Stričeva Danica. Spisal Leon Poljak h, kako je škoda, da niste poznali tega Ijubeznivega otrok^- i"°Ja beseda je preslaba, da bi vam mogla optsati živahnost, ljuL)lvOSti srčkanost in zabavnost najmlajše hčerke mojega strica, nJeSove Danice. O, jaz sem jo dobro poznal! Tako dobro sem jo pozna'< da jo še danes vidim pred seboj živo, i-eselo in smehljajočo se, da jo vlQim prav tako, kakršna je bila tisto leto, ko sem bil pri stricu na počitkih in sem preživel z njo toliko neopisno prijetnih ur in dni! Bil sem torej pri svojem stricu na Vinici. Ob Kolpi stoji njego"^ n»in in njegova prepiosta hišica. A jaz sem bil tam tako rad! Kolpa je šumc'a' in vrbe so se nagibale k nji, kakor bi hoteJe piti globoko vodo. V mlinu sO ropotala kolesa, in ljudje so dohajali ip odhajali po strmem poti . . • Jaz pa sem vse to gledal, in ugajalo mi je tako, da vam tcga ne morem povec*atl* In poleg mene je bila Danica. 0, ti živo srebro! Izpolnila je komaj drug0 leto, pa se ti je vrtela in sukala okolo mene, da je bilo veselje! In t>r"'Jala je brez prestanka. Ali tak otrok Še ne more jasno izgovarjati besed- * a Danica jih ni mogla. Tako-le je govorila: »Eonr ti si moj icek!« — r-J°< saJ veste, da je hotela reči: »Leon, ti si moj striček!« — In dalje: »Ho v ufl ' ' "* A mislila je dejati: »Hodiva v čolnlt Jaz sem jo seveda razumel, sem jo prijel črez pas in sem nesel ta ^e" bcli žakeljček v čoln. In odrinila sva od brega tja dalcč po gladki vodl Jaz sem počasi veslal, a Danica mi je čepela med koleni. Časih sem ixpustl ves"» da sta malomarno viseli na železnih oseh. In čoln je piaval mirno ^11 ^a""° dalje in dalje ... *Danica, ali ti to ugaja?« >O, icek, po, pol« — Da, lepa se je zdela Danici vožnja po vo°' m udarila je v glasen smeh, a z mehkima ročicama je žJvahno ploskala- Jaz pa sem jo imel tako rad. In vzela je iz mojega žepa pcšČico krušnih drobtin in jih vrgla v vodo. In zdaj bi morali videti Danico, kako je bila vesela, ko je gledala rifo^ m T1~ bice, kako so se poganjale v koščke kruha, kako so se prikazovali njih aronni, mokri gobčki izpod vode. »Na, na, iica!« je klicala Danica . . . In vprašal sem jo: >Čuj, Danica, ali ne bi zapela?« In kar začela je: »Po eeu iz Tigava . . .< In njene lcpe, svetl^ m ne~ dolžne oči so gledale proti jasnemu nebu, in njeno mehko in cveto^e licece ~>i 30 «- -** 31 hs- je zalila rallla rdečica. V tej presrčni navdušenosti je sklenila ročice na prsih, ¦ ' v vas v Solo po knjige, ki jim jih je dajal gospod učitelj v branje tudi med kakor bi hotela moliti, in kar hipoma je njen glasek, nežen in droban kot ¦ počitki. Daničina mama je bila v kuhinji, atej v mlinu, jaz pa sem pisal pismo glasek mladega kanarčka, zabrnel v ljubki pesemci: >Maia, mati ubena . . .« Jtt. svojemu prijatelju v Ljubljano. Danica je torej bila brez nadzorstva. Smukne In bila jc moja Danica v takih trenutkih kot zlat angelček ... I iz hiše . . . , * Ni minilo toliko In pel sem s tem ______________________________________ _ ____________ _ „ ,, ^^¦^^^^^^^^¦^^^^^^^^¦H^ ""' " ' ^ - ' "¦ " - '^9^HI časa. da bt mogel angelckom . . . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M ^^^^^H . . .t ,. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^Bl nasteti do sto, m Na zemljo pa se ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^g. *^^^^H , ¦ , r, v. , , . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hr' ^^^^^^H nipoma začne Da- le spuscal mrnk, ln ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K '^^^^^^1 . , , , . . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^ i^^^^^H nica obupno klicati: večernica e zatrepe- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^H ,, T ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^¦F ^^1 >Mama, mama!« tala na nebu. Iz va- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hf i^H „ ., . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K- <^H Teta vrze iz rok skecra zvonika je za- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K~ ^H , , . t , r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^¦b ^^^^H kukavmco, iaz pero, donelo večerno zvo- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^M ... , ... . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HL l^^^^^M in jo uberevaza nišo, nienie, ki je mirno ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^E ^^^^H ,, , ... , , , ., ^^¦^¦^^^^^^^^^^^^^^^^^K ' ^^^^H odkoder te pnliaial plavalo nad tiho ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^1 'I vasjo. Zvonili so ^^^^^^^^^^^^^^B ^^H J0Zdravo Manjo. ... ^^^^^^^^^^^^^^M - ^M Danica na kupu p(> Takrat je utih- ^^^^^^^^^^^^^M[ X ,,.„ ln si ? rQČjco nila tudi najina pe- ^^^^^^^^^^^^^^» 'H tišča|a petQ| h ka_ sem, in s svojimi ^^^^^^^^^^^^K ¦ tere je brizgala kri. rokami sem se okle- ^^^^^^^^^^^B^K ¦ liila je - kot so na- nil Daničinih prst- ^^^^HmV K vadno otroci po kov, a najini duši ^^^^^^^^^"-^^"' , H kmetjh __ bosa_ je sta bili zliti takrat ^^^^^^^^_ ' V Sla za hišo, tamkaj v srčni moliUM. ¦^^^^^¦fiH^ ¦ iztikala po vseh ko- >Ti moj angel- ^^^^^^¦H^L fl tih in stopila na čre- ^^^^^^^^^^^^^H^^^^^ - ^H pinjo.pasiprerezala In poljubil sem ^^^^^^^^^^^^^^^^H - ^H ..|o jo na zlate laske in ^^^^^^^^^^^^^D^ ^ .^H Moj Bog, kako obrnil sem čoln k t^^^^^^^^^^^^^^g ' ^ / S^t sva se ustrašila s ' bregu- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ILk ^ ^^S tet0> tcga vam ne Takrat sem bil ^^^^^^^^B WM morcm povedati! še mlad in bil sem ^^^^^^^^^^^^^^^H^ .: fl Mama je odnesla neopisno srečen . . . ^^^^^^^^^^^^^^^^V ! Danico v sobo in ji In ko sva prišla ^^^^^^^^^^^^^^B. ^, —j trdnoobvezala nogo. domov, smo posedli ^^^^^^^^^^^^^^^mgf^ .#, 'V Toda Danici je za- k večerji, potem smo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^_~jr' ¦. .S\ cfela otekati noga. In V mlinu so ropo- ^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^MlHB^_ ^.. •Mama, maraa, tala kolesa, in voda ^^^^^^^^^^^^^^^^^¦¦^^^^^^Btaf mama! . .. In de- je šumela, a nas je ta ^______ -_ . _______ . : _..._. .. .. bele solze so ji lezle ropot in Sum uspaval po ličecihl A trepe- v sladko spanje. In tako je bilo dan na dan ... tala je na vsem telesu, in beli zobki so ji grizli pobledele ustnice. O, ti ubo- * * * žica! A noga je čim bolj otekala. Mene je bilo strah, da bi nam Danica ne Ali Danica je bila živa, tako žival Silno smo se bali zanjo in zato smo umrla. Dejal sem stricu, naj gre v bližnje mesto po zdravnika, ker je mogoče, tudi neprestano nanjo pazili. Kekcga dne pa so odšle Daničine štiri sestrice ^^^. da si je Danica zastrupila kri. -** 32 hs-¦- ¦ ¦- ** -' Stric je zapregel in se odpeljal. V osmth urah se ]e vrnil z zdravnikam. In ko je zdravnik odhajal, sem stopil za njim in ga skrbeče vprašal, ¦ naj mi pove odkritosrčno, kaj bo z Danico. In zdravnik je dejal, da si je za-strupila mlado kri in da bo umrla. In umrla je, moj Bog, naša Danica je umrla! Tako mlada in dobra in vesela, pa je umrla! In jokali smo in smo jo deli na mrtvaŠki oder. In rožic smo nastlali ob nji iri svetih podobic srao ji deli ob trupelce, a belc svcče so ji gorele, in zvonovi so peli, in mi smo bili žalostni, tako silno žalostni! In ko so jo položiJi v rakev na belo rjubo, smo jo 51 i še enkrat pogledat Takrat pa jc bila tako lepa, tako lepa je bila naša Danica, kakor bi ravnokar prisla iz nebes k svoji marnici, k ateju, k sestricam in k meni- In veste, da smo se tedaj nasmehnili vsi po vrsti, tako.lepa je bila Danica. Takrat je bila Danica že v resnici angelfiek. In kako bi ne bil angelček lep ? In kako bi ne bili veseli lepega angelčka ? . . .