UreAnlStvo:
Schillerjeva cesta šterv. 3,
a« dvoriSču, 1. nadstropje.
« *
Rokopisi se ne vračajo.
* «
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrunkirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-äh^ejo.
NARODNI
DNEVNIK
DpravnlStvo :
Schillerjeva cesta Stev. S. Naročnina znaSa za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12«) četrtletno ... K 6 80 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'—' za vse druge de-	|
žele i. Ameriko K 30'-Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.:
Stev. 60.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 15. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Klerikalizem in narodnostna ideja.
n.
Kako nasproten, sovražen in naravnost nevaren je klerikalizem narodnostni ideji, nam najbolj jasno kaže takozvano „rimsko vprašanje", o katerem se še dandanes govori na vseh katoliških shodih in na vseh prižnicah v katoliških cerkvah.
Italijanski narod je imel kakor vsak narod na svetu pravico združiti se v jednotno državo ter si vstvariti skupno domovino pod narodno vlado. Nad tisoč let je bila Italija razcepljena na veliko število državic, katerih vladarji so se navadno med seboj vojskovali, se vezali s tujimi, neitalijan-skimi vladarji ter zasledovali tako svoje zasebne, ne skupno narodne koristi. Kulturno je bil nar^d pač jedin, imel je skupen pismen jezik, skupno literaturo, — skupno narodno kulturo, toda do politične edinosti, do skupne domovine in neodvisnosti se ni mogel preriti. Čeprav so najboljše politične glave v raznih dobah prišle na to idejo ter jo poskušale uresničiti, ni se jim nikdar posrečilo. Šele ko je začetkom 19. stoletja postala ideja o združenju in osvoboditvi Italije splošno narodna, ko so se ji vsi najboljši sinovi italijanskega naroda posvetili, ko so nje uresničenju cel« generacije žrtvovale svoje duševne in telesne moči in svoja gmotna sredstva, ko se je v tej ideji, v teh bojih, nrakah in preganjanjih, ki so trajala do 1870. i., takorekoč ves narod moralno prerodil in dvignil na višjo mo-ralno stopinjo — je ideja sama zmagala, Italija je bila osvobojena in zje-dinjena, čeprav so italijanski generali in admirali bili večkrat na bojiščih premagani. Moč ideje je močnejša ko bajoneti, ne da se vtopiti ne v potokih krvi, ne v ječah udušiti. Narod, katerega dušo ogreva ljubezen do svobode, katerega voljo krepi težnja po samostojnosti in katerega razum in dejanja vodi ideja proste skupne domovine, je nepremagljiv in pride vedno do svojega cilja. Ta svoj cilj je tudi italijanski narod dosegel in dne 20. septembra 1870. ko so kraljeve italijanske čete prekoračile prag rimskih vrat, je bilo delo osvoboditve in zedi-njenja in osvoboditve dovršeno — Rim je postal zopet prestolnica svobodne, narodne italijanske države. Vsi narodi in vse države tega sveta so to dejstvo molče odobrile in priznale — edino le južnoameriška republika Ekvador, v kateri so bili klerikalci absolutni gospodarji, je protestirala proti temu, da je Italija vzela Rim, v katerem je do te dobe vladal papež.
Italijanska vlada je po proglasitvi Rima za prestolnico italijanske države izdala takozvani garancijski zakon, s katerim se papežu priznava Vatikan, Lateran in vila Castel Gandolfo v neomejeno last. Na teh tleh izvršuje papež vladarsko oblast ter vlada v Vatikanu tako neodvisno in samostojno, kakor kralj na Kvirinalu. Poleg kra-
ljevskega dostojanstva je bila papežu v garancijskem zakonu določena civilna lista v znesku 3,225.000 lir (približno toliko kron) na leto, zajamčena mu je bila prostost v vsakem oziru in obramba, ako bi mu je bilo v kteremkoli obziru treba.
Kakor vidimo, je torej papež zgubil samo večjidel svojega državnega teritorija (izvzemši Vatikan, Lateran in Castel Gandolfo), narodna italjanska država mu je pa priznala in pustila vladarsko čast in vladarsko neodvisnost in je bila pripravljena mu dati vsakoršno odškodnino za zgubljeni del njegovega nekdanjega državnega ozemlja. Ta zguba je bila torej, to posebno povdarjam, čisto materijalna in ne moralna in človek bi mislil, da bode papež, ki je na tem svetu namestnik onega ki je učil: „In če ti kdo vzame plašč, daj mu tudi suknjo" potem nauku ravnal, sprejel ponudbo in ponujano spravo z narodno italjan-sko državo. Toda papež je storil vse kaj druzega: Ekskomuniciral je ita-ljansko kraljevo rodbino iz katoliške cerkve, izdal prepoved „Non expedit", ki brani vsem katoličanom udeleževati se političnih volitev v združeni Italiji. (Ta naredba je bila pri letošnjih držav-nozborskih volitvah v Italiji zopet preklicana, kar pa ni klerikalcem mnogo pomagalo), proglasil je samega sebe za „Vatikanskega jetnika", odklonil dovoljeno mu civilno listo in skrbel za to, da je duhovstvo po vsej Italiji in vsem katoliškem svetu začelo agitacijo proti italjanskis vladi, ki mu je „uropala Rim" ter akcijo za to, da se mu Rim zopet vrne. Po vsem svetu so se začeli organizirati romanja vernih katoličanov v Rim, kjer še dandanes prirejajo v Vatikanu hrupne demonstracije proti italjanski vladi in zahtevajo, naj se Rim Italiji vzame in vrne „pa-pežn-kralju". Klic: živio „papež-kralj" je nekaj navadnega na takih romarskih slavnostih v Vatikanu.
Ultramontanec Chenon piše, da je papež s svojim Non eipedit hotel doseči to, da bi bila kraljeva dinastija osamljena v boju z revolucionarnimi elementi v deželi.
Konec prih.
XI. — VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(PiSe ußitelj A. P.)
Dalje.
VII.
Če država učiteljstvo odslovi, mora to iznova beračiti, kar je ponižujoče; regulacija se zavleče in beda se poveča; ker dežele ne bodo zadostno izboljšale učiteljem plač, se čez nekoliko let mora iznova začeti beračenje za zvišanje plač. Če se učiteljstvu definitivno ne regulirajo plače, izgubi ugled pri ljudstvu, izgubi pa tudi veselje do dela in škodo ima narod.
In baš za majhne narode je šolsko in učiteljsko vprašanje eminentne važnosti, ker šolstvo daje narodu notranjo moč, da se razvija in napreduje
vkljub vsem sovražnim navalom. Za nas Slovence pa je šolsko in nčiteljsko vprašanje naravnost življensko vprašanje. Živimo med dvema močnima kulturnima narodoma, ki nas hočeta asimilirati. V tem neenakem boju bomo zmagali le, če bomo svojim nasprotnikom v duševni moči in kulturi ne le enaki, temveč če jih bomo celo nad-kriljevali, kajti kar nam manjka na številu, to moramo nadomestiti z notranjo močjo, ki jo more imeti le vrlo izobražen in jako zaveden zarod. Tak zarod pa nam more vzgojiti le dobro šolstvo in učiteljstvo, ki bo posvetilo vse svoje moči vzgoji in pouku, ne pa učitelj, ki ga mori skrb za vsakdanji kruh in ki je vsled bede odvisen od vsake sapice.
Gotovo, da je od rešitve učiteljskega vprašanja odvisna v veliki meri usoda slovenskega naroda in torej bi naj vsi v resnici narodno čuteči sloji z vsemi močmi podpirali nčiteTjstvo pri njegovem prizadevanju, da se mu na zgoraj omenjeni način definitivno urede plače.
Narodni učitelji smo, in ker je Slovensko učiteljstvo vedno vršilo svojo dolžnost napram svojemu narodu, sme pač zahtevati, da stori slovenski narod svojo dolžnost do svojega učiteljstva, ko to potrebuje pomoči naroda. Pa ne le zaradi učiteljstva, temveč že tudi zaradi samega, sebe bi se moral slovenski narod zavzeti za regnlaeijo učiteljskih plač.
Toliko govore in pišejo, kako smo Slovenci zaostali, kako nam je na vseh koncih in krajih treba, da se ojačimo napram tujim navalom. Vsepovsod se kaže na učiteljstvo, češ, delujte za napredek naroda, dajte za to in ono ter podpirajte moralno in gmotno to in ono velevažno naxodno institucijo.
Slavna gospoda, brez nič ni nič, vsako delo stane; delo v društvih stane, izobraževalno delo stane, obrambno delo stane; časopisi i. dr. niso zastonj, in pri svoji beraški plači mora učitelj vsak vinar prej desetkrat obrniti v roki, preden ga izda. Učiteljstvo ima ima že danes toliko stanovskega in narodnega davka, da pač pri najbolji volji ni mogoče ga povišati in naj je še tako potreben.
(Dalje prih.)
Politična kronika.
Iz parlamenta Prvo čitanje predloga o rekrutih bo trajalo menda do srede. Jutri popoldne se sn.de železniški odsek ter začne takoj razpravljati o vladnem* predlogn o podržavljenju železnic. Vlada želi, da bi se posvetovanja v odseku kolikor mogoče pospešila in predlog čim prej izročil zbornici, katera bi morala rešiti vprašanje do Velike noči. Nemci pa bodo delali v odseku težave in odločno zahtevali, da se jim izpolnijo vse narodne zahteve glede uprave za podržavljenje določenih železnic. Med drugim zahtevajo, naj se poleg generalnega ravna-
teljstva osnujeta še dve lokalni ravnateljstvi, eno za nemške proge drugo za češke. Ako bi Čehi delali podobne težave bi „močna" Bienerthova vlada proglasila to morda za obstrukcijo, Nemcem bode pa takoj ugodila, da dokaže, „da ne stoji pod nikakim vetom" in da ji je „zakonitost in pravičnost" nad vse, kakor je baron Bienerth 10. tm. deklamiral v parlamentu.
b Av8tro-srbskl spor. Na Dunaju ni vsebina srbske okrožnice zadovoljila. Ta teden se pričakuje odgovor na korak avstro-ogrskega poslanika For-gacha. Srbska vlada bode odgovorila, kakor se čuje, da je pripravljena stopiti v pogajanja o trgovinski pogodbi, kar se pa drugih vprašanj tiče, se bo pozivala na svoja izvajanja v okrožnici. „Zeit", ki dobiva informacije iz vladnih krogov, piše: „Ako bode ta odgovor v resnici tak, bi bila avstrijska vlada prisiljena, storiti prav odločen korak, s katerim bi dala Srbiji še enkrat priliko, da premeni svoje postopanj e." Ali misli s tem inspirirani dunajski list na ultimatum, ni jasno. Dunajski listi očitajo Turčiji, da ravna sama proti sebi in svojim koristim, ako pod pritiskom Rusije, Anglije in Francije dovoljuje Srbiji uvažati prek svojega ozemlja vojni materijal. Svarijo Turčijo pred srbsko invazijo v novopazarski sandžak. Vladna „Wiener Allg. Ztg." piše, da so srbske zahteve glede sandžaka nar letele na odločen in nepremagljiv odpor Avstrije in sicer tudi v tem slučaju, ako bi bila Turčija dobrovoljno pripravljena takim srbskim zaktevam vstreči. V sandžaku bivajo Srbi in Albanci in afco bi se Srbija dežele polastila, bi vsled tega baje nastalo večno prelivanje krvi. „Diplom. Korresp." piše, da se srbska vlada pripravlja zasesti sandžak in da je že 12 tisoč mož oboroženih in porazdeljenih v čete, ki stopijo baje že 27. t. m. v akcijo. To bi bilo, tako pravi „Diplom. Korresp.", napoved vojske.
v Slovanska jednota bo dovolila svojim članom baje pros ost glasovanja o predlogu o rekrutih da tako omogoči gladko rešitev prvega čitanja. Taao poročajo nemški listi in mi smo po vsej pravici radovedni kako se bode ta „opozicija" še razvila.
v Dr. Ploj o. položaju. „Polnische Korresp." prinaša izjavo posi. dr. Ploja, člana parlamentarne komisije Slovanske jednote o položaju. Dr. Ploj pravi: „Ne da se tajiti, da si stranke resno prizadevajo rešiti vladne predloge (predlog o rekrutih in predlog o podržavljenju železnic). Prav tako se pa tudi ne da tajiti, da se uveljavlja prav resno gibanje proti obstrukciji in proti ob-strukcijskim poskusom. Tega gibanja pa ne smemo podcenjevati. Tudi z nepričakovanimi dogodki treba računati, posebno z obzirom na to, da se tu in tam pojavlja nezadovoljnost. Vendar pa se da domnevati, da velika večina opozicije misli na to, kako bi omogočila vse dogodke, ki bi utegnili neugodno uplivati na redno parlamentarno delo. Velika nasprotstva, ki so se pojavila v
zadnjem času, se bodo gotovo tolažila in potem bo morda mogoče delati za nadaljnjo parlamentarizacijo kabineta. Ta izjava je naslovljena v prvi vrsti na češke radikalce z željo, naj bi, ako jim je v resnici kaj na opozicijonalnem stališču, raiše o p ustni svoje strankarske tržuje in naj ui untali vSlovanshi ignoti, kateri naj bi pomagan vzdržati opozicionalni značaj.
v Proti češkim uradnikom. Kakor smo že poročali je izdal minister notr. rečij zaupno okrožnico na okrajna glavarstva, katera poziva, naj strogo nadzorujejo nacijonalno delovanje češkega državnega uradništva in naj o tem vladi poročajo. Nacijonalnega hujskanja nemškega državnega uradništva to ministerstvo seveda ne vidi. Sedaj je izdalo isto ministerstvo naredbo, s katero prepoveduje uradnikom vstopati kot člani v društva izrecno narodnega značaja. Da je ta naredba naperjena samo proti Čehom in even-tuvalno proti Slovencem, ako se razširi tudi na druge dežele, je jasno, kajti „društvo izrecno narodnega značaja" je zelo elastičen pojm in bode "jmel za češka društva prav gotovo čisto drug pomen kakor za nemškadruštva. O tem ni dvoma Naredba pa je nov dokaz, da se avstrijske vlade ne morejo povspeti nad policijstvo ter da vidijo svojo glavno nalogo ne v pravem vladanju t. j. v sistematičnem odstranjevanju ovir, ki se stavijo mirnemu in prijateljskemu sožitju raznih narodnosti in stanov nasproti ter v združevanju te pestre množice v harmonično celoto, ampak v sistematičnem vstvarjanju novih zaprek in poostrovanju starih nasprotstev, ki branijo in in prečijo zdrav kulturen in gospodarski razvoj državnega organizma. Nova naredba je čisto navadna, nepotrebna in škodljiva policijska ši-kana, ki bo razburjenost samo po-množevala.
a Bolgarsko časopisje polemizira proti oftcioznemu „Vremenu", ki je pisala, da se je javno mnenje na Bolgarskem naklonilo Srbiji. „Večernapošta" piše, da je zbližanje s Srbijo nemogoče tudi če bi ta premenila svojo mace-donsko politiko. Zveza s Srbijo je bila mogoča le pod starim turškim režimom, sedaj pa ne več. Bolgarsko se mora sedaj na znotraj konsolidirati in v ta namen ji je potrebno sporazumljenje s Turčijo in nobeno drugo balkansko državo.
. b Politični položaj na Ogrskem je
bil dobro opisan v članku, ki ga je prinesel „Nepszava" z Dunaja 11. t. m. Članek pravi: „Ogrska vlada prav dobro ve, da je načrt o kartelni banki že danes pokopan. Samostojne banke ne bo mogoče ustanoviti, ker se temu vladar upira. Če pa Kossuth vkljub temu pravi, da bode stavil predlog o samostojni banki, pomeni to toliko, da bode v resnici stavil tak predlog, da bode pa, ko bo odklonjen — glasoval za podaljšanje privilegija skupne banke. To se bode pa tako-le zgodilo: Ko bodo pogajanja o banki končana in ne bo več mogoče uradno tajiti, da se načrt kartelne banke ni sponesel, bo ogrska vlada podala demisijo. Wekerle je ob tej priliki priporočil vladarju, naj pokliče Kossutha in Apponyija prva v avdijenco. Ta da bodeta kralju predlagala osnovanje samostojne banke, kar bode pa odklonjeno; na to bodeta prosila dovoljenja, da bi smela o tej odklonitvi poročati stranki neodvisnosti, katero bodeta pozvala, naj v interesu sporazumljenja s kraljem sprejme podaljšanje privilegija skupne banke. Pri tem se bodeta sklicevala na to, da bi vstrajanje na zahtevi samostojne banke vedlo zopet v take težave, kakor zahteva madžarske komande. Po nedavnih skušnjah pa sta Kossuth in Apponyi pre-
pričana, da bi oli nov razpor med narodom in krono nemogoč. V isti seji stranke neodbvisnosti bo stavil Kossuth ta predlog kot vprašanje zaupanja ali nezaupanja in seveda bo komaj 8 do 10 poslancev v celi stranki, ki bi se upalo izraziti mu zaupanje. Na čelu uovega kabineta bo Apponyi minister notranjih zadev, Andrassvi pa ne bo v tem kabinetu". Tako opisuje gladio soc. demokratov razvoj in rešitev za sedaj odgodene ogrske ministrske krize — in vse kaže, da bi se vtegnilo vse tako ali približno tako zvršiti.
Dopisi.
v Narodnost nar. stranke v Št. Petru pod Sv. Gorami.
Pod tem naslovom se je zljubilo nekemu dopisniku „Slov. G." od 4. sušca t. 1. tudi mene nekoliko ogledati. V'čast bi si sicer štel, ako bi bil mogel k zmagi narodne stranke v Št. Petru ob času občinske volitve res kaj pripomoči. Ali tega ni bilo treba in me tudi nihče vabil ni — ker, se večina vrlih Št. Petranov zaveda svojih dolžnosti napram oholemu postopanju nekaterih nepoklicanih „nebodi jih treba" slojev, ki hočejo privesti nevedno ljudstvo v sovraštvo do svojih soobčanov. Gospodje roko na srce in vprašajte svojo vest, če to strinja z vašim poklicem? Očitate nam, da smo neprijatelji Slovencev! Kdo je večji neprijatelj Slovencev, ali tisti ki jim mirnim potem pusti njih duševni razvoj in jih le poučuje — ali pa tisti — ki brata tira v sovraštvo zoper sobrata in ga dela sebi snžnjega ? To ni Kristusov nauk — to je nauk farizej cev.
Očital mi je ta dopisnik da sem zbobnal nekaj volilcev iz Orešja, ki so pripomogli narodni stranki do zmage. Fej! takemu dopisniku, ki tako podlo in nesramno laže ter se skriva za ime odgovornega urednika, Rečem ti, ptiček — ki te sicer nekoliko poznam, da si nesramni „lažnivec" in ostaneš tako dolgo, dokler mi svoje trditve ne dokažeš. Kakor se iz Tvojega skromnega dopisa razvidi, si res „duševni revček" v politiki in Ti naprej povem, da boš s svojo oholo grožnjo: „Rekurirali smo zoper volitev v vseh 3 razredih" — presneto malo opravil — ampak točil bodeš še debelejše solze za svojo bedarijo, kajti vrli napredni Št. Petrani bodo stali kot skala v opravičenem boju za slovensko napredno stvar.
Čast vrlim naprednim Št. Petra-nom. —
Josip A. Cugmus, šolski vodja.
Štajerske novice.
o Dva lepa shoda. Včeraj 14. t. m. sta se vršila zaupna shoda v D o b-j e m pri Planini in v V e z o v j u pri Slivnici. Vočigled skrajno slabemu vremenu in z ozirom, da sta bila shoda omejena samo na povabljene, sta oba shoda jako dobro uspela. V Dobjem se je v gostilni g. M. Lapornika zbralo do 70 najboljših kmetovalcev iz cele občine. Z zanimanjem so sledili pod predsedstvom g. naduč. Pulka izvaja-ojem urednika Spindlerja iz Celja, ki je v daljšem govoru pojasnil se-dajni politični položaj ter osobito nekatere važne v drž. zbornici vložene predloge, v prvi vrsti starostno zavarovanje. G. Andrej O se t iz Št. Jurja ob j. ž. je razkladal pomen kmetijske organizacije, osobito v kmetijskih podružnicah, dalje o narodni zavednosti, o pomenu izobrazbe itd. G. nadučitelj Pulk o je v drastičnih besedah naslikal sleparsko delovanje klerikalcev, laži „Slov. Gosp." ter očitanje Brezverstva somišljenikom narodne stranke. „Če pa nas hočejo zato imenovati brezverce", pravi, „ker nočemo verjeti Gospodarjevih laži, pa smo radi brezverci." — Shod je bil za Dobje, kjer se jih vrši tako malo, velikega pomena.
V V e z o v j u pri Slivnici se je v gostilni g. Čretnika zbralo 70—80 ljudi, tudi precej žensk. Z vneto pozornostjo so sledili izvajanjem urednika Vekosl.
Spindlerja, ki je v pr7! vxsil naslikal verolomno postopanje dr. Korošca, ki je na shodih kot kandidat vse mOftO^e obljube delal, a nobene od teh izpolnil, da, celo Issedo i« prelomil, ker J c glasoval za ogrsko nagodbo v škodo naših živinorejcev in vinogradnikov. Dalje je orisal politične dogodke zadnjih dni ter posebej tudi viau'^o oredlogo o starostnem zayaro-vaiijf. Njegova izvajanja, posebno tudi ona o anek:iji Bosne in o vojski s Srbijo, so žela obilo pohvale. Govorila sta še gg. Andrej O set »u g. nadučitelj K u r b u s. Shod bo imel očividno najlepše posledice in bo dvignil zavest in čut skupnosti somišljenikov stranke v slivniški in kalobški občini. Ljudje so ob odhodu klicali, da želijo še večkrat enakih shodov. — Na obeh shodih se je sprejela sledeča rezolucija:
Zborovalci na shodu v Dobjem (Vezovji) dne 14. marca 1909
1.	odločno obsojajo verolomnost dr. Korošca, ki je našemu kmetijstvu na škodo proti svoji obljubi glasoval za nagodbo z Ogrsko;
2.	zahtevajo od drž. poslancev, da z vso odločnostjo zastopajo naše gospodarske koristi, osobito z ozirom na starostno zavarovanje;
3.	zahtevajo, da slov. poslanci z vso odločnostjo branijo naše narodne pravice nasproti vladi in Nemcem;
4.	odločno obsojajo hujskanje na vojsko s Srbijo; •
5.	želijo mirnih in sporazumnih volitev v deželni zbor.
o Deželnosodnl svetnik Sni olle v Celju je zelo mogočen nemški gospod. Saj ga že njegovo nemško ime k temu sili! Pred kratkim je imel zaslišati g. P. v disciplinarni preiskavi rogaškega sodnika Pavličeka v znani, od nas opisani aferi. — Dasi je g. Smolle dobro vedel, da je g. P. Slovenec, mu je vseeno poslal nemško vabilo. Ali ni to izzivanje? Ker g. P. ni sprejel nerazumljivega dopisa, pa mu je poslal lastnoročno pisanega slovenskega. — Torej dvakratno nepotrebno delo in potrata časa! In to samo iz malenkostne nagajivosti in nacijonalnosti nemškega sodnika! G. Smolle je ostal samo dosleden, ako je pri zaslišanju kazal „Siidmarkine" vžigalice. Nalašč ali samo slučajno? — Kot praktikant fnngira v Smolletovem oddelku neki Jaklitsch, Nemec seveda, ki je moral biti sila vročekrven burš, ker ima obraz ves razsekan. Ta gospod ne zna slovenski in piše zapisnike kar po posluhu. Da dela tako na stotine napak, to ga nič veliko ne skrbi. So pač vzorne razmere pri naših sodnijah!
o Občinske volitve v Celju. Danes voli III. razred. Udeležba je bila dopoldan slaba; izmed približno 400 volilcev, ki so prišli na vrsto, jih je volilo komaj 157 (med katerimi pa je bilo vse polno pooblastil). Mali obrtniki so imeli v soboto „pri kroni" nek sestanek, na katerem so sestavili lastno kandidatno listo za 3. razred, ki pa je dobila doslej le zelo malo glasov. Terorizem je v Celju, kjer se še vrše volitve javno, prevelik.
v V seji „Zveze narodnih društev" minulo soboto se je izrekla posebna zahvala odhajajočemu g. iur. Al. Trstenjaku za njegovo vzorno vodstvo zveznih knjig, tajniških poslov in blagajne. — „Zveza" šteje sedaj 78 članic. Prihodnje nedelje in praznike priredi poučni zborovanji v Središču in ptujski okolici. — Za bodočega kulturnega zgodovinarja spodnještaj. Slovencev bo nudila zanimive podatke njena statistika o, postanku, delu in stanju spodnještaj. narodnih nepolitičnih društev. — Občni zbor „Zveze nar. dr." — Zanimalo bo tudi, da se v Celju pripravljajo na poletje poljudna znanstvena predavanja v večjem
obsegu, nekak odlomek ljudskega vseučilišča. Sodelovalo bode učiteljstvo, vsenčiliško dijaštvo in narodna društva.
d Telovadnico v „Sokolskem •lomu" si je včeraj ogledalo večje število telovaacev telOVdfikinj zagorskega „Sokola". Obširna in lepa telovadnica našega celjskega „Sokola" je vzbujala splošno občudovanje. Po ogledu telovadnice se je sešla družba izletnikov pri „mestu Gradec", kjer se je zapelo nekaj lepih pesmi.
v V celjski „ueraški hiši" ni vse v redu. Ljudje si pripovedujejo, da sedanja gostilničarka toži odbrv. Slišijo se tudi pikantne stvari o dogodkih na zadnjem „lovskem plesu", za katere bi se moralo zanimati drž. pravdništvu.
v Celjska mestna šparkasa, ki ima svoje uradne prostore v veliki hiši pri kolodvoru, prav čedno nazaduje. Poročali smo že, da se je meseca prosinca t. 1. pri tem zavodu vzdignilo 138.712 43 K več kakor pa vložilo. Meseca svečana pa je ta nemška šparkasa zopet nazadovala za 45.13418 K, vsega skupaj je torej izgubila na hranilnih vlogah v prvih dveh mesecih tega leta 138.846*61 K. Za varnost te nemške šparkase jamči samo celjsko mesto. Slovenci imamo v Celju slovensko „ Ju-žnoštajersko hranilnico", za katero jamči pet nezadolženih okrajev. Ta slovenska hranilnica ima svoje prostore v narodnem domu v Celju.
v Notarski kandidat „Dr." Kari Balogh je bil v soboto na graški univerzi pronoviran doklorjem prava. Vprašamo le, pri katerem gospodu notarju pa službuje ta takozvani notarski kandidat in pri kateri zbornici pa je on vpisan kot taki ? Dolžnost celjske zbornice bi bila, da se za to zadevo malo pobriga.
d V Sp. Hudinjl pri Celju je kupil od E. Kukeca prejšnji gostilničar „pri jelenu" g. Jos. Koštomaj gostilno „pri divjem možu". Kakor slišimo, heče g. Koštomaj hišo in gostilno prenoviti in popraviti.
o Klati se okrog neki 31 letni postopač brez dela Franc Legvart iz Šmartnega v Rožni dolini. Svarimo pred njim zasebnike in obč. urade.
o Španske sleparje hočejo sedaj nadomestiti ruski sleparji. Oblasti so zvedele, da pišejo sedaj gotovi ljudje iz Rusije lahkomiselnim ljudem pisma, v katerih jih pozivajo, naj se z malimi ali večjimi doneski udeležijo vzdiga neizmernih zakladov. To je pa navadno sleparstvo in svarimo torej naše ljudi, naj ne nasedajo goljufom.
v Pravila čebelarske podružnice v Grlžah je vlada potrdila. Na delo sedaj tovariši čebelarji!
o Vojaški konji se bodo oddajali kmetovalcem v rabo proti oskrbi kakor vsako leto. Kdor se zanima za to, si naj naroči posebni zvezek s pogoji (bedingungsfeft), ki se dobi v državni tiskarni na Dunaju in naj povpraša po županstvih.
b V Globokem pri Brežieah se je vršil v nedeljo 14. t. m. občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice, na katerem je predaval g. Miloš Stibler, potovalni učitelj „Zadružne Zveze" v Celju o rajfajzenovkah in vinarski zadrugi.
b Iz Cvena pri Ljutomeru. Tukaj je umrl po dolgi bolezni dne 8. t. m. Anton Senčar, posestnik in gostilničar, star 66 let. Bil je vrl napreden narodnjak. S pokojnim Ivanom Rajhom, znanim narodnim korenjakom, sta bila že kot mladeniča tovariša in prijatelja (pevca prvega slovenskega pevskega društva v Ljutomeru) ter sta pomagala probujati narod. Bil je tudi jako marljiv iu podjeten mož, toda sreča mu ni bila mila in to ga je na stare dni potrlo. Naj mu bode žemljica lahka!
d Umrla je včeraj zvečer gospa Ana Šribar, žena tukajšnjega klobučarja in posestnika gosp. Fr. Šribarja, N. v m. p.!
d Na Zidanem mostu se snuje podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
d Oirauei je 23 letni mehanik Kovači«, doma is Škofjevasi pri Celju, na svojem stanovanju v Mariboru tri dijake, ki so tudi tam stanovali. Skupna škoda . ;naša okrog 100 kron. Kovačič je pobegnil.
d V Hočah se je vsled „hvale-vredrega pospeševanja" od obč. odbora ustanovila znova — nemška požarna bramba. Načelnik je nemškutarski krčmar Stanitz.
d Propadli so Nemci in nemšku-tarji pri obč. volitvah na Zg. Poljskavi. Izvoljen je samo jeden Nemec Hermann.
d Ustrelil se je v Gorici 22 letni pešec 47. pešpolka Broš. Ustrelil se je s svojo službeno puško.
d Obesil se je minul četrtek vi-ničar Jože Robar v Črešnjevcu iz strahu pred kaznijo, ker se je dognalo, da je kradel vino. Trnplo so odnesli v mrtvašnico v Zg. Radgono.
Občinske volitve na Muti so se vršile 4. t. m. Sicer je za Slovence skoraj vseeno, kdo načeluje nemškim purgarjem, Erber ali pa Barth, zakaj duh ostane isti, dokler se razmere korenito ne izpremene. Zanimivo pa je, kakšnih sredstev se poslužujejo ti ljudje, kateri nosijo na jeziku samo pravičnost napram Slovencem, kakor ravno recimo paša Erber. Volitve so tajne, kakor določa zakon. A muški veljaki niso tako neumni, da bi iz tajnih volitev ne znali napraviti javnih. Vsem volilcem so bile namreč dostavljene na zadnji strani numerirane glasovnice. In tako zdaj natančno vedo, kateri so proti njim glasovali ter jih lahko stiskajo, da se bodo do prihodnjih obč. volitev premislili imeti drugačno mnenje, kakor Erber. Zakaj na Mati morajo Jjudje tako plesati. kakor Erber gode, pa tudi tako misliti, kakor on hoče. To se je pokazalo kakor že večkrat tudi pri teh občinskih volitvah. Udeležba je bila jako velika, ker je volilo nad polovico volilcev. K taki udeležbi je brez dvoma pripomoglo to, da so volitve tajne. Pripomogla je pa tudi agitacija. Slovenci so si namreč zadnji dan prepisali volilne imenike, ker je tako ree vedno dobro meti v rokah. In to dejstvo je Mutčane menda nekoliko pogrelo, zato so se tako udeležili, četudi jih je prišlo pred tremi leti volit iz vseh treh razredov baje komaj 21 volilcev. Kljub znatnemu cepljenju glasov je zmagal seveda Erber s svojimi kandidati, ker ima tako vse volilce v svoji oblasti. Na ene pritiska gmotno, na druge pa moralno; in le malo jih je, do katerih ne seže njegov vpliv. In tako se zgodi čisto amevno, da ga ljudje na eni strani kolnejo na drugi pa volijo. Ako bi imeli Slovenci kak uspeh od novih volitev, bi 'se bili pritožili ter bi bile gotovo ovržene, ker se je kršila z numeriranimi glasovnicami tajnost. Samo zgago delati pa ne marajo. Izmed Nemcev in nemškutarjev pa nima nikdo toliko korajže, če so se prav preje široko-ustili okrog. Vsi se bojijo Erberja in njegove, jeze, četudi je čisto miren in dostojen človeček, če ga ne razkači kaka slovenska zastava.
v Prispevki meseca februarja „Družbi sv. Cirila in Metoda". Družba je v februarju dobila iz nabiralnikov 144873 K, od podružnic 2413'01 K, od zbirke časnikov 92440 K in raznih prispevkov 1627'06 K.
Hranjsfte novice.
o Ravnatelj klerikalne Zadružne zveze v Ljubljani postane, kakor se poroča, kaplan Traven, ki je bil do-
zdaj -vodja tovarne za iesne izdeiKe v Stražišču. Zdajni ravnatelj dr. Pegan II»ICh koc dež. oabornik in odvetnik preveč dela.
o Kranjski dež. posi. Plantan se z veliko vnemo oklepa predsedniškega mesta pri „Mestni hranilnici ljubljanski", dasi se dobro zaveda, da se spodtika nad njegovim predsedovanjem gotovo več kakor 99% ljubljanskega prebivalstva in pristašev narodno napredne stranke, ki ga je izvolila v občinski svet in odtod v upr. svet. Veleva se, da predsednik ne sme pri zavodu nič zaslužiti, Plantanova notarska pisarna pa je strankam, ki prosijo za posojila pri „Mestni hranilnici" nekam sumljivo vabljiva in to ne zastonj, kakor je to vsakemu Ljubljančanu notorično. Kako se je Plantan spravil do predsedniškega stoica in kako se ga sedaj krčevito drži, o tem se čujejo govorice, ki zanj niso laskave. Dr. Oražen je izstopil iz upr. sveta pretekli mesec, češ, da ne more zagovarjati, da je v interesu zavoda, da predseduje ta notar. Občinski svet je sedaj soglasno dr. Oražna izvolil zopet v upravni svet, iz česar sledi, da Plantan pri občinskem svetu ne uživa več zaupanja in da odstopi. Plantan pa si je stvar premislil, ker mu ne zadoščajo migljaji. Interes zavoda in ugled stranke veli, da odloži Plantan končno že enkrat predsedniško mesto.
o Jelačinova tovarna za kavine surogate preneha meseca maja s proizvajanjem cikorije, ker je Jelačin prodal stroje in vse znamke za 100.000 kron češki delniški družbi, ki ima v Kolina in Prostejevu tovarne. Čehi nameravajo odločen boj proti Francku in Kathreinerjn, kojih Jelačin ni mogel spodriniti, dasi je imel izvrstno blago. Pri tem bo Čehe gotovo podpirala vsa slovenska javnost.
Koroške novice.
d Pod nemškonacijonainin^pravo-sodnim ministrom. Doslej je bilo v navadi ne samo na Koroškem, ampak tudi po drugih slovenskih pokrajinah, da nemški odvetnik, ki ne razume slovenski, za prevod kake slovenske vloge pri sodišču, kateri prevod si je moral oskrbeti, ni dotični stranki, ki je slovensko vlogo vložila, ničesar računal. Sedaj so na Koroškem to spremenili. V neki prizivni zadevi pri okr. sod. v Podkloštru je prizivatelj vložil priziv v slov. jeziku. Priziv je bil zavrneu, nasprotni odvetnik pa je postavil v troškovnik tudi znesek 5 K za prevod prizivnega spisa iz slovenščine v nemščino. Prizivpo sodišče mu je to tudi priznalo, istotako najvišji sodni dvor. Ta praksa bo sicer v prvi vrsti zadela narodne mlačneže, vendar bo pa dale-kusežnega pomena, ker nasprotni odvetniki si bodo dali prevajati slovenske vloge tudi, če bodo razumeli slovensko. Vsekakor je to nov udarec slov. jeziku na Koroškem. Hochenbur-gerjevo pest torej že povsod primerno čutimo!
Primorske novice.
d Dvoboj zaradi žene. K ženi poročnika barona Perglerja v Pulji je zahajal nadporočnik generalnega štaba pl. Rosen. Zato je bil med obema v petek dvoboj na pištole; Rosen je bil
zadet v srce.
? _
najnovejšo brzojavna in telefonica poročila.
Pred odločitvo.
b Belgrad, 14. marca. (Brz. „N. D.") Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, bode srbska vlada podala jutri odgovor
na Forgacnov odločni koran v Belem gradu. Srbski odgovor konstatira z ozirom na srbsko okrožnico z dne 10. marca, da so razmere z Avstro-Ogrsko normalne. Glede trgovinske pogodbe opozarja Srbija, da jo je ona že postavno rešila in da je pripravljena isto provizorično do konca leta podaljšati. Ako pa nameravata ogrski in avstrijski parlament pogodbo spremeniti, naj se event. spremembe naznanijo srbski vladi, da se bo vedela odločiti, če se spusti v pogajanja ali ne. (Ta nota ne spolnjuje avstro-ogrskih zahtev in zategadelj je pričakovati na-daljnega poostrenja razmer med Avstro-Ogrsko in Srbijo.)
b Belgrad, 14. marca. (Poseb. brz. „Nar. Dn.") Vlada namerava vprašati dunajski kabinet, zakaj se je trgov, pogodba s Srbijo postavila na dnevni red v parlamentu, posebno ker ga je že srbska skupščina odobrila. Srbija hoče s tem velesilam pokazati, kako Avstro-Ogrska postopa s Srbijo v tem čisto gospodarskem vprašanju. (Glej srbsko noto.)
b Belgrad, 14. marca. (Poseb. brz. „Nar. Dn.") Tu so zaprli neko Jeleno Milovanovič, žensko sumljive preteklosti, radi soudeležen j a pri vohunstvu.
b Zemun, 14. marca. Odbor za narodno obrambo je naznanil, da namerava srbski prestolonaslednik inspicirati obmejne čete. Vojni minister odobrava ta sklep, dočim je minister zunanjih zadev proti temu.
b Berolin, 14. marca. Kakor poroča „Lokalanzeiger", se je pritožil avstrijski poslanik Forgach pri ministru zunanjih zadev Milovanoviču zaradi napadov na avstrijske obmejne straže in zahteval takojšnjo remeduroj b Saloniki, 14. marca. Neko za Srbijo namenjeno pošiljatev streliva in dinamita so tukaj do nadalnjih odločitev shranili v turško skladišče za strelivo.
b Berlin, 15. marca. (Brz „N. D,") „Lokalanzeiger" poroča iz Belgrada glede današnje srbske note, da je sedaj ležeče na avstrijskem in ogrskem parlamentu, da se odobri trgovinska pogodba s Srbijo in nastanejo normalne razmere.
b Belgrad, 15. marca. (Brz. „N. D.") Neki londonski kemik, ki vodi v Srbiji izdelovanje bomb, se je izjavil, da se je delo ustavilo, ker je izdelanih že 50 tisoč bomb.
b Budimpešta, 15. marca. (Brzoj. „Nar. Dn.") „Budapesti Hirlap" pravi, da ker se noče Srbija sama spustiti v dogovarjanja z Avstro-Ogrsko in se skriva za hrbtom Rusije, jo bo moralo orožje prisiliti, da bode začela jasna in nedvoumna pogajanja z nami.
b Carigrad, 15. marca. (Brz. „Nar. Dn.") V tukajšnjih vojaških krogih se sliši, da je Turčija v Sandžaku koncentrirala večje število vojaštva. To je posledica novic, da se misli Srbija z oboreženo roko polastiti Sandžaka.
Lvov, 15. marca. (Brz. „Nar. D.") Zapovednik tukajšnje posadke grof Karl Auersperg je prestavljen na Dunaj. Ta sprememba v poveljstvu velja tu za zelo slabo znamenje. — Iz Rusije prihajajo nepotrjene vesti o združevanju čet na meji in drugih vojnih pripravah.
Belgrad, 15. marca. (Brz. „Nar. D.") Oboroževanje srbske vojske se z vso naglico nadaljuje in končuje. Vojni minister general Živkovič je poslal nove čete na Drino. Posebno pa pospešuje oboroževanje srbskih prostovoljnih čet; zdi se, da igrajo te posebno vlogo v Živkovičevih načrtih. Razpoloženje je zelo resno in v meščanskih krogih potrto.
Gradec, 15. marca. (Brz. „Nar. D.") Tukaj so krožile včeraj po mestu novice, da je izbruhnila vojna s Srbijo, da so že mostovi na srbski meji raz-
strsljeui m je pri nas odrejena spiošna mobilizaciia. (Te vesti pa niso resnične. Izzvala jih je najbrž napetost rsled neodločnega in nejasneg stališča Srbije, katero nikakor noče priznati aneksije in se ne odreči svojih zahtevam. Tudi današnja okrožnica srbske vlade (glej našo brzojavko) v tem oziru ne zadostuje. Zato je kakšen konflikt prav verjeten.
Različne vesti.
Praga, 14. marca. Današnji buml na Vaclavovem trgu in na Pfikopih je potekel mirno.
Pariz, 14. marca. Tu je izbruhnila stavka poštnih uradnikov. V soboto so imeli shod, na katerem so sklenili vztrajati v stavki, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve.
Fo svetu.
o Avstrijskih beguncev ujamejo na Laškem, kakor poročajo tam. časopisi, vedno več. Na vprašanja, zakaj so pobegnili, navajajo večinoma slabo hrano in kruto ravnanje.
o Na železniški tir med Klausenom in Brixnom se je ndrlo skalovje. Vlaki imajo znatne zamude.
v 40 mfljonov rubljev je dovolila ruska duma za vojaške priprave in mnnieijo. V tajni seji je pa dovolila 7 milj. 485.000 rubljev za dve leti za izboljšanje baltiškega brodovja.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
Sobota, deseti dan.
Nadaljuje se zaslišanje Valerijana Pribičeviča.
Sodni sluga naznani,- da je Adam Pribičevič obolel.
Zagovornik dr. Hinkovič predlaga na to, da se zasliši preiskovalnega sodnika Košutiča, ki je v protivju z zakonom se razgovarjal „privatno" z obtoženim Val. Prib. Senat to odkloni.
Čitajo se na to nekatera pisma, ki bi naj pokazala krivdo obtoženca.
V	teku razprave povdarja obtoženec, da on ni mogel propagirati misli zjedinenja s kraljevino Srbijo, ker dobro pozna razmere v Srbiji.
JÉ „Vi ste odredili smer in pravec lista „Srpsko Kolo"?"
Obt.: „Sem"!
Drž. pravd.: „Kaj razumete pod nacijonalno zadačo Srbije, kakor ste se prej izjavili?"
Obt.: „Da se pod kraljevino Srbijo zedinijo vsi Srbi."
Drž. pravd.: „Kateri?"
Obt.: „Vsi, ki so izven avstro-ogrske države".
Drž. pravd.: „A zakaj ne tukajšnji?"
Obt.: „Ker Srbija nikdar ni imela pravice do Hrvatske.
Pokliče se nato tretji obtoženec Joco Oreščanin.
Obtožnico je razumel, a se ne čuti krivega. Prizna, da je bil dopisnik „Srbobrana" in „Privrednika".
V	„Srpsko Kolo" ni dopisoval.
Preds.: „Ti listi so delali na širjenje cirilice med „grško-iztočnim živ-ljem".
Obt.: „Ti listi šo dvigali narodno zavest. Poučevali so narod v vsem."
P.: Ste li član srbske samostalne stranke ?
0.: Sem od 17. apr. 1907.
Slede običajna vprašanja glede organizacije srb. sam. str. kakor pri prejšnjih obtožencih.
Jeli osnoval „Srp. Sokola" v Vrginmostu ?
—	Da, tudi v Jamnici. Pravila teh društev so potrjena pod banom Rau-chom.
Ste-li deco v šoli učili, da so Hrvati ali Srbi?
—	Predaval sem hrvatsko in srbsko zgodovino. Srbe sem učil, da so Srbi, Hrvate da so Hrvati. Nato citira iz čitanke ljudske šole, kjer stoji, da na Hrvatskem žive Hrvati in Srbi, katoliške in srbsko-pravoslavne vere.
Ta čitanka je izšla pod bano-vanjem bana Raucha 1. 1908, (senzacija.)
Čita se na to korespodenca obtoženca z drugimi in narobe. Vpraša sega, če pozna Nastiča in „Slovenski jug1-
(Med tem je predsednik „ kaznoval" gospo zagovornika dr. Hinkovida, ki je bila na galeriji, češ da dela nespodobne pripombe. Zahteva, da se odstrani in ji prepove nadaljno prisost-vovanje razpravi. Konštatira se, da je nastavljenih po dvorani vse polno fran-kovskih in policijskih špiceljnov.)
Čitajo se nato celo neke razglednice, ki so mu jih pisale učiteljice iz Srbije (privatne!)
Dr. Hinkovič: To je torej hitra „revolucionarna" korespondenca!
Čita se med drugim pismo neke učiteljice iz Srbije, ki se veseli sloge med Hrvati in Srbi ter da je koalicija zmagala proti Rauchu. Pošilja mu pozdrave iz „slobodne" Srbije.
Obt.: Iz tega pisma se vidi, da je ona navdušena prijateljica sloge med Hrvati in Srbi, ki se bodo — tako upa, politično osvobodili.
Pred.: Pa ona v tem pismu ne omenja Hrvatov. (Grohoten smeh.)
Obt.: Izvolite pismo še enkrat prečitati.
Drž, pravd.: Kaj mislite, zakaj se v Srbiji tako vesele zmage koalicije?
Obt.: Ne samo v Srbiji, ampak tudi v Dalmaciji se širi idjja narodnega edinstva, in se vesele zmage one skupine, ki reprezentira to idejo. Mi smo narod dveh imen, pa se moremo knltnrno ojačitile, če nas prošine ideja jedinstva. Zato se v Srbiji interesirajo za naš napredek.
Drž. pravd.: Torej se strinjate z menoj, da so oni v Srbiji bili ene ideje ?
Obt.: To je že v drugič, g. drž. pravd., da se z menoj strinjate. Ko sem „gladoval", ste prišli k meni, ste me pohvalili in mi rekli, da vam moje ideje prav ugajajo. Takrat sem Vam odgovoril: Potemtakem ste ali vi vele-izdajalec ali pa jaz nisem!
Drž. pr.: Jaz sem vam rekel, da ste jako inteligenten in da se mi do-padejo vaše ideje glede gospodarskega dela.
Obt: Če delam na, ojačanju naroda na ekonomskem polju, je to dokaz, da nisem revolucijonarec ampak evolucijonarec.
Društvene vesti.
d Občni zbor telovadnega druStva Sokol v Žalcu vrši se dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu g. Hausen-bihler z običajnim dnevnim redom. Po končanih volitvah predava br. Viljem Kukec o telesni vzgoji pri Jugoslovanih.
d Na občnem zbory. akademične podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu dne 6. marca 1909 so bili izvoljeni v načelništvo sledeči gospodje: prvome8tnikom g. Pirkmaier Otmar, stud. iur., prvomestnikovim namestnikom g. Vimpolšek J. stud. iur., blagajnikom g. Košan J., stud. iur., zapisnikarjem g. Frankovič VI., stud. ehem., blagajni-kovim namestnikom g. Boecio L., stud. inr. odborovim namestnikom g. Žižek C., stud. iur.
Narodni gospodar.
d Češka mlinska industrija. V oči-gled silni konkurenci iz Ogrske so se češki mlinarji iz Češke in Moravske na zborovanju 9. tm. v Pragi po poročilu dež. posi. dr. Radinskega izrekli zoper nameravano ustanovitev velikih mlinov na Češkem.
u Konzumne zadruge*) (pri nas navadno konzumna „društva" imenovana), se razvijajo pri mnogih narodih jako krepko. Znane so posebno konzumne zadruge na Angleškem in Danskem, a tudi drugod npr. v Nemčiji, v Švici, v Italiji, na Ogrskem, Finskem itd. zavzemajo te zadruge v trgovini že prav važno mesto. Na Avstrijskem so edino delavci tako napredni in zà lastno gospodarsko organizacijo vneti, da so si ustvarili že prav lepo konzumno zadružništvo. — Pri nas se splošno misli, da so konzumne zadruge dobre edino le za delavce, toda to je napačno. Na Anglež-kem imajo take zadruge že vsi stanovi) na Danskem pa, v tej izključno
*) PriobCujemo to razpravo, das! se ne strinjamo z vsemi izvajanji. Op. uredn.
poljedrlski državi je organizirano v konzumnih zadrugah do zadnjega vse kmetijstvo. To organizacijo sem si ogledal pobližje. Danska šteje začasno okroglo 1500 konzumnih zadrug. V vsaki vasi oziroma v vsaki občini oziroma v vsakem najmanjšem kraju, kjer bi se sicer nahajal eden, dva, tri in morebiti še več zasebnih trgovcev z istim blagom, obstoji konzumna zadruga. V tej se dobi vse, kar prebivalci do-tičnega kraja kupujejo za svoje domače gospodarstvo, vsake vrste špece-rije. Pa tudi manufaktnrno blago. Navadno je spojena s to zadrugo tudi mesarija in gostilna. Izmed kmetijskih potrebščin pridejo prvi vrsti v poštev razna semena.
Vse danske konzumne zadruge so družene v eno zvezo, ki ima svoj sedež v Kodanju. Velikanske štiri do sedemnadstropne palače tvorijo pisarne in skladišča te zveze. Krog 800 uradnikov in drugih uslužbencev dela dan-nadan v teh obširnih prostorih. Naj navedem nekatere razne oddelke, ki sem jih videl tukaj; vsak oddelek zavzema po eno celo nadstropje z mnogimi sobami in dvoranami: pisarniški oddelek, sladkorni oddelek, oddelek za kavo, za čaj, za razno fino kolonijalno konzumno blago, za klobuke, za semena z mnogimi preizkuševalnimi stroji, za vino, za zrnje itd. itd. Oddelek za zrnje zavzema, kolikor se še spominjam, pet ali šest nadstropij. Nahajajo se tu najmodernejši stroji za snaženje zrnja, kakor tndi razne druge priprave, ki so v trgovini s tem pridelkom potrebne.
Prvotno je imela ta zveza konzumnih zadrug nalogo, naročiti skupno za vse konzumne zadruge razno blago iz inozemstva ali pa tudi od domačih tovarn. S tem se je izločilo zopet precejšnji del medtrgovine, od česar je žel dobiček konzument, v tem slučaju danski kmetovalec. Zveza konzumnih zadrug pa še vedno ni bila zadovoljna. Zakaj bi se na račun stoinstotisočev danskih kmetovalcev in danskih kmetijskih delavcev mastili zasebni ali tuji tovarnarji? Kar zmorejo drugi, zmoremo tudi mi, so si rekli. In zveza konzumnih zadrug je začela ustanavljati razne tovarne za vse iste izdelke, ki jih je morala poprej kupovati od zasebnih ali pa tujih tovarnarjev, tfako ima danes lastne tovarne za testenine, tabačno tovarno, tovarno za milo, čokoladno tovarno, sladkorno tovarno, kemično tovarno, tovarno za izdelovanje koles (biciklov), tovarno za izdelovanje moških oblek, tovarno za opraženje kave in še mnogo drugih! S tem je menda dosežen vrhunec: vsi konzumenti so združeni v velikansko organizacijo, ta organizacija si ustanovi tovarne za najrazličnejše blago, ki ga potrebujejo njeni člani, vsak konzument torej lahko reče, da prideluje vse, kar potrebuje, sam. Saj so potom te velike organizacije vsi konzumenti lastniki naštetih podjetij. „Medtrgovine" ni več! Konzument, v našem slučaju danski kmetovalec, ima od tega gospodarski dobiček in še drugi mnogo večji dobiček^ ponos, zavest moči, da zmore tudi gospodarsko slabi nekaj velikega, ako se loti dela z razumom in vstrajnostjo. Ta samozavest pa je največja dika danskega kmetovalca in ga bo vodila do vedno lepših gospodarskih vspehovl
Na Slovenskem se je svoj čas tudi začelo gibanje za osnovanje kon-zumnega zadružništva. Toda doživeli smo grozovit polom. Vzroki: Ljudstvo ni bilo niti najmanje poučeno in s poukom pripravljeno na ustanavljanje in vzdrževanje teh zadrug, vkljub temu, da je poslovanje v teh jako težavno. Vdrugič pa se je naredila ta velikanska napaka, da se je lotila dela politična stranka kot taka v svrho nasprotovanja slovenski stranki. Koliko nasprotnikov so imele naše fonzumne zadruge torej že kar od začetka ? Prvič narodne nasprotnike, drugič trgovce kot najbolj naravne sovražnike konzumov, tretjič celo slovensko politično stranko, četrtič nerazumnost, nepoučenost v istih krogih ljudstva, katerim naj bi konzumne zadruge koristile. Torej za konzume ni delalo nič druzega kakor politična strast par mladih strankarjev in ne narodnih gospodarjev, ki vrhu tega
po večini konzumnega zadružništva niti dobro niso poznali, proti pa je delalo vse, karkoli si moremo misliti, da more konzumom Škodovati. Tako je moralo priti do grdega poloma. To je velika, jako velika škoda. — Največja škoda pa leži v tem, da bomo morali čakati še jako dolgo, predno bo ljudstvo pozabilo na prvi polom, da bomo potrebno delo lahko začeli iz novega! Koristno pa nam bo to delo v gospodarskem in narodnem oziru, zato bo na vsak način treba še enkrat začeti!
St.
VI. Izkaz za Društveni dom v Št. Ilju od 25. jan. — 20. tebr.
Neimenovani nag rojak, Rogatec 2 K, Pr. Spindlev, Brežice 12.28 K, katere so darovali: dr. BenkoviC, poslanec 5 K. Jož. Šetinc, koncip. 2 K, Mohorjani v Brežicah 3 K 28 v, Fr. Spindler 2 K; Vlado Pušenjak 45 K nabral ob priliki ustanovitve kmečke posojilnice v Pišecah, „Slovenec" Ljubljana 53 K 70 v, Jurij Gorenšek Prankolovo 2 K 66 v, Vlado Puäenjak 30 K, zbirka udeležencev socij. tečaja Ptuj, Zvonmiri Kegl, MuršCak 1 K, I. Schönwetter, St. Lenart 2 K, Trezika Polak, S t. IIj 2 K, Fr. Dovnik. Gornjigrad 5 K, A. Lorbek 1 K, Samski klub Maribor 2 K, Mart. FošneriC 2 K 50 v, I. Lopič, Cmurek 10 K, Notar Stupica 10 K, Fr. RobiC 30 K, katere sta darovala: dvor. svetnik K. 20 K, in profesor K 10 K, Dr. F. Jurtela, Ptuj 25 K, Milovan Sprager, Veržej 10 K, Radoslav Pavlič, St. Lovrenc n. M. 2 K, Jos. LavriC, Logatec 6 K, M. Zemljič, St. Jur na Pesnici 5 K. I. Rauter, Pil S t an j 5 K. R. JanežiC Maribor 5 K, P. Avg. Campa, Vič. p. Ljubljani 12 K, Martin Stular, Št. Vid n. Ljubljano 6 K, Vid JanžekoviC, SveCina 2 K, Jos. Cižek, Jarenina 20 K, Evald VraCko, Jarenina 10 K, „Zarja", Gradec, 20 K, V. A. ŽliCar, Ponikva 7 K 13 v, Matilda Horvat, St. Lovrenc n, Mariborom 23 K -tO v, „Slovenec", 10 K 10 v. Fr. Verk, St. Peter 8 K, Frid. Zinauer 2 K, Iv. Ogradi 1 K, Matija Peklar 2 K, Pavla Brecelnik 1 K, Jož. ASiC, Koprivnica 16 K 18 v, Neimenovana v Št. Ilju 2 K, Simon Wutt, Šoštanj 5 K. dr. Radoslav PipuS, Maribor 50 K. V tem izkazu 465 K 95 v. Vsega skupaj 1775.14 K. Bog živi slovensko rodoljubje in požrtvovalnost ! Ce bo Slo tako krasno naprej, Ce se nas bodo vsi rodoljubni Slovenci spominjali na tak požrtvovalen naCin, bo že kmalu stal „Slovenski društveni dom" v Št. Ilju.
Učenec
iz poštene hiše in dobrini spričevalom, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga i6i 3-2
Balon & Kukovičič
SV. Peter pod Sv. Gorami.
Loterijske številke.
Trst 13, marca 1909. 30, 77. 79, 1?. 52. Line „ „ „ 35, 6, 73, 88, 90.
Kmečka hranilnica in posojilnica t Št Petru v Sar. dolini vabi odbornike in zadružnike na
ki bo v pisarni dne 21. t. m.
ob 9. uri. Dnevni red: 1. Poročilo aa-čelništva o delovanju. 2. Računski zaključek leta 1906. 3. Slučajnosti, m i
Trgovska hiša
z lepim prodajalniškim prestorom. z lepo upravo na dobrem prostoru in dobrim prometom tik farne cerkv» v velikem trgu na Spodnjem Štajerskem, se zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Naslov pove upravništvo „Narod. Dnevnika". 156 3-a
Založništvo Ig. pi. Kleinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništvu :
Guy de Maupassant: Novele
Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj ; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO ŠORU. Dr. Ivo Sorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo ka/|§Q Izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jüi bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-7
f
I
Podpisani naznanjam v svojem lastnem kot tudi v imenu soproge potrtim srcem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček v starosti 19 mesecev
Josip Stojan
danes dne 14. marca po kratko trajajoči mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v torek, dne 16. sušca iz kapelice na okoliškem pokopališču ob 5. uri zvečer.
Nepozabljenega priporočamo v blagi spomin in molitev.
CELJE-GABEEJE, dne 14. marca 1909.
164
Žalujoči stariši Josip in Alojzija Stojan.
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 ,,
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako nadaljno vrsto ......................IO n
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oelasov, odgovarjamo .le, če je priložena	vprašanju znamka ali dopisnica za odeovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
5= Naročajte ,ffar. pneVmT! Kjer eden ne zmore naročnine, naj si ga naroči Več skupaj!
Učenec
dober, pošten deček, se sprejme v trgovino mešanega blaga.
«J. Vrečko, Bizeljsko.