne bo to naša briga! Mož je bil diplomat in po diplomatsko je odgovarjal in razlagal. Sedanje komunistično vodstvo tamkaj pa še daleč presega vse bivše diplomatstvo. Ti pa še svojega perja ne skrivajo in kar povedo svetu kaj za eni tiči so, pa če je to komu prav ali ne, potem pa roke odpro in reko: hočemo to in to in toliko in toliko in vsuje se jim vsakega nekaj, da ne omagajo na svojih položajih. Mi se čudimo in pravimo, da je le kaj takega mogoče in da se v glavah tistih ne posveti, ki dajejo. Pa pravijo v vrhovih, da pašnikov se ne sme zapustiti, pa naj se včasih zaredi na njih še toliko kakih železnih kobilic. Pašnik je treba gnojiti z gnojili, da ostanejo prikladni za rodovitnost, da ko kobilice izginejo, da se na iste lahko zopet postavi “zlate kravice”. To je svoje vrste “visoka” politika in modrost, ki je nam navadnim preprostim plebejcem težko razumljiva! Po nekih podobnih principih gospodarskega r a č unstva pripravljamo take “pašnike” tudi v osrčju črnega kontinenta v Afriki in tamkaj na južno-vzhodnem koncu Azije. Podpiramo razne vlade, katerim so na čelu ljudje, na katere se je naj-brže toliko zanesti, kakor na Brozotovega Joža, ah pa na Albanca Hodža. Res čudna politiko in čudno gospodarstvo. Ah nismo podobni vrtnarju, ki se huduje in jezi nad vrabci, ki zahajajo v nje-go vrt in mu tam pobero razna semena ter škodo delajo. Podimo jih in strašimo, na drugi strani jim pa koritca polnimo s prosom. Takemu vrtnarju se vrabci lahko smejejo, češ, ta je pa za nas in je naša dolžnost, da ga kličemo in mu pravimo stric! -----o------ 0 Slovencih v Argentini Cleveland, O, — To bo vsebina predavanja častitega gospoda Skvarče v nedeljo, 28. t. m.), popoldne olb pol štirih v Baragovem domu na St. Clair, župnik Skvarča sam živi in deluje tam. Sedaj pa je na kratkih počitnicah pri svojih sorodnikih v Clevelandu. Kar bo povedal, bo torej poročilo neposredne priče in sodelavca v slovenski slkupnosti v Buenos Airesu. Posebno bo to poročilo zanimalo tiste, ki smo z rojaki, ki sedaj žive v Argentini, doma delali skupaj, preživeli z njimi Golgoto trpljenja v letu 1945 in kasneje in se poslovili šele v talboriščih v Avstriji, Italiji ah kaki drugi deželi, kamor smo se bili zatekli. V Buenos Airesu je nastalo središče slovenskega verskega in kulturnega dela v zamejstvu. Tam imajo slovenski bogoslovni zavod, Slovensko Kulturno Akcijo, slovensko misijonsko sre-diščej središče slovenskega krščanskega delavskega gibanja> narodno politično središče, tam so založništva naših knjig in uredništva naj večjih slovenskih revij za duhovno, kulturno in versko življenje. Tam ima tudi mladina svoje vzorne stanovske, športne in prosvetne' klube in zveze. Kako je vse to nastalo? Kako se je razvilo in kako sedaj deluje? Kako so naši ljudje tam pri dnu začeli in kako so se priborili do sedanje stopnje gospo-dariskega in socijalnega blagostanja. O vseh teh veselih, koristnih, pa tudi o težkih in bolečih straneh življenja naših ljudi tam doli na jugu nam bo gospod Skvarča v nedeljo pripovedoval. V dobri uri bomo zvedeli več, kot bi povedala knjiga. Vsi iskreno vabljeni! Vsak naj pri-de! M. K. -----------o---------- Novi prostori Slov. kat. misije v Parizu V četrtek, 14. decembra 1961, je pariški pomožni škof msgr. Rupp blagoslovil nove prostore Slovenske katoliške misije v Parizu. Blagoslovitvi in otvoritvi so priisostvovali: zastopnik papeškega nuncija v Parizu, zastopniki francoskih oblasti in francoskih socialnih organizacij, slovenski član Vrhovnega sveta za emigracijo pri Koncilski kongregaciji idr. Pavel Robič iz Rima kakor tudi zastopniki Slovencev iz Pa. riža in njihovi številni prijatelji raznih'narodnosti. S tem se je izpolnila dolgoletna želja — in potreba — Slovencev v Parizu, je pa to obenem hip in trajen uspeh za neumorno delo in prizadevanje slovenskih duhovnikov v Parizu, zlasti za neumorno delo in prizadevanje direktorja Slovenskih katoliških misij v Franciji, g. Naceta Čretnika, ki je o tem napisal naslednje poročilo: Številni Slovenci so se v zadnjih J4 letih oglašali na 4. rue Saint-Fargeauj kjer smo m^d tednom imeli svojo “pisarno.” Med Slovenci, ki so se dan za dnem — bili so dnevi, ko jih Je bilo do 20 na dan — oglašali pri nas, so se eni za bolj ali manj stalno naselili v Parizu, drugi prišli v Pariz samo po opravkih, tretjim pa je bilo pariško mesto samo prehodna točka, včasih precej dolga, za Ameriko, Kanado in druge prekomorske dežele. Vsi so prihajali s svojimi problemi in težavami, vsakemu /smo poskušali po najboljših močeh pomagati, vsak je pa tudi videl, v kako težkih zunanjih razmerah smo morali delovati. Na rue Saint-Fargeau smo namreč samo gostje, oziroma smo si dobili tam “domovinsko” pravico, da smo v sobi, ki je bila sicer namenjena za ministrante, sprejemali naše ljudi, ker sem jaz dalje časa kot kap-Ijan pomagal na tamošnji fari in ker sva pozneje oba z g. Flisom pomagala, kolikor nama je bilo mogoče. Kadar sem bil na župniji dežurni kaplan, sem izrabil priliko, da sem obenem sprejemal Slovence. Tak je bil začetek naše pisarne) človek si pač mora pomagat^ kakor ve in zna. S spremembo v vodstvu župnije na rue Saint-Fargeau, je bil zadnji čas, da se poslovimo tudi mi. Na drugi strani v naših stanovanjih ni bilo mogoče urediti primerne pisarne za ljudi. Moja delovna soba je že itak prenapolnjena s papirji in knjigami, marsikdo, ki je prišel k meni na stanovanje, je mislil, da je prišel v trgovino za knjige in prvo vprašanje, ki ga je posta- vil, je: “Kje pa spite?” G. Flis se je pa tudi pritoževal — malo v šali, malo pa za res — da ima v svoji sobi ponoči samo dve izbiri: ali glavo skozi vrata ali noge skozi okno. Vkljub temu smo v teh preteklih letih opravili ogromno delo, na katerega moremo in upravičeno smemo gledati s ponosom. Tisoči, ki so šli in gredo skozi našo pisarno, vedo, koliko je bilo posla in opravkov, ko je bilo treba reševati mogoče in skoro nemogoče slučaje. Verjetno jih je pa mnogo manj, ki vedo, da smo vse delo opravljali in o-pravljamo samo iz dobre volje in bili do nedavnega odvisni skoro izključno samo od tega, kar so nam ljudje iz dobre volje dah. Res niso bila lahka pretekla leta. Do leta 1956 sem bil za vse delo v Parizu sam in moral poleg tega opravljati še delo na župniji, da smo na ta način imeli pravico do “pisarne”; v jeseni 1956 je iz Španije prišel na pomoč g. Flis, v juniju 1960 pa iz Rima g. Lavrič. Na vsak način smo že od po-četka vsi čutili, da nam je v prvi vrsti potreben lokal, kjer bi lahko uredili primerno pisarno, kjer bi bili doma in kjer bi lahko dostojno sprejemali naše ljudi, lokal, kjer bi Slovenci v Parizu vsak dan našli malo domačega razpoloženja in kjer bi se lahko sestajali, da ne bi ob vsaki priložnosti morali iskati, kam bi se lahko zatekli. Kadar smo imeli vaje za igre, kadar smo imeli razne kulturne sestanke — tudi na tem polju smo pridno delali, čeprav ni namen teh vrstic govoriti o tem delu —, smo tembolj čutili potrebo po svojem lokalu, čeprav smo vsaki-krat našli razumevanje in potrebno pomoč bodisi pri rojakih, bodisi pri francoskih prijateljih, toda čas in razmere so vendar zahtevale neko rešitev. Kdor pozna življenje in razmere v Parizu, dobro ve, kako težko je dobiti samo majhen prostor, ve tudi, da so cene astronomske, zato pa tudi razume, da vprašanje prostora ni bilo lahko rešiti. V takih okoliščinah in ob pomanjkanju potrebnih sredstev pač nismo še mogli uresničiti tega, kar mora biti naš cilj: Slovenski dom v Parizu. Toda z velikodušno naklonjenostjo ravnatelja dušnopastir-skega dela med izseljenci v Franciji, pariškega pomožnega škofa msgr. Ruppa, pri katerem smo Slovenci vedno našli uspešno razumevanje in pomoč, z veliko naklonjenostjo belgijskega patra van Straatena, direktorja “Pomoči duhovnikom iz ISirednje' Evrope” in zlasti z veliko naklonjenostjo in razumevanjem zastopnice te organizacije za Francijo, gdč. M. H. Verhelst, smo po dolgem prizadevanju vendar prišli do sicer skromnih, a vendar prijetnih prostorov, kjer bomo sami svoji gospodarji in kjer bomo doma. S pomočjo zgoraj imenovanih je pariška škofija kupila trisobno stanovanje in ga dala nam na razpolago, ena soba bo služila za stanovanje g. Flisu, ostali dve pa za pisarno Slovenske katoliške misije. S tem je vsaj začasno rešen najnujnejši problem, da smo dobili primerno pisarno, ker doslej je bila naša pisarna pravzaprav potujoča, kakor smo tudi mi potujoči misijonarji, saj smo morali vsak torek, četrtek in nedeljo prenašati pisarno iz enega dela Pariza v drugega. V novih prostorih bomo poleg pisarne poskušali ustvariti majhen košček domačega doma v tujini, s knjižnico in čitalnico, pa tudi kraj, kjer se bomo lahko kulturno izoblikovali. Za vsakega našega človeka v tujini je namreč življenjske važnosti, da si ne samo uredi svoje materialno življenje, enake ali še večje važnosti je, da se tudi duhovno oblikuje, da ohranja svojo zvezo z narodnim življenjem in da izpopolnjuje svoje znanje ter zasleduje tok življenja in dogodkov tako na domačem kakor na tujem pozorišču. Poleg vere m verskega življenja je to nujni pogoj, če nočemo, da se duhovno in telesno utopimo, izčrpamo in izgubimo v tujini, pogoj, če nočemo, da bi tuja u-čenost, o kateri govori naš Cankar, tudi v nas ubila vsak smisel za človeka vredno življenje. Delo naših duhovnikov med izseljenci ni lahko, ker si zaradi dela in razmer ne morejo primerno urediti svojega življenja. Tudi naši duhovniki v Parizu niso izvzeti. Še vedno bo vsak stanoval na svojem koncu mesta, kar ne olajšuje našega skupnega dela, toda prav zaradi tega, ker smo predvsem gledali na potrebe in koristi slovenske skupnosti, smo odklonili drugo možnost, da bi bili mesto sedanjih prostorov, ki bodo predvsem služili skupnosti, dobili stanovanje, kjer bi lahko bili vsi trije skupaj stanovali, ker bi v tem slučaju še vedo ne imeli primernega prostora za slovensko skupnost v Parizu. Morda bo kdo rekel: lahko je, ko so drugi vse dali. Če bi kdo tako mislil, bi seveda pozabil, da smo šele po dolgem delu, po težavnih in mnogih skrbeh, poteh in borbah prišli do novih prostorov. Dobili smo gole stene, kakršne so pustili zidarji, vse drugo je pa bilo na naši skrbi. Vsem, ki so pomagali — nekateri zelo velikodušno — prisrčna hvala. Skrbi bodo tudi v bodočnosti, ker bomo morali — mislim na slovensko skupnost v Parizu — nositi stroške vzdrževanja. Toda svoje prostore imamo in s skupnim delom dokažimo in pokažimo, da smo jih bili ne samo potrebni, marveč tudi vredni. Ko se zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli, se moramo spomniti tudi tistih naših duhovnikov, ki so prvi delovali v Parizu: dr. Alojzij Kuhar, g-Ivan Camplin, sedaj župnik v Dubrovniku v Prekmurju, Ferdinand Kolednik in dr. Emil Hodnik, ki je goreče deloval med vojno in prva leta po vojni, preden je odšel v Združene države. -------o------- Njena obljuba pri poroki Možek: “Pred oltarjem si mi obljubila, da me boš vedno ubogala.” Ženka: “Seveda, toda v cerkV1 vendar nisva mogla pričeti prepira...”' AMERIŠKA DOMOVINA, IVAN PREGELJ i Bogovec Jernej Vstopila je. Sijala je v sreči in leipoti mladega materinstva in se zgrudila pred vladiko na kolena in mu poljubila roko. “Judita? Estera?” je čuv-stvoval ginjeno škof. “Kaj hočeš, da se zgodi? Ko bi tudi Pol kraljestva prosila, dobila ga boš.” (škof govori svetopisemsko po knjigi o Esteri. Judita dvorljivo odgovori prav tako). Prosila je za redko milost, da bi ji škof krstil sina. “Fiat, Estera,” je dejal škof. Potem je vprašal: “Ali je to samo tvoja želja, hčerka, ali pa tudi gospod baron tako želi?” Baronica je rahlo zardela in povesila glavo. Igravo kot ioipa plemkinja in zmage si v svesti je rekla: “Našla sem milost v njegovih očeh.” “Fiat,” je prikimal škof. “Ko je odšla, je škof strmel še vedno na zaprta vrata in vpraševal mehko, sanjavo, kakor v mladih dneh, ko je pel pesmi: “Judita? Estera?” 3. Ko je hotel učitelj Dachs iz niesta, mu je priletela ob- špitalskih vratih Snedčeva Agata v roke. Sklenil je roko, da je dekle plaho ostrmelo. “Erazem,” je zaklical učitelj in ga je spoznala po tem geslu, se nasmehnila, prikima-la in šeipetnila burno; “Po poročno krilo grem in prstan.” Nekaj trenutkov je gledal učitelj zavzeto za sladkim otrokom. Potem se je zavedel sebe in svoje poti in šel. Pes Pred Schlagnovo pristavo ga je spoznal in mu pustil odpah-Piti v slamo. “Pes je zvest,” je mrmral učitelj preodevajoč se zopet, lZ d a j v kmetiškoi obleko. ‘Spoznal me je. Vdova me je tudi spoznala, pa ni zvesta, je sKna. Hudič vzemi Penelope.” Prijetno mu je bilo v suhem in se je zleknil v slamo. Z roko Je iskal ob sebi pod se. Izkopal Je bučasto pcso'do in jo nag-Pd. da je plenknilo. “Spadi trikrat, Schlagen,” je mrmral, “jaz te ne bom sodil. Bogve, da si mi jo napolnil Pi mi verno služil po naročilu ip plačilu. Le ne daj Bog, da si z vodo zalil!” Dvignil je in Pil- Potem je mlasknil z jezikom in rekel: Boštjan. Absolve te. (Odvežem te). Sfpadi še četrtič!” Tiho je bilo. Le v vogalih se Je hotela oglašati sapa. Uči-flj je začutil hlad na svojem hcu in verjel: Kakršni časi, takšno vre-Hudičevi mrazovi gredo v deželo.” Stegnil se je po slami in se Zadelal. Iz toplote in pijače 11111 Je rastla zaspanost in dre-Piavost. Pes pred pristavo je kratko zacvilil. V šumu vedno ^epkeje dihajoče sape od kora se je zavlekel za deske v °tu, zdehal krčevito in zaspal. Kristančeva,” je dremal Petelj, “kakšen vrag ji je v f.^,Vc' utepel, da mi dušo poro-11 želi in se mi v zakon sili. *ko Peki bi to moglo biti? p Ulises in dve Penelopi.” Adulteri regnum Dei vide-vUnV’ (Prešuštni bodo gledali laljestvo božje), se mu je še Jemala šala v misli in je pačil ‘^veto besedo. Potem pa je zas-a ' SaPa ob vogalih .je rastla vihar. Nebo je lezlo nizko v 10 Je- Sredi popoldne Potelo večeriti. Trenutno se je učitelj zbu-1 . Zunaj, tik ob njem pri eseni steni je nekdo polglasno zaklical: se je “Johannes.” Učitelj je poslušal in oprezoval nemo. “Johannes,” je ponovilo od zunaj. “K r i stančeva, Penelopa! Hudič jo vzemi,” je občutil besno učitelj in mu je bilo prav, da je vrata zapahnil in da straži pristavo pes. Molčal je in vlekel sapo vase, da bi se čim bolj potajil. “Johannes,” je čul še v tretje in se nemo spačil. Tedaj pa je rekla ženska od zunaj: “Johannes. Izbeguješ mi. Bojce bdš prevaril, mojih oči ne boš. Za petami bi ti bila že od poldne, pa nisem šla za teboj. Zdaj je peta ura. Tudi zdaj te ne bi iskala, če bi treba ne bilo.” “Prekanjena si, Penelopa” je modroval učitelj. “Pa sem po imenu in naturi jazbečji; (Dachs — jazbec) ne boš me vzdignila iz jazve.” Vendar je posluhnil napeto. V ženinem glasu je resnična drhtela neprikrita nestrpnost. “Johannes,” je zaklicala bridko. “Nočem nadlegovati, da me zanemarjaš. Zdaj ti bom povedala le še eno, preden me opazijo, pa če ne bo že prepozno. Bajci so za teboj.” “Hudiči,” je spregovoril tedaj Dachs. Žena od zunaj se je oddahnila in hitela pripovedovati: “Po slami grebem ob steni, kakor da nekaj iščem, kajti vidijo me. Deset jih gre proti Rupi. Učitelj Žiga Wasser-mann se je od togote napil. Našel je loškega Wurtznerja in njegove kmete in kaplan mu jih je posodil.” Čez trenutek je nadaljevala: “Učitelj gre lovit sina, Wurtzner pa bogovca Jerneja. Pa tudi zate vejo, da si vrvi rezal v zvonovih in komisarje špotal.” Učitelj je vstal. Do skrajnosti je nagnil posodo z vinom. Ko je spet zajel sape, je dejal ženi: “Vrni se, žena, in veruj, da Johannes ne bo nehvaležen.” “Hodi srečno,” je rekla. Učitelj je odprl iz pristave in oprezoval. Res je videl straže. Komaj sto korakov vstran so bili zavili proti Rupi. Njemu je ostala še vedno pot mimo Prevalj. Leno je zazehal pes ob njem in ga opozoril nase. “Zehaš, mrcina,” je rekel učitelj. “Pa sem trdil, da si zvest. Niti bevsknil ne bi bil, če bi se bili oni spomnili in pogledali v ta slamo po meni.” Sunil je jezno po psu in verjel skesano: “Penelopa je samo ena, a ta je zvesta.” Nato se je spustil na pot. A šele v grmovju in borovcih na Prevaljah je smel brez skrbi hiteti. Prej bi bil lovce opozoril nase. Tako se je gnal v gosteči se mrak in veseleč se svojega belega kmeti-škega kožuha. Grel ga je, da se je znojil, a kril ga je pred očmi orožnikov, ki jih je moral prehiteti. Že blizu Brda se je oddahnil in razmišljal o begovčevem begu : “Prvo je, da Jerneja iz gradu izvlečem. Pa četudi le pod prvo smreko v logu. Tam ga napojim z vinom. Naprej bo že Bog dal. če drugam ne, k Mreti. V vse svinjake dežele ne bodo menda iskali za njim.” Oprezoval je nazaj v smer, odkoder je prišel. Nič ni 'še videl lovcev v medlem Somraku. Samo kraj razpela otročnic, se mu je zdelo, da vstaja drobno in upehano bitje in se bije skozi snegove in veter. (Dalje prihodnjič) Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah lij Inkorp. Severne Amerike uCUC4. JU1ILI, 111. 14. v drž. Illinois maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. .......X'Jl NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Društvo SV. Družine Št. 1 Je pripravila domače pecivo. Mrs. Joliet, 111. — Naša1 letna seja je 4. nedeljo v decembru. Zaradi praznikov jo je lani predsedJ nik Joseph Petrič sklical 17. decembra ob enih popoldne v Fer. dinandovi dvorani. Ker je prišlo premalo članov, seja ni bila sklepčna in nismo mogli imeti valitev. Naslednja seja bo 4. nedeljo v januarju, 28. t. m., ob enih popoldne v Ferdinandovi dvorani. Seja je zelo važna, ker bomo na njej volili uradnike in slišali letna poročila odbora. Na seji bodo pobirali asesment. Upam, da vas bom vse videla na seji! Mrs. Mary Barbie. ------o------ Holy Family Society No. 1 Joliet, 111. — The date of our yearly meeting is the fourth Sunday of the month. On account of the Holiday activities our President Joseph Petrie called the meeting for the se-vemtienth of December ait one1 o'clock in the afternoon in Ferdinand hall. Due to so few members present we were unable to have a meeting and the election of officers. Our next meeting will be the fourth Sunday in January 28, 1962 at one o’clock un the afternoon in Ferdinand hall. This meeting is very important for the election of officers will take place and also the yearly reports will be given. Dues will be collected at the meeting. Hope to see you all at the meeting fraternally yours Mrs. Mary Barbie. ------o------ Društvo sv. Ivana Krsti-tela št. 13 Chicago, Ih. — Seja 17. decembra lani je bila izreden u-speh. Izvedli smo volitve in se razgovarjali o predlogih in novih zamislih. Frank Turner je postregel z okrepčili. Mrs. Veronika Gorkis je spekla domačo potico, Mrs. Barbara Raduha pa Mary Kosar je postregla s klobasami in s šunko obloženimi kruhki. Doma pripravljene jedi in pecivo je bilo vsem izredno všeč. Hvala vsem! Rad bi se zahvalil Franku Turnerju za tako odločno vršenje tajnikovih dolžnosti. Vedel uem, da to lahko napraviš! Hvala, Frank! Kaj je to? Slišim, da se eden izmed naših najstarej-šihm članov in njegova žena v Kaliforniji sončita. Dobro zabavo Frank! V odbor so bili izvoljeni za leto 1962: predsednik Steve Kosar, podpredsed. John Toplak St., tajnik Mrs. Wilma Šinkovec, blagajnik Frank Turner, zapisnikar John Kovas, nadzorniki Ignace Hozian. Agnes Troha in Steve Foys. Naslednja seja bo v nedeljo', 28. januarja, ob dveh popoldne v spodnji dvorani šole sv. šte-fana na 22nd Place in Walcott Ave. Ne pozabite, pridite!! John Kovas, zapis. n |Kovas. The Trustees are: Ig-^ nace Hozian 3 years, Agnes Troha 2 yeans, Steve Foys 1 year. The next meeting will be held on Sunday, January 28th at 2:00 p. m. at St. Stephen’s lower school hall on 22nd Place and Walcott Ave. Don’t forget — come one, come all! John Kovas, Rec. Sec. ------o------ St. John Lodge No. 13 Dear Friends and members of the St. John Lodge No. 13 of the Holy Family Society. Sunday at 2 p. m. Jan. 28, 1962 there will be a meeting of your society, at St. Stephan’s church hall. The usual place. This is very important meeting and it is important for many reasons. It is ait this meeting that we will hear our financial report and it is a duty and a privilege1 of every member of the lodge to concern himself with what’s go. ing on, for his own well being. For many yeans we have had good fortune to have as our secretary a hard and always loyal worker for the St. John’s lodge as well as for the Lodge, Mrs. Anna Frank. A few months ago she has gone to her reward. May God have mercy on her soul. At our December meeting we have elected a new secretary, namely Mrs. Wilma Šinkovec, along with one new trustee. She will take the oath of office at this meeting. I am sure it would please her very much to have all the members come to welcome her on her new jab and cheer her on. Also we will have with us as special guest our Supreme Secretary Mr. Joseph | Kochevar. He will give some | most surprising news, about what your society is doing. Every member owes himself the favor to attend this important meeting. We are counting you, so don’t let us down. Remember the time 2 p. m.: Jan. 28, 1962 — Church hall. Fraternally yours. Steve J. Kosar pres. na dan in $10,559,360 na vsako uro! Če razdelimo celotno vsoto na prebivalstvo dežele, pride na vsako osebo, od dojenčka do bolnika na mrtvaški postelji po $491.55. ------o------- Ženske dobijo delo Išče se zanesljiva ženska, ki razume angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 8. do 5. v bližini E. 72 St. na mojem domu. Plača $15. Priporočila. Kličite po 6. uri 391-2781. (18) Gospodinja Izkušena za starejšo dvojico in enega odraslega, ki je zaposlen. Dobra priporočila. V Heights okolici. Plača. YE 2-8387. (19) MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja bungalov s tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632. (X) 1167 S. 58 St. 4 čiste sobe in kopalnica se odda. $45. Kličite WH 3-0010 ali vprašajte za Mike-a na 1169 E. 58 St. (18) Naprodaj Trgovina s pijačami, C2 licenca, blizu “liquor” trgovine. Nizka cena. Dajte ponudbo. Ohio State Beverage, 6119 St. Clair Ave. HE 1-8200. —(18) V najem 4 sobe se oddajo, zgoraj, kopalnica, vroča voda, klet $48.00. Veliko dvorišče na 6408 St. Clair Ave. (19) V Geneva, Ohio Dvodružinska hiša, klet, naprodaj. Vpraša za $6,500. Lastnik je v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zv. RE 1-5296. (9, 10, 11, 24, 25, 26 jan.) Hiša naprodaj 4 sobe in kopalnica spodaj, velika zgotovljena soba zgoraj, dvojna garaža, plinski furnez, vse ograjeno. Kličite EN 1-1473. (ThF) Naprodaj Blizu Euclid beach in Grove-wood, lep bungalow, 4 sobe ir klet, sedem let stara. Na Route 84 6 milj vzhodno (East) od Painesville, 18 akrov, hiša, garaža, (greenhouse), več tisoč smrek in raznih cvetlic, orodje, vse obdelano. Imamo več drugih hiš v Euclidu in okolici. Preskrbimo vam dobre finančne pogoje. STREKAL REALTY IV 1-1100 405 E. 200 St. (19) $10,559,360 vsako uro! WASHINGTON, D. C. — Prihodnji zvezni proračun predvideva sikupno preko 92 bilijonov izdatkov, to znese $253,424,650 V najem se odda 2 spalnici s kuhinjo peč-larjem ali dvojici. Oglejte na 18508 Shawnee Ave. IV 1-1100. (19) REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! M! imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo I V blag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE Mary Kurent ki je umrla 25. januarja 1951 Enajst let v hladnem grobu, mati ljubljena že počivate, na Vaš grob sladko solnce sije, v srcih živi pa blag spomin. Žalujoči ostali: LOUIS, soprog ALBERT, sin MARY URBAS, JOSEPHINE ŠUŠTARŠIČ in CHRISTINE KOREN, hčere VNUKI IN VNUKINJE Cleveland, O., 25. jan. 1962. nas sprašujejo: St. John’s Society No. 13 The meeting for Dec. 17, 1961 was a great success. We held election of officers. Many new ideas were discussed. Frank Turner served the refreshments. Mrs. Veronica Gorkis baked the “domača potica” while Mrs. Barbara Raduha made cookies. Mrs. Mary Kosar was cur waitress, who took over the serving of home made sausages and ham sandwiches. The home made cooking really hits the spot. Thank you, one and all! I would like to thank Frank Turner for having done a wanderful job as Secretary. I knew you could do it! Thanks, Frank! What’s this I hear about one of our oldest members and his wife sun-bathing in California? Have a good time, Frank! Congratulations are in order for the new officers for St. John Society for 1962: President Steve Kosar, Vice President John To-plalk Sr., Secretary Mrs. Wilma Šinkovec, Treasurer Frank Turner, Recording Secretary John Ljudje “Čemu je Stroh s varjeno nad ognjem?” Odgovor je enostaven: “Tako dobimo boljše pivo!” - ,-v :■ • . Stroh’s izključni varilni postopek (varjenje neposredno nad ognjem pri 2,000°) ustvarja razliko v okusu, ki jo odkrijete žč takoj pri prvem poskusu Stroh piva. Poskusite Stroh’s danes ... rekli boste, da je najlažje, najvoljnejše in najbolj o-svežu joče pivo, ki ste ga kdajkoli poskusili! To je edino nad ognjem varjeno pivo Amerike! Ugajalo vam bo . , . lažje! The Siroti Brewery Company, feiroit ”6, Michigan Obrnil se je in zravnano oclišel. Steklena vrata so se tiho zaprla za njim. Stal je na cesti in šele zdaj požrl, kar mu je obtičalo v grlu. Bila je čudovita noč in na jezerski gladini so stali svetli stebri luči. Nad njim je rasla temna gmota gozdnate Straže. Počasi je lezel čez cesto, kjer je imel parkiran avto. Kako smešen je bil, smešen in samemu sebi nepotreben. Prepričan je bil, da sta ga izigrala, da sta po njegovem povabilu še govorila in da sta to noč hotela imeti zase. Obrnil je ključ in prižgal luči, da so zabolščale v surovo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WESTMONT — By Owner. 6 rm. frame. 2 bdrms. Newly remodeled and carpeted on ’/4 acre lot. 2 car gar. Nr. schls., shpg. & transp. Priced for quick sale in Mid Teens. WO 9-3238. (18) CAREY — By Owner Fox River. Mod. yr. round resid. 4 bedroom, 2 baths, gar. Boat house sea wall. Sand beach. Gas ht. Extras. Priced for quick sale in low .?20’s. Call after 6 P.M. 338-0020. (181 SAUGANASH — By Owner. Most desirable parish. Queen all Sts. Suburb in the city Sauganash. Brk. ranch, 3 bdrms. Realistically priced $29,500. Fully carpted. drps., exc. cond. Shown by appt. only. AV 3-0758. (18) CENTRAL FLORIDA — INCOME PROPERTY Sale or rent. Owner. BE. 8-724G. (13) LOMBARD — By Owner. Sell or rent 2 bedrm. home. Lge. liv.-rm., din, area and kit. Oil ht. Lge. corner lot. 2 car gar. Walking distance to schls. and shopg. Priced for quick sale in Mid-Teens. EL| 5-0817. (18) VILLA PARK — By Owner. Well kept 5 rm. Bungalow. Nr. schools, shopg. Gas ht. Comb, strms. Cement driveway with patio. Many extras. Priced for quick sale in midteens. Call TE. 2-4494. (18) BY OWNER 6 room brick, 4 bdrms., 2 baths. Storm-screens. Gas ht. 2 car gar. Side dr. Queen of Universe par. Priced for quick sale in low $20’s. 4121 W. 69th PI. RE. 5-0132. (18) ALGONQUIN — By Owner. LAKE of the HILLS Brand new 5 lge. rm. brick ranch. Full bsmt. Tile bath. Att. garage. Brzwy. Comb, din.-kit., living rm. Blt.-in oven & range. S & S. Fully Indscpd. CL 3-2099. (18) WESTCHESTER — BY OWNER 3 bedroom brick ranch. Formal dining room. Air conditioned. Fireplace. Shopping close. Partitioned bsmt. Nicely Indscpd. Priced for quick sale. $27,500. FI. 3-7402. (19) WESTCHESTER — BY OWNER Deluxe brick bi-level. 3 bedrooms. 2 baths. Fam. rm. W-W crptg. Alum. S & S. Blt-in oven, range, dishwasher. 2 car gar. 22x22’ patio. Many extras. Asking $33,250. FI. 5: 9423. (21) RIVER FOREST MANOR — BY OWNER 8 room air conditioned ranch. 3 bedrooms. IVz baths. TV room, den. Nr. churches, schools, shopg. & transp. 1946 N. 76th Ave. GL. 3-0238 or DI. 2-6497. Open 1 - 5 Wed. and Sun. (19) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — BY OWNER 1890 style. Established 30 years. Owners moving to Florida. Good gross. Northwest side. AV. 2-1557 bet. noon & 5 p.m. (19) betonsko steno. Nad njo je šla cesta. Počasi se je pomikal nazaj proti svetlim oknom Kazine, nato se je v ostrem ovinku obrnil v breg. Vse do Podbrezij je grizel svoje strašno razočaranje. Pri Pavlinovem znamenju pa je obstal kakor doli grede. Kakor opal bleda je ležala noč nad šolo in nad travnikom in v stratmi belini so se kazale breze na gričku. Nekaj bolečega je šlo čez srce. Tisto temno okno na šoli je bilo nekoč njeno. Počasi je polzel z roko čez oči. Nato je pognal. Nekaj je ostajalo za njim, kar ni mogel več stisniti med prste. Ni bilo več njegovo. Bilo je onstran dosegljivega, v temi, ki je ostajala za njim. Ko je prišel domov, je obstal v sprejemniici. Praznota je zijala vanj kakor da so stene gmota ljudi iz preteklosti, ki se drže za roke. Kako strašna, muka je beganje, ga je obšlo. Kako strašna je muka, biti prazen! Ne da bi se zavedal, je počasi stopal proti vratom nekdanje spalnice in koi jih je odprl, si je zaželel, da bi bila še tam, da bi mogel zagledati zlat venec njenih las in njen presušeni obrazek. Zdaj bi jo upal poljubiti na golo levo stran, na obupno vdrtino, pod katero je utripale duša. Sedel je na posteljo in čisto tiho mu je zdrsnilo prek ustnic : — Odpusti, Nataša. — Videl je v medli svetlobi, ki je prihajala iz sprejemnice, da je Človek v zrcalu zganil ustnice. Samo ustnice. Duše že dolgo ni imel več. 72 Bregar je dobro1 vedel, da so v življenju trenutki, ki jih človek lahko napačno presodi in napak ni mogoče več popraviti. Življenje ima svoje, trdo zapisane zakone, ki se jih človek mora držati. Sicer jih včasih skuša obiti, na zunaj je videti, da življenje goljufijo ni niti zapazilo, toda na znotraj vsaka taka prevara povzroči čudno razpadanje, ki ga ni mogoče ustaviti. Nevidno se širi naprej, dokler ne izvotli človeka v navadno lupino. Prav tako dobro je vedel, da so v življenju prelomnice, ki morejo zaključiti gotovo obdobje in pričeti novega. Imel jih je sam, toda šele zdaj mu je prihajalo v zavest, da ti morejo tudi prelomnice biti v pogubo; če ne veš, kdaj je treba nalomljeni del odčehniti in kako ga je treba odvreči. To se mu je zgodilo pri Silvi in prav podobno pri Nataši. Vedno je bil prepozen, za hip prepozen prav kakor Razpet. Vedno je samo čakal, da so drugi opravili delo, ki bi ga moral sam. Pustil je, da mu je življenje v svojem večnem krogotoku prineslo v naročje kar mu je pač prineslo in pri tem skrbno pazil le na to, da je odbral najlepše. Nikoli ni imel časa, da bi vzeto pogledal in precenil. Zunanji videz mu je bil prvo. čeprav je vse to vedel, se tudi zdaj ni upal ganiti. Bal se je, da bi tokrat znal biti prezgoden kakor je bil nekoč prepozen. Preveč stvari se je nabralo, ki so ga begale in pot z Valenko na Bled mu je odprla novo past. Zakaj je Saša ravno njej povedal o Silvinem begu? Morda je vedela zanj tudi Lidija, nemara tudi že-lak ? Kar je bilo najhujše — čas se je pričel iztekati. Treba se je bilo odločiti in ker je vedel, da odločitev ne bo poznala več koraka nazaj, se je prav te odločitve bal. Bila je zvezana z drobnimi, živčnimi utripi Lidijinih rok. Ta del bodočnosti onstran je bil še vedno v temi. Kako smešno se je pri svojih letih zapletal! Izrazi čustvovanja do te ženske so postajali podobni tistim, ki jih j je imel do Silve v prvem letu poznanstva, če se je prikazala j v pisarno z njegovo ogrlico, ki jo ji je kupil v Celovcu, je bil j ves dan veder. Imel je to za dobro znamenje, če jo je obiskal na domu in je sedel na zofi, mu ni več prišlo na misel, da bi se je skušal dotakniti. Hotel je igrati poštenega, odkritega kavalirja in svoje blodne misli prenašal na Vali. Lidijo je želel imeti izven umazanega prostora, na žametu kakor dragulj, ki ga bo-zvel v roke, ko bo odvrgel preteklost kakor ponošeno obleko. Tedaj bosta sama in v tisti tišini brez pasti in zadrg, jo bo mogel pritisniti k sebi. Snela bosta maske in bosta človeka, z nujo po jemanju in dajanju, človeka s prosto voljo. V tem je bil smisel bodočnosti. S to drobno črno stvarjo ob sebi bi mogel na drugi strani spet zadihati, mogel bi uživati ob misli, da je življenje vendarle prevaral in rešil iz njega tisto; kar bi mu pomenilo konec beganja. V torek zvečer je prišla Va-lenka. Pričakoval jo je in v to pričakovanje je že polagal svojo zmago. Vedel je, da se bo hotela opravičiti, toda njeno opravičenje je hotel sprejeti z vzvišenostjo in s prezirom. Ko je šel po stopnicah proti vratom mu je bil obraz malo- marno brezizrazen. — Užaljen si, saj vem — je rekla, ko mu je ponudila roko. — Tisti časi so že mimo — je rekel pikro. — Ali želiš, da odideva v sobo ali gre& rajše na vrt? — — Ostaniva znotraj, če ti je prav. — — Prosim, — Stopala je pred njim in zdelo se mu je, da vsak njen korak razbija tišino upokojene vile. (Dalje prihodnjič) CLEVELAND -EVROPA Edina neposredna jel zveza Edina direktna jet postrežba v Evropo. Letite v hitrem, tihem udobju ogromnega DC-8 jet letala. Polet 886 vas popelje v Toronto v 45 minutah — od tam pa se odpeljete s poletom 856 v London. Odlične zveze v Londonu do vašega cilja potovanja preko zveznih letal. Pri nas lahko tudi predplačate voznino za Vaše sorodnike, da vas obiščejo. GLEVELAiD-BEOGRAO 5584 jgk 17-dnevni jet ekonomski povratni BIV izlet na TCA Cleveland-London in z zveznim letalom v Beograd. Halo Tu je, kako lahko dobite vašo brezplačno REDDY KILOWATT zaponko ZAZNAMUJTE SEZNAM katero otl teh ELEKTRIČNIH NAPRAV imate v vašem domu? Blanket........................ □ Blender (food)................. □ Bottle warmer.................. □ Casserole...................... □ Clock.......................... □ Clothes dryer.................. □ Coffee grinder................. □ Coffee maker................. □ Corn popper.................... □ Oehumidifier................... □ Dishwasher..................... D Egg cooker..................... □ Fan (attic).................... □ Fan (portable)................. □ Fan (kitchen or bath ventilating).. □ Floor polisher................. □ Food mixer..................... □ Freezer....................... □ French fryer.................. □ Fry pan........................ □ Furnace fan.................... □ Garbage disposer (sink type).. □ Germicidal lamp.............. □ Grill......................... □ Hairdryer..................... □ Heater (portable)..... □ Heater (built-in).............. □ Heat lamp....... □ Heating pad..... □ Humidifier.................... □ Incinerator...................... □ Iron........ □ Ironer........................ □ Knife sharpener............... □ Lighting throughout the house_□ Oil burner..................... □ Pressure cooker.... □ Radio (table)............... □ Radio (console)................... □ Radio-phonograph................ □ Range........................ □ Record player.................. □ Refrigerator................... □ Refrigerator-freezer combination.. □ Roaster....................... □ Room air conditioner...... □ Rotisserie broiler.. ...... ^... □ Sewing machine...... □ Shaver........................ □ Stoker.....□ Sunlamp.........................□ Television..................... □ Timer....................... □ Toaster....................... □ Vacuum cleaner......«.«....«.... □ Waffle maker.□ Washer........................ □ Water heater.....q TOTAL CHECKMARKS_________________ Vaša sodobna Reddy zaponka je eno inčo visoka— z rdečo emajlirano in zlato izdelavo. Ali bi radi imeli rdečo in zlato Reddy Killowatt zaponko, ki je prav taka, kot sem jaz? Rad bi Vam eno poslal! Vse, kar morate storiti, je to, da po vrsti zaznamujete vse ELEKTRIČNE NAPRAVE, ki jih imate v vašem domu. Potem vprašajte mamo in očeta za zadnji mesečni račun elektrike. Skupni znesek računa razdelite s 30 dnevi, da boste videli, koliko sem povprečno dnevno zaslužil za opravljanje vseh teh del. Potem izpolnite spodnji kupon in pošljite ga meni — Reddy Kilowatt. Vstavite vaše odgovore v kupon. Napišite vaše irne in naslov in o'.'pošljite kupon na REDDY KILOWATT, Box 5000, Cleveland 1, Ohio. REDDY KI.LOWAT, Box 5000, Cleveland 1, Ohio Dragi Reddy: Pregledal (a) sem vse reči, ki uporabljajo elektriko v naši hiši. Skupno je ........ označb. Razdelil (a) sem naš zadnji mesečni električni račun s 30 dnevi in ugotovil (a, da je bila tvoja povprečna dnevna plača za opravljanje vseh teh del samo ........ Prosim, pošlji mi REDDY zaponko. IME .. NASLOV MESTO MESTO ............................................ j §|f 7Ae! LLU MIN ATI N G An Investor-own.d Company Sarvinj Tha Bost Location in the Nation Popolna pojasnila o carinah in potnih listih dobite v vaši potniški pisarni ali če pokličete TCA na št. Superior 1-2020. Urad za vozne listke: Hanna Building, Euclid in 14 St. Pt-ljite se v Evropo po načinu Rolls-Royce TRANS-CANADA AIR LINES @ AIR CANADA JOS. ŽELE IN SINOV! I ZAVOD = POGREBNI = 6502 ST. CLAIR AVENUE § COLLIN WOODS K = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVaithoe 1-3118 s E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E atiiifmmmmiimtiimmimmiimmmmiumiimimMimimimuimiitmmHimiv Tel.: ENdicott 1-0583 £ URAD = GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 E*nt 62 St..17002 Lakesliore Bird. Pokličite podnevi »li ponoči HEndenton 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 20. decembra 1961 umrl naš predragi oče, stari oče JOHN VELICH Pokojni je bil rojen v vasi Izvir v župniji Sv. Križ pri Kostanjevici. V Ameriko je prišel leta 1906. V Sloveniji žaluje za njim brat Frank in več drugih sorodnikov, tu v Ameriki pa poleg nas še sestra Mrs. Uršula Kmetič in njena družina. Pogreb je bil dne 23. decembra 1961 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev Sv. Vida, kjer je daroval pogrebne sv. mašo Rev. Jošt Martelanc, ki je tudi spremljal pokojnika na pokopališče Kalvarija in do groba. Iskreno našo prisrčno zahvalo vsem, ki so ob tej težki izgubi kakorkoli pokazali svojo ljubezen in spoštovanje do pokojnega, nam izrazili svoje sočustovovanje, so prišli pokojnika kropit" molili zanj, prispevali za sv. maše za večno srečo pokojnikove duše, se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali pokojnika na njegovi zadnji zemeljski poti ali drugače pomagali, da je bil pogreb in slovo od ljubljenega očeta tako lep. Hvala vsem, ki so darovali cvetje in vence. Iz vseh naših src se zahvaljujemo zlasti častitim gospodom duhovnikom, premilostemu gospodu prelatu Rt. Rev. Msgrju. Louis Bazniku, ki je vodil skupno molitev v pogrebnem zavodu. Rev. Joštu Martelancu za pogrebno sv. mašo, pogrebne molitve in spremstvo, kakor tudi za njegove redne mesečne obiske pri bolniku in Rev. Raymond Hobartu za podelitev poslednjih sv. zakramentov. Iskreno hvaležni smo Katoliškim vojnim veteranom, Post 1655 pri sv. Vidu, ki so skupno molili sv. rožni venec za pokojnikovo dušo v pogrebnem zavodu in članom društva sv. Cirila, in Metoda št. 18 SDZ, ki so nosili krsto in se skupno udeležili pogrebnih slovesnosti. Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu se prav lepo zahvalimo za ljubeznivo postrežbo in odlično vodstvo priprav in pogrebnega sprevoda. Nepozabni naš oče naj uživa večni mir pri Bogu in večna luč naj mu sveti! Mi ga bomo ohranili v trajnem, hvaležnem spominu do konca naših dni, dokler se z njim ne snidemo V Večnem življenju. Žalujoči sinova JOHN in FRANK hčerka MRS. ANN KINSELLA SNAHI, ZET in DRUŽINE Cleveland, Ohio. 25. januarja 1962.