PoStnlna platana 0 octortal mm Ccnn Dln Mnmitski dem Ste«. 272 V DiiblMinl, t&oacttelfek 29. novembra 1931 leto II. sj*l? Začetek francosko angleških pogajanj v Londonu o nemških zahtevah Anglija, Francija, Nemčija - in Srednja Evropa London, 29. novembra, o. Včeraj ob 23.07 sta prispela predsednik francoske vlade Chautemps in francoski zunanji minister Delbos v London, kjer jih je sprejel v imenu Edena sir Robert Vansittart. Angleški kralj je povabil za danes oba ministra na kosilo za jutri. Razgovori so se pričeli danes ob 11. London, 29. novembra, o. Po kratki bolezni se je zunanji minister Eden podal včeraj v zunanje ministrstvo, kjer se je dalje časa zadržal v razgovoru s predsednikom vlade Chamberlainom. Oba ministra sta proučevala Halifaxove informacije iz Berlina ter japonske zahteve v Šanghaju, ki se tičejo mednarodnih koncesij. Sestanek med Chamberlainom in Chautempsom bo prvi sestanek, odkar sta oba postala predsednika vlade. Domnevajo, da se bodo pri sestanku razgovarjali o naslednjih štirih točkah: 1. Pripraviti Japonsko na to, da respektira mednarodne koncesije v Šanghaju. 2. Kakšna so Hitlerjeva stremljenja v Evropi in njegova želja za povrnitev kolonij. 3. Posledice za Anglijo in Francijo zaradi zbiranja italijanskih čet v Libiji in Majorki. 4. O trgovinskih pogajanjih med Anglijo in Združenimi državami. Od vseh teh problemov je najnujše, da se rešijo šanghajskega, a tudi evropski je zelo resen. Anglija, Francija in USA so že storile potrebne korake preko svojih predstavnikov v Tokiu za- radi japonskih ukrepov za popolno oblast v Šanghaju. Mislijo, da bosta ministra še enkrat proučila Hitlerjeve zahteve v zvezi z angleško-franco-skim zavezništvom, posebno pa v zvezi s francosko pogodbo z Rusijo in Češkoslovaško. Informirani krogi trdijo- da je Hitler zahteval od Halifaxa, da prizna Anglija Nemčiji njene posebne koristi v Srednji Evropi. Ti krogi so pa mnenja, da bo Anglija že našla kak izhod v tej zadevi, da zagotovi Nemčiji proste roke v Srednji Evropi glede Češke in Avstrije. Nasprotno pa pravijo spet drugi krogi, da bo glavno prizadevanje Chautempsa in Delbosa pri teh razgovorih, da se Anglija izjavi, v koliko se čuti dolžno podpirati Francijo v Srednji Evropi. Zvrsanje in podaljšanje podpor, skrb za otroke nezaposlenih delavcev, gratin.a delavskih zavetišč, ureditev delovnih borz Nove odredbe za pomoč brezposelnim Belgrad, 28. novembra. Minister za socialno politiko D. Cvetkovič je dal v zvezi z uredbo o 6krbi za brezposelne delavce, ki jo je vlada sprejela, izjavo o gradnji, v kateri pravi med drugim: Ministrski svet je sprejel novo besedilo uredbe o skrbstvu za brezposelne delavce. S tem so združeni raznovrstni predpisi iz zadnjih let v celoto, k: ureja vse posredovanje dela, zavarovanje brezposelnih delavcev in podeljevanje podpor delavcem, ki so izgubili pravico do redne podpore ali pa je niso imeli, žive pa v hudi stiski in pomanjkanju. Osrednja uprava za posredovanje dela postane osrednja ustanova za posredovanje dela v državi. Uprava vodi posredovanje, sezname brezposelnih in osrednjo statistiko delovnih borz, tako da bo imela popoln pregled o stanju na delovnem tržišču. Prav tako sodeluje s pristojnimi oblasti pri zasebnem p-osredovanju dela. Po tej uredbi bodio lahko zasebno posredovanje dela združili z javnim. Čelo organizacije te službe je v bistvu ostalo neizpremenjeno. Pokrajinska samouprava je ohranjena in izpopolnjena do skrajne možnosti. Pokrajinskim uradnikom itt organom je podeljena samostojnost. Osrednja uprava je ohranila zase samo nadzorstvo in vodstvo strogo skupnih poslov. Rudarjem, pomorščakom je dana možnost za ustanovitev skupne osrednje ustanove po strokovnih borzah dela. Najvažnejša organizacijska določba je v predpisu, da se za posebne skupine delavcev in nameščencev lahko uvede posebne ustanove, če so člani pripravljeni prispevati za svoje socialno zavarovanje večje prispevke. Uredba upošteva sedanje_ stanje in možni razvoij v prihodnosti. Najvažnejše določbe se nanašajo na višno in na trajanje podpore brezposelnim delavcem. Uredba upošteva posebne razmere v naši državi. Zavarovanje za brezposelnost ureja v Jugoslaviji le del brezposelnostma vprašanja. Delovni trg je poplavljen z obubožanimi kmeti, ki ne morejo najti stalne zaposlitve in ki zato ne morejo izpolniti strogih rokov, ki so pri vsakem zavarovalnem sistemu nujni. Poleg redne podpore, ki gre po novi uredbi delavcu, je še pogojna podpora kot izredna podpora. Višina zneskov, ki se morejo porabiti za te izredne podpore, je določena odstotno. Po dosedanjih predpisih je trajala redna podpora 6 tednov. Bila je pogojna. Po novi uredbi traja do 26 tednov. Doslej je znašala podpora 10 din dnevno ali 60 din tedensko. Alrehin - Euwe 13 : 9 V 6oboto zvečer sta svetovna mojstra v šahu Euwe in Aljehin zaigrala dvaindvajsetič. Tokrat fita skušala napraviti malo reklame za mesto Delft, kjer so tudi že komaj pričakovali, da vidijo od blizu, kako se bijeta za najvišji naslov v šahovskem svetu silni Rus — nekateri mu pravijo celo že kar Francoz — in genialni Nizozemec Euwe. Domačini brez dvoma po veliki večini drže z Euwejem, toda, tu ne gre toliko za to, kdo s kom drži, pač pa postaja vse bolj prepričevalno dejstvo, kdo dobiva. In dobiva tokrat občutno več tujec, nekdanji 6vetovni prvak. Ze 21. igra je pokazala, da je oddiha konec in 'da se bo Aljehin v zadnji tretjini tekmovanja še poslednjikrat vrgel z vso svojo silo nad nasprotnika. To igro je dobil s črnimi ter razliko spet povišal na tri. V soboto pa je Aljehin imel še to prednost, da je bil »bel«. Vsaj začetne poteze so bile odvisne od njega, to se pravi, morale so biti takšne, kakršne ja hotel on. Kljub temu pa je skoro nepričakovano prišla vest, da je Aljehin tudi 22. igro dobil. V 6oboto igre nista končala, kar bi se reklo, da sta se za ta spopad oba boljše pripravila. Včeraj je bila tudi ta igra končana, v korist izmučenemu, pa tokrat vsaj na tihem nasmejanemu Aljehinu. Še mnogo bolj, kakor po 21. igri, so sedaj celo najboljši žahisti sveta prepričam, da je Euwe-ju za letos odklenkalo, kajti zdaj je že za cele 4 točke zadaj. Res ni verjetno, da bi Aljehin ravno na številki 13 — zanj za zdaj vendar srečni — obtičal. Še največ osemkrat se bosta poskusila na črno-belem polju. Pa se niti ne bo treba, V6aj »za res« ne. Stanje je sedaj 13:9 za Aljehina. Ob tej razliki mu že sedaj lahko voščimo še bolj srečno pot v Uruguai, kjer se bo kmalu po novem letu udeležil velikega ameriškega turnirja, kjer bo ravno zaradi svojega uspeha na Nizozemskem gotovo vzbujal največjo pozornost, če ne tudi strah._____ Nii, 29. novembra m. Včeraj so bile tu žalne svečanosti za one pravoslavne duhovnike, lii so bili med svetovno vojno pobiti. Komemoracije se je udeležil tudi metropolit Dositej, znan po svoji ne-gomirljivosti nasproti katoličanom, Po novih predpisih znaša 52 do 100% zavarovane mezde ali 70 do 150 din tedensko. Glede tega ni sedaj n. pr. razlike. Po tej novi ureditvi bo leta 1936 potrebnih za redne podpore 34 milijonov dinarjev, kar pomeni 130% več kakor leta 1936. Nova sredstva za podpiranje brezposelnih delavcev bodo posebni skladi, ki jih bodo v ta name morale vse borze dela zbirati za primer krize. Borze dela bodo smele organizirati skupaj z banovinami in občinami posebna dela za pobijanje brezposelnosti, kjer bo treba zaposliti tiste delavce, ki ne zahtevajo dela, marveč samo podpore. Ta dela bodo prostovoljna in ne bo na delavce nobenega pritiska. Pač pa bodo prejemali podporo samo, če bodo pri teh delih zaposleni. Poizkusi, ki jih je doslej izvedla javna borza dela v Ljubljani, so rodili v tem oziru zadovoljive sadove. Nova uredba določa akcijo za zimsko pomoč, v prvi vrsti pa varstvo otrok brezposelnih delav- cev. Rezervna sredstva osrednje uprave bodo namenjena v prvi vrsti podpiranju otrok brezposelnih delavcev. V ta namen bo mogoče porabiti 2 milijona din letno. Nova uredba pooblašča ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da porabi 20 milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj in socialnih ustanov. Osrednja uprava je zgradila ali gradi 80 delavskih zavetišč s 3000 posteljami S temi prepotrebnimi in koristnimi ustanovami se vrača v gospodarstvo v obliki gradbenih kreditov precejšen del prispevkov za brezposelne delavce. To pomeni začetek socialnih javnih del. Po novi uredbi se morajo upravni stroški postopno znižati na 15% prispevkov. Javne boT7e dela bodo prejemale mesto dosedanjih 83.7 90%, kar pomeni nad 95% vseh pobranih čistih prispevkov. S temi svoji misredstvi bodo razpolagale javne borze dela samostojno, vsaka na svojem področju. Število ustanov, ki jih je 30, se bo povečalo na 50, tako da dobe tudi manjša mesta v kratkem svoje borze dela. Za manjša mesta je določena posebna oblika majhnega zavetišča e kuhinjo, borzo dela in kopališčem, ki bo mogla dati najnujnejšo pomoč brez posebnih stroškov za vzdrževanje in upravo ■in tako brez posebne obremenitve posredovalne službe, Voditelj francoske socafne stranke {e na,kongresu včeraj razvil Politični program francoske opozicije LyOn, 29, nov. o. Na narodnem kongresu francoske socialne stranke je njen predsednik polkovnik de la Rocque imel velik govor o programu svoje stranke in o spremembah vladne oblike v Franciji, kakor si jo zamišlja njegova stranka. Glavne točke za to preosnovo so naslednje: 1. Treba je vzpostaviti odgovornost na vodilnih mestih v državi ter dati predsedniku republike moč, da izbira ministre in da razpušča ter sklicuje zbornico. Vsak minister je osebno odgovoren za svoje delo v vladi. 2. Pravice poslanske zbornice glede finančne zakonodaje je treba omejiti. Pač pa morajo ostati neokrnjene pravice senata kot ustanove, ki zastopa v politiki zmernost. Treba je uvesti žensko volivno pravico in v vlado mora priti zastopstvo gospodarstvenikov. 3. Stavke je treba prepovedatL 4. Treba je začeli s stvarno zunanjo politiko, takoj odpovedati zvezo z Rusijo ter ustanoviti solidno mrežo *vez z Anglijo, Italijo, Poljsko in Malo zvezo. 5. Francoska socialna stranka odločno nasnro-tuje slehernemu vmešavanju v špansko državljansko vojno, zahteva pa, naj vlada takoj prizna nacionalistično državo, ker je general Franco bra- nilec zahodne kulture proti boljševizma in anarhizmu. 6. Zbližanje med Francijo in Nemčijo je podlaga evropskega miru. Pri tem pa je treba storiti vse, da bo Francija vojaško zavarovana. De la Rocque je nadalje govoril, da je njegova stranka danes močnejša, kakor je bila, kljub vsem spletkam in da je zvesta republikanskim ustanovam. Njegov namen ni postati diktator v Franciji, kakor mu očitajo levičarji, marveč hoče priti do oblasti zakonito. Očitki, da je njegova stranka v zvezi z zadnjimi zarotami, so otročjL Kongres je nato sprejel izjavo, v kateri brez pridržka obsoja strankarsko oboroževanje, ker se to pravi hujskati Francoze na vojsko proti Francozom. V izjavi zavrača sumničenja, da je socialna stranka v zvezi z nedavno odkrito zaroto, ki ni nacionalističnega, pač pa verjetno marksističnega izvora. Francoska socialna stranka hoče priti do oblasti po volitva, pri katerih bo premagala vse tiste stranke, ki hočejo v Franciji izzvati revolucijo, Francoska socialna stranka kot najdiscipli-nirana organizirana francoska stranka obnavlja svojo bojno napoved ljudski fronti in njeni vladi, katero podpirajo komunisti, ki so stalno na delu proti notranjemu pomirjenju v Franciji. Boievfto govor*en*e Utvlnova Moskva, 29. nov. o. Včeraj je imel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov na nekem vo-livnem shodu bojevit govor, v katerem je razlagal sedanjo mednarodno politiko. Norčeval ee je iz takozvanih demokratičnih držav, ki ne morejo zavreti nobenega oboroženega napada,^ kar so dokazale e tem, da niso preprečile oboroženega vmešavanja v špansko državljansko vojno in da si v vojni na Daljnem vzhodu ne upajo označiti Japonske kot napadalca. Vse to njihovo govorjenje služi enemu cilju: pripravljati ee za združen napad na sovjetsko Rusijo, ki je po mnenju Litvinova edino miroljubna država na svetu. Toda pri tem napadu bodo sovražnice Sovjetov doživele presenečenje, ker jih bo na mejah Rusije čakala mogočna vojska, ki postaja od dne do dne močnejša. Ta bo znala kljubovati slehernemu napadu in pomagati, da bo na svetu zavladala 6vetovna revolucija. Avstrliski narodni socialisti demonstrira o proti Habsburžanom Dunaj, 29. novembra, m. Pred nekoliko dnevi so vojaške oblasti tu odkrile v neki vojašnici narodno socialistično organizacijo. Aretirali so okoli 40 častnikov in podčastnikov. Podobne družbe so odkrili tudi na nekaterih drugih krajih. V Linzu so sinoči proslavili rojstni dan Otona Habsburškega. V dvorani je prišlo med proslavo do velikih demonstracij, ki so jih vprizorili narodni socialisti, ki so zapeli celo narodno socialistično himno. Nazadnje se je začel vsesplošen pretep, tako da je morala posredovati policija, ki je demonstrante kmalu pomirila. Belgrad, 29 novembra, m. Zdravstveno stanje poveljnika vsega orožništva generala Naumoviča, ki se je bil z avtomobilom težko ponesrečil, se je zdaj toliko zboljšalo, da je že lahko zapustil bolnišnico ter se zdaj zdravi doma, Svečanosti v Albaniji Tirana, 29. novembra, m. Sinoči so bile končane slavnosti, ki jih j ealbanska vlada priredila v proslavo 20 letnice albanske neodvisnosti. Slavnosti so trajale tri dni. Jugoslovansko narodno predstavništvo sta zastopala senator Grga Andje-linovič in poslanec Nikitovič. Oba je včeraj v posebni avdienci sprejel albanski kralj Zogu ter se jima zahvalil za veliko pozornost, ki jo je jugoslovanska vlada izkazala s tem, da je poslala na proslavo velikega albanskega praznika svoje zastopnika Polom nrlanske „$cale" tudi v Belaradu Belgrad, 29. novembra, m. Kakor v Zagrebu, tako so italijanski pevci, ki so nastopili pod imenom slovite milanske »Scale*, doiiveli tudi v Bel-gradu velik polom. Vsi, ki so poslušali te »znamenite« pevce, so si edini v tem, da je treba poklicati na odgovor vse one, ki so povabili na gostovanje v Jugoslavijo motda tretjo ali celo ielrto garnituro milanske »Scale«. XX. iubflefni mednarodni kongres kat. esperantistov I. poročilo Krajevnega odbora za XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov v Ljubljani 1938. Kongres bo od 23.-28. VII. 1938 v Ljubljani. Pokrovitelj kongresa je Prevzvišeni g. knezoškof dr. Rožman. Ca6tni predsednik g. ban dr. Marko Natlačen, častni odbor tvorijo sedaj: dr. Anton Eltschkner, škof v Pragi (izboren esperantist in častni predsednik Češkoslovaške Esperanteke Katoliške zveze), dr. Majcen Stanko, pomočnik bana, dr. Juro Adlešič, župan me6ta Ljubljane, Ignacij Nadrah. gen. vikar, dr. Lovro Hacin, upr. policije, dr. L. 'Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka, dr, M. Slavič, univ. profesor, dr, T, J&Bflar, stolni Vesti 29. novembra Pošta Ljubljana 1 bo na narodni praznik dno 1. decembra dostavljala le pokojnine, pokvarljive pakete in druge nujne pošiljke. — Upokojence prosimo, da dostavljače počakajo doma, saj bo denar dostavljen ta dan mnogo prej kot navadno. Sveiana seja 1 tuli jonsko-japonskega zavoda je bila v soboto v Rimu. Na njej so govorili o nadaljnjem sodelovanju med obema narodoma. Dva nemška letalca sta pristala v Avstriji blizu Linza. Pobegnila sta iz Nemčije baje zato, ker nista hotela iti kot »prostovoljca« v Španijo. Bolgarski kralj Boris'se je včeraj po daljši odsotnosti vrnil v Sofijo. Na poti iz Pariza v Bolgarijo se je ustavil v Švici in v Belgradu. Voditelj hitlerjevskih mladinskih organizacij Baldur von Schirach je včeraj iz Belgrada dopotoval v Sofijo, kjer je imel več razgovorov o organizaciji bolgarske mladine. Iz Sofije je odletei v Atene. Stroški za novi zakon o nadzorstvu kmelke proizvodnje v Združenih državah bodo znašali okrog 500 milijonov dolarjev. Votivni, sporazum so sklenili romunski desničarji, ki jih vodi Codreanu, z demokratično narod-no-kmečko stranko Maniuja. Odposlanstvo bivših italijanskih bojevnikov, ki ga je sprejel angleški kralj, je včeraj odpotovalo iz Londona domov. Megla nad Anglijo je pretekli teden povzročila angleškemu gospodarstvu veliko škodo, ker se promet in pošiljanje blaga ni moglo razvijati, kakor bi bilo treba. Samo v južni Angliji znaša ta škoda nad milijon funtov šterliugov. Svetovno popotno radijsko razstavo bo prihodnje leto organizirala mednarodna radijska zveza. Razstava se bo začela v Atenah in bo potem potovala po vsej Evropi. Kongres ameriških Judov se je začel v soboto v Newyorku in se bo bavil s pomočjo evropskemu judovstvu. 1050 novih šol s 2S99 učnimi sobami so lani zgradili na Poljskem. Vsegrški kongres se je začel danes v Pireju. Udeležuje se ga 5000 odposlancev iz vseh grških pokrajin. Bivši predsednik švedske vlade in sedanji finančni minister Hamrin je včeraj umrl v Stockholmu. Novo rusko cerkev v spomin zadnjega carja bodo zgradili v Parizu in so včeraj blagoslovili temeljni kamen zanjo. Predsednik prejšnje belgijske vlade van Zee-Innd se bo odpravil na potovanje okrog sveta. Atentat na predsednik« Egiptovske vlade Na-liasa pa5a je včeraj poskusil neki študent, ki je streljal na predsednikov avtomobil, ko 6e je Nahns vračal domov. Oddal je tri strele, a ni zadel. Rooseveltova gospodarska politika je za ameriško trgovsko življenje pogubna, ker temelji na filozofiji, namesto na stvarnih dejstvih. S tem geslom je začel proti Rooseveltu boj predsednik republikanske s trake John Hamilton, ki je pri zadnjih volitvah vodil agitacijo za Rooseveltovega nasprotnika Londona. 8000 bojnih letal najnovejših vrst bo imela Anglija konec leta 1938. Angleške tovarne bodo izdelale 5000 letal na leto. Tako pravi uradna londonska statistika. Posvet o angleških zamrznjenih terjatvah v Nemčiji se bo začel jutri v Londonu kot nekak uvod v druga pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Do hude eksplozije je prišlo v soboto v francoski državni tovarni za orožje v Serresu pri Parizu. Nemško potniško letalo se je vnelo nad londonskim letališčem, padlo na tla in zgorelo, pri čemer so našli smrt trije člani posadke. O odstopu nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta pišejo listi tako, kakor da pomeni ta odstop nov korak do cilja, da bodo vso državno upravo vodili ljudje, ki so pravi narodni socialisti, hkratu pa je to tudi jamstvo, da bo gospodarska štiriletka, ki ima predvsem vojaški značaj, uspela. Arabskega voditelja, 80-letnega Farhan beja so v soboto zjutraj v Jeruzalemu obesili. Kljub temu, da je angleško vojaštvo zaprlo ves okraj okrog vojašnice, kjer so beja obešali, je prišlo tam do silovitih demonstracij proti angleškemu nasilju. Solunska občina je podarila predsedniku Turčije Kemalu njegovo rojstno hišo, V Ankaro je odpotovalo posebno odposlanstvo, da mu izroči darilno listino. Irski senat, ki ga bodo v kratkem prvič volili, bo štel 60 ljudi. Od teh jih bo 11 imenoval pred-sedinik države, 6 inska vseučilišča, 21 jih bo izvolila poslanska zbornica, 21 pa gospodarske ustanove. 10 novih letalskih šol bodo ustanovili na Japonskem na predlog vojnega ministra. Predavanja na danajskem vseučilišču se bodo danes spet pričela, ker so se študentje zaradi hudih vladnih odredb nekoliko pomirili. 217 letalcev je zbolelo za tifusom na angleškem letališču Croydonu, župnik, dr. Fran Lukman, preds. Prosvetne zveze, dr. Fatur, ravn. drž. žel., dr. Milavec, prede. PZ. dr. Herič, prof., dr. A. Gosar, univ. prof. Kongresna prijavnina znaša 50 din, enodnevna prijavnina 15 din. V času kongresa: mednarodni sejem znamk, umetnostna razstava, izleti po Jugoslaviji, espe-rantska razstava, akademija, koncerti, slavnostna iluminacija. Pripravljalni odbor bo izdal tudi posebno kongresno knjižico. Podrobnejša obvestila bodo sledila. Krajevni odbor za XX. 1. K. U. E-kongre6. Včerajšnji shodi Belgrad, 29. novembra, m. Na včerajšnjem shodu JRZ v Zakusu sta govorila gradbeni minister Dobrivoj Stošovič in bivši minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič. Več shodov je imela tudi SDK ter srbijanska opozicija, in sicer v Novem Sadu, Mladenovcu, n? Umki in v Topoli, kier s«, zborfivaU Liotičpvcj. Boj za ohranitev slovenščine kot književnega jezika Predavanje prof. dr. Iv. Grafenauerja na profesorskem večeru Ljubljana, 29. novembra. V potek zvečer jo v beli unionski dvorani predaval prof. dr. Grafenauer v okviru Prosvetne /veze o borbi za ohranitev slovenščine kot književnega jezika. Takoj V uvodu svojega predavanja je poudaril, da je to dolga zgodba, ki se je začela že takoj potem, ko je Trubar uvedel naš jezik med evropske pismene jezike in kakor vse kaže, boj še danes ni do konca dobojevan, čeprav so mu nasprotniki le še neresni fantasti in slepi fanatiki. Predavatelj je borbo za ohranitev slovenščine kot književnega jezika očrtal samo v poglavitnejšib črtah in v najpomembnejših razdobjih. Najnevarnejši nasprotnik slovenskega književnega jezika in s tem samosvoje slovenske kulture je bil v vseh preteklih stoletjih nemški pritisk na naš narod. Val germanizacije je vzel Slovencem v srednjem veku dve tretjini njegovega življenjskega prostora, tisti del namreč, ki ga je najbolj razkrojila nemška poljedelska kolonizacija po porazu vzhodnih razbojniških narodov Obrov in Ogrov, a še preostalo Iretjino so Nemci prepojili s svojini gospodujočim plemstvom, ki je bilo, če ne po rodu, pa vsai po jeziku in mišljenju vse nemško, s svojim meščanskim trgovstvom in obrtništvom, ki je bilo sicer po rodu večinoma slovensko, a je bilo ob priseljenih tujcih zatajilo svoj slovenski kmečki rod. Svobodni meščan se je čutil neskončno vzvišenega nad ubogim nesvobodnim tlačanom in s tem tudi nad njegovim jezikom, ki ga je sicer znal, a ga je govoril le s hlapci in deklami in ko je kupčeval s kmečkim ljudstvom, še bolj pa nas je prepojil s svojo staro jezikovno kulturo, ki je s poredno z latinščino posredovala slovenskemu izobražencu vse potrebno znanje in je tako bolj ali manj odtujila našemu narodu tudi njegove izobražence. Iz prve dobe poznamo samo nekaj načrtov pridig, molitvenih obrazcev, prisežnih Obrazcev, zapiskov, ustanov, prevodov in prireditev cerkvenih pesmi, ki pa uiso bile napisane, zato. da bi jih ljudstvo bralo, saj sploh brati ni znalo in branja se je učil satno tisti, ki je hotel dati kmetiškernu poslu slovo in se posvetiti drugemu poklicu. Prfmož Trubar ki je Izdal svoje prve slovenske knjige, je bil torej vsaj deloma upravičen trditi in ponovno zatrjevati v slovenskem in nemškem jeziku, ne le da se slovenska beseda še nikoli ni tiskala, ampak tudi, da de dosehmu! se ne j z latinskimi puli-Sfabi pisala . Te težke slovenske kulturne razmere so zakrivile, da je slovenski književni jezik že takoj po izdanju prvili slovenskih knjig doživel svojo prvo krizo. Šlo je za to, da bi se slovenski jezik Trubarjev zamenjal z jezikom, ki naj bi bil razumljiv vsem Slovanom vsaj na Balkanskem polotoku. Bivši koperski škot' Peter Pavel Vergerij, ki je prišel na Nemško in je Trubarja še iz Trsta poznal, je želel, naj bi Trubar prevedel biblijo v slovenski in hrvaški jezik, ki naj bi ga razumeli nele SlovenCi in Hrvatje, ampak še drugi Slovani po vsej turški državi, kajti protestanti so se nadejali, da se z božjo pomočjo z njihovimi knjigami spet vzpostavi, obnovi in .razširi pri vzhodnih narodih in Turkih prava, stara in zveličavna vera. Trubar se tega poskusa sploh ni oprijel, ampak je ostal pri svojem knjižnem narečju, ker le tega more z lahkoto razumeti vsak Slovenec, bodisi Kranjec, Spodnještajore, Korošec, Kraševec, Istran, Dolenjec ali Bezjak (Kajkavec). Tako nam je Trubar ohranil osnove za naš slovenski književni jezik in pismeni, ki sta ga le še Krelj in Dalmatin izpopolnila, da je mogel v bistvu obveljati za vsa stoletja poznejšega razvoja, nazadovanja in napredka. Po zatonu protestantskega gibanja na Slovenskem se je moglo slovensko književno delo razmahniti šele proti koncu 17. stoletja, ko imamo dolgo vrsto dobrih slovarskih del, toda v rokopisu. V dobi Marije Terezije se je v širokih slojih spet razširilo prepričanje o manjvrednosti slovenskega jezika kida je samo jezik za hlapce in ni sposoben, da bi se v njem pisale knjige in zlagalo pesmi. Vstal pa je Pohlin, ki je kakor svoj čas Trubar in še l)olj Krelj, Dalmatin in Bohorič, pokazal na imenitne sorodnike po vsej vzhodni Evropi. Čeprav nekritično, vendar pa z gorko ljubeznijo je diskaloeat o. Marko Pohlin branil čast in vrednost slovenskega knjižnega jezika. Nasproti Posvet ravnateljev higienskih zavodov Iz vse Evrope Ženeva, 27. nov. AA. Ta teden so se sedali v Ženevi na povabilo Društva narodov ravnatelji higienskih zavodov in in šol narodnega zdravja i/, vse Evrope, da povedo svoje mnenje o poročilih, ki so jih o teh zavodih sestavili profesorji Jarnson in Pilaluga ter dr. Štampar. Razen tega so razpravljali tudi o posameznih vprašanjih higiene na vasi v zveži s pripravljalnimi deli za konferenco o življenju na Vasi. Navzoči so bili zastopniki hi-bienskih zavodov in šol narodnega zdravja iz Londona, Montpellierja, Nancyja, Bruslja, Amsterdama, Kodartja, Stockholma, lielsingforsa, .Varšave. Prage, Budimpešte, Zagreba, Jassyja. Pluza, Aten in Ankare. Našo šolo narodnega zdravja sta zastopala dr. Milan Kraljevič in dr. Miran Maloji-čič iz Zagreba. Slednji je obširno poročal o preiskavah šole narodnega zdravja v Zagrebu glede na razširjenost tuberkuloze na našem podeželju. Kakor je znano, je dr. Malojcič to vprašanje temeljito obdelal. Pregledal je okrog 10.000 prebivalcev našega podeželja in ugotovil, da je vsak 25. bolan na tuberkulozi, vsak stoti pa na odprti tuberkulozi. Po končani razpravi, ki je trajala šest dni, so sprejeli poročilo o zavodih in šolah narodnega zdravja v Evropi, ki bo v kratkem izšlo med izdanji Društva narodov. Pri tej priliki so udeležnci izrekli dr. Andriji Štamparju popolno priznanje za temeljito poročilo. tistim, ki nočejo dati slovenskemu jeziku nobene prednosti, poudarja, da je prišla ilirščina v naše kraje že takoj po vesoljnem potopu po sinovih Jafetovih. Ce sami svoj jezik zaničujemo, pravi, zato ni čudno, da se, nam tujci v naši lastni deželi posmehujejo, nas imenujejo jezikovne tatove, ki krademo na tujem nove besede, domačih se pa sramujemo. Naš jezik ui slab. Že cesar Karel IV. je izdal cesarski ukaz, ki je naročal, da so morali vodilni knezi dati svoje prince poučevati v ilirskem jeziku. Prav tako se poteguje za čast in veljavo tudi jezuit Gutsman na Koroškem. Pohlinov in Gutsmanov trud ni bil brez uspeha. Zoisova družba je slovenščini spet pridobila veljavo, ko sta Japelj in Kumerdej z novo izdajo svetega pisma nanovo utrdila naš slovenski pismeni jezik in ga postavila na podstavo starega protestantskega prevoda biblije. Linhart in Vodnik sta V prenovljenem jeziku ustvarila že prve dramatične spise in prvo slovensko liriko, ki Je ohranila trajno vrednost. Prišla pa je spet nova kriza. Bil je to čas, ko jo Prešeren tožil, da bodo zale Slovenke, ki so navajene samo nemško govoriti, njegove pesmi zaničevale, ker slovensko govore v naši deželi samo še dekle in hlapci. Kriza slovenskega ilirizma Premoč nemško-avstrijske kulture in Metternichovega policajstva sta v tem času odklanjala izhajanje vsakega slovenskega lista, tudi še tako nedolžni almanah, kot je bji Kranjska čbelica :, je zaradi cenzure po Čopovi smrti omagal. Državna cenzura je onemogočala tisk vsakršne domoljubne pesmi, če ni bila dovolj osoljena z najbolj lojalno slavo avstrijskega cesarja in njegove vlade. Dr. Ljudevit Gaj pa je prav tedaj dobil (t&?5. I.) dovoljenje, da je začel izdajati Novine borvacke s književno prilogo Danieo . Po ideologiji Jana Kollarja je propagiral idejo štirih poglavitnih slovanskih jezikov, ki naj bi jih moral vsak izobraženec razumeti, to je češki, poljski, ruski in ilirski. Ilirski jezik naj bi postal književni jezik za vse južne Slovane, torej tudi za Slovence. Ker na Slovenskem nismo imeli nobenega slovenskega lista, je ilirska propaganda toliko lažje segla tudi na slovensko ozemlje. Narodno zavedni izobraženci so naročali Gajev list, še bolj pa, ko se leta 1836. prekrstita v >Novine ilirske in v > Danico ilirsko . Misel, da bi se Slovenci z novim književnim jezikom združili z močnejšim sorodnim narodom in postali tako tudi sami bolj močni, je imela posebno mnogo vabljivega v pokrajinah, kjer se je čutil posebno hudo nemški pritisk: na Koroškem, v sekovskem delu Štajerske med Muro in Dravo. Prvi del boja zoper individualnost slovenskega pismenega jezika in zanj se je vršil v drugi polovici štiridesetih let. V tem, ko naj bi se bili Ljubljana, 29. novembra. Ob priliki ankete /.a povzdlgo tujskega prometu, ki se je vršila na pobudo zvez za tujski promet i/ Ljubljane in Mari Ivo ra dne 10. novembru t. 1. v Ljubljani, je bila prečitana tudi resolucija, Ui govori zu >nujno potrebne spremembe v železniškem prometu«. Med vzroke, ki ovirajo točnost prometa tiu naših progah, prišteva ta resolucija (udi pomanjkanje strokovne sposobnosti železniških uslužbencev in smotrno urejeno nadzorstvo«. V obrambo ugledu železniškega-osebja ugotavlja Obustni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana sledeče: 1. Velikim zamudam vlakov, ki so |«*goste na naših progah, ni kriva pomanjkljiva strokovna sposobnost promet izvršujočega osebja, temveč so odločilni drugi momenti, ki so poznavalcem razmer točno znani in katerih ekseku-tivno osebje pri najbol jši vol ji ne more preprečiti. (Enoti most proge Zagrcb-Zidani most, Ljubljana-Jesenice; številne počasne vožnje itd.) 2. Osebje direkcije državnih železnic je že ponovno dokazalo svojo visoko strokovno sposobnost in izvežbanost. Ob prevratu, ko se je dala v vseh panogah javne in državne službe opazili večja ali manjša neurejenost, se je promet na naših progah razvijal — iu to kljub splošnemu kaosu — točno in smotrno. Dan za dnem, noč za nočjo so bili železničarji v službi in z velikimi telesnimi in duševnimi napori obvarovali našo ožjo domovino pred poplavo razpuščene vojske. Tudi v naslednjih letih so železničarji doprinesli dovolj dokazov, zadnjič pa ob priliki letošnjih manevrov ob Kolpi. Za to priliko je g minister vojske in mornarice v svoji navedbi št. 22746 izrekel popolno priznanje vsemu osebju ministrstva za promet in ugotovil činjenico, ila so se izvršiti vojni transporti (poleg drugega rednega prometa) po predvidenem načrtu pravočasno in v najboljši soglasnosti vojnih in žel. organov. Mislimo, da ni treba še posebej ugotavljati. da je osebje tukajšnje železniške direkcije pri tej priliki bilo zelo angažirano. Najvišja predstavnika železniške uprave gg. minister za promet in generalni direktor izrekata vsako leto popolno priznanje in zahvalo celokupnemu osebju za vestnost in požrtvovalnost v službi, kar bi sicer ne storila, fla ni osebje na višini “jede sjKisobnosti. 3. I rdkno, da spada naš železničar glede sposobnosti. Vestnosti in tudi ljubezni do naroda in domovine med najboljše, kar pa So ni po Gajevo Slovenci kakor kajkavci in čakavci brezpogojno pridružili štokavskemu ilirskemu jeziku, opažamo na slovenski strani dvojno razmerje do ilirščine. Prvi so mislili v začetku le na medsebojno zbližanjo ilirskega jezika in slovenskega pismenega jezika, ki naj bi se oba ohranila, drugi pa so bili želeli, naj bi se Slovenci čim prej odpovedali svojemu jeziku iu sprejeli ilirskega. Zastopnik prve smeri je bil Korošec Urban Jarnik. V drugi skupini pa je najbolj značilen zastopnik panonskoslovenski rojak .Jakob Fras, s spremenjenim imenom Stanko Vraz, ki je sicer sprva mislil samo na reformo slovenskega pismenega jezika. Že teta 1834. razpravlja o preosnovi kranjskega jezika, leta 1837. pa obrne Sloveniji hrbet in se pridružil brezpogojno Gaju in Ilirom. Vzrok je bil ta, da na Slovenskem ni mogel najti možnosti uveljaviti se kot pesnik in pisatelj, še manj pa, da bi si bil s tem delom mogel služiti kruha. Že prej je mislil za Slovence, ker je >Čbelica<: prenehala izhajati, izdajati almanah /Cvetice«, pozneje pa Metuljčka«. Oboje se ni uresničilo. V pismih Prešernu toži Vraz o maloštevilnosti Slovencev in nemožnosti razvoja. Tudi ni mogoče živeti pri Slovencih od dohodkov svojih spisov. Treba je zato po njegovem vsaj petih ali šestih milijonov. Prešeren ga je v epigramu upravičeno imenoval >Vraz, Slovencev uskok, Vraz si narobe Katon. Lakota slave blaga, vleče pisarja drugam.« Vrazova ideologija je ostala za razvoj slovenske kulture in narodne misli docela brezplodna. Le eno veliko zaslugo ima Vraz, namreč, kot najboljši zbiratelj narodnih pesmi. Imamo še vrsto privržencev ilirske ideje toda pozneje so spoznali svojo zmoto in se vnesli. Bili so fo Matija Majar Ziljski, O. Caf, I>. Trstenjak, Rad. Razlag, Andrej Einspieler, mladi Janežič in mladi Luka Svetec. Konec zmedi je napravil šele Fran Levstik ki je naglasil, da more biti osnova narodovega izobraževanja edino pravo delo za Slovence. Če iz knjige pahnemo slovenščino, smo podobni vojakom, ki radovoljno predajo svojo trdnjavo desetkrat močnejšemu sovražniku. Slovenci smo narod in zaradi večjega književnega jezika ne smemo, ne moremo in nočemo se iznebljati svoje narodnosti. Poznejše Ilešiče vanje in predvčerajšnje prerokovanje, da v dvajsetih letih nihče ne bo pisal in govoril slovenski, je smešno, neresno in prazno-glavo. Če pa bi kdo le resno mislil na to, da naj Slovenci svoj jezik opuste in začno pisati tuj, čeprav soroden književni jezik, ta naj pomisli, da prebiva polovica Slovencev izven Jugoslavije. Ali naj vzkliknemo tem: Pustite vse, prazno je vaše deio, mi se hočemo pohrvatiti in posrhiti, vi se pa ponemčite in poitalijančite! Čimprej, tem bolje! Držimo se Levstikove besede, ki je svaril: »Slovenci pa namesto nepotrebne, brezmiselne tožbe, v roko vzemimo pero in premišljeno pa srčno delajmo brez obupa. Majhen narod smo res, vendar telo trdih žil, kar vsemu svetu priča naše delovanje.« Predavatelj je bil deležen toplega odobravanja. dovolj za moderen promet v sodobnem smislu. 4. Trdimo, da ni železniško osebje za svojo storilnost primerno plačano ter da živi v bedi in pomanjkanju, in v kolikor je osebje krivo za neurejenost prometa, leži vzrok v tem dejstvu. 5. Železničarske organizacije si stalno prizadevajo, kako zboljšati službeno razmerje med uslužbenci in upravo tako v pogledu obremenitve^ kakor tudi v pogledu plač. Tudi javnost smo že opozorili, da znaša — in to v precejšnjem številu primerov — časovna obremenitev 10, 14 in tudi 17 ur na dan in to ob neizkoriščenih letnih odmorih. Nadalje si organizacije prizadevajo tudi za tehnični napredek naših železnic, za zboljšanje prometa na istih, za gradnjo novih prog v naši ožji domovini itd. Uspeh tega prizadevanja zuvisi v veliki meri od podpore celokupne javnosti. 6. V kolikor je urejenost prometa odvisna od promet izvršujočega osebja, je za današnje prilike in razmere dovolj, če se promet razvija tako kakor se. Mojstra Jakopiča zadela kap Ljubljana, 29. novembra. Včeraj dopoldne je zadela mojstra Riharda Jakopiča kap. Le takojšnji zdravniški pomoči se imamo zahvaliti, da hudi bolezenski napad ni imel težjih posledic. Nato je bil mojster prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu vzeli nekaj krvi in s tem zmanjšali močni krvni pritisk, ki je povzročil kap. Noč je Jakopič dobro prespal iu je za sedaj njegovo stanje zadovoljivo. Nočni požar na Ižanskem Ljubljana, 29. nov. Po vseh krajih Slovenije 6c sedaj novembra mnoie razni požari, zlasti ponoči, ko so prebivalci 'Zazibani v trdno spanje. S noči okoli 23. je mekdo z nebotičnika telefonično obvestil reševalno in gasilno postajo v Mestnem domu, da nekje na Barju gori. Postaja je o tem najprej obvestila policijsko stražnico na Dolenjski cesti, ki je poslala dva stražnika na kolesih v označeni smeri; Stražnika sta se peljala do meje, toda gorelo je daleč n;j Igu. Zato sta se vrnila in obvestila postajo, da ni požar kbruhnil na ozemlju mestne občine ljubljanske, Mestni poklicni in prostovoljni gasilci zaradi tega niso stopili v akcijo. Na pomoč pa so hiteli barjanski in rudniški gasilci. Iz hiš ob Velikem Galjevcu je bilo tako videti, kakor da bi gorelo kje na bližnji Jurčkovi poli, torej v neposredni bližini. Noč pa je tudi marsikoga premotila, kje je prav za prav gorelo. Nekateri danes trdijo, da je gorelo v Iški vasi, drugi v Brestu, tretji v Tomišlju. Verjetno je, da je gorelo kako samotno gospodarsko poslopje v sektorju Ig—Zrfimlje. Požar je trajal dobre ool ure. Podrobnosti o požaru še niso znane, Časnikarski koncert v sredo 1. decembra na Taboru Začetek ob pol devetih. Kdor ima kupljeno vstopnico, ima pravico do znižane voznine na tramvaju. Velike sleparije s kokainom Ljubljana, 29. novembra. v 8P0m 11111 sleparije s kokainom, ko je družba birok & Hladnik na debelo sleparila razne interesente in druge špekulante s ponarejenim in nepristnim kokainom, ko jim je za težke jurje prodajala mesto pristnega kokaina sodo ali pa fižolovo moko in druge zmesi. Pavel širok, France Hladnik, Josip Mauser in Martin Svete so bili lani obsojeni na 6trožje kazni, ki jih je še znatno zvišala višja sodna instanca. V tem kokainskem procesu so bile odkrite še druge sleparije in uvedena je bila nova preiskava, ki je 6pravila na dan razne druge afere. Državno tožilstvo je sedaj obtožilo poleg omenjenih glavnih sleparjev še 8 drugih oseb, ki so prav tako sleparile e kokainom. Posli so jim šli prav po sreči ter so »kokainistir 12 interesentov opeharili za 165.C00 din. Naihuje so bili pri teh peslih oškodovani Jernej Telič, trgovec iz Starega trga pri Rakeku za 36.000 din, Edvard Koleša iz Ljubljane za 22.000 din in Matija Novak, posestnik od meje, za 17.C00 din. Druge osebe so bile opeharjene za manjše vsote od 5.000 din naprej. Kazenska preiskava proti trgovcu široku in tovarišem je bila pretekli mesec končana in je državno tožilstvo že sestavilo obširno obtožnico. Tia sredi decembra se bo že vršila glavna obravnava proti »kokain is tem". Te dni pa je policija prijela tri tihotapce z mamili, ki so skušali spraviti v promet ponarejen kokaiii med mesarji in drugimi ljubljanskimi obrtniki..Prišli so jim hitro na sled in so bili prav tako po daljšem zaslišanju na policiji ovadeni državnemu tožilstvu. V novo afero zapleteni in obtoženi' trgovski zastopnik M. Svete iz Ljubljane je svoj čas pobegnil v Nemčijo, bi! je v Darmstadtu aretiran in eskortiran v Ljubljano. Proti njemu je bil zato sedaj odrejen zavarovalni zapor. Nered na kočevski potii Na tem mestu smo že enkrat opisali nered-nosti, ki se dogajajo na kočevski poti. Poleg tega, da se nam v okolico, ki spada tudi pod »Mestno občino Kočevje«, dostavlja pošta samo trikrat tedensko na dom, so kočevske poštne dame jako nevljudne, če si upamo priti sami po pošto. Po njih naziranju bi torej morali časopise, ki vsak dan izidejo in pravočasno pridejo v Kočevje, čPati vs,:'k<‘dva ^n' — zato, ker snto pač od pošte 1 km oddaljeni — medtem ko bi jih tako zvana »mestna gospoda« lahko dobivala trikrat na dan dostavl-°ne na dom! Ako nam že pisemske pošte nočejo dnevno dajati, naj nam pa vsaj časopise dado! Poleg tega naj se čaospisi izročajo naslovljencem, da se ne bodo dogajali primeri, ko je n. pr. jubilejna številka »Domoljuba« priromala šele po 10 dneh pravemu naslovljencu v roke! . Popravi ali vsaj omili naj se na pošti tudi kajenje uradnic, ki ponavadi ravno takrat prižigajo cigarete, kadar je največ strank. Prav tako naj pošta priporočena pisma sprejema celo dopoldne, kot se to dela na drugih poštah. Večkrat se namreč sliši godrnjajoč glas uradnice — zakaj pa popoldne ne pridete! Z ozirom na komodnest uradnice naj torei stranka, ki je prišla včasih tudi več kilometrov daleč, čaka pred pošto do treh popoldne, da 6e bo uradnica blagovolila prizibati v urad in sprejeti pismo. Zato še enkrat apeliramo na šefa kočevske, kakor tudi na ravnateljstvo poštne uprave v Ljubljani, da nevzdržnim razmeram na kočevski pošti naredi konec in osebje opozore na pravilno in dostojno ravnanje s strankami. Rokoborba za prvenstvo v Jugoslaviji Celje, 29. novembra. Sinoči ob pol devetih, zvečer so se pričele v dvorani hotela Union velike mednarodne tekme. Športniki, posebno oui, ki se zanimajo za rokoborbe, so napolnili dvorano. Gosp. M. Vojnovič iz Ljubljane je pozdravil občinstvo in predstavil rokoborce, ki so prišli v Celje, da tudi pri nas pokažejo svoje zmožnosti in svojo moč Ko so prikorakali na oder veliki šampioni z državnim prvakom Petrom Kopom, Madžar Cieja, Tirolec Glotzl iz Mirana, Dobri (Celje, Amater), Čeh Mirnu, Stoffau iz Avstrije in Olšovski iz Poljske, so bili pozdravljeni z burnimi aplavzi. Občinstvo je napeto prisostvovalo rokoborbam, ki so tako oživele navzočne, da so nekateri postali celo nervozni in so sledili vsakemu najmanjšemu preokretu dveh bojujočih se rokoborcev. Nastopile so tri skupine. Prva sta se spoprijela Cieja in GIBtzl. Borba je bila zelo ostra in se je končala po četrti rundi neodločeno. V drugi skupini sta nastopita Dobri in državni prvak Peter Kop. že danes se je Kop izkazal in bo prav gotovo tudi v Celju odnesel prvo nagrado oOOO din, kot jo je v Mariboru. V drugi rundi, in sicer v deveti minuti je premagal Dobrla. Vsekakor pa pričakujemo še napetejših borb, ker Kop danes še ni izvajal tiste tehnike, ki je le njemu lastna, četudi se ni štiri leta bori). V tretji skupini sta nastopila Stoffan in Olšovski. Borba je bila težka, vendar je Olšovski v 22. minuti podlegel. Borbe so se končale ob pol 11. Danes ob pol devetih zvečer se bodo borili: Dobri—Glfifzl, Kop—Olšovski, Mirna—Stoffan. Priglasil se je tudi neki g. Šloser iz Celja, ki se bo boril danes z Dobrlom. Četnik lir ja Birčanta are^rsn Belgrad, 2S. nov. A A. V zadnjem času so oblasti že nekajkrat ugotovile, da razširjajo neznane osebe letake, ki na skrajno nedostojen način navajajo razne neresnične in neosnovane verzije, da bi ž njimi med prebivalstvom povzročili vznemirjenost in razburjenje. Uprava mesta Belgrada ie izvedla vsestransko preiskavo, da dožene tvorce teh letakov in prepreči njihovo nezakonito delo. Dosedanja preiskava je dognala, da so se s tem poslom bavili bivši vse-učiliški profesor dr. Dimitrije Djurovič, zasebni zavarovalni uradnik Vojislav Majsiorovič, zasebni uradnik Miljutin Vuksanovič in kolektor Konstan-tiu Jesič Našli so tudi vse priprave, s katerimi so te letake razmnoževali. Ugotovili so nadalje osebe, ki so 5 10 0 — — Split 758-4 7-0 10-0 65 10 NE, — — Kutnbor 756-4 6-0 — i)5 7 NE6 — — Rab 761- 4-0 — 55 10 ENE, — — Vremenska napoved: Večinoma jasno sončno ■vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; V soboto je bilo ves dopoldan zelo megleno. V višini ca 400 ra pa jasno in sončno. Ob 13. uri se je megla naglo zredčila, nakar je bilo ves popoldan in pozno v noč popolnoma jasno. Okrog polnoči se je naglo pooblačilo in je ob 1. uri pričelo snežiti — padlo je 1.5 cm enega, izmerjena količina pa je dala 1.1 mm vode. Včeraj je bilo do 7.45 popolnoma oblačno. Ob tem času se je pričelo jasniti, ob 8.20 je bilo popolnoma jasno: Tudi preko dneva je bilo lepo in sončno. , _ Temperatura v soboto najvišja 2.4 stopinj C, včeraj najvišja 5.0 stopinj C, včeraj najnižja —2.4 stopinj C. Barometer, stanoviten. Na aerodromu danes najnižja temperatura —7.8 stopinj C. jabljaaa danes Koledar Danes, ponedeljek, 29. novembra: Saturnin. Torek, 30. novembra: Andrej. Nočno slnžbo inmjo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Krasna in zabavna Robert Stolzova filmska ooereia Princesa ostrig (Austernlilli) V glav. vlogab: Herman Tnimig, Tfleo Lingen, Osšar Sima. Gusti WoU, Heiald faulseu ■BEEsnaai Samo še danes ob 16. in 19-15 url duhovita in z&navna komedija 7 zaušnic Ob 21.18 uri premiera! - NaiviSla fronta svetovne voine v ooKumentariCnein veleti.mu Dolomiti v plamenih film piekrasnlh prirodam suk Samostanski lovec po znamenitem romanu Ludvika uangtooler-]a, pisatelja znanega dela ,.oraa Hubertus“ Ivan Noč je brez dvoma danes najbolj poznan slovenski pianist, katerega je koncertna pot vodila že po vsej srednji Evropi od Sofije do Berlina in v letošnjem letu ponovno že v Italijo. Kjerkoli je nastopil, ei je pridobil sloves pravega umetnika, odličnega pianista, danes že mednarodnega pomena s frapantno tehniko. Njegov koncert v Ljubljani bo v petek, dne 3. decembra zvečer v velik Filharmonični dvorani. Miklavžev večer ua odru frančiškanske prosveto v nedeljo 5. deccmbra ob 6 zvečer bo nekaj čisto izrednega, ker bo vse dogajanje Se pred obdarovanjem poteklo zdaj v lepi, ljubeznivi in poučni besedi sv. Petra na otroke, zdaj v humorju /abavne scene, ko hoče pijanček v nebesa, ki mu je nos »rdeč ko kuhana pesa«, pa spet v veledra-matičnem prizoru med Faustom in Mephistom, v katerem slavi Faust svojo zmago nad zlim duhom. Nato pride iz še vedno zastrtih nebes mladeniški sv. Anton Padovanski, ki govori otrokom o slepoti stvarstva, roZ in cvetja« ter jim končno naznani prihod Miklavža in njegovega spremstva ob mogočnem slavnostnem bučanju orgel, srebrno zvenečih zvončkih in kadilu. — Darove za otroke in odrasle sprejema pisarna ,Pax el bonume v Frančiškanski pasaži, katere bo Miklavž razdeljeval po vrstnem redu (opremljeni s tekočimi številkami), kakor bodo prineseni. Zagotovite si že pravočasno prostore! Otroci v spremstvu staršev ua stojišču vstopnine prosti, za sedeže polovična cena. Režija: Milan Skrbinšek, režiser Naro. gledališča. Živinski sejem v L.mbljani bo zaradi drž. praznika dne 1. decembra dau poprej, t. j. v torek, dne 30. novembra 1937. . • j- tPedagoiko društvo v Ljubljani- prirodi v ponedeljek, dne 29. t. m. v predavalnici mineraloškega m-ttttinta »voj redni »ostanek. Predaval no gr prof. dr. Stanko Gogala o temi: epedapoika načela javnega dela«, ob 18. uri. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Ponodljek. novembra: FIRMA. Red B. Torek, Si) novembra: Zaprto. Sreda, 1. deccmbra: SIMKOVI. Izven. Znižane ec-uc od 22 din navzdol. _ V sredo se uprizori Kadolburgova komedija Siui-kovi* ki je izredno zabavna. Dejanje lokalizirano, v j uri nastopajo originalno orisani tipi. Glavni povod za zaplet da slučajno poznanstvo g. Fajdige z neznano mlado damo. Težave, ki ;ub preživlja kot varna rodbine Simkovih. ustvarjajo smerne jn zabavne situacije. Predstava jc izven abonmana. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Ponedeljek, 2!). novembra: Zadrto. Torek, 30 novembra: GORENJSKI SLA\ CEh. ^ Sreda, 1. decembra: On 15: MALA FLORAMY. -Gostovanje ge. Marice Brumen-Lubeje ve. I*ven. Znižane cent od 30 din navzdol. — Ob 20: ANČKA. Izvcu. "^T' Na predvečer drž. praznika, t. j. dne 3<). novembra v torek, se poje Foerster-Polifeva opera «60-KKNJ8KI SLAVČEK- za ved A. To opero smemo Meti mod nase reprezentativne slovenske opere. Izvrstno izoblikovane pevske partije, ki so jih podali na pre-iiiieri nnSi solisti, tor slikovita zunanja oprema opere, tvorijo zuokrožruo ecloto. Dirigent: ravnatelj lolič prof. Sest. Uspela slovenska noviteta ANČKA«, opereta, ki #»ta .jo postavila Dobele in Samec in .in .ie inštrumenti ral Branit4., f*e bo izvajala v sredo, dne 1. decembra kot predvtava i7/;en abormuina. Naslovno partijo poje ta. Ribičeva. Zasedba vlog je premierska. _ , Začetek prometa na novi cesti Ljubljana - Jeperca Modernizirana državna cesta od Ljubljane do Jeperce bo odprta za splošni promet dne 30. nov. t. 1. ob 7 zjutraj. Občinstvo se opozarja na potrebo, da se strogo ravna po predpisih zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Zlasti se opozarja na sledeče: Vozila naj vozijo na desni strani moderniziranega cestišča. Vozila ne smejo voziti po banketih. Kolesarji smejo voziti samo po desnem banketu v smeri vožnje. Ravno tako smejo lioditi pešci samo po desnem banketu v smeri hoje. Kolesarji ne smejo voziti vštric, temveč samo drug za drugim. Tudi pešci ne smejo hoditi vštric, temveč samo drug za drugim. Ta navodila se izdajajo v interesu varnosti vseh, ki bodo uporabljali modernizirano cesto. Zato naj se smatrajo kot dobrohoten opomin, da si more vsakdo preskrbeti osebno varnost le, Če ne bo ravnal nasprotno. Vozniki raznih motornih vozil se nujno evare pred prehitro vožnjo. Modernizirana cesta naj se ne »matra kot dirkališče brezobzirnih in lahkomišljenih voznikov, temveč kot sredstvo za brezhibno razvijanje urejenega prometa. Elektrifikacija Dravskega potfa me podjetje, ki dobavlja tok. gradnjo transforma Dravsko polje, 25. nov. Gospodarsko važno zaledje Maribora in Ptuja, Dravsko poije, prosi že dalj časa za elektriko. Od časa do časa se zganejo merodajne oblasti — hvala Bogu, tu je zadnji dve leti treba priznati po daljšem mirovanju 6pet zanimanje — in pošljejo kakega projektanta na »teren«. Kmetje si pa električno energijo za razsvetljavo in za pogon svojih strojev res želijo in prav je, da se je v zadnjem času ta misel razgibala in oživela. Kakor 6e zdi zdaj, ni ta ideja nič nemogočega, nasprotno, zelo blizu je njena ustvaritev, uresničitev. Vasi se zbirajo v elektrostrojne zadruge, od katerih bo imela vsaka po en transformator in bo skrbela za vsa potrebna dela, pa tudi plačila in amortizacijo nastalega dolga v svojem okolišu. Približen načrt za vasi n. pr. Sv. Marjeta—Trniče —Prepolje znaša 300.000 din, od česar pa prevza- Navodila za skupno proslavo 1. decembra v Liublgani Manifestacijski sprevod bo na večer državnega praznika 1. decembra ob 18 zvečerskupno z vojaškim obhodom. Zbirališče udeležencev bo na Vodnikovem trgu in pred Mestnim domom. Za posamezne prijavljene skupine so določeni za zbiranje sledeči prostori: Gasilci pred Mestnim domom (ob stavbi), bojevniške skupine ob pločniku pri Fin. direkciji, akademiki in dijaštvo v Streliški ulici, Fantovski odseki pred Mahrovo hišo, Prosvetna Zveza (tudi dekliški odsek) ob Mahrovi btsi na Vodnikovem trgu. Ostale organizacije na vodnikovem trgu za spomenikom, godbe ob Jugoslovanski knjigarni. Vsi udeleženci naj se zberejo na določenih mestih od 5 do 34 6. Udeležba v civilni obleki in brez zastav. V sprevodu bo najprej vojaštvo z godbo, nato bojevniške skupine, za njmn pa organizacije po abecednem redu. Društva m organizacije, ki se še niso prijavile, pa se želijo udeležiti proslave, naj prijavijo svojo udeležbo najpozneje do danes opoldne v predsedstvu mestne občine, pri tiskovnem referentu (desni vhod poleg spomenika, I. nadetr., soba šl. 24 --telefon 30--2), da se jim določi prostor na zbirališču. Prijaviti se more vsako narodno, prosvetno, telesno-vzgojno in gasilno društvo. Vsako prijavljeno društvo oziroma organizacija naj priiavi tudi vodjo in rediteljstvo. Xa vsakih 20 udeležencev je treba določiti enega reditelja. Reditelje je prijaviti najpozneje do torka opoldne. Sestanek vseh rediteljev, že prijavljenih in naknadno prijavljenih društev in organizacij jc v torek. 30. novembra ob 18 r veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Udeležba rediteljev je obvezna. Pripravljalni odbor. Uradno praznovanje 1.decembra 1. december praznujemo kot državni praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v_ enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo omenjenega dne ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi 'molitvami. . V novi pravoslavni cerkvi na Bienvemovi cesti bo služba božja istega dne ob 11, v evangeljski cerkvi ob 10, v alarokatoliški kapeli pa ob 'A$. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti raz-obešeue državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne sprejema gospod ban dravske banovine ob % 12. ure' naprej v banski palači (Blei-vveisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Občni zbor IPZ V soboto in včeraj je bila glavna skupščina Jugoslovanske plavalne zveze, ki naj bi odločala o važnih vprašanjih v našem plavalnem športu. — Ozračje na glavni skupščini je bilo izredno napeto, kar se najbolj vidi iz dejstva, da ni bilo sprejeto tajniško poročilo, da pa je bilo soglasno sprejeto poročilo tehničnega referenta Simonoviča; tudi zvezni odbor, ki je bil izvoljen že dopoldne, je ze popoldne zaradi ostavke osmih izvoljenih odbornikov odstopil. _ , , Sedanja zvezna uprava v našem plavalnem športu je tale: predsednik Julij Bartole, 1. podpredsednik Grabarič, II. podpredsednik dr. Petro-vič, I. tajnik Fischer, II. tajnik Šarkanj, L blagaj-nik Ante Perič, drugi blagajnik FuCkar, tehnični referent Ivo Šuste, odborniki pa: Macanovič, ing. Maleševič, Zlošilo, Gjurič, Farel ter Krištovič; namestniki: Petrik, Dabrovič, dr. Frdhlich. V nadzornem odboru so dr. Buiatovič, inž. Švarič in Ljubin. , V tem odborn Slovenci nismo zastopani niti z enim odbornikom. S tem pa je tudi že določeno naše stališče proti tej upravi. Med važnimi sklepi, ki so bili sprejeti, naj predvsem omenimo predlog delegata Ilirije, da se bo seniorsko prvenstvo vršilo le kot prvenstvo posameznikov in da velja obenem tudi kot izločilno tekmovanje za evropsko prvenstvo. Juniorsko prvenstvo v prihodnjem letu bo organiziral Galeb v Novem Sadu. Nacionalna ura v rad!u H deccmbra: . decembra: Mahkota Karel, admin. ravnatelj Narodnega gledališča: SKLADATELJ ANTON FOEH-STEK (ob stoletnici nJcBovegu rojstva) V. decembra: Lipovšek Marjan, profesor: ZIMA V PLANINAH. Jugoslovanska zimskošportna zveza t Ljubljani ; bo meseca decembra priredila dvoje predavanj o zimskem S’>ortu, Vi sta namenjeni v prvi vrsti srb« i lirvatskim Športnikom in ki se boslo zaradi tega pr«1 ’ našali v srbohrvatskera jeziku. Opozarjamo ua to tudi j slovenske smuCarje. Predavanje sta naslednji: i 12. decembra: mag. pharm. Jurij PiecoH. natel-nik propagandnega ndsekn . f Z S S: O SMT'CAN.TTT. :>fi. deermbra mag. pharm. Jurij Pi^cnli: SMU- CAKSKA DRUŠTVA IN SSIUCABSKA ZVEZA. torja nekaj obveznosti 6cseške, občina in banska uprava, tako da plača približno 100 kmetov v 10 letih 200.000 din; gre torej že ta prva doba z manjšimi stroški kot dane6 s petrolejem. Ko bo pa dolg poravnan, bodo 6troški razsvetljave padli na eno desetino današnjih stroškov ob petrolejski razsvetljavi. Kmetje poznajo dobrote električne energije in si je zato ze dalj časa želijo. Ko je pa vsa ta priprava stopila v zadnjo fazo razvoja, ko bodo najkasneje leta 1939 pričeli 6 postavljanjem omrežja, apeliramo na vsa društva, zadruge, občine, na vse napredne gospodarje in vse, ki želijo Dravskemu polju zboljšanja, da po vseh svojih močeh pripomorejo k tej velevažni izpeljavi načrtov. Banska uprava je obljubila poleg materialne tudi moralno pomoč, kar naj V6e 6amo opogumi. Upamo, da bomo kmalu imeli tudi pri nas moderno luč. Miklavž fe na Grad prinesel nov rekord Miklavž je na Grad prinesel nov rekord! —-Stariču Ludviku, letečemu Kranjcu«, ga je daroval. Starič je 842 metrov dolgo progo prevozil v času 48 sekund in štirih desetink! V splošnem je Seunigov memorial potekel v popolnem redu in pokazal tele rezultate, ki jih je tritisočglava množica sprejela z navdušenjem in odobravanjem. Ze v zgodnih popoldanskih urah so se valile po vseh mestnih ulicah goste trume športnega občinstva. Karlovška cesta je sicer ob nedeljskih popoldnevih ena najbolj mirnih ljubljanskih cest. Včeraj pa jc oživela. Komisija na Startu je imela polne roke dela. Prodajalci vstopnic so pobirali .pavšalne« 4 dinarje, ponujali programe in zavračali »slepe« popotnike. Tehnične zapreke so začetek premaknile nekoliko proti 3. uri. Bilo je krasno "zi rusko-jesen-sko popoldne; samo mraz, ki ga je šuntal na nas surovi sever s Kamniških višin, ga je malo lomil. Pa nič hudega, saj pravijo, da je mraz za dobro prebavo koristnejši kot franejožefova grenčica. — Zapazili pa so pri tem zanimiv, primer znanega pars pro toto: ljudje niso hiteli telovaditi — da bi se ogreli — z vsem telesom, ampak samo z jezički. Škodoželjneži bodo seveda spet trdili, da so pri tej telovadbi imele prvo besedo ženske. — Obrekljivci! Po kratki žalni svečanosti pred Seunigovini spominskim kamenom, so tekmovalci odrinili v Mlolino«^na JStail. Ni. .trajalo dolgo in že se je po kazal na ostrem ovinku prvi. Kmalu za njim jo je prirezal drugi, nato tretji in četrti: vsa številna dirkaška občina jo je rezala za njimi po strmini. Program se je razvijal brezhibno, telefonska služba je bila prav dobra in točna. Disciplina se je vrstila za disciplino. Tihi Grajski hrib je odmeval od hrušča dirkalnih in turnih motorjev. Ljudje so bili s prireditvijo izredno zadovoljni, saj so bili priče, kako je >leteči Kranjc dvakrat sijajno izboljšal rekord na progi. Starič je znamka zase; športnik, ki najuspešnejše zastopa naš slovenski šport. Tehnični rezultati: Turni motorji do 125 cenr. 1. Grgac Stjepan (HMK, Ilo 125 ccnt) 1,10.4. Turni motorji do 500 ccm: l. Grašič Janko (MK Ilirija, DKW) 1,01.7. Športni motorji do 250 ccin: 1. Drnovšek Slavko (I. HMK, DKW) 56,4. Športni motorji do 350 ccm: 1. Drnovšek Slavko (I. HMK, DKW) 55,4. Športni motorji do 500 ccm: 1. Starič Ludvik (Hermes, JAP) 49,8. Športni motorji do 1000 ccm: 1. Starič Ludvik (Hermes, JAP) 48,4. — Najboljši čas dneva! Prvi razred je do pomladi odpravil Včeraj sta bili v Ljubljani odigrani zadnji dve tekmi v prvem razredu — za letos. Prav za prav bi ti dve tekmi lahko Steli že k spomladanskemu delu podzveznega prvenstva. Toda zadnja leta khi-bi odigrajo tudi večji dol »pomladanskega* prvenstva že kar jeseni. Beka je merila svoje moči v mlačnem in nezanimivem boju s Svobodo, Hermes pa jo je pobral proti Mostam: tam ga je i majhno tremo pričakoval Slovan. Štirje klubi so nastopili v boju za štiri točke in vsak je vzel po eno. Svoboda : Reba 1:1. V noči od sobote na nedeljo je nebeški hišnik menda zračil pernice; nekaj puha in perja je ušlo iz njih ln se prlvrtelo na zemljo, na glavno mesto Slovenije. Kdor je v uri duhov korakal sam domov, je obupaval nad nedeljskim športnim sporedom, češ, sneg ga bo pokril. Pa ga ni. Motoristi so pometli pot na Grad, nogometaši pa so najeli soltice, da jip ga je stalilo. Okrog pol enajstih dopoldne sta na igrišču SK Ljubljane nastopili Reka in Svoboda. Nogomet je bil precej pičel; zlasti rdeče-črni bojevniki se niso do kraja mogli ogreti za boljše stvari. V prvem polčasu je bila za spoznanje boljša Svoboda, v drugem pa je dominirala Reka. Obe moštvi sta imeli nekaj prav slabih moči, ki se bodo zdaj do pomladi lahko pošteno spočile. Teren je bil narahlo :,-pošlupanf, možem je drčalo, kar pa jih ni moglo Od tu in tam Nova posojila je podelila zopet Državna hipotekama banka. Seda j jc bil na vrsti Novi Sad, ki je najel kar 50 milijonov posojila, da se bo uredil mestni vodovod, izpopolnila kanalizacija ter zgradila velika mestna klavnica. Za podobno posojilo se podaja z banko tudi Banjaluka, ki hoče nekaj milijonov porabiti za elektrifikacijo predmestij in za ureditev sprehajališča sredi mesta. Dva vagona rib in mnogo drugega srni ja je nakupil v Splitu filmski igralec Harry Piri, ki posnema svoj novi film »Nemogoči g. Pittc. Množico take robe je rabil za svoj »arabski trg«, v katerem je namestil potem v beduine preoblečene Statiste Ko bo trg« posnet, bo Pici razdelil ribe in sadje med revne splitske prebivalce. Del Bosanskega Broda je zalila reka Sava v soboto popoldne. Voda je zadnje dni neprestano naraščala tako, da je v soboto že pretrgala nekatere obrambne nasipe in preplavila okolico. Prebivalci, kj je do njihovih hiš vdrla voda, so morali svoja stanovanja zapustiti in se preseliti v železniške vagone, ki jih je dala na razpolago zelezniška uprava. Pogrešano poljsko letalo, ki je vzdrževalo potniški promet med Grčijo skozi Bolgarijo in Romunijo do Poljske, so v soboto našli razbito v Rodopskem pogorju v Bolgariji. Vseh devet potnikov s posadko vred se je ubilo. Letala, ki so dva dni iskala pogrešano potniško letalo, so se morala boriti s hudo meglo, ki je onemogočila razgledovanje. Trupla ponesrečenih potnikov so ležala nekoliko vstran od ostankov razbitega letala, ki se je po padcu takoj vnelo in zgorelo. Poljska vlada je že poslala posebno komisijo, ki bo skušala dognati, kaj je povzročilo letalsko katastrofo. Rudarsko geološki zavod se je ustanovil v ministrstvu za gozdove in rudnike z namenom, da se bo odslej bolj sistematično preiskovalo in analiziralo naše rutino bogastvo, odnosno določila vrednost rud, ki se kopljejo ali pa bi se dale kopati v naši državi. Komisija bo začela kmalu preiskovati kakovost rude. ki se že koplje, potem pa ležišča rude, ki- še niso izkoriščena. »Vampirja«, ki je šest dni strahoval po Kra-ljevn in s kamenjem pobijal okna uglednejših meščanov, so končno v soboto prijeli. Policija je poslala vse svoje ljudi na teren, da so končno le izvohali njegovo skrivališče, vampirja pa prijeli, Zanimivo pa je, da policija ne izda njegovega imena niti kaj drugega o njem. Že prvi dan po poroki je žena oklala z nožem moža, nato pa ga krvavega prenesla zopet sama v bolnišnico, Ta ^ljubezniva« žena je Angelina Adjemovič, ki se jc v četrtek poročila v K ral je vu z Miloradom Vujno vicem. Angelina in Milorad sta že prej živela v divjem zakonu, ker dekletovi straši niso pustili, da bi sc Angelina poročila z Miloradom. Ko so nazadnje dekletovi starši le uvideli, da ves odpor ne pomaga nič. so privolili v poroko. Toda že prvi dan po poroki je_ nastal nepričakovan preobrat. Novopečena žena ni kazala nobene volje, da bi se z možem preselila v skupno stanovanjc, temveč je liotela s svojimi starši domov. Moža je ženinu hladnost tako razburila, da ji je prisolil krepko raušnico, nakar jc Angelina brez besede potegnila izza pasa nož in moža oklala. Ko je mož ležal ves v krvi, se ji je spet zasmilil, da ga ie naložila na svoja ramena iu prenesla v bolnišnico. Osem litrov žganja je popil za stavo, pa ni umrl, namreč Ilija Bogojevič iz Tetova. Uija je bil povabljen na svatbo pri bogatem kmetu Iliču. V družbi, v kateri je llija sedel, se je pogovor vrtel okrog žganja, dokler ni nekdo postavil predlog, naj gredo vsi »mojstri« tekmoval, kdo bo popil večjo količino žganja, pa zraven tega ostal kar se da trezen. Deset tekmovalcev se je javilo, vse pa je posekal Ili.ja, ki jc v treh urah '■»opil osem lilrov žganja in zraven prigriznil še 20 kosov žgoče paprike. Trezen pa ni ostal, kajti noge so mu pod težo tolikega alkohola odpovedale, da se je zrušil in zaspal. Naslednjega dne pa je spet zdrav odšel domov Žganje, ki so ga pili, je bilo seveda le enkrat kuhano. Podoben junak je tudi Avram Trajkovič iz Konjskega pri Gjevgjeliji. Z domačim odvetnikom je šeJ stavit, da bo v eni uri pojedel štiri hlebce kruha v skupni teži 4. kilogramov, zraven pa popil štiri litre vode. Čeprav jc Avram v letih, je v kratkem času polomastii tri hlebcc, le pri četrtem ^ mu je začelo zatikati. Kljub vsem skušnjavam se želodec le ni dal raztegniti, da je Avram moral Uk pred koncem odnehati. Prijateljem pa je povedal, da je dve uri poprej pojedel hlebee kruha doma in da bo to najbrž vzrok, da jc želodec - odklonil« nadaljnje pošiljke kruha. Starec je moral odvetniku plavati 2 kovača za izgubljeno stavo. 44 mesarjev v Subotici bo s 1. decembrom zaprlo svojo delavnic« in prodajalnice v znak protesta, ker meslna občina noče znižati po njihovem mnenju previsokih trošarin na meso. Ker v mestu ni več mesarjev kakor 44, pomeni to. da bo mesto ostalo brez mesa. Mesarji so. se znali vsi pravočasno zavarovati: prosili »o okrajno glavaistvo, naj jim dovoli zaprtje delavnic. Ko so dovoljenje debili, so sklenili generalno stavko. Občini so pa poslali ultimat, da mora v najkrajšem času znižati troSarino na meso za polovico. Obenem so sc obrnili na mesne tovarne s prošnjo, naj v času mesarske stavke ne dobavljajo v Subotico mesa. Oproščeni so bili pred belgrajskim sodiščem belgrajski ufitelji, ki iih je tožila uprava JUU. ki ji načeluje bivši ljubljanski učitelj Ivan Dimnik. Uprava se je čutila prizadeto po nekem članku. Iti ga je opozicija objavila v svojem glasilu — »•Učiteljskem glasniku« — in v njem obtožila uprav® zaradi slabega gospodarjenja z denarjem združenja. V soboto pozno ponoči je sodišče iz-klo sodbo, da je bil članek sicer osler. vendar napisan še vedno v dostojnih mejah, ter da izraz« opravičeno kritiko društva. Zato je sledila oprostilna razsodba. izmodriti, da bi se bili odrekli svojemu ljubemu in preljubemu — driblingu. Sodil je odlično ss. gosp. Doberlet. Temu boju je prisostvovalo le pičlih 150 ljudi. Slovan : Hermes 1:1. Pred tekmo je marsikdo prorokoval Slovauovcem izgubo — pa se je Airezal, Bitka je ostala neodločena. Hermes je imel sicer precej več od igre, vendar si ni utegnil prisvojiti obeh točk. Presenečenje! Sodij je zadovoljivo gospod Puur, v ", M. Jacoby - R Leigh: 58 Poročnik indijike brigade Ali znate dobro sklepati? Sin nekega policijskega komisarja je bil s svojim očetom na letovišču. Nekega večera se je vozil z avtom in nekoga po nesreči povozil do smrti. Ponesrečenec je bil pijan, kraj nesreče je bil popolnoma osamljen, tako da bi fant lahko brez vseh neprilik vozil dalje. Sel je naravnost k očetu, mu povedal svojo nezgodo in ga vprašal za svet . Sedaj pa uganite, kaj je storil njegov oče kot vesten nepristranski vodja policije in pošten človek! 1. Ali je sam opozoril orožništvo oziroma policijo, 2. Ali je svetoval svojemu sinu, naj molči? 3. Ali mu je svetoval, naj sam naznani policiji (orožništvu)? 4. Ali mu je rekel, naj počaka do prihodnjega dne? Blagajnik neke banke je že 15 let vestno opravljal svojo službo. Nekega dne pa je bil naval posebno velik in je blagajnik pomotoma izplačal 1000 din preveč. Kaj je storil, ker zaradi obilnega števila strank ni več vedel, pri kateri se je zmotil? 1. Ali je opozoril vodstvo? 2. Ali je sklenil počakati, da mu prizadeta stranka sama vrne denar? 3. Ali je sam vplačal, da ne bi nihče opazil pomote? 4. Ali je telefoniral raznim strankam, ki so ta dan prejele denar in jih vprašal, če so vse v redu prejele? Pravilna odgovora jutri! Brazilski diktator Varga*, vrtnar in zdravnik Še ni dolgo tega, kar je tudi v I-lraziliji zavladala diktatura. Predsednik Getulio Vargas je na veliko presenečenje vsega sveta javno odpravil ustavo iz leta 1934, razrešil ministrsko zbornico in vpeljal diktatorski režim. V zasebnem življenju pa je novi diktator kaj preprost človek. V predmestju glavnega mesta Ilio de Janeiro ima sijajno vilo, skoraj popolnoma skrito v cvetju. Vsak dan najde predsednik eno uro časa, da se prelevi v vrtnarja in ljubeče goji orhideje, katerih ima neizmerno množino; od najčistejše belih do najtemnejše vijoličnih. »Včasih sem hotel postati slikar,« je nekoč zaupal časnikarjem. sToda nisem imel dosti potrpljenja, da bi se vadil sukati čopič, zato sem se vrgel v politiko. Verjemite mi, tudi politika je zelo pestra!« Njegov oče je bil lastnik razsežnih pašnikov in ogromnih čred goveje živine. Neke noči 1. 1903, ko je bil mladi Vargas šele 16 let star, je živina začela žalostno tuliti zaradi neznosnih pikov strupenih žuželk, ki so povzročale hude rane. Zato je sklenil učiti se zdravilstva, da bi mogel lajšati bolečine ljudem in živalim. Toda kmalu je spoznal, da je zdravljenje posameznih ran kaj brezplodno delo, da je treba globokih družabnih preosnov, da bi mogel svoje ljudstvo uspešno ozdraviti. Take preosnove pa je mogoče doseči le, če ima človek politično mnenje ljudstva na svoji strani, oziroma še bolj, če ima človek v svojih rokah politično oblast. Na tej novi poti, v politiko, mu je mnogo pomagala njegova prikupna zunanjost in osebnost: energičen obraz, fina usta, raven nos, temne globoke oči z uprav zadostno otožnostjo, visoko čelo, točno pravilno izražanje in pravilno umerjene kretnje. Poroke iz ljubezni in - bede Koliko mora imeti človek, mlad fant, če se hoče oženiti? To vprašanje si je zastavil že marsikdo, danes bolj kot kdaj poprej in marsikdo se je ustrašil ljubezni v bedi in je raje ostal sam, nesrečen pustil svojo izvoljenko nesrečno, se jezil na usodo in na ves svet ter z njo vred raje zašel v nepošteno življenje. Toda poglejmo nekoliko srečnih parov iz filmskega sveta! Warner Baxter služi danes sicer bajne vsote, v svoji mladosti pa je stanoval v mrzli podstrešni sobici, jedel, kakor je naneslo in ko je prvikrat srečal svojo sedanjo ženo, že dva dni ni ničesar pokusil. »Samo nevarnost ali kak drug skupen sovražnik okrepi ljubezenske vezi med ženo in možem. Kateri sovražnik pa je hujši kot beda? Čim bolj se dva skupno borita, tesneje se družita, in spomin na prestane boje je zanju najvarnejše jamstvo srečne bodočnosti.« Tudi James Cagney je poznal v svoji mladosti kot potujoč igralec črno siromaštvo. Pri isti igralski družbi je bila tudi njegova izvoljenka. »Mladi parčki ne potrebujejo toliko denarja kot poguma. Z ljubeznijo svoje žene in z željo osrečiti jo in jo v čim večji meri • poplačati za njeno ljubezen, ima človek dva »aduta«, ki ga moreta in morata pripeljati do uspeha v življenju. Najljubši so mi spomini na dneve, ko sva vsak po svoje zbirala živila, da sva imela kaj za večerjo.«, Joe Brown, ki je imel ob svoji poroki še največ, celih 10 dolarjev za »poročno potovanje« s podzemno železnico iz stanovanja v gledališče, kjer je igral za svojo ženo, pravi: »Ko mlada človeka stopita v življenje, ne da bi jima bilo treba skrbeti za denar, navadno vedno najdeta vse polno malenkosti, ki privedejo do prepirov, nerazumevanje in ločitve. Zato je za ljubezen in spravljivost značajev mnogo boljše bedno podstrešno stanovanje, kot razkošni saloni. Moški nikdar ne pozabi ljubeznivega sprejema svoje žene, ko se po brezplodnem iskanju dela in zaslužka ves utruien in obupan vrne zvečer domov, skupna borba splete najtesnejše ljubezenske vezi!« la taka, kakršno je pustila vojska, nihče se do zdaj še ni zmenil, da bi pozidal hiše na razvalinah. Samo velike lesene table kažejo potnikom, kje bi morale biti vasi. Vihro so preživeli samo štirje, ki še sedaj nemoteno volijo svojega župana in odbornike: odborniki so vsi štirje, za župana pa tudi vsak pride na vrsto. Madžarski ministrski predsednik Daran Južna Afrika Južna Afrika je povsem gorata. V tej sončni deželi so se različne dobe in kulture razvijale vsevprek. Tamkaj najdemo moderna pristanišča in velika mesta belih ljudi z vsemi pridobitvami sedanjega čaka poleg patriarhalnega življenja starih Burov na. njihovih samotnih farmah. Medtem ko je Evropejec po vsej deželi uvedel razsežno in urejeno gospodarstvo, zažiga domačin po 6tari navadi na njivah čudodelne grmade, da bi sd izprosil bogato žetev; medtem ko po ondotnih velikih mestih cvete znanost in umetnost ter se dvigajo vseučilišča in znanstveni instituti, se rodoljubi še vsako leto zbirajo na tradicionalnih slavjih. Kdor prvič zaide v to deželo, ga iznenadi mešanica plemen. Tam utriplje življenje kot pred stoletji. Davnina in sedanjost, črni in beli si tamkaj podajajo roke. Kdor je kdaj bil tamkaj, ve za žgoče poletno sonce, silne nevihte in toče, za ledeno jasne noči in ledenike. Na jugu dežuje vso zimo — do avgusta, na severu imajo poletno deževje od novembra do marca. Poleg suš, ki trajajo po več mesecev, imajo obilo padavin. Na mah se na jasnem nebu zbero oblaki, v eni sami noči se nateče do 7 col dežja. Plitve reke prestopijo bregove, povodenj uniči koče in polja. Toda Buri so optimisti, celo toče so veseli. Kajti debela toča, ki pokrije njihova koruzna polja, napoji vsaj vrhnjo zemeljsko plast, dočim jo nalivi odnašajo 6 seboj. Južna Afrika je na zlatu in žlahtnih kamnih najbogatejša dežela, a ima najmanj vode. Najvažnejše vprašanje je, kako bi te množine vode, ki 6e po nalivih stekajo v morje, na katerikoli način, zlasti ob suši, izkoristili. med kmeticami, ki so mu poklonile šopek. Čeprav je sovraštvo med Buri in Briti premeščeno, opazi dober opazovalec, da je to samo na videz, kajti čustva, govorica in tradicije se ostro razlikujejo. Ta nasprotja so pač zgodovinska. Od prve naselitve pod holandskim zdravnikom Janom van Riebeeokom sredi 17. stoletja, mimo angleške posestne pravice od 18. stoletja do angleško-bur-ske vojne, sta oba naroda eden drugega premagovala in podjarmljala. Zategadelj je bilo pač za oba težko, da bi se zares pobotala in pozabila žalostno preteklost. Sedanji težavni gospodarski položaj, ki niti tej tako blagoslovljeni deželi ni prizanesel, jih morebiti sklene v medsebojnem plodnem delu. Tisoč miljsko že’ezniško omrežje je raztegnjeno na vse strani, v pristaniščih se ustavljajo ladje iz vsega sveta. Ne napreduje samo trgovina I in gospodarstvo, obdelovanje in promet, Južna Afrika ima tudi lastno kulturo in jezik; tekom zadnjih 20 let so tudi število Šol silno pomnožili. Posledice svetovne vone Kakih 200 km od Pariza je bilo nekdaj pet vasi, kjer se je odigravala končna usoda bojevanja med Francijo in Nemčijo v 1. 1918. Dasi je že skoraj 20 let, odkar je vojska minila, je na krajih, kjer so nekdaj stale vasi, še sedaj videti točne sledove krvavega plesa. Videti je še napol razpadle strelske jarke, žrela, ki so jih izkopali težki topniški izstrelki, pusta, neobdelana pokrajina, pokrita s številnimi zarjavelimi ostanki granat, bo- j deče žice, starih, napol polomljenih in razpadlih | tankov in vojaških voz. Ogromna pokrajina je osta- »Siuveu-lU aoiu. ufaaja juk W,'. _MWn»nam*mna !J l>u. ta u.omkdMto « Din Uwlm*tvo Kop.iarjev, „li«i fl/fll Oletnn Q Uprat* Telefon £8& Za Juguaiovauakg tui&rue ■ idubljauu EL Ce& Izdajatelji Iran tlako v eo. Urednik. Jute Kuiioe*. p n>p»tarje*a »k Pred kratkim je umrl v Londonu Hadži Ali, ki je služil lepe denarce zaradi neke pomote, ki jo je zakrivila narava. Bil je med najčudovitejšimi stvori narave, imel je namreč dva želodca in zaradi tega lahko požiral najrazličnejše predmete brez vsake škode. Nastopal je po raznih cirkusih, požiral ure, goreče cigarete, žive ribe, robce, bencin itd. Ko je bil še otrok, se je kopal v svoji domovini, v Egiptu v reki Nilu, nenadoma izginil pod vodo, požrl toliko vode in z njo vred najrazličnejše nesnage, da je vsakdo mislil, da ne bo ostal več pri življenju. Toda vse skupaj mu ni nič škodovalo, pač pa mu je pokazalo pot do bogastva. Spoznal je namreč, da s svojo na novo odkrito zmožnostjo lahko zadivi nenavadnosti željne ljudske tolpe. Zanj se je zanimal tudi Rockefellerjev zdravniški zavod in mu baje ponudil 10.000 funtov (čez 2 milijona dinarjev), če mu prepusti po svoji smrti svoje drobovje. Druga norčavost narave pa je ta, da je mož, ki mu ni škodovala nobena stvar, umrl za navadnim prehladom. Radio Programi Radio IjuLIjana Ponedeljek. 29. novembra: 12 Slavni možje (pl.) — 12 45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Jože Zamovnik gode sam na 6 glasbilih, vmes plošče — 14 Vrnie borza — 18 Zdravstvena ura: Priprava ali vzgoja za družino (g. dr. Anton Breeelj) — 18.20 Domači napevi (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Crngrob (msgr. Viktor Steska) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.50 Zanimivosti — 20 Ore-gorčev kvintet pihal — 21 Operni zbori (plošče) —. 21.10 Jesenske slike (Radijski orkester) — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Prenos plesne glasbe \% restavracijo »Emona«. Drugi programi Ponedeljek, 29 novembra: Belgrad. 20 Drama —i Zagreb: 20 Kvartet; 20.30 Sonata; 22.20 Dvoje kitar —• Dunaj: 19.25 Opera; 23.05 Plesna glasba — Budimpešta: 20.10 Filharmonični koncert; 22 20 Jazz; 23.05 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 PleMia glasba; 21 Sin-fonični koncert; 22.05 Igra — Rim-Bari: 21 Sinfonični koncert; 22.05 Filmska glasba — Varšava: 19 Domača glasba; 21 Plesna glasba — Berlin: 20.15 Glasba — Ko-nigsberg: 20 Koncert — Hamburg: 20 Orkester — Vra-tislava: 19 Plošče — Koln: 1,9.10 Glasba — Stuttgart: 19 Opera. Zaradi tega je po svojem generalnem štabu izdal povelje, naf cel polk konjenikov indijske brigade iz Chukotija krene na velike vaje, ki naj bi se prav zdaj, v tem kočljivem času, začele v okolici Lohare. Povelje za te vaje je izdal tik pred bitko, v najnevarnejšem času, da bi Indijcem pokazal vso bojno silo in pripravljenost angleških oddelkov. V njegovem štabu je prevladovalo mišljenje, •da '-o Surat najprej napadel Loharo in io poskušal zavzel. d." se bo torej izognil močnejše utrjenemu Chukotiju. Ravnal bo polemtakem čisto narobe od tistega, kakor je dal Angležem slutiti po ubežnikih, ki so se, kakor se je vsem zdelo, po njegovem naročilu nalašč dali ujeti in uporno trdili vedno eno in isto, namreč, da se Surat kan pripravlja za napad na Chukoti. Prav zaradi tega je bil guverner enakega mišljenja kakor njegov generalni štab in zatrdno pričakoval napada najprej na Loharo, Zdaj ga je pa vznemirila vest, da se je karavana z ženami in z otroki, ki je danes prišla iz Lohare, morala izogniti Chukotiju, ker so ogledniki sporočali, da so poti v trdnjavo vse razdrte in da se proti trdnjavi pomikajo nekaki sumljivi oddelki ... Karavana, ki so jo spremljali vojaki, je morala Chukoti obiti, ker se poveljnik vojaškega spremstva ni upal spustiti v boj prav zaradi žena in otrok, ki jih je moral čim prej pripeljati v Kalkuto. Cim bolj je sir Macefield mislil na to, tem bolj ga je vse skupaj vznemirjalo. Zdaj žensk in otrok potem takem ni bilo več mogoče poslati iz Chukotija na varno. Bili so prepuščeni svoji usodi... Morda pa je to premikanje čet proti Chukotiju bila le Su-ratova zvijača? Če bo Surat kan najprej napadel Loharo, o čemer je bil sir Macefield še vedno prepričan, bo potem dovolj časa, da ženske in otroke spravijo v Kalkuto in jih rešijo nevarnosti. Kaj pa, če bo drugače?!... V teh dneh velike nevarnosti, ki je pretila obema trdnjavama, je sir Charles prvič začel izgubljati živce. Nemirno se je sprehajal po sobah. Samo kadar so prišli k njemu častniki in sli, se je kot nenadno obvladal in nihče ni na njegovem obrazu mogel zaslediti niti sence kakega nemira ali razburjenja. Ko pa je spet bil sam, so ga znova napadle skrbi in obletavale črne slutnje. Če Surat kan zares napade Chukoti? ... Taift je zdaj samo Campbell s peščico vojakov ... in vse ženske ... in vsi otroci. Guverner je govoril sam sebi: »Treba je čakati.,. Danes ali najkasneje jutri se mora ta stvar odločiti bodisi tako, bodisi drugače ...« Zdaj je bilo že prepozno, da bi bil guverner mogel začeti ali odrediti kaj odločilnega. Campbell je bil že odposlal ves polk indijske brigade na vaje v Loharo... Tudi v Kalkuti je bilo po vsem mestu moči čutiti nemir, kakršen prevzema ljudi pred vojno in sploh pred velikimi odločilnimi dogodki Guverner po mestu nalašč ni bil dal pomnožiti straž. Tudi sicer ni bilo opaziti, da bi bil odredil kaj posebnega in izrednega. Vendar so Evropci in domačini čutili, da se pripravljajo usodni dogodki. Pobudo jim je za to dal transport, s katerim so iz Lohare prišle žene angleških častnikov in njihovi otroci. To je zadostovalo, da so ljudje ugibali o najbolj divjih stvareh. Častniki iz garnizije sicer niso kazali nobenega, niti najmanjšega razburjenja, ker so bili navajeni nositi na zunaj krinko, naj so bili časi še tako nevarni. Toda vse povsod so ljudje kljub temu govorili samo o Suratu in o napadu, ki ga pripravlja na angleško Indijo. Majhen oddelek konjenikov, ki so jih iz Kalkute poslali na poizvedovanje po okoliških vaseh, se ni več vrnil v garnizijo. Vsa preiskava, ki so jo vodih na vse strani in z največjo odločnostjo, je ostala brez vsakega uspeha. Zdelo se je, da je nesrečni oddelek pogoltnila zemlja. Veliko žensk in otrok, pa tudi precej trgovcev se je te dni z vso naglico vkrcalo na ladje, ki so se vračale v Anglijo...€ Pred prvim strelom... Po odhodu 27. polka indijske brigade v Loharo sta v Chukotiju ostala samo ena stotnija pehote in mila Vickersov oddelek konjenikov. Polkovnik Campbell in major Vickers sta po odhodu polka ostala še nekaj časa na velikem dvorišču in gledala, kako so se zapirala velika, težka vrata, skozi katera so odjezdili konjeniki, katerih topot je bilo vse šibkeje slišati iz daljave. Geoffrey je dejal z resnim glasom; »Moramo biti na vse pripravljeni. Ne obsojam generalnega štaba v Kalukuti, toda vendar .,.« Poveljnik ga je ustavil; »Dragi moj Vickers, v vojski besedice »toda« sploh ni. Mi povelja samo sprejemamo in jih moramo za vsako ceno izpol, nitil Kaj mislite, da je meni bilo lahko pri srcu, ko sem moral dati zapoved, naj polk odide v Loharo? Tudi jaz slutim nesrečo. Toda mi vojaki smo vajeni, da gledamo vsaki nevarnosti in vsemu hudemu brez strahu v oči!« »Vse bi bilo dobro, samo če bi mogli ženske in otroke prej poslati na varno! Če pride zdaj iz Kalkute povelje, naj to storimo, bo prepozno! Nas je tu premalo, da bi mogli pogrešati kako večje število vojakov, ki bi spremljali tako karavano do Kalkute,. Campbell mu je položil roko na ramo: »Tudi meni prizadeva to vprašanje največ skrbi... Ali ste že kaj videli Elizabeto, kar ste prišli sem?« »Nisem še prišel do tega, da bi jo bil utegnil poiskati. Toda zdaj sem prost in čez pol ure pojdem k nji. Do tedaj bom še obvestil vse domače ženske, katerih koče so izven trdnjavskega zidovja, naj se pripravijo in preselijo v notranje dvorišče po trdnjavi.« Najmočnejši človek na svetu, Egipčan Seieiil Nosseir, je postal poklicni rokoborec. Prvi? sc je spopadel z Amerikancem Joe Campbellom. Kljub temu, da je ta boj ostal neodločen, mislijo, da je to že velik Nosseirov uspeh. Mož, ki sc imel dva želodca