Ameriška Domovina NO. 57 W^TW AM€RICAN IH SPIRIT FOR€l@N m LAMGUAG6 OMiV Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 21, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Nixonov Iciski mil aa KapHolu zadel na združen, Irden odper Kongres je novi predsednikov šolski načrt sprejel s skoraj enotnim odporom in dvomi, pa tudi s pravo sovražnostjo. WASHINGTON, D.C. — Od-hcs med republikanskim predsednikom in demokratsko večino v Kongresu je že skozi nekaj mesecev napet in skoraj sovražen. To se pokaže ob vsaki priložnosti, tako se je tudi v ponedeljek ob predložitvi novega šolskega načrta. Tega so predložili Kongresu zvezni tajnik za zdravstvo, pro-: sveto in socialno skrbstvo, nje-| Sev pomočnik za prosveto S. P. | Marland in posle vodeči komise-j ner za presveto John R. Ottina.! Tredlog je bil v glavnih potezah Zhan že od januarja, ko je predsednik predložil proračunski na-za novo finančno leto. Nixonov načrt združuje 30 sedanjih programov podpiranja šolstva v pet širokih, ki naj u-Shierj ajo zvezno pomoč zaosta-. in revnim, poklicnim šolam,’ Pohabljenim telesno ali dušev-i Posebej še šolskim okrajem,1 -d imajo večje število šolskih o-j Nok zveznih uradnikov, ki žive' 3:13 zvezni lastnini, ter za šolske m.uice in šolske knjige. Za te namene je predsednik1 - ixon predvidel in postavil v hovi proračun 2.7 bilijonov do-! larje v. Splošni šolski pododbor v Do-mu je zasliševal W. Winberger-2’ Malar da in Ottino, da bi do-,1 Več podrobnosti in seve-C*a načrte in misli pri njih izva-mhju. Izgledalo je, da bo novi a^v Povečal podporo šolam na i o eželju in jo zmanjšal v veli- Vietkcng očita ZDA tihotapljenje orožja v Južni Vietnam SAIGON, J. Viet. — Zastopnik Vietkonga v Skupni vojaški komisiji je obdolžil ZDA, da tihotapijo v Južni Vietnam orožje proti določilom pariškega dogovora. Obtožbo je gen. Tran Van Tra izročil v pismu načelniku ameriškega zastopstva gen. Woodwardu. Ta je kasneje v posebni izjavi potrdil dovažanje vojnih potrebščin in orožja v Južni Vietnam, toda v popolnem soglasju z določili pariškega dogovora. Obtežba gen. Tran Van Tra je očitno poskus obrniti pozornost od obsežnega pošiljanja o-režja in vojaštva iz Severnega Vietnama na jug, zaradi katere je pretekli teden Nixon posvaril Hanci. Rdeči očitki in obtožba naj bi naredili vtis, da ZDA niso nič boljše kot oni, ker tudi one kršijo dogovor. Dokler ne bodo svojih obtožb podprli z dokazi, ne bodo nikogar o svojih trditvah prepričali. Predstavniški dom o metrskem sistemu kih hiestih, prenekateri šolski o- v bodo ostali brez skoraj ^ke pomoči. Države bodo dolž-' 'M /t vse pomoči za prosveto Porabiti za učenje čitanja in cunanja zaostalih in slabo se Učečih. ^ vezna vlada ne bo predloži-_ Podaljšanja ali obnove zako-j2 ,0 03hovnih in srednjih šolah leM W35, ki z letošnjim juni-Jem poteče. felandt Jeli siraljafl ‘l3 ksiiasiski vlaeilec ^EJKJAVIK, Island. — Is- ^ s^a topničarka je v nedeljo uslreLla preko krna pj,1 anskega vlačilca Stateman. ^ [l Porocilo Islandske Obalne strave. tepničarke Odinn je ski^l’ C!'a strelial na brilan- 2al ^aoilec šele, ko je ta poka-tel 0(a“no hsmero, da se bo zale-ob V^Mndsko ladjo, ko sta bili Se^ arlii v bližini rta Horn ob j^rozab°dni obali Islandije. * an(lske vojne ladje prega-ioVg0 ^r^ahske ribiške ladje, ki 50 Polenovko v obalnem pasu hi BritaniJa priznava obal-je ^ Islandija pa ga ha v sePtembru raztegnila to se Britanci ne ^eiWo. ' vrnenski prerok 'G* Per^!n° °blačno, naj višja tem-atura okoli 40. V ponedeljek je začel Predstavniški dom razpravo, ki naj privede do uvedbe metrskega sistema v ZDA. WASHINGTON, D.C. — ZDA so ostale edine na svetu, kjer je še vedno v veljavi stari merski sistem s palci, vatli, galoni, unčami, ki je veljal v svetu tja do francoske revolucije. Ta je u-vedla v Franciji metrski sistem, ki se je zaradi svoje uporabnosti in enostavnosti naglo razširil po vsem svetu. Začela ga je u-vajati tudi Velika Britanija, po katere zaslugi ga je naša dežela tako dolgo ohranila. Metrski sistem je enostaven, ker je uporaben za vse vrste mere. 1 meter je teoretično 10,000-inski del četrtine zemeljskega ravnika. Ker ta ni bil tedaj tako natančno zmerjen, kot je zdaj. je ostal v veljavi meter, ki so ga tedaj izdelali v Parizu za osnovo. Meter se deli na 10 decimetrov, na 100 centimentrov in na 1000 milimetrov. Kubičen decimeter je enak litru, ki je postal votlinska mera v metrskem sistemu, 1 kubičen decimeter vode pri temperaturi 4 stopinj Celzija pa je osnovna mera za težo — kilogram. Študija trgovinskega tajništva je lani dognala, da bodo ZDA u-vedle tekom prihodnjih 50 let metrski sistem, pa naj vlada kaj ukrepa ali nič. Predlog, ki je zdaj pred Kongresom, predvideva uvedbo metrskega sistema v ZDA s 1. januarjem 1984. —----o------ Oprema in zaloge za čete v Evropi niso v redu WASHINGTON, D.C. — Večina vojne opreme v skladiščih v Evro-pi za ameriške čete, ki naj bi v slučaju potrebe bile prepeljane tja iz ZDA z letali, ni v redu in polnem uporabnem stanju. Manjka tudi streliva in rezervnih delov, je dognal Splošni računski urad, pregledni organ Kongresa nad poslovanjem vlade. Urad je prav tako obvestil Kongres, da so enote, ki so predvidene za prenos v Evropo iz ZDA, nepripravljene v pogledu moštva. Tega ni v teh enotah toliko, kot to predvidevajo vojaški predpisi. ZSSR ii Kitajska sta praprli Panamo Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta sta obe rdeči veliki sili podprli Panamo proti ZDA. PANAMA. — Od preteklega tedna zaseda tu Varnostni svet ZN, ki naj bi s svojim prihodom zborovat sem posebej poudaril zanimanje za razmere v Latinski Ameriki. Dejansko je bila vsa pozornosti ves teden posvečena le Panamskemu prekopu in sporu o njem med Panamo in ZDA. ZDA so dobile 550 kvadratnih milj obsežno ozemlje, preko katerega so nato zgradile prekop, leta 1803 od Paname za vedno v polno last in oblast. ZDA so Panami zato obljubile letno 2 milijona odškodnine tudi za “vedno”. Panama s takim stanjem ni zadovoljna in ZDA so začele v času predsednika Eisenhower j a. ko je prišlo v Panami do burnih demonstracij, popuščati in so dovolile, da vihra panamska zastava poleg zastave ZDA na področju kanalske cone, ki je sicer pod upravo ZDA in pod njihovim vojaškim varstvom. Panama s tako rešitvijo ni zadovoljna: Zahteva spremembo pogodbe iz leta 1903, priznanje njene suverenosti nad kanalskim področjem in njegovo zmanjšanje v toliko, kolikor je to možno. ZDA naj ji letno plačujejo najemnino 25 milijonov dolarjev. Panama smatra kanalsko področje za svoje “narodno! bogastvo”, ki ga ZDA izkorišča- Obresti na posojila povišane na najmanj 6.75% NEW YORK, N.Y — Nekatere velike banke so v ponedeljek povišale obrestno mero za svoje najboljše stranke od 6.25 na 3.75% in vse kaže, da jim bodo skero sledile tudi druge. Načelnik Federal Reserve Boarda A. Burns je pozval vodnike teh bank v četrtek na razgovor, da mu povišanje obresti utemelji. On je namreč načelnik odbora, ki je odgovoren za nadziranje obrestne mere. f Easts m ?i@o Južnega Vietnama lačeSi svoje razgovore v Pariz« ZDA M JUŽNI VIETNAM II SO URADNO PROTESTIRALI ZARADI KRŠITEV DOGOVORA Zastopnik ZDA v Skupni vojaški komisiji gen. John Wickham in zastopnik Južnega Vietnama sta danes na zasedanju Skupne vojaške komisije obdolžila rdeče peši-lianja orožja in čet v Južni Vietnam ter zahtevala pojasnila. Gen. Wickham je dejal, da so na razpolago fotografije in drugi £‘jasni in neizpodbitni dokazi”. I Iz Clevelanda in okolice SAIGON, J. Viet. — Na da- našnji seji Skupne vojaške ko- topov in velike zaloge streliva misije je najprej zastopnik in drugih vojnih potrebščin, pa ZDA gen. John A. Wickham Jr. tudi do 50,000 svežih čet. S tem izjavil, da imajo ZDA “jasne in naj bi bila moč rdečih v Južnem neizpodbitne” dokaze o tem, da Vietnamu spravljena znova na Severni Vietnam pošilja na jug raven, na kateri je bila lansko velike količine težkega orožja in pomlad, ko so rdeči začeli svojo sveže čete. Opozoril je na iz- veliko ofenzivo, če se ti torej obbma sira- redno važnost teh dejstev in za- odločijo po odhodu zadnjih skrbljenost v ZDA, ki jo je po- ameriških vojaških sil iz Juž-kazal sam predsednik Nixon na nega Vietnama prihodnji teden svoji zadnji tiskovni konferenci. 'za novo ofenzivo, imajo vse Zahteval je za vse to pojasnilo.’ potrebno za to na razpolago in Zastopnik Južnega Vietnama je1 pripravljeno! navedel, da je na poti na jug o-j - , t t nnn ■ , , bkupna vojaška komisija naj koli 00,000 severnovietnamsKih j v j j so ostane vojakov in na stotine tankov in j SAIGONj j_ Viet _ ZDA in drugih oklopnih voz. Tako za- Južni Vietnam Ognejo pred- to do-lst0pnik ZDA k0t zast°Pnik JUŽ-jložiti, naj Skupna štiridelna vojnega Vietnama sta vse to ozna-jjaska komisija; ki se naj bi p0 pariškega dogovora dogovora. j raz|ia 28. marca, ostane še da- Rf?zgovori med nema v Južnem Vietnamu so se začeli s sporom o tolmačenju pariškega dogovora, pa vendar v umirjenem tonu, PARIZ, Fr. — Vlada v Saigo-nu se je že pred časom odločila, da bo začela razgovore s predstavniki rdečih v Južnem Vietnamu v Parizu, kjer je za sti ugodnejše kot doma. .'čila za očitno kršitev pariškega! V ponedeljek sta se obe strani _________ ^ & ] določilih S“li’ Pa 56 SPUStiU V ^ Meči so ponovili trditve, da;lje, ^ je „ vedn0 potrebna. ZZ ‘t^“S!ZDl”a skrivai ZDA in Južnega za tak in Prva ruska ladja priplove v maju— Po sedanjih načrtih bo priplula v pristanišče Clevelanda 14. maja letos sovjetska tovorna j ladja Stanislavsky, njej bodo nato tekom poletja in jeseni sledile druge. ZSSR se je odločila vzpostaviti neposredno zvezo s Clevelandom po vodni poti sv. Lovrenca. Kosilo v Thompsonu prihodnjo nedeljo— Zaradi visokega snega, ki je zapadel zadnjo soboto in nedeljo, je bilo kosilo za “dan sv. Patrika” v Thompsonu pri cerkvi sv. Patrika preloženo na prihodnjo nedeljo, 25. marca. Kosilo bodo delili od 11.30 do 4, popoldne. Župnik msgr. L. Baznik vse rojake in rojakinje toplo vabi. Rojenice— Mr. and Mrs. Kenneth in Mary Ann Drobnič, Shreiber Rd., Valley View, C., se je rodila hčerkica v Deaconess bolnici in bo delala druščino sestri in dvema bratcama. S tem je postala zopet stara mati Mrs. Mary Culkar, Stone Rd., Valley View, Ohio. Mary Ann je bila pevka pri Triglav zboru, čestitamo! ga i Seja— Urustvo Carniola Tent 1288 TM ima v nedeljo, 25. marca, ob volne v Vietnamu Po dališNaz-!n' streli™ ; Vietnama naj bi se bili vojne v Vietnamu. Po daljši raz ; vojni materia, skozi Da Nang.! i pravi so se zastopniki obeh stra-|Ztik ZDA • . - a rfo rn m 1 P j , 6 s^Ji‘'t“arneli m ga ni dogovorili, da se bodo sestali! % P Yvalanit amnak ’ ’ J ’ St znova jutri, v četrtek, v gradu )e o ° “Sadu W T/ M! Ji! bodocnostiJ , J ’ ri , . p • je oaprto in v popolnem skladu . Med tem je Mednarodna nad-i 9-30 dopoldne sejo v starem po- , V V a a T,’ Z d°l0Čl11 PariškeSa sporazuma. zorna komisija le začela nekaj j slop ju SND na St. Clair Ave- ki ga jim je francoska vlada da- a-,. v. , , i. „ . , . ! Tok materiala m moštva na | ukrepati. Pristala je na pregled inue- | kakih 20 manjših pritožb in na Slike iz Slovenije— — Iz preiskavo saigonske pritožbe, V nedeljo ob 3.30 popoldne bo , • 1 u 1 r-r,A i 1 Ji v.a- • U —-o- ------------ službe da rdeči oblegajo dve vladni po-1 Kollander Travel pisarna kazala m nikdar zanj skrbela. ZDA so svobodno odločiti za svojo bo- 7nA ^ ’ , . , . ° J ^ . %, L, cnm -d i /• ZDA prihajajo vesti, da so rdeči stojama severno oa Saigona. Ta i v SDD na Recher Avenue naj- jo in naj torej zato tudi dajo la na razpolago za te razgovore. ^ ^ ^ primerno cdskodnino. Sama nij Zastopnik Saigona je d.ejal, da VYASHINGTON D C za prekop nikdar nič prispevala | se vietnamsko ljudstvo ne more krogov obveščevalne ' ga zgradile, ga varujejo, poprav- dočnost, dokler je v Južnem nemara že večji del vojnih p0. Ijajo in skrbe, da je sposoben Vietnamu s e v e r novietnamska trebščin> težkega orožja in čet ............... veano za redno piovbo. i v°jska- Opozoril je tudi na nove odposiaIi na jug po Hcčiminho-; ništvom da bi šel obe postojanki ^ Popravek— naj bi bil že zbral močan odred | novejše filmske posnetke iz Slo-kakih 6,000 mož s tanki in top- j venije. Vsi vabljeni, vstop prost! Predstavnik ZSSR Jakob Ma-| pošiljke težkega orožja in svežih. vbl potib ker prihaja na ta zdaj lik je na seji Varnostnega sveta čet na jug. sorazmerno le malo novega ma~ izjavil, da “kanalska cona pripa-. Predstavnik rdečih je poudar- teriala in moštva iz Severnega da Panami”. Kitajski zastopnik jal, da je “glavno obnova demo- Vietnama. Huang Hua je dejal na seji Var- kratičnih svoboščin” kot prvi Pošiljanje naj bi bilo za en-nost.nega sveta, da je panamsko korak k narodni pomiritvi in krat zaključeno in vse se pomi-stališče “pravično in njene zah-J spravi. ! ka zdaj po Hočiminhovih potih teve stvarne . j četudi sta si bili obe strani fia določena mesta. Tako težko Ameriški poslanik pri ZN nasprotni in vsaka na svojem orožje, kot vojne potrebščine in John Seali je pozval Varnostni stališču, je razgovor potekal še moštvo naj bi bilo poslano na svet, naj ne sklepa nič o panam- dosti mirno. Pogajanja se vršijo pot delno že pred podpisom paškem prekopu, dokler se vrše v okviru točke 12 pariškega spo- riškega sporazuma. Pošiljanje se med ZDA in Panamo neposred-1 razuma, ki priporoča obema je nadaljevalo v izredno velikem ni razgovori o ureditvi tega stranema v Južnem Vietnamu, obsegu vse do začetka marca, vprašanja. Posvaril je, da bodo da storita vse, da bi do konca a- nato pa je začelo popuščati. ZDA vetirale resolucijo, ki bi prila dosegli sporazum o ‘narod- Po podatkih obveščevalnih^ bila predložena na glasovanje nem svetu za pomiritev in spra- strokovnjakov so rdeči poslali iz na seji Varnostnega sveta. Zase- vo’. Ta svet naj bi nato organi- Severnega Vietnama na jug danje Varnostnega sveta v Pa- ziral v Južnem-Vietnamu volit- okoli 500 oklopnih voz, od tega nami bo danes - končano. ve. vsaj 300 tankov, več sto težkih dalje j reševat, če bi komisija še odlagala preiskavo. Doslej Mednarodna nadzorna komisija ni storila veliko, ker morajo hiti njene odločitve soglasne. Vsem preiskavam rdečih kršitev premirja sta Poljska in Madžarska namreč nasprotovali. O smrti Josef a Feguša je bilo nam napačno sporočeno, da je J. Feguš očim Josephine, dejansko je bil njen oče. Pozdravi iz Floride— Mr. in Mrs. Anton J. Petkovšek pošiljata prijateljem pozdrave iz Floride. Fantiča našli mrtvega— Včeraj dopoldne so našli v Big Creeku v Brooklynu truplo I pogrešanega 8 let starega Scot-WASHINGTON, D.C. Pose’' ta Thiela, ki je s svojim bratran-bno poročilo Sveta ekonom- Zadnje vesti skih strokovnjakov pravi, da bodo cene hrane še dalje ra-stle, vendar v drugi polovici cem v ponedeljek padel v potok, pa ni mogel iz njega. Jef-freyja Thiela so našli v ponedeljek ponoči v potoku, kjer se SOVJETSKI MORNARJI — Slika kaže skupino sovjetskih mornarjev v Sebastopolu ob Črnem morju pri paradi ob priliki polaganja prisege. Sovjeska zveza naglo izgrajuje svoje pomorske sile. Te postajajo že resni tekmec ameriškim v raznih predelih svetovnih morij. Sovjetska vojna mornarica je razdeljena v črnomorsko, Baltiško, Severno-atlant-sko in Daljnovzhodno floto. leta počasnejše. Na kako nji-jje držal za iz vode štrleči beton, hovo popustitev ali manjšanje | Scotta pa je deroča voda odne_ ni za enkrat niti misliti. | sja nekaj dalje v smrt. WASHINGTON, D.C. — Senat ’ ■ , . I roucija se bo selila— je včeraj s 8o:ž glasovi odo-1 župan R. J. Perk bo danes bril predlog za podaljšanje objavil sporazum z okrajno predsednikovih polnomočij za!upravo 0 gradnji novega policij- nadziranje plač in cen ter mu ’ skega posiopja v novem sodnem dodal še obvezni nadzor nad l središču sredi mesta. Policija se cenami cenenih in srednjih | je temu dolgo upirala! pa konč_ stanovanj v mestih, kjer je no le pristala na selitev. stanovanj malo. !_____________________ NEW ORLEANS, La. — Mrs. H. ’ »it V . . Eoggs, vdova kongresnika H. j 1VlraZ V £^Ptu Eoggsa, je bila včeraj izvolje-1 KAIRO, Egipt. — Neobičajno na za njegovega naslednika v! mrzl° vreme je pokvarilo do Kongres. J 60 / PEKING, Kit. — Princ Noro- mo-dom Sihanuk, nekdanji državni poglavar Kambodže, je iz- pridelka sočivja letošnjo zi- Ker je na obeh straneh doline Nila, kjer je edino rodoviten ginil od tod in ugibljejo, če ni svet, puščava, so noči v Egiptu res šel v Kambodžo, kot je že dalj časa napovedoval. On je vodnik “Osvobodilne vojske”, ki jo sestavljajo pretežno rdeči in katere cilj je vreči vlado Lon Nola, vrniti na oblast Si-hanuRa in seveda uvesti komunizem. BEIRUT, Lih. — Med Irakom in Kuvajtom je prišlo do mejnega spopada, zaradi katerega redno 'hladne. V puščavi sami ni nič izrednega, če ponoči temperatura pade izpod ledišča. je Kuvajt oklical izredno stanje. Irak je že pred leti skušal zasesti na petroleju bogati Kuvajt, pa so mu to Angleži tedaj preprečili. Kakšni so tokrat iraški načrti, še ni očito. AAII^USjIA DOMOVII.’A, MARCH 21, 1973 Ameriška Domovina i d r3 rj- a. 3smjjQ i j 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '.a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« ■a Kanade in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: 'nited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 57 Weds., March 21, 1973 Zlato kot denarna podlaga Z zlatom natovorjen osel gre preko vsakega mestnega obzidja, je dejal pred nekako 2300 leti macedonski kralj Filip II. S tem je hotel reči, da se z zlatom vedno dobi nekoga, ki bo odprl mestna vrata. Zlato je že tedaj veljalo kot osnovno in glavno plačilno sredstvo. Njegova veljava sega daleč nazaj, ko je človek ne le cenil sijaj te kovine, ampak spoznal tudi njene lastnosti, ki jih druge kovine nimajo. V manjši meri sta si slično spoštovanje pridobila srebro in v moderni dobi platina. Iz zlata so kovali denar, iz njega so izdelovali okraske, danes pa ga v vedno večji meri uporabljajo tudi v industriji. Zlata je na svetu sorazmerno malo. Največ ga pridobe v Južni Afriki in Sovjetski zvezi; skupno sedaj na leto na vsem svetu le za nekako 1.9 bilijonov dolarjev, med tem ko so ga še pred S leti pridobivali za povprečno 2.2 bilijona. Od letno na novo pridobljenega zlata ga gre letno v industrijo in okrasje za okoli 900 milijonov dolarjev, v zakladnice narodnih bank povprečno le za okoli 300 milijonov, vse ostalo pa v privatno last. Trenutno je v lasti državnih bank po vsem svetu zlata za okoli 54 bilijonov dolarjev, med tem ko ga je bilo pred 20 leti za okoli 48 bilijonov. Tedaj ga je bilo v lasti ZDA za 28 bilijonov ali 58% vsega v lasti vlad. Sedaj ga je v zakladnici ZDA le za 11.7 bilijonov ali 22% vsega v javni lasti. , Mednarodni monetarni sklad ga je imel leta 1952 za 2 bilijona, sedaj ga ima za 6.4 bilijone, Zahodna Nemčija ga je imela 1. 1952 za 0.2 bilijona, sedaj ga ima za 5 bilijonov, Francija ga je imela 1. 1952 za 0.7 bilijona, zdaj ga ima za 4.3 bilijonov, ZSSR ga je imela leta 1952 za 5 bilijonov, sedaj ga ima za 3.9 bilijonov, Švica ga je imela 1. 1952 za 1.7 bilijonov, sedaj ga ima za 3.5 bilijonov. Italija je v teh 20 letih svojo zalogo zlata povečala od za 0.4 bilijona na za 3.5 bilijona, Velika Britanija pa jo je zmanjšala od 2.2 bilijona na le 0.9 bilijona.- Vse ostale vlade na svetu imajo skupno zdaj za 14.8 bilijonov dolarjev zlata, med tem ko so ga imele leta 1952 za le 8 bilijonov. (Vse te številke so preračunane na temelju nove uradne cene zlata $42.22 za eno unčo.) Zlato je dolgo služilo ne le za zlato podlago denarja, ampak neposredno za denar, predelan v posebno obliko, ki mu jo je dala država, ki je to zlato izdala kot denar. S to obliko in padobo na njej je jamčila, da je v denarju res toliko in toliko čistega zlata. Ko se je gospodarstvo razvilo, je začelo zlata primanjkovati. Tudi velike količine zlata, ki so jih prinesli iz na novo odkritih delov sveta, niso mogle več kriti potreb de-narstva. Čim bolj se svet razvija, raste, čim bolj na splošno se tudi v najbolj odročnih in zaostalih predelih sveta uveljavlja denarni sistem, tem očitnejše postaja, da zlato ne more več služiti ne za denar in ne za denarno podlago, ker ga je na svetu enostavno premalo. Le kako naj bi za 54 bilijonov zlata v javni lasti služilo vsemu svetu za denar? Težavno bi bilo že prevažati ali prenašati zlat denar v velikih količinah, ker je zlato težko. Če bi imele ZDA vse zlato, bi ne mogle z njim vršiti rednih denarnih poslov, kot jih današnji čas zahteva. Kaj pa ves ostali svet? Zlato kot denar in tudi kot osnova denarja se je preživelo, četudi je še vedno možno in v zmedenih časih, kot je današnji, koristno v zlatu določiti vrednost posameznih valut. Te kriti v celoti z zlatom ni možno in ne potrebno. Države jamčijo za vrednost svojega denarja, pa naj so to kovanci ali bankovci. Denar posamezne države je danes vreden toliko, kolikor ima svet zaupanja v njeno gospodarstvo, njeno politično trdnost, pa tudi njeno politično in vojaško moč. Kajti zadnja je še vedno temelj vsega, predvsem varnosti, brez katere vse ostalo ne pomeni veliko. Dokler so torej ZDA gospodarsko zdrave in vojaško prva sila na svetu, bo dolar ohranil svojo vrednost, četudi z manjšimi ali večjimi nihanji. Nihče ne zanika, da so ZDA najbogatejša dežela na svetu, ta je postal le nezaupljiv do njihovega vodstva, ki je dopustilo v teku zadnjih 1C let, da je javno gospodarstvo tako propadalo, da kljub sorazmernemu blagostanju in močnemu gospodarskemu razvoju ni krilo splošnih narodnih potreb, da se je zvezna vlada v dobi komaj 4 let zadolžila za novih sto bilijonov. ZCA so dopustile rast uvoza, na pri Nm " 'so skrbele tudi za nrimerno povečanje izvoza. Po merkan- '1nem načelu pomeni to oslabitev državnega gospodarske?? ooložaja v odnosih do drugih držav. C" g države so prodale več ZDA kot te niim, ZDA so da:: ; ?; ?ei;a v leto velike podpore drugim državam, a-meriškr 'cdietja so v teku let vložila vehke vsote dolarjev v tuja gospodarstva. Tako se jc nabralo v tujini za o- koli 80 bilijonov dolarjev, dosti več, kot jih svet potrebuje za svoje redno denarno poslovanje, posebno še, ko je dolar začel izgubljati na veljavi kot rezervna valuta v mednarodnem poslovanju. ZDA naj pritegnejo del teh odvišnih bilijonov domov in,spravijo v red svojo mednarodno plačilno bilanco, so jih pozvali denarni vodniki zaveznikov, ki so bili pretekli petek zbrani v Parizu in so tam na novo uredili mednarodni denarni sistem. Ko bo to doseženo, pravijo, bo kriza dolarja sama prešla. Naj ta tudi preide in naj bo tudi obnovljeno zaupanje v dolar, bo na svetu še vedno veliko ljudi, ki bodo varnost za ohranitev svojega premoženja iskali v zlatu, dragih kamnih in vsem drugem, o čimer so prepričani na temelju skušenj, da tudi ob propadu vrednosti denarja ohrani svojo ceno. vesel pristno slovanskega krst- Kakor veste, vsako leto daru-nega imena. Zvezdana je sedaj jemo prav lepo vsoto denarja za tajnica pri guvernerju v Colum- cerkev, še posebno o Veliki noči busu, Ohio. lin Božiču, zato je blagajna sko- Iz finančnega oddelka sem bil raj prazna, v začetku decembra 1922 preme-! Skrbimo za oltar, da je okra- dr. Miha Kreka. Sledi še več fotografskih posnetkov s te priredbe. Omenjam še sliko, ki je na str. 173. Minister dr. Miha Krek govori svoj misijonski govor (poleg omenjenega je zelo viden ščen v mesto Kočevje. Tam sem šen s cvetlicami zlasti za velike sedeči nadškof Jeglič). 1 2 F j BESEDA IZ NARODA izstopil in se uposlil pri Mer-1 praznike. To stane kar precej, kantilni banki. Leta 1927 sem ’ Gotovo se spomnite, kako zelo odpotoval v Ameriko, skoro isto-; lepo je bil okrašen o Božiču, časno kakor rev. Jurij M. Trunk,' Lahko je bil v ponos vsem fa-Vseskozi so bila najina pota ranom, posebno pa še tistim, ki skupna, dokler ga ni Bog pokli- ste voljne pomagati, kadar Vas cal k sebi. Razlika med nama je prosimo. v tem, da sem jaz ta teden do-j Pridite in kupite pecivo, saj čakal 80 let, on pa jih je 102 in ne pomagate samo sebi, ampak čaka dneva vstajenja. Obenem pol v Kaliforniji. Ob 100-letnici tudi svoji lepi cerkvi Marije s tem bi tudi rad vzbudil zani-sem mu čestital in mu želel vso j Vneibo vzete. Ves denar, ki smo j manj e za MZA, ki v nedeljo, srečo in zdravje. | ga dobile od prodaje peciva na! 1. aprila — kot prejšnja leta — Končno naj pripomnim, da on dan bazarja, 4. marca, smo dale prireja v farnem avditoriju sv. Uverjen sem, da bo za mnoge čitatelje AD ta govor dr. Kreka lep spomin nanj. — Že več let je odsoten od nas. Kadar obiščem pokopališče Vernih duš, se vselej ob njegovem grobu ustavim in se v duhu srečam z njim. Tam je našel svoj prostor, tam narednjak&a je bil nedosegljiv Slovenec in v pomoč plačila za popravo cer-Slovan z dušo in telesom, brez kvenih orgel, ni šlo nič v dru- Vida od 11.30 do 2. popoldan kosilo, katerega dobiček pojde v vsake najmanjše sebično sti. štveno blagajno. To v pojasnilo j pomoč slovenskim misijonarjem rev. Mp Trunku v spenili? imel veliko priliko se srečati Z' Kdorkoli bo njegovo življenje o-| tistim, ki niste bile na meseč-j in misijonarkam. na Koroškem. Bil je to plemenit in dovršen . ! človek z vsemi dobrinami, kate- EUCLID, O. - Življenjska, re premore_ Nič ni bii0 v njem pot je uganka. Nikdai in ^er 1 sebičn0sti, sama dobrosrčnost ga ni začrtano, do kod bo k o V je ličila pri težavnem delu. Do-življenju dospel. Skoro enaka u ^ zavedali, da so na soda je bila med menoj in po-j drugi gtrani Angiija; Italija in kojnim rev. Jurijem M. run 1 Nemgija) na nagi strani pa Ame-kom. On je bil rojen na Koro- a in Francija_ Za našo zemljo Škem, jaz v Slavini pri Postojni.; smo ge borm sami Slovenci, ker Čuden slučaj je nanesel, da sva,grbom jn Hrvatom ni bilo veli-se politično, prosvetno in kul . ^ ^ tem, ali dobimo plebiscit turno srečala na njegovi zemlji. . Koroškem ali ne. Po begu iz avstro-ogrske ar-: Tudi srbsko vojaštvo nam m diplomati, kateri so ime i v ro- j . oval, . nibciar ne pozabi po- j nem sestanku, kah^usodo slovens-ega naroda vedat^ da je on dejansk0 za na-j Tajnica Mrs. Kete prosi tiste, rod delal, med tem ko so drugi, ki bi mogle priti pomagat v ku-o stvari samo poročali. j hinjo, če bi jo poklicale, da bi Iz dna duše mu želim večni: vedela za gotovo, tel. 681-0813. ! mir in pokoj v ameriški zemlji, ker mu ni dano, da bi počival na onem kraju, kjer je bila njegova blaga duša doma... na Koroškem. Joško Penko made in po njenem razsulu smo bilo naklonjeno ob meji, vsako bili dodeljeni italijanski upravi; malenkost so izrabili v prid in državi. Prestati smo morali j nemčurjem, katerih je bilo iz-velike muke in izpostavljeni1 redno veliko na Koroškem. Vsa-smo bili nezaslišanemu teroriz-iko malenkost so nemčur ji izra-mu in šikanam. Odločil sem se j bili v svojo korist in v škodo po-pobegniti iz Italije v Jugoslavi-J štenega naroda. Tudi državni a-jo. Storil sem to ob košnji leta ^ parat ni tako deloval, kakor bi 1919 in dospel v mesto Ljubija-j moral. Tega se je zavedal uni-no, kjer sem prostovoljno stopil j verzitetni profesor v Beogradu, k finančni kontroli. Na lastno' kateri je jugoslovansko državo željo sem bil poslan v vas Bače zastopal pri plebiscitu na Koro- škem. Napravilo se je ogromno napak ne iz slabega namena, v Rožni in Ziljski dolini. Dodeljen sem bil k finančni kontroli in delno k carinskemu1 ampak zaradi propagande in la-uradu. Pri finančni kontroli nas ‘ ži, katere so krožile med nem-je bilo 24 uradnikov, pri carin-1 čurji. skem uradu pa le trije. Nastani-' Zgubili smo Koroško z 41% li smo se po zapuščenih vilah1 pri 59%. Bil sem sam navzoč pri ob Baškem jezeru in okolici, štetju glasovnic, vem, kako se je Meni se je kraj zelo priljubil, na debelo sleparilo, ko so bile počutil sem se na domači zem- glasovnice odpeljane v Borovlje. Iji, še posebno po begu iz Itali- Glasovni rezultat nas je močno je. Koroška nam je bila naklo- prizadel, posebno one, kateri so njena in dobra, sprva smo se je- na svojih domovih ostali. Žalost-zikovno slabo razumeli, pozneje no smo se naslednjega dne raz-smo se njih govorici prilagodili šli s sklonjenimi glavami nad in se odlično razumeli. sramoto, katero smo doživeli. Kmalu po prihodu na Koro- Jaz sem se naslednji dan vzpel ško sem se spoznal z rodbino na vrh “Kepce”, kateri kipi iz rev. Jurija M. Trunka, vaščani Karavank 2153 m visoko. Dospel Bač in okolice. Najbolj mi je u-'sem v Dovje pa Gorenjskem gajala kapelica na razpotju Bač. točno v hišo — umrle matere in Borovlja. Naša naloga je bila rev. J. M. Trunka. Zopet drago-cbhod teritorija, katerega so ču- cen spomin na pokojnika. Tretji vali srbski vojaki ob robu meje? je bil skoro istočasno cdpotova-Južna stran Koroške ob robu nje v Ameriko leta 1927. Karavank je pripadala coni A,' Res čudna pot življenja, hiko-severno proti Beljaku in Čelov-J li se nismo poznali, pa je vseeno cu pa coni B. Trg Borovlje je! usoda zahtevala, da smo se sre-mejil obe strani, cono A in B.ičali in spoznali. Moj rojstni dom Slovenci smo bili v očeh Nem-'je v Slavini pri Postojni, rojstni čurjev “Čuši”. ' kraj J. M- Trunka pa na Koro- Ni moj namen opisovati teri- škem. Postala sva si neločljiva torij, ampak srečanje z osebami,; prijatelja na narodnem in kul- s katerimi sem imel tedaj opravka. Kmalu po prihodu na Koroško sem prišel v stik z rev. J. turnem polju, jaz kot ubežnik iz Italije, rev. Trunk pa iz Avstrije. Doživljal sva vsak svojo u- M. Trunkom, državnim poslan-; sodo življenja, katera je bila cem na Dunaju Grafenauerjem trda in kremenita za oba, zaved-in s šolskim nadzornikom Spi- na Slovenca v skupnem delu in IMšifafsr m Stoikove kafifika^p imi mm\ CLEVELAND, O. — Že dolgo je bila moja želja, da bi prišel med Slovence v Združene države in Kanado. To se mi je končno posrečilo. Svoje delo začenjam v Clevelandu in bom skušal obiskati naše ljudi po vseh večjih naselbinah. Govorili bomo o stanju Slomškovega postopka za njegovo počastitev na oltarju v Rimu. Naj bi bil to neke vrste dialog, v katerem bodo vsi mogli staviti vprašanja o tej za slovensko Cerkev tako važni zadevi. Naše razgovore bodo d o p o 1 njevala skioptična predavanja o božjem služabniku Slomšku. Podobno pot sem napravil pred meseci v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Braziliji. Naši ljudje so pokazali zelo živo zanimanje in bili hvaležni za obisk. Zahvaljujem se za vse, kar so ameriški Slovenci do sedaj naredili v prid Slomškove beatifikacije. Posebna zahvala velja raznim Slomškovim krožkom njihovim voditeljem in vicepo-stulatorju za ZDA in Kanado, č. g, Jožefu Vargu, ki je kljub veliki zaposlitvi na župniji našel čas, da se je z vso vnemo vrgel na delo za Slomškovo poveličanje na oltarju. Vse rojake v ameriški domovini lepo pozdravljam in na svidenje na naših sestankih. Slovence v Clevelandu vabim na predavanje v nedeljo, 25. marca, oh štirih popoldne v dvorani pri Sv. Vidu, dopoldne pa k slovenskim mašam ob osmih in desetih v farni cerkvi sv. Vida. Msgr. dr. Frančišek Šegula, postulator Prošnja li? zahvala CLEVELAND, O. — Odborni-tzerjem, kateri so tvorili plebis- hotenju. Vezala naju je odločnalee Oltarnega društva pri Mariji citno komisijo za Koroško. Naše volja, pomagati našim ljudem delo je bilo politično, moralno, izpod tujega jarma, pa četudi je kulturno in strogo zaupno. Tes- bilo najino delo tvegano in ne-no smo sodelovali v vseh narod-! varno. nih ozirih po principu “Vsi za e-nega in eden za vse !” Tri pota 30 naju družila: njegova rojstna vas, beg iz Italije, Velikokrat se nam je pridru- njegova pokojna mati, doma v žil zaupno podžupan Mirtič iz Dovjem na Gorenjskem, in sko-Malošč v coni B. Vodil nas je ro istočasni odhod v Ameriko, rev. J. M. Trunk in nam je dajal: Dobro se spominjam na Dovjem navodila za uspešno akcijo in Železnikove hiše, v kateri sem narodno propagando. Njegova stanoval, in spominjam se prija- Vnebovzeti na Holmes Avenue se pripravljajo na prodajo peciva v soboto, 24. marca, po sv. maši in v nedeljo, 25., po vseh sv. mašah. Kakor prejšnje čase tudi sedaj! kaj smo. prav lepo prosijo vse Če mogoče, kličite pred petkom, 23. marca. Človek si ne more misliti, kako se te dobre žene trudijo in žrtvujejo, da vzdržujejo to društvo in pomagajo cerkvi. Ne za lastno hvalo ali čast, ampak za Zdi se mi, da lepše ni mogoče povedati, kot je ta navdušen katoliški lajik dr. Krek govoril. Iz večnosti naj odmeva sedaj tu ponovljena njegova beseda. Dragi bratje in sestre! Največje izmed vseh dobrih del je delo na spreobrnitev p°' ganov k pravi Kristusovi veri in Cerkvi. Te resnice, ki jo v zadnjem desetletju Cerkev slovesno P°' vse dobro delo, Bogu in Materi; udarja, na njo kaže in nas k mi' božji v čast! ■ ' sijonstvu poziva, se vedno pre' Drage članice, ne prezrite te malo zavedamo. Tudi takozvam prošnje! Vam se že za naprej za- prepričani in v verskih rečeh iz-hvalimo, kakor tudi za vse prej- obraženi katoličani redno na mi' šnje čase, ki st^ tako rade volje sijone sploh ne mislimo. Celo pomagale. Hvala in Bog plačaj! kadar nas misijonski praznik ali Če bi katera imela kaj pri- pridigar na to opozori, imam0 pravlj enega, pa ne bi mogla sa- pri roki kopico izgovorov in u-ma nesti, bom jaz rada prišla | govorov, da le misijonstvo zapo' iskat, če me pokliče, tel. 531-: stavljamo. Vedno je drugega de- 6167. j la preveč, za misij onstvo ne °' Pozdrav! staja ne časa ne moči. Rose Bavec, zapisnikarica Zakaj? Prav zato, ker ne vemo, da je naj večje dobro del° MS slfšdi I biti misijonski sodelavec. * » . i Kaj je dobro delo sploh, kal flejanja s & B je veliko dobro delo in kaj ie EULCID, O. — Lansko leto je naj večje dobro delo, spoznam0 preteklo 35 let, odkar se je v predvsem iz izrečenih besed G°' slovenskem misijonišču v Grob ■ spodovih. Mi vemo, da je JezuS Ijah na Gorenjskem vršil od 13. rekel: “Pojdite in učite in ki' do 20. junija 1937 prvi — in dosedaj tudi zadnji — misijon- ščujte vse narede, da bodo izp°r njevali, kar sem vam zapove ski teden. Zvezan je bil s spo- dal.” To je bila Jezusova zadbF minom 200-letnice proglasitve beseda, po naše povedano oP°' za svetnika ustanovitelja lazari- roka, ki jo je prihranil za najsi0' stov sv. Vincencija Pavelskega vesnejši trenutek pred svoji0' in 75-letnico smrti Pavline Jari- vnebohodom, da bi ostala v naj' cat, ki je dala povod ustanovitve bolj živem spominu apostolom' Družbe za širjenje vere. Glavni Kaj je naj večje delo v o°e^ dan je bil v nedeljo, 20. junija, božjih, spoznamo dalje iz veli01' ki so se ga udeležili upokojeni ne in obsega posebnih mil°s 87-letni nadškof dr. Anton Bc- ki so jih sprejeli tisti, ki so k)' naventura Jeglič (škof Rožman | cu božjem sledili. Apostole ^ zaradi birmovanja se ga ni mo-1 prve učence je Jezus sam gel udeležiti), belgrajski nad-! in jih preobličil v prepričaj škof dr. Josip Ujčič in minister: kristjane. Teda izredne posefci “ dr. Miha Krek. , milosti so sprejeli šele tedaj K0 Značilne je, da je bila ta (20.; so nastopili misijonsko pot junija 1937) zadnja Jegličeva | krat so jih ljudje razumeli % javna sv. maša. Čez 9. dni, naj voriti v njih jezikih, ki se ji*1 ^ dan sv. Petra in Pavla, je na'kdar niso učili, takrat so dok1^ mladinski proslavi v Celju kot! moč delati čudeže, takrat s in spet se vrne h glavni toč- P ki jo vedno priporoča: “Tre-a je, da se ljudje poboljšajo! d prosijo za odpuščanje svojih j §rehov!” Obraz se ji še bolj zres-nb skoro razžalosti in glas ji Zveni kot prošnja: “Naj ne žalijo | Jezusa, ker je že vse preveč i žaljenj” so bile zadnje besede brez- j ■madežne Gospe, jedro Marijine- ! sporočila v Fatimi! Lucija je j Pozneje zapisala: “Te Marijines esede so se mi najbolj globoko I vtisnile v raženo bako nežno prošnjo! O, kako že-^m, da bi jih slišal ves svet in 1 vsi otroci nebeške Matere pc- j s ušali njen glas!” cl se Gospa ob slovesu od-, ^ li> razprostre roke, da se za- 1 . este v soncu, in kakor sta se gazila Franček in Jacinta, po- P^ ^em na sonce- Lucija Str^ Zalcbče: “Glejte sonce!” rah’ občutek groze spreleti Jožico, dih ji zastane, ko str-kj. v božje znamenje, v cbiju-Jeni čudež. Slikovit, eainst- Množica pa strmi zamaknjena, brez diha. Nato sledi še večje presenečenje. Hipoma imajo vsi j občutek, da se je sonce odtrgalo ; z neba in da v brzih skokih pa-1 da nanje! Vedno topleje posta-! ja. En sam nepopisen krik groze iz večkrat deset tisoč grl. Ka-i kor, da pošasten orkan pretresa gore. Nepopisen strah jim hro-i mi ude. Iz množice se dvigne I na tisoče vzklikov: “čudež! ču-i dež!” vpijejo eni. “Verujem v Boga! ...” se oglašajo drugi. — “Zdrava Marija!” moli večina. “Moj Bog, usmiljenje! . ..” vzklikaj odrugi. Vse popada na kolena v blato in z ganljivo pobožnostjo glasno moli kesanje. Starček, do tedaj znan brezverec, vije roke in vzklika kot prerok: “Sveta Devica, blažena Gospa! Ti Kraljica presvetega rožnega venca, reši Portugalsko!” QIII € JI j3 0 (Dalje prihodnjič) ------o------ — Ameriški narodni- gozdovi imajo 200 milijonov akrov površine. * NAŠI FANTJE IN MOŽJE, ki so se zadnjih sedem let, nekateri še dalj borili po vietnamskih močvirjih, se počasi vračajo domov. Mnogo jih bo ostalo tam, to tisti, ki so padli v bojih, ali so jih razne bolezni pobrale. Mnogi so se zavedali, zakaj so se borili, nekateri tudi ne. Demokracijo, in svobodo je treba braniti pred tistimi, ki jo hočejo ugonobiti. To poskuša zelo kruto brezbožni in nečloveški komunizem s svojimi voditelji, 'ki so neprestano na delu s svojimi načrti. Tu pod takimi maskami, drugod pod drugimi. S svojimi zavajalnimi nauki niso komunisti prinesli nobene zadovoljnosti, ne boljših dni nobeni deželi, ne narodu, kjerkoli so se vsilili in vgnezdili tekom zadnjih 60 let. Gospodarsko, politično in socialno življenje je kaj temno, kjer koli vladajo. Slovanska ljudstva in narodi to najbolj čutijo, ki težko dihajo pod njihovimi petami. Seveda tudi kapitalistični red nima za ljudstva samo lepih, sončnih dni. Sebičen je in grabi vse le k sebi, kar ustvarja marsikje revščino med tistimi, ki se ne znajo ali ne morejo radi takih ali drugih okoliščin sami pomagati. Ta obnašanja so skozi vso zgodovino ustvarjala sovraštva, prepire in vojne. Iz vsega tega sta nastala dva svetova: kapitalistični in komunistični. Dva kaj čudna ‘soseda’, kjerkoli se srečujeta. Grizla se bosta, dokler bosta obstajala. sebe”, ki ga je Stvarnik vsekal človeku v skalo, ne upoštevata in se po njem ne ravnata. Kar je noč brez luči, takšno je medsebojno obnašanje in življenje brez ljubezni do bližnjega. Do prve svetovne vojne in še nekaj let po njej so bili zlasti Angleži na prvem mestu na vseh raznih gospodarskih poljih. Vse in da se naj jih ne podi od sebe. George ga je pa pogledal gor in dejal: “Krave naj ti ne delajo skrbi in težav! Če jih Indijci ne marajo jesti, te bomo že mi pojedli namesto njih ...” Zato menda od tistih časov je bilo v Angliji vedno dovolj govejega mesa. Pozneje se je pa v Evropi in drugod vse spreminjalo. Po prvi svetovni vojni je v Rusiji zavladal komunizem, od tam pa poganjal in širil duh svojih zapeljivih ideologij. Potem je čas svetu še Hitlerja poslal za veliko pokoro in vse se je zmešalo, kakor se je. V teh zmešnjavah je kapitalistični sistem zelo padel v Evropi. Tisti, ki so se v Londonu in po drugih krajih radi su- važne postojanke, ki so kaj do-našale, so bile pod njihovimi kali okrog oltarja zlatega tele- vplivi. V Londonu so imele svoje glavne urade, vse glavne za- ta”, so večinoma prinesli svoje “punklje” v New York, veliko v vorovalninske družbe in druga Š\dco in še po drugih krajih porazna gospodarska podjetja. Ves ^aknili, kar so imeli. Potem so okrogli denar, ali pa tiskan na kovali in gradili nov svet’ v o-papirjih in svili je plul in frčal kvirjih Združenih narodov in ga tja. Trebušasti John Buli ni no- kujejo še danes. Uspehov, to sil zastonj okroglega trebuha in Pravih uspehov pa je manj in visokega cilindra... Iz Berlina, i manT Pariza in še car iz Moskve in Zadnjih par let stavljajo upa-druge take visoke glave tistih nje na Zapadno Evropo in njen časov so zavidljivo gledali na'Skupni trg, ki so ga začeli leta John Bulla. Slednji je par sto let 1958. Par let nazaj je zaprosila dobro žel tudi v Indiji. Znal je!za vstop tudi Velika Britanija, izkoristiti vse po trgovsko, poli-: ki pa preje ni dosti zaupala v to tično in drugače. Imel je močno podjetje. Zdaj menda vidi, da se mornarico, ki je kontrolirala vsa Business okrog podjetja vrti, pa morja in vode, da je lahko vozil t se je približala. Kajti Angleži so radi tam, kjer je kaj masla in ocvirkov. V teh ozirih imajo dobre nosove in dober okus. Kako vse, kar se je dalo po njih domov. , Spominjam se epizodičnega; dogodka, ko je nekdo šaljivo o-j ko Zapadna Evropa s temi no-pisoval pred kakimi 50 leti, ka-i vimi poskusi vozila naprej, bo ko je pok. Loyd George pouče- prihodnost prej ali slej pokaza-val in naročal, ko je neki diplo-;la- Če bo dobro uspevala in če mat, ki je bil imenovan na po-i bo obilo pridelkov na teh vrto-ložaj podkralja za Indijo, in se1 vih, bo komunistom v Moskvi in je ta odpravljal tja v službo. Di-i po drugih komunističnih pre-plomat je baje “pojamral”, daj stolnicah vzbujala skomine, ka-Indijce je težko razumeti in vo-|kor jih povzročajo polne kurnice diti. Tam, da preveč krave časti-1 lisicam in lisjakom, ki radi obi-Zakaj? Zato, ker nauka “Ljubi! jo in skoro zahtevajo, da bi sejsčejo take kraje, kjer je kaj ta-svojega bližnjega kakor samega kdo kravam odkrival na ulicah [ kega. SKUPAJ — Posebna “slit” fotografska kamera je spravila ljudi na sliki nekam neobičajno skupaj. Posnetki te kamere služijo za zabavo in ustvarjanje raznih nemogočih iti neverjetnih položajev. Seveda teh posnetkov ni mogoče uporabiti za dokaz, da “fo tografija ne laže”. srce.. pritožbo Kako milo iz-razodevajo in V Aziji pa zgleda, da bodo tudi nastale kmalu druge razmere in stanja. Po našem umiku gledajo v Indokino s poželjivimi očmi Japonci. Kaj jih zanima tam? Business. Japonci so postali v zadnjih dveh desetletjih zelo aktivni industrij ci in trgovci. Tekmujejo uspešno z nami in drugimi. Na prvi videz vse lepo. Kaki načrti so v srcih vseh tekmovalcev, to je nekaj drugega. Navadno poteka in gre sprva lepo, dokler ne začno drug drugemu stopati na kurja očesa pri obiranju “jagod in hrušk” po poljih, kjer se vrtijo in iščejo vsi vsak svojo srečo. Preteklost in zgodovina vedo povedati, kaj je v njihovih dnevih in časih v takih slučajih sledilo. Bodočnost bo pa povedala, kako bo v njihovih dnevih in časih odslej naprej. Da bi le bilo bolje, kakor je bilo v preteklosti! R. ------o----- letalska nesreča v Vietnamu: 62 mrtvih Potniško letalo, ki sta ga. vodila ameriška pilota, je eksplodiralo v zraku med pristajanjem. Vsi v letalu — 62 oseb — so mrtvi. SAIGON, J. Viet. — Potniško letalo DC-6 na ppti iz Saigona v Ban Me Thuot z • ameriškima pilotoma in 60 potniki se je včeraj razletelo v zraku kakih 142 milj severovzhodno od Saigona, ko se je pripravljalo na pristanek. Kaj je bil vzrok nesreče štiri-' motornega propelerskega letala, ni bilo objavljeno. Direktor družbe za odnose z javnostjo je izjavil, da je bilo vreme “izredno slabo”. Zeleno-belo pobarvano letalo je letelo naravnost z višine 2000 čevljev proti tlem, ko se je pripravljalo na pristanek. Ameriška letalca, ki sta letalo vodila, nista dala nobenega sporočila o kakih težavah. •-----o----- F&mmka Ja gkml pcdpomlk laisgfadiš DAKA, Bangl. — ZDA niso podpirale boja za neodvisnost Bengalije, svetovale so potrpežljivost in treznost v obeh delih Pakistana, ko je obstojalo še u-. panje, da je možno skupnost o-hraniti. To jim pri Bengalcih ni pridobilo naklonjenosti, pač pa nasprotovanje in celo pravo sovraštvo. Washington kljub vsemu skuša novi državi pomagati, ko je bilo očitno, da je v hudi stiski, iz katere sama ne more. ZDA so prispevale obsežno pomoč v hrani, prometnih sredstvih in drugih potrebščinah. Vsega tega niso obešale na veliki zvon. V zunanjem ministrstvu v Daki priznavajo, da so postale ZDA glavni zunanji podpornik Bangladeš, daleč pred “zaveznicama” Indijo in Sovjetsko zvezo. ZDA so doslej podprle novo republiko s preko 318 milijoni dolarji v raznih oblikah, Indija je pomagala s skupno podporo v vrednosti 262 milijonov dolarjev, Sovjetska zveza s 136 milijoni dolarjev. Pričakujejo, da bo debila Bangladeš tekom 1. 1973 še za okoli 100 milijonov dolarjev pomoči iz ZDA. Pomoč je v prvi vrsti človečanska, ima pa seveda delno tudi politične in stvarne cilje. Predsednik vlade se tega zaveda in zato na tihem ustvarja možnost za sporazum z ZDA, ki naj odpre vrata še obširnejši pomoči, brez katere nova država s svojimi preko 75 milijoni prebivalci ne more nikamor naprej. možje, pravi uradno poročilo Census Bureau-j a. Komaj 10 let preje je bilo takih žena v družinah ZDA le 5.7%, njihovo število torej kar naglo raste. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Help wanted Male or Female ACCOUNTS PAYABLE CLERK Permanent job opening with advancement opportunities for an individual capable of working in a manual accounts pa3mble system. Duties include the typing and issuing of checks and vouchers. Applicants must have aptitude for figures and enjoy detail work. Experience desirable but will consider sharp trainee. Call for interview. LOUIS L. SHAFER Co. 881-3000 ___________ (59) Male Help Wanted The J. C. Ulmer Co. located at 1791 E. 38 St. for 55 years is looking for LATHE and MILLING machine operators. Must be able to read blueprints and do own setup. No age limitation. Call 431-4601 for appointment. (57) Moški dobe delo J. C. Ulmer Co., ki se nahaje celih 55 let na 1791 E. 38 St., išče “LATHE in MILLING” operatorje. Morajo znati brati tehnične načrte in vse priprave. Starost neomejena. Kličite 431-4601 za sestanek. (57) Help Wanted Male MACHINIST Euclid, Ohio area. Call 531-6757 ___________ (61) Išče se dva delavca. Sprejme se učenca za cementarja. Kličite zvečer 531-4993 ali podnevi 481-1100. _________ (59) Help Wanted Female Čistilka Ženska dobi delo za čiščenje v fotografskem studio. Mora biti čista. V Coliinwoodu. Kličite 432-0040. (60) Gospodinja dobi delo v Shaker Heights, pet dni, dva odrasla, izvrstna plača, nedavna spričevala. — 621-7839. _________ (59) Oglašajte v “Amer. Domovini” MALT OGLASI For Sale New home on acre of land in Mentor. 4 bedrooms, 3 full baths. Could be extra suite. $42,000. Call eves, builder. 944-3254 _______________ (59) V najem Pet sob spodaj na St. Clair Ave. na novo dekorirane. Kličite 226-1024 ali 228-2412. (58) Naprodaj Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (60) Naprodaj hiša za dve družini blizu Waterloo Rd. v prvovrstnem stanju. Dajte ponudbo! LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (x) Mentor Ranch E. 306 Lk. Shore area. 3 bdrms, 2y2 att. gar. 8 yr. old. Currently rented for $235 a mo. Asking $26.900. Owner -t- 486-5684. (x) Naprodaj Z aluminijem obita hiša z tremi spalnicami, v Nottingham. ; milijonih ameriških družin ali j Samo $25,400. Morate videti. : nekako v 7.4% vseh so leta 19701 GEO. KNAUS REAL ESTATE ženo zaslužile več kot njihovi j 481-9300 819 E. 183 St. i Nekako t % xena zasluži vec kot n ih o vi možie ! WASHINGTON, D.C. - V 3.2 % IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST Sladki sok ji je oblil otroško | pokloni in krene dalje, skozi krhke ustnice. Pa je zagledala' hleve, pa se vrne skozi vežo v učitelja in slišala njegov hripav kuhinjo. Na veliko mizo je postavila Meta troje jerbasov in jih natrpala z jedmi za kosce in žanjice. “Unglaublich,” (neverjetno) se čudi stric, “ne bi verjel, koliko požre tak majhen jerbas. Kaj pa žlice?” Meta odgovori nejevoljno: “Eh kaj! Bodo pa brez žlic jedli.” “Brez žlic?” ostrmi stric in gre. Vso pot se smeši: “Unerhort! (nezaslišano) Kako morejo jesti brez žlic!” Toronto, referent predsednik Anton Perusek; 2. pod- Preželj, pred. Louis Arko; tajnik Antonia tiskovni Stokar, 6611 Chestnut, Indepen-I'-toronto; nadzorni odbu dence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Iroek, oiagajnik , Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al j Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. Ont., Canada; Oti. .ai [Via use. : Franc sega, Anton Meglič, Cleveian^, JaKon Kranjc, Toronto; razsodišče: Frana Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Lgo devinski referent prot, Janez Sevei Cleveland. opomin: “Mir dajte, pravim!” Slavica se je zasmejala in zašepetala: “Ali te ima danes, Škorenjček, ali te ima!” Učitelj Sivec je zopet položil svojo glavo med roke in se zagledal v gredico pod seboj. Tolst slinar je lezel doli ob zdravo zeleni špinači. Učitelju se je zagabilo. Sunkoma je vrgel glavo kvišku. Tedaj je Slavica zapela: “Sladko, hep, spa — haa — vaj, ce — hep — lo noč!” “O Jezus, in to tudi!” se je zdrznil učitelj in se zavedel ponočne norčije. Zaprl je okno. Tedaj je pozvonilo z vsemi tremi k deseti maši. Učenec v prvi klopi je dvignil roko: “Gospod učenik! Jaz pa še nisem bil pri maši.” “Tako? Pojdi!” “Jaz tudi se ne, jaz tudi še ne,” so klicali drugi. “Kakšen red je to?” je vzkliknil učitelj in šel. Tretjina učencev je bila vendar že pri zgodnji maši. Pa je učitelj odločil jasno in dostojanstveno: “Tako se ne poj demo več. Zdaj vstanite in odidite mirno.” Pred šolskim poslopjem je srečal župnika in se hinavsko tajil: “Strašna nemarnost, gospod dekan! Niti trije niso bili pri maši. Kaj sem hotel!” Gospod dekan se je hudomušno nasmehnil in vprašal: “Kaj pa glava? Ali nič ne brni?” Učitelj je pogledal vstran in se skušal nasmehniti v zadregi. “Ni sile, gospod dekan, le cigar nisem vajen.” Zardel je. Od Koširjevega vrta namreč se je zopet porogala pesem v prijetnem altu, zato pa strupenih besedi: “Ce — hep — lo noč!” Učitelj je odšel domov, se zaklenil in vrgel na posteljo. V blodnih sanjah se mu je spovra-. čala slika debelega šlahčiča (plemič), ki mu nosi meč droben paž ... III. Koširjev stric, gospod Feliče, je vstajal ob sedmih, se do osmih mudil z britvijo, milom in urejevanjem svoje obleke in svojih redkih las. Tako je bil vajen. Neskončno dobro mu je delo, ko se je ukvarjal z lepotičenjem. Vsi v hiši so se bili privadili njegovemu redu in njegovim posebnostim. Ob sedmih ga hodi budit stara Meta, ki je v hiši za tri dekle. Ob osmih pripravijo stricu zajtrk v lopici na spodnjem vrtu. Tja je vajen šetati, utrgati mimogrede poleti bahato rumeno rožo in v zgodnji jeseni belo georgino, pa si jo zatakniti v jopič. Potem sedi v lopi in uživa udobno, premišljeno: gnjat, surovo maslo, trdo kuhano jajce, žlico medu, skodelico mlečne kave in pet žemelj. Kadar so črešnje, marelice in zgodnje hruške, mu tekne tudi sadje. Ko je stric Feliče tako utešil svoj jutranji glad, se je dvignil in stopil z umerjeno stopinjo po gospodarstvu svojega varuha Lovrenca Koširja. Zašel je v perilnico in vprašal mlado, brhko dekle: “Pa čemu vam ta ploh?” Dekle zazija in se zasmeje: “I, no! Perilnik je menda.” “Da, da,” prikima stric. “Perilnik. Sonderbar (čudno). Ne bi sodil na prvi pogled.” In se AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BABBEKCON, O« 10. Pretiš. Louis Arko. podpreds. Joseph Shega, taj. - blagajničarka Josephine PoroK, 39 - 16th St. N.W. ------O------ Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 Tajska je nekaj manjša od zapmiukiu, Amon UKohsh. uadzui- (Dalje prihodnjič.) Teksasa, pa prebivalcev. ima 35 .... ri odbor: Josephine Platnar, Mary milijonov LauTgr, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! ‘5 J« 1 imenik raznih društev Upokojenski klubi klub slovenskih upokojen CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Joe Birk. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBUKGBUJ Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik in blag. Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. '/eseiični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. mri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. v KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica- j blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 j Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio: 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, poročevalec Matt Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Anthony Pirc in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank Zavrl; dru;abni odbor Mary Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, 662-9064, blag. Anna Perko, zapis- . , . . ’ _ . „ , ’ " . kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak mkarica Jennie . Pugely; nadzorni! , . . . , „ ,, . . „ & A’ ________i drugi torek v mesecu ob 2. popol- cdbor: Anton Gorenc, Mary Sham- i . er-,ti -ir t ________r>,i .. : dne v SDD na Waterloo Rd. rov, Stella Mahnič. Za Federacijo:;_______________________________ Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou j KLUB UPOKOJENCEV Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. srede v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, apnila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Mary Jeraj tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Moeil-nikar, zapisnikarica CeciHa Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, v Slovenskem domu na Holmes Av»» Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. I7b St, , tel.: 486^6090; zapis Josephine Magajna nadzorni ’ odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA ■ Predsednik Al Sajevec. 1. pod- Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John, Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo' sredo. v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja, v decembru v Slovenskem Narodnem Dorno, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane o< 16. do 45. Sela s prosto pristopnin-in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se ■ obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V . AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpred- MLADI HARMONIKARJI SlovensKi harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, teiefor 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te. 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo z., družine in organizacije $100.00. V s člani dobivajo The Baraga Bulletin ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenjf škofa Baraga blaženim m svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. Juliui Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo \ mesecu ob 2 popoldne v- cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavr.ix sednik, Peter čekuta (Toronto), 2. i gospodar Jože Zelenik; odborniki podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica m blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave,, Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Croinaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyjti Petricku, 26191 Euclid Ave. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak,, 20271 Arbor Aye. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Joe Primc, poročevalci: Tone Novak, Mary Bozich. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure oop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI klub Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kukavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza ZgozniM___________________ "zVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH borcev Predsednik Karel Mauser; pod-I predsedniki so vsi predsedniki kra- Annie Potočnik; Blagajnik John P. : evnih odborov DSPB; tajnik Jože Vidmar; Odborniki: Tone Ovsenik, Melaher 1143 Norwood Rd., Cleve- Bernarda Mejač, Mitzi Zabukovec, land 6. 44103; blagajnik Ciril Ronni Peklar, Frank Zalar, Jr. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Plutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 281-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar, odbornici za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj, za zbiranje nagrad in srečolov: Agnes Leskovec, Janez in Mary Prosen, Vida ŠvajgePj Lojze Petelin. Nadzorni odbor: Štefan Marolt, Frank Mlinar, Marica Lavriša, Ivanka Tominec. ZMAGOVALCA — Inna Rodnina in Aleksander Zajcev pri nastopu v umetnem drsanju za evropsko prvenstvo v Koelnu na Nemškem, kjer sta odnesla zmago. Irina je nastopala preje z Aleksejem Ulanovim, dokler se ta ni zaročil z Ludmilo Smirnovo. Aleksij in Ludmila, ki sta zdaj poročena, sta bila na tekmovanju v Koelnu druga. mm. HEIGHTS POilLTSY S CATERB3S J7330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudil? kompletno postrežbo (catering ser-rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočam^: mm in mm\ Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 PLESALNA SKUPINA KRES Predsednik Peter Dragar, 29308 White Rd., Willoughby Hills 44092, Tel.: 943-0907; Podpredsednica atre’, poleg v vlogi ‘Dnevi vina in vrtnic”, skrajni desni Pa v vlogi filma “Reši ti9ra”- IN MEMORY OF Jeanne Stuchal (Fatur) Died March 21, 1972 How weak and fruitless must be any written word which would attempt to describe the grief of a loss so overwhelming- When we look back at the past and think how much time has been wasted in vain, how much time was lost in delusions, in errors, in idleness, in ignorance of how tc live, how often W® did not value time — our hearts bleed. Life is a gift, life is happiness, each minute should have been an age of happiness. We swear to you that we shall not lose hope and shall preserve our spirit and heart in purity. We shall be reborn to a better thing. That is oar only hope, our only comfort. Feeling the strongest assurance that in no other possible way could you have been, used to so much advance the cause of God and of humanity, we must feci that all has not been lost- The reflection that a wise and merciful, as well as just and holy G«d rules net only the affairs of this world, but -of aii worlds; this is a rock to set our feet upon, under all circumstances, even those more severely trying ones into which our own follies and wrongs have placed us. I have now no doub but that this seeming disaster will ultimately result in the moS, glorious success. So dear Jeanne, we shall be of good cheer an believe and trust in God, with all our heart and soul, for •- -dees all things well. Nothing can so tend to make life a blessU»S as the consciousness that you loved us. We shall be faitht until deatli to you and our God. We have lost a most dear and valuable relation. But it is the will of God and nature that these mortal bodies of ours he laid aside, when the soul is to enter into real life. This is rather an embryo state, a preparation for living with God. A man lS not completely born until he is dead. It is as if God has invited us abroad on a party of pleasure which is to last forever^ Your chair was ready first, and y° are gone before us. We could not all conveniently start togethe , and why should we be grieved at this, since we are soon follow, and hopefully we will know where to find you. Your loving husband, FRANK STUCHAL Your loving mother, MARY FATUR EDWARD FATUR, brother, DORIS FATUR, sister-in-law JAMES, KATHLEEN, MICHAEL, nephews and. nieces Cleveland, Ohio, Wednesday, March 21, 1973.