Celje - skladišče D-Per 70/1976 1119760644,3 cobiss ® GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — MAREC 1976 — ŠTEVILKA 3 n m r L, m Pozabljena samokritika V tisku je vsak dan nemalo poročil o sestankih vodstev ZK in njihovih organov, na katerih, če lahko, sodimo po besedilu časopisnih poročevalcev izrekajo ostre kritike na račun' slabosti v lastni sredini in izražajo podporo sporočilom tovariša Tita. Tako skoraj na nobenem izmed teh sestankov ne pozabijo poudariti, da, recimo, komisije za preverjanje izvora premoženja ne delajo tako, kot bi morale. Toda to je tudi končni domet te samokritike. Na vprašanja, kdo konkretno ne dela tako kot bi moral, kdo v komisiji ali zunaj komisije o-nemogoča njeno delo, pa odgovorov skorajda ni. To govori o tem, da se tudi po intervjuju tovariša Tita Vjesniku v mnogih organizacijah in vodstvih zveze komunistov samokritika omejuje rfa omenjanje anonimnih nosilcev slabosti in napak, na posplošeno »ugotavljanje« krivcev deformacij v družbi. Vsekakor pa so za samokritiko potrebne določene predpostavke. Nanje je opozoril tudi tovariš Tito. V intervju- Pozno, a vrglo je toliko snega, da se je zemlja spočila. Zima se poslavlja, hmeljarji pa upajo, da jim bo pomlad naklonjena z vremenom pri delu. ju Vjesniku je poudaril, da moramb, če hočemo biti samokritični, pozabiti na samovšečnost, izkoreniniti moramo malomeščanska pojmovanja in obnašanje. Z drugimi besedami: analiziraj nesamokritične-ga komunista, nesamokritično organizacijo ZK, nesamokritično partijsko vodstvo in kaj boš našel? Našel boš ali okorele malomeščane ali pa ljudi, obremenjene z iluzijami o svoji dozdevni nezmotljivosti. Ni lahko biti samokritičen. Toda prav zato, ker je to tako težko, je' samokritičnost komunistična' lastnost. Lahko celo rečemo, da je samokritika druga hrabrost. Stopiti pred svojo osnovno organizacijo ZK, vodstvo, družbeni organ in javno priznati svoje slabosti in napake,' to lahko stori samo resen in odgovoren človek. Samo tisti, ki lahko odkrito govorijo o svojih slabostih, znajo verjeti sebi, verjeti moči svoje opredelitve. Brez samokritike je zveza komunistov izpoštavljena tvega-ganju, da preneha biti kritična do svojega dela in svoje akcije. Tam, kjer bi zgubila to kritičnost, bi zgubila tudi u-smeritev v družbenem procesu. Zato tovariš-Tito pripisuje samokritiki tako velik pomen, zato kritiko in samokritiko spoznava kot celoto, kot e-notnost, v kateri sta druga od druge neločljivi, to pa pomeni, da sta druga od druge neločljivi tudi v praksi, v obnašanju komunistov, organizacij in vodstev ZK, v obnašanju celotne partije: Danes obstaja tudi določena vrsta Samokritike, ki pa tega imena ne sme nositi. To je dozdevna samokritika, formalno, oportunistično opravljanje obveznosti. Gre za člane ZK, ki se samo navidez-kesajo, obnašajo pa se še naprej nekomunistično. Takšni pojmujejo pa tudi uporabljajo samokritiko kot. »bianco menico« za kritje svojih bodočih napak. Takšno samokrifiko bo lahko spoznati - po nedoločenosti posploše-nosti in anonimnosti. Takšna samokritika in takšni samo- kritiki Zvezi komunistov Jugoslavije niso potrebni. Niso potrebni »oveneli cvetovi duhovniškega leporečja« (Marx) in tudi ne »marmelada iz fraz« (Krleža). Delovni ljudje in celotno ljudstvo še kako razlikuje pravo samokritiko od verbalne. Prav ta ljudska modrost opozarja na to, da bi se tisti, ki bi šel krats ovce, lahko vrnil ostrižen. Člani ZK, ki so samokritični samo v besedah, bodo prej ali slej odkriti in bodo V svojem okolju ostali brez političnega in družbenega ugleda. Brez tega ugleda pa član zveze komunistov preneha biti komunist. Svoj čas je v ZKJ vladalo nepisano pravilo, ki je veljalo kot statutarna obveznost,-da ima vsak sestanek organizacije ZK na dnevnem redu tole točko: kritika in samokritika. To je bila priložnost, da komunisti izpovedo svoja kritična opažanja predvsem o Svojih tovariših iz osnovne organizacije, o svojem delu in obnašanju pa tudi, da govorijo o razlogih svojih napak, nedoslednosti in nepartijskega obnašanja. To ni imelo ničesar skupnega s formalno samokritiko in ni bilo podobno obredu »odpuščanja grehov«. To je bil resen in odgovoren pogovor, ki so ga imeli zato, da bi šla partijska akcija nemoteno naprej in da se napake komunistov v tej akciji ne bi kopičile. »Te izkušnje danes ne moremo v celoti izkoristiti, vendar pa ostaja v zakladnici zgodovinskih izkušenj naše partije, in je nikakor lie smemo popolnoma pozabiti. Nasprotno, če od časa do časa, ko govorimo o izpolnjevanju konkretpih nalog, na dnevni red sej vsakega vodstva, vsake organizacije ZK. postavimo tudi tako formulirano točko, bo to brez dvoma zelo koristno. Niti ena organizacija in vodstvo ZK, predvsem po intervjuju tovariša Tita Vjesniku, te obveznosti ne sme pozabiti. Kajti tudi to je pot, da samokritika preneha biti pozabljena lastnost komunista. Z!« H. marec vsem ženam iskrene čestitke! OSREDNJP KNJ VARNOSTNI UKREPI KOT SISTEM V nekaj nadaljevanjih nameravamo značilnosti varstva pri delu obravnavati z vidika in pojma sistema, stopnje razvijanja sistema, stopnje vodenja varstvenega delovanja, Varstva pri delu kot del poslovne politike ter značilnosti sistema v organizaciji déla, kakor poslovanju. V to obravnavanje nas je privedlo spoznanje, da odločujoči dejavniki posloVne politike v našem podjetju ne poznajo v zadostni meri načel in zahtev aktualizacije in pomembnosti dejavnikov varj stva pri delu. Značilnost zakona in internega podzakonskega pravilnika o varstvu pri delu je, da sta sistemska. Uporaba varstvenih določil v praksi u-stvarja in izpolnjuje varstvo pri delu kot poseben sistem. To okolnost moramo še posebno upoštevati pri usklajevanju internih samoupravnih aktov v podjetju, kakor v TOZD, tako da bodo naši interni predpisi in po. njih nastajajoča varnostna praksa kot. sistem. Kaj je sistem, kdaj je neka organizacija kot funkcija sistemska, kdaj je neko delovanje sistemsko, moramo te zahteve brezpogojno obvladati, če hočemo uresničevati inten-cije varstva pri delu na višji ravni kot doslej in izboljšani kvaliteti organizacije in poslovanja. Tako npr. opažamo, da je v določeni proizvodni si-, stem potrebno vključevati tudi sistem varstva pri delu; ali vzdrževanje sredstev za delo vključuje tudi veliko zahtev varnosti pri delu. Sistem je torej v nekem smislu enotna celovitost, ki povezuje različne namene in cilje delovanja posebnih dejavnosti in njihovih učinkovitosti. Varstvo pri delu kot sistem mora imeti torej trajni namen in pomen v haših aktih in merilih, ki ga lahko določimo kot ureditev izboljšanja v stro-kovnosti, enotnosti discipline, . kakor odgovornosti. Vodilni in strokovni delavci bi morali imeti ta namen in pomen trajno v presoji in u-poštevanju. Prizadevanja v tem smislu bi se morali -zavedati tudi družbenopolitični dejavniki, kakor delavska, kontrola, ter predstavljajo dodatno kvaliteto pri vlaganjih v sistem varstva pri delu, ki dajejo há drugi strani rezultate, dosežke, ki so izraženi v izboljšanju varnosti pri delu. Janko Zupanek Vsi — strojniki, mehaniki, traktoristi in kmetje — imajo polne roke dela z zadnjimi pripravami na novo sezono. Družbena samozaščita Koordinacijski odbori za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo morajo koordinacijsko vlogo spremljanja razvoja in utrjevanja družbene samozaščite, dejanja predlogov za akcije in aktivnosti uveljaviti v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti. Glede na Stanje družbene samozaščite v občini Žalec in uresničitev nalog, ki izhajajo iz družbenega dogovora, bi bile v bodoče naslednje kratkoročne naloge: 1. Cimprej izvršiti pravno organizacijske naloge iz družbenega dogovora in akcijskega programa za uresničitev ciljev in nalog družbene samozaščite. 2. Takoj v vseh krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, kjer tega še niso storili, imenovati odbore Za družbeno samozaščito. 3. V vsaki organizaciji združenega dela in krajevnih skupnostih pričeti z varnostno vzgojo delavcev in občanov in v ta namen organizirati predavanja o družbeni samozaščiti oziroma varnostni situaciji. Dolgoročne naloge: 1. Naloge družbene samozaščite morajo biti pri našem Vsakdanjem družbenem delovanju vedno in povsod prisotne in moramo sproti preverjati, v koliko smo uresničili sprejete obveznosti zlasti naloge iz družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. 2. Stalna naloga je, da našo samoupravno zakonodajo: statute, pravilnike, načrte in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti sproti dopolnjujemo in čim bolj konkretno določimo naloge, način delovanja in organiziranost delovnih ljudi na področju samozaščite. 3. Koordinacijski in drugi organi s področja družbene samozaščite'morajo imeti svoj program dela in o svojem delu poročati organom upravljanja v organizaciji oziroma skupnosti, ki jih je imenovala. 4. Družbena samozaščita, varnostna vzgoja in informiranje delovnih ljudi in občanov morajo najti svoje mesto v programih dela in za te namene zagotoviti finančna sredstva. Zato je potrebno zlasti v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih načrtovati seminarje, tečaje, predavanja in druge oblike osveščanja občanov in delavcev. 5. Delavska univerza mora za podpisnike družbenega dogovora o družbeni samozaščiti' pripraviti ustrezna predavanja iz varnostne kulture oziroma o družbeni samozaščiti. 6. Državni organi in službe pri utrjevanju in razvijanju družbene samozaščite sodelujejo z osnov- nimi nosilci in jih informirajo o sovražni dejavnosti in negativnih pojavih. Posredujejo svoje ugotovitve 0 vzrokih za taka dejanja in pojave. Posebno vlogo ima postaja milice, ki sama ali preko'miličnikov, v varnostnih okoliščinah stalno sodelujejo s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. 7. V organizacijah in skupnostih so organi uprav-. 1 jan ja odgovorni, da so aktivni organi kot: — poravnalni sveti; — sveti potrošnikov; — samoupravna delavska kontrola; — komisija za vzgojo in preventivo v cestnem prometu; — komisije za odnose z verskimi skupnostmi; — komisije za socialno delo;' — odbori za družbeno samozaščito itd., da so primernega kadrovskega sestava, imajo svoj program dela in da poročajo o svojem delu, Iz akcijskega programa družbene samozaščite SEMINAR JUGOSLOVANSKIH HMELJARJEV V POREČU STROKOVNO NA VISOKI RAVNI HOTEL DELFIN GOSTIL 18. IN 19. FEBRUARJA NAD 130 HMELJARJEV IZ SLOVENIJE IN BACKE Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec prireja že nekaj let seminarje za vse tehnologe in druge, ki so odgovorni za pridelovanje hmelja. Letos pa so se na željo številnih tovarišev iz proizvodnje odločili za razliko od pretečenih let organizirati seminar skupno s hmeljarji iz Bačke. Odločili so se za dva dneva v februarju, kraj seminarja pa naj bo Poreč v lepi in sončni Istri. Že 17. februarja smo se zbrali udeleženci seminarja na dogovorjenem mestu — hotel Delfin- v Zeleni laguni. Vsi smo bili impresionirani nad hoteli in igrišči, ki so in še rastejo v okolici Poreča. Tudi naš hotel Delfin s 1800 posteljami, veliko jedilnico, restavracijo, kavarno, barom, prodajalnimi, kino dvorano, več manjšimi klubskimi sobami, dvorano za TV, moderno in sodobno opremljeno ambulanto, bazenom z ogrevano morsko vodo, savno in z aparaturami za razno masažo je mesto v malem. V okolici pa urejajo številne objekte za razvedrilo in rekreacijo od kolesarskih stez, tenis igrišč do čolnarne in pristanišča za jahte. Ob napovedani uri je bila dvorana polna in v imenu organizatorja seminarja IHP Žalec je pozdravil navzoče direktor Zvone Pelikan, ki je seminar prvi dan tudi vodil. Zvrstilo se je več dobrih predavateljev z zanimivimi temami. Naj jih naštejem: D. Kralj — Perspektive žlahtnega hmelja, M. Dolinar — Agrotehnika za različne sorte, A. Mijavec — Pridelki različnih sort hmelja in ocena letine v 1975 letu,. M. Veronek — Proizvodnja, ukoreninjencev, J. Kovač — Organizacija in postopki dosajevanja, F. Oset — Izbira in priprava tal za nova hmeljišča, (Nadaljevanje na 3. strani) Seminar hmeljarjev, ki je že imel značaj simpozija, sta uspešno vodila dr. Jan Kišgeci in dipl. inž. Zvone Pelikan. V veliki, lepi in ozvočeni dvorani hotela Delfin v Zeleni laguni pri Poreču se je na seminarju, zbralo 132 vodilnih jugoslovanskih hmeljarskih strokovnjakov, tehnologov in organizatorjev proizvodnje. (Nadaljevanje z 2. strani) A. Lašok — Samonapeljevanje hmelja —teoretični aspekti in pomen za prakso, J. Kišgeci — Vodni in prehrambeni režim v hmeljiščih in pomen uravnavanja, „ L. Cetina — Nekatere značilnosti v ekonomiki proizvodnje hmelja, M. Kač — Novi problemi pri zatiranju plevelov v hmeljiščih, M. Žolnir — Najnovejše izkušnje pri prognozi pojava hmeljne listne uši in njenem zatiranju* A. Ačimovič — Pojav in številčnost listnih uši v Vojvodini in njih zatiranje, M. Kač — Akaricidno delovanje aficidov, Marta Dolinar — Vertieilij, fuzarij in fitoftora v Savinjski dolini, P. Spevak — Vpliv obiranja, sušenja, dodelave in skladiščenja na kvaliteto hmelja, Izkušnje iz proizvodnje hmelja pri nas in v svetu J. Kišgeci, A. Lačok — Proizvodnja hmelja v ZDA, Z. Pelikan, P. Spevak — Informacija o možnostih proizvodnje sintetične alfa kisline, L. Cetina — Položaj na svetovnem tržišču s hmeljem, i M. Kač, M. Rudovič, M. Ačimovič — Izbor sredstev za zaščito hmelja. Program je bil za dva dni prenapet, saj smo dnevno delali 8 do 9 ur. Razgovori pa so se vlekli pozno v noč.. Mnogi izmed tovarišev, niso imeli časa niti za ogled bližnje okolice hotela. Pripomba mnogih je bila, da je nujno v prihodnje vsled aktualnosti tem. in zaključne debate, ki je sedaj manjkala, raztegniti vsaj še za pol dneva, če že ne za cel dan. Osnovni namen, seminarja je bil v popolnosti dosežen, po moje celo presežen. Spoznali smo se z delom našega inštituta, spoznali smo obojestransko delo in probleme tako bačkega kot slovenskega hmeljarstva, slišali številne izsledke tako v tujem kot domačem hmeljarstvu iz prve roke in že skoraj odtujeni se zopet spoznali med sabo in z bačkimi kolegi. Iz sončne Istre: smo se zadovoljni in z znanjem bogatejši vrnili v lepo zasneženo Slovenijo. % V VSEM OSNOVNIM ORGANIZACIJAM, SINDIKATA HMEZAD PRVENSTVO PODJETJA HMEZAD Vi VELESLALOME. ' Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOS Hmezad je na seji dne 16. 2. 1976 obravnavala udeležbo delavcev podjetja Hmezad na tretjem republiškem tekmovanju kmetijcev Slovenije v veleslalomu »HI AGROSKI 1976«, ki ga letos organizira Agrotehnika Ljubljana. Komisija je sklenila, da organizira prvenstvo Hmezada v veleslalomu dne 5. marca 1976 ob 15. uri na Golteh. To tekmovanje bo obenem izbirno tekmovanje za sestavo ekip, ki bodo branile prvo mesto na letošnjem »III AGROSKI 76«, ki bo 12. marca 1976 na Veliki Planini. Vsi tekmovalci, ki bodo nastopili na prvenstvu podjetja Hmezad, dobijo popoldanske karte brezplačno pri tov. Rojnik Jožu. Zaželjeno je, da se tega tekmovanja udeleži čim-več smučarjev podjetja Hmezad, da bo lažja izbira za sestavo ekip za »AGROSKI 1976«. Tekmovanje bo v štirih kategorijah in sicer: — ženske ne glede na starost; — moški do 33 let; — moški od 33 ■—45 let; — moški nad 45 let. Stroške tekmovanja nosi organizator, ostale stroške, razen dnevne karte, pa nosi vsak posameznik. Pravico nastopanja na tekmovanju imajo poleg redno zaposlenih tudi neposredni kooperanti ter njihovi otroci. Prav tako bo ekipa, ki bo sestavljena na prvenstvu Hmezada v veleslalomu, nastopila 10. marca ob 13. uri na že tradicionalnem troboju med Hmezadom, Ingradom ter Likom Savinja iz Celja, na tekmovanju HIS. Tudi tu nas čaka velika naloga, saj želimo, da bi v lanskem letu izgubljeni prehodni pokal dobili spet v svoje roke. Za vse nastopajoče v tem troboju so zagotovljene brezplačne karte, glede ostalih podrobnosti se bomo pa pogovorili na našem internem tekmovanju 5. marca na Golteh. NASVIDENJE NA BELIH POLJANAH! Za komisijo za šport in rekreacijo Rojnik Jože, dipl. kmet. inž. 1. r. Novice'is TOZD notranje trgovine Z novim letom 1976 se. je naši -TOZD Notranja trgovina, priključil oddelek kmetijske mehanizacije iz \ TOZD Hmezad eksport-import. V naši. j TOŽD je kmetijska . mehanizacija kot samostojna PE. Svoje: prostore, je ta poslovna enota dobila v isti stavbi kot: se nahaja uprava in komerciala TOZD Notranja 'trgovina. Pravkar intenzivno sklepajo pogodbe z dobavitelji, kupcev pa jim trenutno tudi ne manjka, če se bo prodaja ~ nadaljevala s takim tempom, ne bo nobenih zaprek, da ne bi ‘realizirali letošnjega plana niti finančno niti fizično. * V teku so intenzivne priprave za otvoritev nove tržnice v Žalcu, ki naj bi jo naša TOZD predvidoma odprla v začetku aprila. Investicijska dela gredo h kraju, nujna je le še u-reditev okolja in utrditi organizacijo delovanja tržnice. • * Prav tako so tudi; v teku-vsa pripravljalna dela. za gradnjo trgovskega lokala v Žalcu. V tem lokalu naj bi v glavnem prodajali kmetijsko, mehanizacijo in podobno trgovsko blago, i ki ga potrebu-jej o .v glavnem ‘kmetijski pro-izvajalci in vrtičkarji. V kolikor bofno pravočasno zagoto-I vili investicijska; sredstva, bi naj bil omenjeni lokal zgrajen .še ,y letošnjem letu. * Na: predstavništvu Zagreb je bil v začetku tega leta organiziran 'komercialni' sesta-rtek za celotno notranjo trgovino. Tu smo podrobneje obdelali zelo zahteven plan ter ga skušali uskladiti med posameznimi poslovnimi enotami. Veliko smo govorili tudi o ažurnejšem in kvalitetne j-] šem-poslovanju. * Predstavništvo v Zagrebu je j razširilo svoje poslovanje na takoimenovane pavšaliste. Njim namreč prodajamo proizvode Mlekarne in Mesnin. Dokončno smo urediili prodajalno v centru Zagreba na tržnici DOLAC. Tu v glavnem prodajamo mlečne proizvode ter proizvode Merxa. Dogovorili smo se, da bi v kratkem zasedli odprto delovno mesto komercialista za meso in mesne izdelke. S temi artikli smo v preteklem letu napravili nad 15 milijonov prometa. * Na predstavništvu v Novem Sadu smo na novo zaposlili komercialista 'za | nekmetijske proizvode- Namreč na področ-■ ju Vojvodine se nam je pokazala velika potreba po tej dejavnosti, da bi lahko tamkajšnjim kmetijskim organizacijam prodajali izdelke in se na ta način blagovno zapirali. Tu (Nadaljevanje na 4. strani) Pozor, drevo pada! (Nadaljevanje s 3. strani) imam v mislih razno embalažo, polipropilensko vrvico vseh dimenzij, sisal vezivo, stavbno pohištvo itd. Prav tako smo še intenzivneje začeli obdelovati Vojvodino glede plasmaja kmetijske mehanizacije. Izgle-da, da bomo morali asortiman kmetijske mehanizacije še popestriti, tako da bomo i lahko Zado vol j ili potrebe voj vodin-Skega kmetijstva. * Na predstavništvu v Skopju smo za nekaj časa rešili problem prostorov s tem, da smo vzeli v najem še' en poslovni prostor. Imamo pa v letošnjem letu namen dokončno adaptirati že kupljene poslovne prostore v centru mesta. V planu imamo, da bi iz Makedonije nabavljali več proizvodov in skušamo tu vključiti tudi članice Dobrine. * V PE Transport že nestrpno čakamo v lanskem letu naročene avto vlačilce JELČ. Od dobavitelja imamo obljubo, da jih bodo izdobavili najkasneje v mesecu marcu tega leta. * Šoferji nadaljujejo že lani začeto prostovoljno delovno' akcijo za ureditev okolja avto-parip. Šoferji transporta zagotavljajo, da bo v letošnjem letu okrog avto-parka več reda. Razmišljamo tudi, da bi v naslednjem letu v .zimski sezoni priskrbeli za svoje šoferje, ki vozijo na relaciji Novi Sad—Slovenija, v. Novem Sadu nekaj ležišč s sanitarijami, ki bi bile šoferjem vedno na razpolago. S tem bi omogočili tudi tem delavcem boljše pogoje za delo, saj je v tem času zelo neugodno prenočevati vedno v mrzlih kamionih. Veliko so razpravljali tudi o rekreaciji zaposlenih, ' saj se ravno pri šoferjih kmalu pokažejo znaki poklicnih obolenj. Da se intenzivneje pristopi k tej akciji, bo pripomogel sindikat š finančnimi sredstvi." *1 V PE Aranžerstvo se kaže velike možnosti opravljanja storitev organizacijam izven delovne organizacije. Da bi zmogli vsa ta naročila, bi bilo potrebno delovne prostore' razširiti ter urediti ostale spremljajoče pogoje. PROIZVODNJA IN SPRAVILO KRME V TOZD KMÉTIJSTVO ŽALEC TOZD Kmetijstvo Žalec ima 5 delovnih enot (DE), ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko proizvodnjo, od tega so 4 enote za hmeljarsko-poljedelsko proizvodnjo in 1 enota za živinorejo. Živinorejska delovna enota DE — Govedoreja ima v proizvodnji skoraj 1000 krav, nad 600 telic, okrog 400 pitancev in temu primerno število mlade živine. Vso količino voluminozne krme, ki jo enota potrebuje za prehrano te živine, pridelujejo 4 poljedelske proizvodne enote, ki so porazdeljene v 4 hmeljarsko-poljedelske DE. Proizvodnja krme v TOZD Kmetijstvo Žalec je v letu 1975 potekala na ca. 730 ha travnikov in pašnikov in ca. 280 ha njiv, glavni proizvodi s teh površin so bili: 1. suha mrva — seno 2. travna silaža 3. prilast in paša 4. silažna koruza Krmni obrok za prehranjevanje krav in ostale živine je sestavljen iz navedenih proizvodov. Posamezni proizvodi so v krmnem obroku za krave takole zastopani: — seno — mrva 25% — travna silaža 12 % — prilast 23 % — koruzna silaža 40% 1. Suha mrva seno predstavlja ca. 1/4 obroka voluminozne krme za krave, ki predstavljajo največjega potrošnika pridelane krme. Mrvo pridelujemo na travniških površinah, ki so večji del trajni travniki. Del mrve pridobimo s pašnikov okrog farm, ko se zastavi stopničasti odkos za prilast. Gnojenje in oskrba travnikov poteka po enotni tehnologiji, pri spravilu pridelka pa imamo več načinov, ki si jih bomo na kratko ogledali. Klasično spravilo — sušenje na tleh postopno zmanjšujemo. Pri tem načinu spravila je težko doseči kvalitetno mrvo pri večjih količinah. Neugodno vreme lahko podaljša spravilo in odkos s tem pa izgubljamo na kvaliteti. V ugodnem vremenu pa ta način predstavlja še vedno najenostavnejši in najcenejši način spravila mrve pri obstoječi mehanizaciji. Poraba ur za spravilo (od košnje do skladiščenja) 11 suhe mrve je ca. 2,5 ure ročnega dela in 2,5 ure strojnega dela, seveda v optimalnih vremenskih pogojih. Strojna linija obsega naslednje traktorske pri-. ključke: kosilnico, obračalnik, zgrabljalnik (ali kombiniran stroj), pobiralno prikolico, verižni transporter ali puhalnik. V neugodnem vremenu se poraba ročnega in strojnega dela lahko poveča za 50 % ali pa celo 100 odstotkov, poleg tega pa smo ob kvaliteto mrve. Mrva, sušena na tleh, doseže običajno kvaliteto: PB ŠV 4 30 Pri sušenju na tleh nastajajo izgube hranilnih snovi na več načinov: — izgube hranilnih snovi zaradi neugodnega vremena (izpiranje zaradi dežja, močna rosa__); — izgube zaradi drobljenja mrve. Suha mrva (pod 20 % vlage) se močno drobi, zlasti njeni najkvalitetnejši delci — lističi. Ta izguba je zlasti občutna pri mrvi, ki ima v sestavu več detelje; — izguba hranil nastopa tudi s starostjo rastlin. Sušenje na tleh v neugodnih vremenskih prilikah podaljšuje čas košnje, s tem pa pada kvaliteta pridelka; — izgube zaradi fermentacije pa nastopajo predvsem pri skladiščenju, še posebno, če ni mrva dobro posušena. Dobro kvaliteto pridelka dosežemo predvsem v začetku košnje ob lepem vremenu. Sušenje na tleh vedno bolj omejujemo, ker odvisnost od vremena otežuje kontinuirano delo, samo organizacija dela in né zagotavlja kvalitete pridelka. SUŠENJE V SUŠILIH. Ta način sušenja še vedno uporabljamo, vendar obseg postopoma zmanjšujemo. Eden izmed vzrokov je v tem, da ta način sušenja rabi veliko ročnega dela, ki pa ni odtehtano z boljšo kvaliteto mrve. Strojna linija je ista kot pri sušenju na tleh, dodatno rabimo sušila, ki so običajno stalna, pri spravilu pa lahko vključimo namesto pobiralne prikolice balirko. Poraba delovnih ur za spravilo l t suhe mrve je ca. 12,5 ur ročnega dela in ca. 2,5 ur strojnega dela. V sušilih je mogoče doseči zelo dobro kvaliteto mrve: PB ŠV 5—8 35—38 Seveda pa ta kvaliteta lahko močno niha, ker je le nekoliko manj odvisna od vremena kot sušenje na tleh. V zelo mokrih poletjih tudi na sušilih ne dosežemo kakšne višje kvalitete. SUŠENJE S PREVETROVANJEM (s hladnim zrakom). Dosuševanje polsuhe mrve s hladnim zrakom (oziroma naravno ogretim), je eden od načinov, s katerim skušamo skrajšati čas posameznih odko-sov, krmo pa ohraniti čim boljšo. V ta namen uporabljamo dosuševalne naprave tipa Gaugele in Au-Iendprf. Dosuševanje polsuhe mrve ima dvoje važnih prednosti pred prej naštetimi načini spravila: — pospešimo lahko odkos, ker hitreje odvažamo poluvelo mrvo s travnikov; — zmanjšamo ali pa celo odpravimo izgube, ki sicer nastopajo pri sušenju na tleh in v sušilih. Mrvo sušimo na tleh samo tako dolgo, da ostane v njej še kakšnih 30 %—40 % vlage. Običajno se da to doseči v 1 dnevu z dvakratnim obračanjem. Poraba ur za spravilo lt suhe mrve je ca. 3,0 ure ročnega dela in ca. 2,0 uri strojnega dela. Linija strojev je ista kot pri poprej naštetih načinih spravila. Dosuševalna naprava pa se sestoji iz ventilatorja, glavnega kanala, rešetk in čepov. Vse to je vgrajeno v seniku, lahko je na ročno vklapljanje ali pa na avtomatsko vklapljanje. Nedognani del pri spravilu mrve na dosuševalno napravo pa je razdeljevanje oziroma razporejanje mrve (enakomerno) po vsej sušilni površini. To se še opravlja ročno, zato lahko pride do kvarjenja mrve na posameznih mestih, če ni to delo vestno opravljeno. Kvaliteto je moč doseči zelo dobro, seveda pa precej zavisi od tega, kakšno poluvelo mrvo smo pripeljali na dosuševanje. Možna kvaliteta Doseženo v letu 1975 PB ŠV PB ŠV 5—8 35—38 6,8 34,5 (Nadaljevanje na 5. strani) Z lepim vremenom so začeli na žagi tudi polniti skladišča hlodovine pripravljene za razrez. (Nadaljevanje s 4. strani) SENENI STOLPI. Dosuševanje mrve s hladnim ali toplim zrakom v senenih stolpih (Schwarting) predstavlja za nas novejšo rešitev pri dosuševanju mrve. Strojna linija za Spravilo je ista kot pri poprej naštetih načinih, dopolnjena pa je z dozatorjem krme in puhalnikom. - Seneni stolpi so konstruirani tako, da imajo vgrajeno napravo za razdeljevanje in enakomerno poravnavanje mrve med polnjenjem stolpa. Dosušujemo s hladnim zrakom čez dan, ponoči pa s toplim zrakom, ki ga ogrevamo z oljnim goril-cem. Dosušujemo enako suh material kot pri običajni dosuševalni napravi — med 30 °/o in 40 % vlage. Poraba ur je približno enaka za senene stolpe kot za standardne dosuševalne naprave. Sušilni sistem — seneni stolpi ima določene izpopolnitve v primerjavi z navadno dosuševalno napravo: — Uspešno je rešeno razdeljevanje mrve po vsej sušilni površini. Vgrajena razdelilna naprava mrvo enakomerno porazdeli. — Mogoč je mehaniizran odvzem suhe mrve, ker je naprava vgrajena. — Omogočena je enakomerno sušenje zaradi okrogle oblike in centralnega jaška za zrak. — Seneni stolpi so opremljeni z grelci zraka, ki ponoči dovajajo ventilatorju ogrevan zrak. Možno je kombinirano sušenje, ki ga lahko vklapljamo prek vgrajene avtomatike. Ta po potrebi vklaplja grelec zraka, če relativna vlaga naraste čez predvideno mejo. Zaradi tega je mogoče sušiti tudi zadnje od-kose trave v jeseni, ko že ostali načini sušenja niso vec uporabni. Doseči je možno zelo dobro kvaliteto sušenja mrve. Možna kvaliteta Doseženo v letu 1975 PB SV PB SV 6—8 35—40 6,1—7,4 29,8—31,4 Letos dosežena kavliteta seveda ni v gornjih možnostih, ker je spravilo in sušenje v senenih stolpih postalo v zelo slabih vremenskih pogojih ih prvič. 2. TRAVNA SILAŽA. Pridobimo jo predvsem iz 1. odkosa na travnikih in predstavlja pomemben del krmnega obroka, prav tako pa je pomemben tudi način spravila. Pravočasen in hiter 1. odkos na travnikih omogoča: — pridobivanje kvalitetne krme, — omogoči čimprejšnjo rast za 2. odkos. Siliranje trave je za sedaj močno mehanizirano in s tem zelo učinkovito, hkrati pa najhitrejši način spravila pridelka s travnikov, kar jih sedaj uporabljamo. Strojna linija za siliranje obsega poleg potrebnih traktorjev še naslednje priključne stroje: kosilnico, obračalnik, zgrabljalnik, silokombajn in prikolice za odvoz (prekucniki). Za tlačenje silaže uporabljamo traktor ali pa buldožer. Siliranje trave je za sedaj močno mehanizirano in s tem zelo učinkovito, hkrati pa najhitrejši način spravila pridelkov s travnikov, kar jih sedaj uporabljamo. Strojna linija za siliranje obsega poleg potrebnih traktorjev še naslednje priključne stroje: kosilnico, obračalnik, zgrabljalnik, silokombajn in..prikolice za odvoz (prekucniki). Za tlačenje silaže uporabljamo traktor ali pa buldožer. Siliramo uvelo travo z vlago med 45 % in 60 %. Kvaliteta travne silaže je običajno PB SV PB SV 1,5—2,5 10—16 1,8—2,4 13,8—22,2 Kvaliteta silaže zavisi od starosti trave, čistoče travne mase (brez zemlje) in hitrosti spravila oz. siliranja in seveda od primernega vremena (brez padavin). Poraba delovnih ur za 11 suhe mrve (preračunano iz silaže) je ca. 4 ure ročnega dela in ca. 2,5 ure strojnega dela, brez tlačenja. Kot vidimo, siliranje trave nima ravno majhne porabe delovnih ur na 11 suhe mrve, ima pa veliko prednost v tem, da omogoča zaenkrat najhitrejši način spravila kvalitetne krme. Pri sedanjih strojnih linijah lahko poljedelska enota pospravi po 10 hektarov in več travnikov na dan. S tem pa že dosegamo zastavljene cilje — kvalitetno krmo in pa hiter odkos in spravilo. Odvzem silaže je mogoče mehanizirati, za kar že tudi uporabljamo ustrezne priključke, kajti ročni odvzem silirane trave je bil zelo naporen zaradi močno stlačene mase. 3. PRILAST predstavlja tisti del krmnega obroka, ki ga pridobimo s travniških površin v neposredni bližini farm. Paša predstavlja predvsem dopolnilno prehrano za krave v presušitvi. 4. KORUZNA SILAŽA — predstavlja glavni del krmnega obroka za krave molznice. Pridobivamo jo iz koruze, ki jo žanjemo in siliramo v voščeni pre-lasti. Pridelovanje in spravilo je v glavnem mehanizirano. Spravilo je vezano na razmeroma kratek rok, kajti koruzo pridelujemo na površinah, ki jih potem posejemo z oziminami. Siliranje koruze je zato organizirano v 2 izmenah in poteka noč in dan. Kvaliteta koruzne silaže zavisi od zrelosti koruze in ima območje: Doseženo v letu 1975 PB ŠV PB SV 0,9—14 9—18 1,20—1,28 16,6—17,2 Proizvodnja krmnil rastlin v letu 1975 je bila močno otežkočena iz več razlogov, ki se odražajo tako v kvaliteti kot v količini: — Površine, na katerih se pridelujejo krmne rastline, so večinoma slabše kvalitete, prevladujejo težka in mokra tla. — Slabo vreme v 1975. letu je otežkočalo normalno spravilo mrve in travne silaže. — Toča je močno prizadela silažne koruze, in 2. odkos na travnikih. — Lani je koruzo napadlo mnogo rastlinskih škodljivcev, ki so kljub zaščitnemu škropljenju škodovali rastlinam (švedska muha, uši, bolhači, polži). Proizvodnja, ki je bila dosežena, ni povsem izpolnila pričakovanj. Travniška proizvodnja — mrva, travna silaža, prilast, če jo preračunamo v suho mrvo, je dosegla 6,61 t/ha, kar je nad pričakovanim donosom. Proizvodnja silažne koruze pa je zaradi zgoraj navedenih vzrokov dosegla samo 22,99 t/ha, kar pa je pod zastavljenimi cilji. Sedaj potekajo na poljedelskih površinah melioracijska dela, ki nam bodo v bodoči proizvodnji omogočila boljše pogoje za pridelovanje krme. Potrebe po povečani proizvodnji krme naraščajo, to pa nas postavlja pred nove naloge. Janez Luževič JAVNA LICITACIJA Po sklepu komisije za zemljišča je razpisana javna licitacija kmetijskega zemljišča v k. o. Kasaze pare. Št. 522 pašnik v izmeri 2082 m2 523 travnik v izmeri 101 m2 in 125 nerodov. v izmeri 65 m2 v skupni izmeri 2248 m2. Izklicna cena znaša 2,20 din za 1 m2. Javna licitacija bo v ČETRTEK, dne 18. 3. 1976 ob 10. uri v sejni sobi na upravi Hmezada v Žalcu, Ul. Žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Dražitelji so dolžni pred .pričetkom dražbe položiti varščino, v znesku din 10 % od izklicne cene. ’ Po opravljeni, dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo ponovno razpisali licitacijo in mora prvi dražitelj plačati vse stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geo-metrske odmere in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije lahko dobijo interesenti v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ulica 3 (pritličje levo). Žalec, 25. II. 1976 (Nadaljevanje s 4. strani) V centralnem skladišču v Vrbju smo po opravljeni inventuri vnesli tudi več reda in sortirali materiale. Uredili smo tudi toplo prehrano za vse zaposlene ter jim tako o-mogočili tople obroke. * 20. 2. 1976 je bil zbor kolektiva. Na tem zboru smo obravnavali zaključni račun, podrobneje smo se seznanili z raznimi problemi, ki so V naših PE širom po Jugoslaviji. Ob tej priložnosti smo obravnavali tudi nove pogoje o za-garantiranju plačil; ki stopijo v veljavo z aprilom. V ta namen morajo strokovne službe pripraviti natančnejša navodila do 10. marca. Želimo, da nas najdejo kolikor toliko pripravljene. Asfaltne ceste povezujejo ozke stranske doline s Savinjsko dolino. Stare grče se še marsikdaj po njih podajo peš, a se tudi vožnji z avtom ne odrečejo. Zgodba, ki jo piše življenje Premnogokrat se vprašamo, ko vidimo na letakih napis BOJ PROTI ALKOHOLIZMU, kaj sploh to pomeni. Marsikdo se ob tem stavku nasmehne z mislijo, pa zopet ena publiciteta več. Pa vendar temu ni tako. Tudi sama sem bila v svoji mladosti podobna tem ljudem in mi pogled na vinjenega človeka ni dal nobenih globljih misli. Tok le-teh ob pogledu na človeka pod vplivom alkohola mi je zbudil spomin na dogodek, kateremu sem bila kot 19-letno dekle priča. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Oče, ki je bil 'pod vplivom alkohola, je težko poškodoval ženo ter otroka, tako da sta bila oba hospitalizirana. Ob njegovi streznitvi je bil pogled nanj zelo boleč, pa vendar obsojajoč. Njegovo trpljenje oziroma duševno stanje je bilo takšno, da so ga prepeljali v bolnico na zdravljenje. O tem dogodku so se mi porajala vprašanja,' na katera si takrat nisem znala odgovoriti. Zakaj zapade človek pod vplivom alkohola v takšno a-gresivno stanje, čemu je vzrok sprememba njegove duševnosti, njegovih telesnih funkcij? Kaj se dogaja z družinami, v katerih botruje alkoholizem? Kako gledajo na takšnega Človeka v kolektivu njegovi sodelavci? Kakšno je njegovo počutje v delovni sredini, na delovnem mestu, opravlja svoje delo efektivno? In nenazadnje je možnost ozdravitve od alkoholizma, ki se šteje kot bolezen. Danes, ko sem žena zdravljenega alkoholika in mati, ši na zgoraj citirana vprašanja lahko odgovorim. Okusila sem grenak priokus prisotnosti alkoholizma v družini in njih posledice. Sprva je bila vinjenost moža povezana samo s poznim prihajanjem domov, prepiri in spanjem. Drugi dan, ko je odšel v službo, je bil nervozen, razdvojen in je sam sebe o-pravičevat, da temu stanju ni vzrok alkohol. Na delovnem mestu f je bi! zaradi prisotnosti alkohola nezbran pri svojem delu, prepirljiv, sodelavci so ga gledali S posmehom, češ poglej, včeraj se je nasekal, danes pa misli, da bomo mi delali namesto njega. S tem mislim na zmanjšano aktivnost pri delu, ki se poraja pri vsakem človeku, ki prekomerno pije. V Času pitja je imel zelo veliko pivskih tovarišev, bili so mu prijatelji, v njih je iskal podobnosti, kot sebi enakim. Kasneje, ko se je popivanje po lokalih stopnjevalo, je prihajal domov v poznih večernih urah, ■ dvignil družino iz spanja, postajal vedno pogosteje prepirljiv, tudi agresivnost do drugih In do družine se je povečala in se stopnjevala do maksimuma, tako da je po osmih letih pitja odšel sam na zdravljenje z zavestjo, ali še nadalje popivati in popolnoma zboleti od notranjih obolenj organov, u-ničehja živcev in izgube družine, ali pa postati vedno trezen in vzoren delavec v kolektivu oziroma na delovnem mestu, v družini in postati človek, ki zna ne glede na težo problema, le-tega rešiti preudarno in .trezno, kar pred zdravljenjem ni bilo mogoče. V delovnem kolektivu so ga v času pitja' gledali kot človeka in obravnavali kot alkoholika, po zdravljenju pa je bila njihova pomoč ob vstopu na delo velika. Sprejeli so ga z razumevanjem, z željo, da ne prime več za kozarec alkohola. Njegovi sodelavci, ki niso bili podvrženi alkoholu, so bili veseli njegove osveščenosti in so mu vsestransko, kjer je naletel na težave, priskočili na (Nadaljevanje na 7. strani) Vp#TOVAmKp0 ZDAA Skupaj z g. JO NICOLAIJEM iz Belgije, s katerim slovenski sadjarji sodelujemo že 6 let, smo se trije slovenski sadjarji udeležili potovanja po ZDA v času od 25. avgusta do 17. septembra lani. Potovanja se je udeležil tudi uslužbenec firme JO NICOLAI tov. Krašovec, ki je sicer naš rojak, obvlada pa izredno dobro, angleški jezik. Prav zahvaljujoč njemu, ki se odlikuje tudi po. organizacijskih sposobnostih,-vso pot nismo imeli najmanjših težav. 25. avgusta smo odpotovali iz Bruxellesa do Londona, tu pa smo se vkrcali v letalo Jumbo-jet, ki sprejme preko 400 potnikov. Potovanje je bilo enkratno, saj nas je ves čas poleta — devet ur in pol spremljalo lepo vreme, da smo na poti preko Islandije, Grenlandije in Kanade opazovali zanimivosti pod seboj. Pristali smo v Seatlu, mestu v državi Washington,'ki leži na severo-zahodni obali ZDA, tik pod kanadsko mejo. Prva dva dni nas je motila velika časovna razlika, ki je znašala celih 9 ur, saj smo se pomaknili za ca. 11.000 km proti zahodu. Tako smo odpotovali iz, Londona-popoldne in tako le malo kasneje popoldne pristali v Seattlu. Zgradba Združenih narodov v New Torku. Država Washington je bila naš prvi;cilj, da spoznamo sadjarstvo v ZDA. Že tu naj poudarim, da so razdalje med posameznimi kraji in mesti izredne in da je pravzaprav letalski promet-glavni. Zato ni naključje, da že mnogi farmarji, ki žive daleč proč od mest posedujejo majhne potniške dvione. Tako smo s 13 sedežnim avionom odpotovali v središče washingtoHskega sadjarstva v ca. 600 km oddaljeno YAKIMO in še po dveh dneh v prav toliko oddaljeno mesto WENATSCHE. V državi Washington prevladuje proizvodnja jabolk, le nekaj je hrušk — skoraj izključno sprta viljamovka. Od jabolk je 70 %‘ sorte rdeči delišes in njenih Špurov, ki so jih'odkrili že ha desetine ter 30 % sorte zlati delišcs in njenih spurov. Klimatske in talne razmere so izredne za pridelovanje kvalitetnih jabolk in rad verjamem reklami, da tod rastejo najkvalitetnejša jabolka na svetu. Klima je izredno suha,-saj pade-le v zimskih 2—3 mesecih 100 do največ 200 mm padavin, vso dobo vegetacije pa praktično ne pade kaplje dežja. To sicer podražuje proizvodnjo v toliko,' da Je potrebno vsako njivo obvezno namakati, vendar ima druge izredne prednosti. Zaščita pred boleznimi in škodljivci se izredno poenostavi in poceni, izpiranja hranilnih snovi je minimalno, problemi s pleveli so mnogo manjši, vsak čas lahko s kakršno- koli mehanizacijo stopijo v nasad. V zimskem času sicer nastopijo tudi razmeroma nizke temperature, ob cvetenju le redko, opremljeni pa so z velikimi električnimi propelerji, ki mešajo zrak; Najmočnejši vtis'je na nas napravila sorta zlati delišes, ki je izredno izenačena po debelini, kožica je popolnoma 'gladka in na; Sončni strani cëlo rdeča. Takšno barvo pripisujejo močnemu in dolgotrajnemu sončnemu vremenu in večjim nihanjem temperature ponoči in podnevi. Razdalje sajénja So večje kot pri nàs, ker razpolagajo z velikimi pridelovalnimi površinami in ker Uporabljajo veliko mehanizacijo v nasadih, obirajo izključno v tako ; imenovane Velike zaboje ali box palete, v katere gre ca. 500 kg sadja. Te zložijo, v hladilne komore, ki so 'skoncentrirane v mestih sredi pridelovalnih območij. V hladilnici presortirajo sadje in ga pakirajo v 10—15 kg kartonsko embalažo. Videli smo sortiranje hrušk sorte viljamovka, ki je prav v času našega obiska zorela. Velik zaboj pripotuje po transporterju v bazen z vodo, ki ji dodajo 58 % sodo, da hruške ne potonejo. Premikajoča voda potisne hruške na transporter, gredo skozi ogrevano komoro, da se osuše, nato jih opršijo z voščeno snovjo, da jih nato krtačke, med katerimi hruške potujejo še zgladijo do primernega sijaja. Vmes izločijo delavke vse neustrezne plodove, le zdravi in lepi plodovi pripotujejo na mizo, ki kroži. S te mize je 6 delavk pobiralo hruške in jih z neverjetno spretnostjo vsako posebej zavile v papir in odlagale v karton. Na kartonu je bilo zapisano več podatkov: šifra proizvajalca, številka delavke, ki je sortirala, število hrušk in teža. V primeru reklamacije je tako zelo enostavno najti krivca. V državi Washington smo si ogledali tudi dve od petih najbolj znanih drevesnic v ZDA, in sicer drevesnico Van Well Nursery in S and Q. Vsaka pridela letnó 500.000—8,000.000 sadik, predvsem jablane. Tehnologija še le neznatno razlikuje od naše, imajo pa nekatere prednosti. Pred .sajenjem nâj-intehzivnejših kmetijskih rastlin — drevesnice, jagode, nekatera zelenjava — opravijo razkuževanje tal-protr boleznim; škodljivcem in plevelom. V globino ca. 20 cm vbrizga stroj kemično snov (klor-pekrin ali metilbromid); isti-stroj pa prekrije zemljišče s tanko plastično folijo; da Ima razvijajoči se plin dober učinek. Po Ca. 70 urah poseben stroj pobere plastiko; ki ni več uporabna. Po treh tednih lahko sadijo rastline, ki imajo v tako razkuženih tleh izredne pogoje za razvoj. Razkuževanje opravljajo specializirani obrtniki, za razkuževanje 1 ha zaračunajo ca. 17.000 din, v zahodni Evropi stane enak postopek ca. 60.000 din. Druga prédnost drevesničarjev v državi Washington je izredno bogata zemlja, rdečkast pesek, ki jé rečni nanos. Je izredno bogat s hranilnimi snovmi, da praktično ni potrebno gnojenje. Tretja prednost je izredno spretna in izvežbana delovna sila, predvsem sezonski delavci iz Mehike, ki prodrejo po zahodni obali ZDA vse do najsevernejše-države Washington. Efekt pri cepljenju je ca. 3-krat večji kot pri nas. Naj kar na tem mestu omenimo tisto, kar nas-je posebno na zahodni obali ZDA najbolj presenetilo. Izredni délóvni efekt, ki nas: prekaša za 3—5-krat pri posameznih delih. Delo opravljajo izredno vestno. Vsi težijo k racionalizaciji proizr vodnje, da je proizvodni Strošek čim nižji, da se bo tako farmer obdržal v močni konkurenci. Pripravi blaga za trg posvečajo mnogo skrbi in cása. Videih smo velike skupine ljudi, posebno kasneje v Kaliforniji, ki so pakirale sadje in zelenjavo. Videli smo čelo, da so ročno Sortirali maline za Zahteven trg, kljub visokim stroškom delovne' sile. Drëvèsnico Van. Well vodi 5 bratov, ki Si delijo delà. Največjo skrb posvečajo odkrivanju novih sort, ki prinašajo preko sadik dobre dohodke. Hektarski pridelki v sadjarstvu sp visoki, saj se gibljejo od 5—8 vagonov na ha. Tako je seveda lastna cena nizka, da farmar ustvari še primeren dobiček pri nizki prodajni' ceni (ca. 2,00 din Za kilogram). V državi Oregon smo si ogledali nasade lešnikov in verjetno najlepšo sadno drevesnico v ZDA — Garitón, ki jo vodijo trije bratje. Letna proiz- (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) vodnja sadik je ca. 800.000, poleg sadnih sadik vzgajajo tudi okrasno grmičevje. Sadike v veliki meri izvažajo v Kanado. Prav posebno ponosni so na sorte, ki so jih sami vzgojili in ki so patentirane. Izreden vtis napravi na kmetij ca Kalifornija, ki Verjetno; nima konkurence. v pridelovanju Sadja in zelenjave. Med Paficikom in Skalnim gorovjem se razprostirajo večje in manjše ravnine, na katerih v velikih kompleksih pridelujejo predvsem sadje in zelenjavo. Klima in tla sta odlična kot v državi Washington, vendar je še znatno topleje. Južno od San Francisca so ogromne plantaže' o-ranž, limon, avokada, naša pozornost pa je bila usmerjena na pridelovanje jagod, ki je najinteziv-nejša v okolici San Diega, blizu mehiške meje. Pogled na New York s 102. nadstropja Empire State Buildinga. Jagode gojijo na velikih površinah» S posebnim strojem oblikujejo ca. 40 cm visoke gredice, na katere posadijo 1—4 vrste. Na gredice sadijo zato, da je efekt pri obiranju večji. V gredico s kolutom odprejo špranjo, v katero ročno_ sadijo sadike. Po sajenju pa s srednje težkim valjarjem utrdijo sadike. Namakanje je do obiranja površinsko z razpršilci, ko pa se prične obiranje, namakajo v tleh, kamor potegnejo plastične trakove, ki imajo fine luknjice, iz katerih, kaplja pri vsaki sadiki voda. Talno namakanje je v času obiranja ugodnejše, ker še ne morejo razvijati bolezni. Obiranje pričnejo v spomladanskih mesecih, obirajo pa jih približno 5 mesecev, zahvaljujoč klimi in sorti. Glavna sorta je TIOGA, v kraju Watsonwille pa smo zasledili izredno sorto Z 5 A, ki je patentirana, patenta pa lastniki ne prodajo za noben denar. Hektarski pridelki so’ 'zahvaljujoč tako dolgemu obiranju izredni, celo do 10 vagonov na hektar. Po končahem obiranju takoj jagode zaojrjejo in sadijo nove. Drevesnice, ki vzgajajo sadike jagod, so velike, saj posadijo v Kaliforniji ca. 300 milijonov sadik. Efekt pri obiranju je izreden, saj obiralec obere dnevno ca. 250 kg jagod, pri nas pa ca.'50 kg na dan. Pri potovanju po Kaliforniji smo videli ogromne parcele paradižnika, solate, beluša, zelja, paprike itd. Paradižnik proizvajajo za predelavo —■ tak je brez, opore, pobira pa ga kombajn v trenutku, ko je‘največ paradižnikov zrelih. Hektarski donos je ca.-7 vagonov. Paradižnik je tudi na opori, podobno'kot pri nas, kjer ga obirajo, za svežo potrošnjo. Kjer ni namakanja, je Kalifornija puščava, porasla s suho travo, ki le nekoliko ozeleni v zimskih mesecih, ko pade malenkost dežja. V okolici San Francisca smo v kraju Watsonwille srečali naše rojake iz okolice Dubrovnika. V tem kraju je ca. 60 % prebivalcev naših izseljencev in njihovih potomcev. Tzreden vtis na nas je napravilo poznavanje našega- jezika, pa čeprav že z močnim ameriškim naglasom. Njihova življenjska ugotovitev je: čc bi doma delali kot tu, bi imeli doma prav tako Ameriko. Do podobnega zaključka smo prišli tudi mi. Delo, je poleg ostalih ugodnih pogojev pogojev, za visok življenjski standard v ZDA- Po vseh ZDA smo srečali enak delovni čas: od 8.—12. ure in od 13. do 17. Ure. Sobote so dela prosti dnevi. Iz San Francisca, ki leži na jugozahodu ZDA, smo odpotovali na severovzhod, v državo New York, kjer smo obiskali Cornell univerzo. Na poti, ki je trajala z letalom okrog 4 ure, smo občudovali razprostranjenost dežele. Vso pot je bil por gled skoraj enak: popolnoma ravne ceste po dolgem in počez delijo zemljišča v kvadrate in pravo- kotnike, v katerem gospodari verjetno eH farmar. Glavna pridelka sta koruza in'pšenica. V univerzitetnem središču Ithaca smo se temeljito spoznali z razvojem strojnega obiranja jabolk, vendar še stroj ni „tako popoln, da bi ga lahko priporočali za prakso. Na univerzi smo spoznali izredno praktično usmerjen študij, saj praktično vsak študent razpolaga s Svojim varilnim aparatom, stružnico, popolno mizarsko delavnico itd. Univerza ima svojega fotografa/tiskarno, o-gromno knjižnico itd. Poleg državne univerze, na kateri študira 16.000 študentov, je v Ithačl, ki šteje 15.000 prebivalcev še privatna univerza/ki ima približno 6.000 študentov. Izredno interesanten je bil obisk sortimenta jabolčnih sort v Genevi, ki je ameriško središče vzgoje hovih sort. Dr. Way nam je razkazoval nasad, v katerem je po nekaj dreves 1500 sort jablan, ter 40 km vrst posajenih sejanceV, ki so jih dobili s križanjem. Interesantne sejance presadijo v ko-lekcijski nasad, kjer jih opazujejo najprej nekaj let na 10 lastnosti, kot npr.: rodnost, odpornost proti boleznim in škodljivcem, okus, barve plodov, začetek rodnosti itd. če pokaže sejanec dobre lastnosti, je po določeni dobi priznan za novo sorto. Svoje potovanje smo zaključili s kratkim ogledom Washingtona in New Yorka, pot pa nas je vodila nazaj iz New Yorka čez Atlantik v Bruxelles ter dalje v Zagreb. Ob tej priložnosti še moram zahvaliti kolektivu sadjarstva »MIROSAN« in skupnim službam, da sta mi omogočila, da se udeležim tega Zanimivega in koritsnega potovanja. Potovanje je na nas udeležence napravilo globoke vtise, posebno ustvarjalen in temeljit pristop k vsakemu proizvodnemu problemu. Najbolj nas je presenetil izreden delovni efekt na Vseh gospodarskih področjih. V New Yorku smo Seveda tudi srečali vse negativne strani ameriškega družbenega reda. Po povratku domov smo si bili edini: povšod je lepo, vendar je naj lepše'doma. Vid Korber, dipl. inž. agr. Se močan zamah, drsalni korak, počep in Stanka bo v cilju. Del naše smučarske ekipe. (Nadaljevanje s 6. strani) pomoč, kar v prejšnjem stanju niso. Jasno pa je bilo eno, da je svoje bivše pivske tovariše izgubil, od njih je bil zasmehovan, češ, bi ja spil kozarec vina, saj ti ne bi škodoval. Vendar te težave je prebrodil, premagal s tem, da je ljudem, ki so ga silili piti, jasno povedal in brez sramu, da je zdravljen alkoholik, ker je menil in to meni vsakdo, da biti zdravljenec ni sramota, niti za njega samega, ne za kolektiv, niti ne za družbo. To se lahko istoveti, kot če rečemo, zdravil sem se za obolenjem srčnega infarkta. Na koncu te svoje pripovedi bi želela povedati še naslednje: kot zdravljenec obiskuje klub, ki se imenuje Klub zdravljenih alkoholikov. V njem sreča svoje znance z zdravljenja in z njimi izmenjuje mnenja. V primerih krize, ki pri vsakem po doglednem času nastopi po zdravljenju, mu pomagajo prebroditi krizo. Tudi žena oziroma njegova družina je član tega kluba in lahko povem, da vse žene, ki želijo, da njihovi možje ostanejo trdni abstinenti, hodijo z veseljem v klub. Da pa je vse to veliko, vendar malo za abstinenta, če ne najde prave opore, oziroma razumevanja v delovni organizaciji. Mislim, da je v interesu naše družbe in nas samih, da pokažemo razumevanje bodisi za obravnavo alkoholizma nasploh, kakor tudi za zdravljenca samega ali alkoholika.. Osebno vem, da spremlja razpravo o temi alkoholizma ali alkoholika samega kot zdravljenca z zadržkom, z neprijetnim občutkom, vendar bo potreba prej ali slej, da se pričnemo soočati in delati tudi na tem področju aktivneje z željo pomagati človeku. KORA Mamino srce Mlada Breda rada riše, kaj naj riše dobro ve. Rada bi, d& sijiariše toplo mamino srce. Zopet Breda riše, briše, kak’ naj riše pa ne ve. Res ne zna, da si nariše zvesto mamino srce. Očka bode poprosila, morda, morda, on kaj ve, le kako se naj 'nariše, oj to mamino srce. . Očka se ji le nasmehne in resnico ji pove, | da še nihče ni narisal pravo mamino srce. IVANKA PIRC Hlapec Vsak dan ga vidim z gara-mi pred sabo: telo je zvito v dve gubi, otrpli roki držita leseni ročaj in gare poskakujejo po cesti. Potem za dolgo izgine ... Stori se mrak in tam v mraku spet zagledam gmoto na cesti. Zenici vrtata y mrak in spoznata možaka. Zdaj telo še bolj sili v cesto, ena sama guba ga je in ta guba pred sabo tišči polne gare. »Dober večer, gospod!« líe morém drugače nazvati možaka, v 'cesto upognjenega; preveč je žuljev na 'njegovih rokah in . oči so skrite v eno samo brazgotino. Pa se ta gmota ustavi; za hip se. guba skuša zravnati in dvoje-usahlih oči nemo bolšči v lujó postavo. »Nisem gospod! Lahko noč.« Noče faiti gospod, zato ugovarja, upor je v gubi telesa. Približam se, pomagam tiščati gare,/on pa: »Le pustite, se boste umazali!« J • Ne/mara pomoči, ne spoštuje rpjij ki so prebele z umazali ročaj gar.'. In vendar ne .Odneham. Še potiskam gare in vprašam; .»Kaj pa sté potem?« Spet se za trenutek ustavi, spét ;sé guba za hip poravna. »Hlapec, od rojstva do groba .. !« »Kje pa ste v službi?« »Ñé povem...« »Zakaj ne?« »Ker ni važno ...« »Koliko zaslužite?« »On tišči gare svojo pot in trdpyratno mplči. »Petdeset tisoč. Starih mislim.« »Ne...!« »Trideset?« »Tako . |. Trideset tisoč. Vsak dan jurja. S hrano in stanovanjem. Pa sem .kar zadovoljen. Moram biti... Zdaj pa pojdite. Lahko noč!« »Lahko noč!« sem odgovoril, ko sem "gledal njegovo drobno senco za prepolnimi garami... Vsak dan šestnajst ur, vsak dan od zore do mraka. Vem za »gospoda«, ki tolikšno mero v slabem dnevu pospravi. Pravi, da je njegova delovna ura vredna 60 novih dinarjev. In to z dobro hrano in pijačo. Pa ni srečen. In najbrž nikoli ne bo. Mož z garami pa je srečen, tako srečen, da se požvižga na opevano socialno razlikovanje. Tudi sam Sokrat je dejal: SAMO V DELU JE SREČA! Prosim, žagalopirajmo s prepolnimi garami in bodimo srečni,, srečni! D so Kumer f OP -STILO! g V Hmezadu so nas j v pripeljanih balah hmelja več šopov avtomobilskih, ti aktorskih in drugih ključev. če jih pogrešate, se zglasite pri tovarišu' Emilu Pinterju v Hmezadu, morda so med najdenimi tudi vaši. PRIMERJALNI PREGLED BOLEZNIN ZA OBDOBJE TREH LET TOZD o O O O O ca T O rt t’ O H p Ul "S s S OJ W-N - ■ +J • ü? ‘P? 2 c5 £ g •fa Ul . ‘in 0 44 «ci S3 KK ,4-> St ui Pl £0 'O a ' 03 Ul u ca S U > d> a o 0 •Mesnine Mlekarn? Hmezad m "rt tm ■ 01' . m Strojna; 'Gradben. B Ul O G Hladilnic . Xfl 3 5 P W Podjetje 0) 1 >o. st. primer 38 16 6 l 9 9 78 14 1 6' 5 20 0 2 0 2 210 o st. primer r 41 17 9 0 4 A ’ 83 9 1 3 19 22 8 0 2 219 u Ul izg. dnevi 1.077 558 76 4 80 161 1.719 173 164 376 142 579 299 0 48 5.456 ¡5 vrednost 44 9 3 0 4 1 60 .9 ,7 3 9 21 9 0 4 182 1973 N (L) st. primer 615 131 74 40 186 58 721 145 70 50 109 147 73 1 119 2.481 izg! dnevi * 8:535 1.635 1.301 533 2.251 1.817 11.499 2.186 795 694 1.017 4.726 1.682 17 2.644 32.115 m vrednost 208 47 .21 12 47 40 198 55 21 21 43 59 33 1 61 909 Vsi primeri % , 152 143 169 153 . 218 43 . 180 135 124 212 107 178 85 0 65 133: 0) >o st.-primer 38, 7 8 4 9 5 82 9 1: "2 ‘ 28 12 8 1 4 218 Ul izg. dnevi 704 358 88 83 185 121 1.308 99 84 339 353 88 148 5 81 4.051 £ vrednost '36 7 5 3 11 10 83 8 5 3 26 4 8 1 1 216 1974 N d) st. primer 642 157 80 19 109 59 802 138 96 33 147 222 83 tl 126 2.714 izg. dnevi 8;Š32 2.285 1.246 278 2.622 1.174 10.705 1.528 1.290 347 2.280 '2.233 2.168 6 2.557 39.551 S vrednost 340 103 32 16' 76 56 448 79 69 28 126 70 58 1 74 1.572 Vsi primeri °/o 146 113 176 92 134 46 196 113 132 129 143 231 94 28 72 140- °/o v povprečju 136 124' 144 111 137 41 172 125 108 179 118 201 83 9 51 ■ 124, OPOMBA: Vrednost boleznin je izražena v 000 din. A Materi Vsa sreča, ki jo posedujem, je pesem, ki jo v sebi čujem, in čustvo, ki me vso prevzame, ljubezen je do moje mame. Napake nisem naredila, da sem v svoje speve vlila, ’ ’ubezen zate ljuba mati, saj nimam drugega ti dati. Ne morem z darom nagraditi in ne z besedo zadostiti za vse skrbi in tvoja dela, ker le, za nas si ti živela. Zato, o ljuba mati moja, ne jaz, srce v meni poje. Zaupaj, da srce veselo do smrti rado te bo ’meio. IVANKA PIRO ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC Obratna ambulanta II Ordinacijski čas: — razen sobote in nedelje dnevno od 7.—11. ure. Za delavce Hmezada od 7. — 9, ure (prednostni čas) in še: ob torkih od 13. do 15. ure jn ob četrtkih od 13. do 18. ure. OGLAS Prodam dobro ohranjen obračalnik za se' no za- BCS kosilnico. Franc Skok Kapla vas 47 PREBOLD Tisto leto, ko v marcu grmi, lakote bati se ni. Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati. če na Gabrijela dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje. Tudi prilizovanje ima Svoje zakonitosti: pes ne bo nikoli gospodar. - Tako kot 'delo in plačilo» tudi besede in dejanja niso v nobeni vzročni zveži. Kdor je enkrat okusil brezdelje, ga nihče več v delo ne zapelje. Ko sekira pade v med. Se umaže. . KMEČKI TURIZEM Tudi na našem območju je vse večji interes za kmečki turizem. Celjska turistična zveza predlaga, da bi naj do konca 1980. leta pri savinjskih kmetih uredili okoli 230 ležišč za turiste. SREČNEŽ — Jaz se lahko smejem lastnim neumnostim... — Potem ti pa ni nikoli dolgčas. Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« .Žalec. Širši družbeni organ glasila sestavljajo: predsednik Drago Žlender, člani: Štefka Lesar, Ivan Vodlan, Jože Rojnik in Ivan Rehar. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl. inž., in člani; Janez Luževič, dipl. inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Miljeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni ih odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1, — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih.- — Letna naročnina 36 din. — Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje. VERTICIUJ, FUSARIJ IN FITOFTORA V HMELJIŠČIH S4 VINJSKE DOLINE DOLINAR Marta, dipl. biolog. V zadnjih letih »odkrivamo« zaskrbljujoče pogosto pojav novih ali razširitev doslej komaj poznanih bolezni na hmelju. Tako srno. leta 1970 zabeležili pojav botritisa na hmelju, ki ga doslej nismo poznali. Na nekaterih novih sortah zapažamo v čas,u cvetenja in storž-kanja pepelasto plesen, iki smo jo v prejšnjih letih videli samo na divjem hmelju. V letu 1974 smo ugotovili v hmeljiščih verticilij in fitoftoro. Vse naštete bolezni so tako imenovane bolezni »visokega standarda« in so razen botritisa in pepelaste plesni vse zemeljske glivice. V zadnjem času postajajo zemeljske glivice v razvitem kmetijstvu vse pomembnejše in se v intenzivni rastlinski proizvodnji pojavljajo v vse večji meri. Kljub vsestranskemu proučevanju jih ne znamo uspešno zatirati, ampak poznamo le nekatere preventivne ukrepe, s katerimi jih le omejujemo. Fusarij ali suha trohnoba korenike, je pri nas že dolgo znana, vendar smo se srečali z njo bolj poredkoma. V zadnjih letih pa jo najdemo vse pogosteje na savinjskem gold-ingu, posebno pa na sortah aurore in atlas-. Kot bomo kasneje videli, se manifestira v najrazličnejših.oblikah. Verticilij ali ovelost hmelja se je pojavila v naših hmeljiščih v letu 1974 v precejšnjem obsegu predvsem na. sorti aurora. V istem letu smo zabeležili fitoftoro ali črno gnilobo korenin kot jo imenujejo Angleži. -Ugbtovili smo jo v nasadu atlasa v Grižah. • Vse tri omenjene glivice žive v zemlji, lahko kot paraziti ali saprofiti. V uravnoteženih pogojih, niso nevarne,. če pa se zaradi spremenjenih ekoloških pogojev prerazmnože lahko ogrožajo gojene rastline. Infekcijski potencial se poveča, čim grobo posežemo v ravnotežje, ki vlada v naravi. Infekcijski potencial glivice še poveča tudi ž' uvajanjem rastlin, ki so na nje občutljive, ''' Vse tri_ glivice imajo možnost prekomernega razvoja, ker lahko živijo tudi kot saprofiti. Posebno pa velja to za:verticilij,: ki. se razvije na vseh odmrlih delih rastlin, in na njih močno: fruktificifa. Obenem pa; ima širok; krog «gostiteljev, med njimi tudi mnoge plevele. Na' plevelih se razvija, ne da bi Vas L line kazale simptome obolenja. Izmed treh glivic je najbolj nevaren, tudizaraditega, ker ostane v zemlji še mnogo let potem, ko smo odstranili rastlino .gostiteljico.' Tvori trajne organe «L, skleimeije in trajni micelij, ki so zelo odporni. . Hmelj j e; večletna .rastlina, nasadi traj aj o povprečno 10 let. V. Savinjski dolini se goji že 100 let. Posebno v zadnjem času gojimo hmelj več ali manj na istih površinah. Marši kje bi lahko govorili celo o monokulturi. O kolobarju pri hmeliu v Savinjski dolini sko raj ne moremo govoriti, saj hmeljišče že po dveh letih, ko smo prejšnjega opustili obno< vimo ali pa celo sadimo hmelj na hmelj. Pra: vilen kolobar pa je eden izmed važnih ukrepov proti pretiranemu razvoju zemeljskih, škodljivcev ali bolezni. Pri nekaterih glivicah zadostuje, da vsaj na eno leto menjamo posevek, pri večini pa so potrebna 4 leta, da se glivica omeji. Pri vertioiliju pa je potrebno najmanj 6 let, da se zopet izpostavi ravnotežje. Ni se torej čuditi, da je v hmeljiščih Savinjske doline več in več obolenj, ki jih povzročajo zemeljske glivice, tipične posledice »visokega standarda«. Z najrazličnejšimi posegi skušamo iz rastline iztisniti čim večje pridelke. Pogosto pa se zgodi, da hmelja ne moremo učinkovito zavarovati pred nevarnimi boleznimi in škodljivci. Znaki obolelosti pri vertioiliju, fusariju in fitoftori Verticilij, fusarij in fitoftora na hmelju povzročajo simptome, ki se na hitro težko ločijo med seboj: Listi najprej rumenijo od spodaj navzgor; se sušijo, nato propadejo stranske panoge, trta in vsa rastlina. Vendar pa so v simptomih in načinu življenja med njimi bistvene razlike. Verticilij in fusarij sta pravi traheomikozi. Ugotovili so celo, da tvorita iste encime ki jima služijo pri prodiranju v gostitelja, ter proizvajata iste toksine in tvorita tile, ki maše prevajalno tkivo. Tudi okužba se pri obeh vrši skozi koreninice. Razlika med njima pa je v tern, da se fusarij naseli na prehodu med koreniko in trto. Na tem mestu postane tkivo nekrotično. Tkivo daje videz suhe trohnobe od tod tudi ime fusariju. Obolela trta se z lahkoto odtrga od korenike in na tem delu močno stanjša. Trta se drži korenike le v strženu in deloma floemu. S tem je prekinjen tok vode in hranilnih snovi. Asi-rnilati še na spodnjem delu trte kopičijo in trta precej odebeli. Najsigurnejši znak, da Trta obolela z verticilijem (Po Kohlmannu) UDK 633.819:632.4 imamo opravka s fusarij em je ta, da se-trta z lahkoto odtrga od korenike ter zoženi del na pretrganem mestu. Pri verticiliju in fitoftori tega pojava ni. Z lahkoto pa ugotovimo-, če gre za verticilij tako, da trto v višini ca. 1 m prerežemo in razpolovimo. Prevajalno tkivo je svetlorjavo obarvano. Poleg tega pa so trte, obolele z verticilijem značilno odebeljene in imajo nagubano skorjo. Take trte pa najdemo tudi čeprav rastlina niti ne veni niti suši in je na videz popolnoma zdrava. Korenine so tako pri fusariju kot pri verticiliju zdrave. Korenika pa je pri fusariju na prehodu obolela. Za verticilij je tudi značilno, da listi, ki so poškodovani odpadejo, če se jih rahlo dotaknemo. Simptomi, ki so skupni vsem trem glivicam se pojavijo konec julija. Fusarij pa se v pogojih Savinjske doline lahko pojavi že v juniju, ko šo trte že precej tanke. Naseli se prav tako ha prehodu iz korenike v trto, vendar napreduje proces # propadanja hitreje. Najprej rumenijo listi —- to fazo navadno prezremo — nato se posuše robovi in ves list. Trta hitro propade in črni. Tako opazimo suhe le posamezne trte in le redko cele rastline. Poznamo pa še tretjo obliko fusa-rija, ugotovili smo jo pred leti v goldingovem nasadu v Trnavi in Kasaze. Fusarij se naseli na trtah v višini 1,5—2,5 m. Na tem delu trta strohni in propade. V začetku avgusta, smo v dveh nasadih aurore ugotovili še zanimivo okužbo s fusarijem. Na videz rastline Zdrava in z verticilijem obolela trta. Skorja pri oboleli trti je močno nagubana (Po Kohlmannu) niso ¡kazale znakov venenja ali sušenja; pač pa so bile odebeljene samo trte na spodnjem delu ter nekoliko zožene na prehodu v koreniko. Okuženih je bilo skoraj 50 % trt. - Fusarij se naseli na prehodu,,Irte v korenino Za vse oblike fusarija pa je značilno, da ^se navadno na okuženem, mestu pojavijo rožnatobel kupčki spor, s katerimi se glivica širi. Pri mas gre za Fusarium oxysporum. Drugje poznajo še Fusarium sambuccinum, ki se naseli le na koreniki. Phytophora sp. (ne verno ali gre za Phy-topthoro cactorum ali citricola), se naseli na koreninah ih koreniki ort sicer na skorji. Na koreninah se pojavijo lise nekrotičnega tkiva, ki se. vedno ¡bolj širijo. Ta mesta potem- najdemo nekoliko več na atlasu in aurori. Fusarij, ki se pojavi kasneje konec julija in se posuši vsa rastlina je precej pogost v atla-' su in aurori, najdemo ga tudi v goldingu. Fitof toro smo ugotovili le v- enem hmeljišču sorte atlas v Grižah 1. 1974. Pojavila se je želo intenzivno, saj je .bilo obolelih ca. 12 % rastlin. V letu 1975 je okužba tako napredovala, da je bilo obolelih ca. 20 % rastlin, V tem letu smo nasad zinapirali, da bomo videli, kaj se bo z rastlinami zgodilo, Verticilij je, kot vemo, zavzel večji obseg. V letu 1974 se je po javil skoro v vseh 2. in 3. letnih nasadih aurore. Za prvo. leto se je pojavil žejo intenzivno. Našli smo ga v ca. 28 ha, le, na 6 ha verticilij a niismo ugotovili. Pregledali smo tudi nasade drugih sort v bližini obolelih auror in ugotovili verticilij v Strmcu in Ptuju v goldjngovem nasadu, in- v Dornavi v atlasu. Našli smo le nekaj odebeljenih trt. V letu 1974 je bil najmočnejši pojav verti-cilija v Strmcu, Arclinu in Podvinu. V- teh nasadih so se nekatere rastline tudi sušile. V letu 1975 se je verticilij pojavil površinsko v večjem obsegu, ker šo oboleli še nasadi, ki so bili v letu 1974 prvoletni. Po intenzivnosti je bil pojav šibkejši, razen v nasadu v Petrovčah, kjer je bilo dosti obolelih trt in nekaj suhih rastlin. Verticilij smo našli na ca. 47 ha hmeljišč. Aurore pa je posajeno 77 ha. Od tega je posajeno v lastni proizvodnji 58 ha, polovico je obolelih. V kooperaciji je posajeno ca. 19 ha in je od tega obolelo 12 ha ■hmeljišč. Pojav vertieilija je bil znatno močnejši v kooperaciji; v hmeljiščih, ki so bujna in domala vsa močno gnojena z dušikom. (Tabela 1) Pogoji za razvoj vertieilija so bili v letu 1974 zelo Ugodni. Leto je bilo hladno in mokro. Manj ugodno je bilo leto 1975. Bilo je sicer mokro, a razmeroma toplo. Temperature tal so bile v letu 1974, v maju in juniju nižje kot v letu 1975. Kaj lahko storimo proti verticiliju, fusariju in fitof tori? Glivice: fitoftora, verticilij ih fusarij žive v zemlji: in je zaradi tega rij ihovo zatiranj e povezano z velikimi težavami. Trenutno ni na voljo sredstva, s katerim bi učinkovito Fusarij, se naseli v višini ca. 1,5 m preprečili pojav in širjenje glivic. Proti verticiliju so preizkusili ca.-150 preparatov, med katerimi so bila sredstva za razkuževanje zemlje; npr. formalin, vapon, ditrapex ter si; stemični pripravki kot .benomyl in podobni. S temi sredstvi so nekoliko izboljšali zdravstveno stanje hmeljišč, vendar razvoja glivice niso mogli preprečiti, čeprav so nekatera pokazala dobro delovanje proti verticiliju na rastlinah posajenih v lončkih. Pomemben ukrep pri preprečevanju razvoja zemeljskih, glivic je pravilen kolobar. V hmeljiščih ga je težje izvesti, ker je hmelj večletna kultura. Morali pa bi paziti pri obnovi hmeljišč, da ne bi prehitro ponovno sadili S hmelj; V kolobar bi morali vključiti rastline, za katere vemo, da jih omenjene glivice . ne .napadajo.. Z verticilijem okuženo hmeljišče saniramo, če ga posejemo najmanj za šest let s travo. ' Tudi z nekaterimi. agrotehničnimi ukrepi preprečujemo prekomeren razvoj zemeljskih glivic: uredimo vodni,režim v tleh. Hladna in zbita tla pospešujeta razvoj zemeljskih gliyic, posebno vertieilija.; Prezračevanje tal je eden izmed dejavnikov, ki ga ne kaže zanemariti. Plevele, ki so gostiteljice vertieilija prav tako kaže odstranjevati. Pomemben dejavnik v razvoju glivičnih bolezni je pravilno gnojenje. Prevelike količine dušika zmanjšujejo odpornost rastlin. S poizkusi so dokazali, da se je infekcijski potencial vertieilija močno'zmanjšal, če so zmanjšali; dozo dušika, ne da bi trpel pridelek. Z dosledno rastlinsko higieno se. da omiliti širjenje bolezni. Naslednji ukrepi veljajo zlasti 'za verticilij: Za sajenje in dosajevanje se morajo uporabljati sadike iz zdravih hmeljišč. Vsak proizvajalec je dolžan javiti pristojnim organom če opazi simptome venenja. Rastline, ki- med vegetacijo propadejo bi mo- S fitoftora obolela in zdrava trta na prehodu v korenino (Po CKristie-ju) nijo in so vlažna, lahko pa skorja odpade in se pokaže belo lesno tkivo. Fitoftoro imenujejo tudi »črno gnilobo« korenin. Tkivo ne-krotizira tudi na trti, v višini 20—30 cm podobno kot pri fusariju. Če skušamo odtrgati trto, odtrgamo tudi nekoliko korenike. Razširjenost fusarija, vertieilija v hmeljarskem področju Savinjske doline Zaradi fusarija posušenih trt, najdemo v juniju kar precej. Ne moremo pa trditi da bi bile posebne razlike med sortami, morda ga Gnojenje z dušikom v nasadih aurore leta 1975 - Tab. 1 Lastnik hmeljišča Sorta Površina v ha Poraba čistega N v kg/ha Pojav vertieilija v letu 1975 NAVODILA 200 INŠTITUT — Žalec Aurora :3,00 230 -ne KK — HMEZAD Aurora 5,07 266 ne (pokopališče) JELOVŠEK — Petrovče Aurora 1,23 345 da JEŽOVNIK — Podvin Aurora 0,64 299 da ZAGORIČNIK — Podvin Aurora 1,20 440 da GMAJNER — Arclin Aurora 0,51 333 da •rali, ne glede na to ali gre za fitoftoro, ver-ticilij ali fusarij odstranjevati to požgati. Posebno pa velja ta ukrep za vertieilij, kajti vemo, da je vsa rastlina okužena z verticili-jem, ko rastlina odmre, glivica fruktificira po vseh delih. Zato je po obiranju želo važno rastlinske ostanke dobro kompostirati, posebno zato, ker je v resnici dosti več rast-. lin obolelih, kot jih kaže znake vnenj a. Pri 60° C pa se uničijo tudi trajni organi za razmnoževanje. Vsi navedeni ukrepi pa dajo le delen uspeh, ki pa je tem večji, čim več. ukrepov upoštevamo. Najuspešnejši način, }š katerim še borimo proti rastlinskim boleznim, pa je vzgoja tolerantnih in resištentnih sort. * Razširjenost fitottore v nasadu triletnega atlasa v Grižah PHVTOPHTORA SP. GRIŽE, ATLAS 1975 (2c%obololih. rastlin) • n 0 S'" 3 • a» 0 . ♦ •' O • ; 118 u . | • • u žf. 0 1 • m • - - • • ■ • 4 m ■ m « ♦ • 0 \ □ d 6 m « * M. • . • > wBšsm m 0 ■ ■ 0 • m j T i ;;« : 0 0 j 1 ♦ •“ -f-' 0 * • « 0 • • 0 ' 0 - • m O • 4- 4 0 0 • m O • - 0 | • 0_ • «\ • » * • i ■ 9 •' - ' « O m : 4 0 S 0 m a • 4 8 • 0 m a • ■ 0 • ; m 0 • • t • 0 m p 0 * 1 8 0 0 0 : - 0' 0 «/ m a • • f i i ♦ 0 • 9 9 Sj t • m im 4» m ■ $ ? ; 0 0 • 4. • • Bi m 9 a 0 ¡j|j|j • * m * Hi t 0 • O 0 a * * • 0 4 * C 9 • • * 8 t » 0 ' . ♦ % 8 J '4; 4 ♦ ' » m 0 m ■ m « ' • • p « 1 4 • .9 4 j m * • ( m. 0 ! • i 0 9. - 8 O 0- O 0 k llpji « 00 • * i m 9 •' « • m « t «. : m 4r f LEGENDA: • % • 1 4 • • % f -. - ■* * m ■ • • • zdrave rastline o < • • 0 O • obolele rastline 0 0 m .... 1 m • , m « • « a drogovi 0 t t M • • «- 0 • « m -- 4,1 ~ . . . f- i 0 0 • « * 9 8 d . * - • m O 0 0 O • 4 • • * - ■ « 0 0 • *■ M I J * f .•.• 0 9 -4 0 4 4 0 ■ ggs ■ 4 O • * S 4 ■ •' D .4 4 '4 4 Dr. Tone Wagner, dipl. ing. agr. Mezdra - surovina za kompost UDK 633.819:631.873 Mezdra je odpadni produkt v'usnjarnah, kjer danes povzroča mnogo iprobletnov. Je labilnega obstoja, povzroča smrad in je tudi 'vir, intekcij. Od surovine. predstavlja 15— 30%: Mezdra je vlečljiva, zdrizasta substanca, s precej vode (ca. 80%), a suha snov je bogata na maščobah in beljakovinah. Usnjarska industrij a želi, da ta odpadek čimprej odstrani- iz proizvodnega procesa, zato se danes mezdra odlaga iin pokriva z zemljo v bližini nsnjarn ali pa jb odvažajo okoliški kmetje, jo zaoravajp na njivah ali z njo gnoj e travnike. V praksi se je gnojenje z mezdro dobro pokazalo, seveda če izvzamemo drago in težaško manipulacijo pri gnojenju. Mezdra je v vlecljivih trakovih, (težka zaradi vode, kar povzroča drag transport. V suhi substanci vsebuje 6—10% masti, 5 % pepela, in 12% dušika (t. j. 75 % beljakovin): Je na dušiku zelo bogat odpadek in zato zelo interesantna surovina za organsko gnojilo. Dušik je V organski obliki, v obliki beljakovin. Te pri razpadu prehajajo v organske dušične spojine, ki so v tleh počasi delujoče in se v tleh manj izpirajo kot mineralna dušična gnojila. Vendar je razkroj mezdre zaradi velike količine vode, masti in beljakovin zelo počasen in neprijeten. Običajno prevladujejo anaerobni procesi gnitja, M jih spremlja smrad in zato je nekontroliran razkroj mezdre škodljiv za čisito in zdravo okolje: Zaradi velike količine dušika je mezdra interesantna surovina za proizvodnjo substratov za gnojenje rastlin, ki jih dobimo s kompostiranjem. Za Zagotovitev ugodnih pogojev kompostiranja uporabimo dodatke, ki so revni na dušiku in vsebujejo malo vode. Tako lahko reguliramo za mikrobiološke procese« primerno vlago in primerno razmerje C/N. Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu je že pred leti raziskoval kompostiranje mezdre to je za dodatek mezdri uporabil različne odpadke kot hmeljevino, žagovtoo, lesene ostružke in lignitni prah. Poskusna kompostiranja smo izvajali na prostem, v volumnu nekaj m3 in kupe smo pokrili s plastično folijo. Za kompostiranje mezdre s hmeljevino smo uporabili 4400 kg mezdre in 2800 kg hme-ljevine. Po 21 dneh smo kup prezračili. Dobili smo izenačen produkt, brez znakov, ki so značilni za mezdro. Nasprotno| proizvod kompostiranja je bil prašnat, nekoliko strukturen to primerno vlažen. Bogat je bil z dušikom, saj še je dal sejati to mleti. Vonj je bil ugoden in ko smo fermentacijo nadaljevali še eh mesec, je bdi produkt brez vonja po mezdri, bil je podoben vonju humozne zemlje. Končni produkt je vseboval 16,18% vode, 54,62%. pepela, 2,53 % N2, 21,50% C in razmerje C/N je bilo 8:5. Organsko gnojilo, proizvedeno v procesu fermentacije mezdre ih hmeljevine se odlikuje z malo količino vode, Visoko količino dušika in ugodnim razmerjem med ogljikom in dušikom. Vegetacijski poskus, ki naj bi pokazal vrednost produkta za rastlino, smo izvedli v loncih. Za testno rastlino smo vzeli ječmen in za kontrolo kremenčev pesek. Vrednotili smo 3 kombinacije: kontrola (kremenčev pesek), mešanica 40% organskega gnojila in 60 % kremenčevega peska ter samo organsko gnojilo. Vpliv na rast rastline smo ugotavljali na osnovi proizvedene rastlinske sušine. Ce je dala kontrola 100%, smo pri mešanici gnojila in kremenčevega peska dobili 119 %, a ¡pri samem kompostu iz mezdre kar 150% suhe snovi rastlin. Iz tega primerjalnega vegetacijskega poskusa lahko zaključimo, da ima kompost, pridobljen iz mezdre tudi precejšnjo gnojilno vrednost. Kot drug primeren odpadek zn kompostiranje z mezdro smo smatrali lesne ostružke, ki ostajajo pri izluženju tanina in so velikosti 1—2 cm. Analiza je pokazala, da vsebujejo 59,53 % vlage in 0,79 % pepela. Razmerje C/N je široko in znaša 338. V suhi snovi smo ugotovili le 0,154% N in 47,209% C. Fermentacija, v kupu je tekla počasi in temperatura, se je počasi dvigala. Surovino smo pustili fermentirati več kot 2 meseca, ko smo ugotovili rezultate. Po tem čaSU^'j'e'~mezdfa izgubila svojo konzistenco, ni bila več vlecljiva ampak suha in prašnata. Lesni ostružki pa so bili le malo načeti in so obdržali svoj iz-gled. So odporni na fermentacijo in niso primeren dodatek za kompostiranje mezdre. Služili so le povečanju površine in poroznosti kompostnega kupa, kar je omogočilo hitrejši razkroj mezdre ob večjem dostopu zraka. Uspeh poskusa bi bil večji, če bi bili lesni ostružki zmleti v drobnejše delce in zmešani z mezdro v enotno maso, skratka primernejša bi bila žagovina. Pri kompostiranju mezdre z žagovino smo kompostni kup sestavili tako, da je bila zagotovljena praktično primerna vlažnost in dovoljna zračnost mešanice. Podobno smo izvedli tudi. kompostiranje mezdre z lignitnim prahom. Žagovina, manj pa danés lignitni prah sta odpadka, ki se lahko koristno uporabita v ta namen. Sam proces kompostiranja je tekel zelo ugodno in po enem mesecu je bila’fermentacija končana, ne da bi kup prezračili. Vsekakor bi zračenje prispevalo k skrajšanju časa kompostiranja. Produkta, k-i smo jih poimenovali MOBCOM 1 in HOB-COM 2 vsebujeta ca. 40 % vode, za suho snov pa je značilen sestav, ki je tipičen tudi za substrate, ki se danes uporabljajo za gnojenje rastlin, a so proizvedena na osnovi šote. Kislost in vsebnost elementov rastlinske hrane so regulirani z mineralnimi dodatki. Dosedanja informativna uporaba ne daje nega- tivnih rezultatov, potrebno pa bo izvesti tudi ekžaktne. vegetacijske. poskuse. Uporaba, komposta je za produktivnost rastlinske proizvodnje zelo pomembna, pa čeprav ga danes'uporabljamo le za sajenje in presajanje v vrtnarstvu. Samo v hmeljarstvu ga letno potrebujemo preko 2000 m3 in brez načrtne priprave surovin ga ne moremo zagotoviti. Z njim bi pomembno dvignili pridelke, saj bi nežni rastlinici zagotovili primerne talne pogoje. S to informacijo smo želeli seznaniti širši krog strokovnjakov o naših raziskavah na tem področju sočasno pa podati očiten pri--mer, kako nam odpadki lahko služijo za surovine. Primerjalni séstav nekaterih organskih substratov Organski substrat PH Žaro- izguba % c . %,N2 mgPsOs; mgKiO HOBCOM 1 4,86 49,53 23,48 1;20 24,2 11,6 HOBCOM2 5,24 43,84 16,25 0,96 21,8 11,6 HUMOVIT L 6,44 51,88 23,22 1,69 > 70,0, I > 70,0 HUMOVIT K 6,05 42,18 18,50 1,25 69,0 > 70,0 TORBON 4,80 93,50 29,37 2,08 71,0 ' > 70,0 HERBICIDI V HMELJIŠČIH KAČ Miljeva, dipl. ing. agr. Pred 12 leti smo pisali v Hmeljarju o preizkušanju herbicidov v hmeljiščih in sicer za uničevanje semenskih in trajnih plevelov in o arboricidih za uničevanje nepriznanih hmeljnih rastlin v matičnj alkih ¡in ¡za uničevanje divjega hmelja. Priporočila, ki smo jih .takrat ¡dali hmeljarjem, so ¡temeljila na večletnih poizkusih v.-hmeljnih nasadih na različnih tipih Tal: V 12 letih so si herbicidi utrli pot v pralfeso, zlasti v družbeno proizvodnjo, manj pa v kooperacijo. Vse večje pomanjkanje deiavmh moči pa potiska herbicide tudi v privatni sektor. V 12 ¡letih smo si s herbicidi v hmeljiščih nabrali precej izkušenj, žal včasih tudi grenkih, razen tega' so se herbicidom za uničevanje plevela pridružili v hmeljiščih tudi desilkanti.za uničevanje odvečnih talnih poganjkov. uspeh pri zatiranju plevela. Zahteva pa od njega boljše poznavanje pripravkov. Pogosta uporaba istih herbicidov povzroči evolucijo posameznih plevelnih vrst. Do nedavnega ¡redki, dn zato nenevarni pleveli se masovno razmnože in ¡jih ije' težko uničiitk Tako se je iv žitih razpasel smoletnc, ki smo ga prod uporabo herbicidov komaj upoštevali. V mnogih žitnih poljih se >je razbohotil gluhi oves, ¡katerega zatiranje jo zelo težko in drago, V koruzi imamp več in «več opraviti s .poletnimi travami, kostrebu, sraikonjo; muhivičem; Tudi rv hmeljiščih ¡so^se razmno; žile. poletne trave, predvsem kostreba in muh-vič iter silak. Vsa ta dejstva nas- silijo, ¡da se obširneje^ pogovorimo o herbicidih 'za hmeljišča, M jih moramo, kakor tudi plevele, ¡dobro poznati, UDK 633.819:632.954 še zelo;skrbno pripravo in ¡nenehno pozornost pri ¡delu, ¡kajti opraviti imamo z -zelo aktivnimi ¡sredstvi. Pleveli v hmeljiščih Kot v ¡drugih .nasadih imamo ¡v hmeljišču veliko vrst plevelov .vendar ¡so samo nekateri med rnjiimi zelo ¡razširjeni in- zato nevarni in ie nekatere ¡težko dndčujemp. Ko smo začeli delati s-herbicidi nam ¡je od trav povzročala ¡večje .težave le pirnica in tu in tam plazeča šopulja.r Pirnica ije bila splošno razširjena skoraj v vseh hmeljiščih. Od širOkolistnih trajnic je bilo veliko osata, na vlažnih žemljah gabeza, pa tudi plazeče Zlatice in ¡veliko koprive;Manj ikat sedaj ije bilo ščavja in Slaka. Seveda smo imeli opravka ¡z velikim šte- Njivska preslica A -y-'AA-. 9m M %. |p{Ji||| B ft A m Æ&àÊÊÊwê- m ■■¡1 I ÉÍ IS p & a íMm mM, %ù T. MM m "m ’'l&hJ k V Æt£ I Mm- TvtIE, ? sžiii@L w . to/- \wl /A '*TOA i » î , v MÂ. Æ. / TRIJE NAJBOLJ POGOSTI NE NEVARNI PLEVELI Mrtva kopriva 1 Navadna zvezdica ali kurja čreva Kemična industrija je ¡v tem času dala na tržišče tudi nove herbicide, kar omogoča kmetovalcu preciznajšo izbiro in s tem boljši ,če hočemo, da nam bodo olajševali delo ne pa povzročali samo stroške ali celo izpade v proizvodnji. Razen vsestranskega znanja o načinu dn ¡spektru ¡delovanja, o ¡dolgotrajnosti in selektivnosti herbicidov, o načinu -upo-:rabe teh, kakor tudi o ¡biologiji in morfologiji ¡plevelov, zahteva tretiranje s herbicidi vilam semenskih plevelov kot so: rogavilček, metlika, ¡razne vrste .dresni, ščiif, ¡njivska gor-jušica, ¡njivska redkev, potočkaiika mrtva ko-, priva, škrbinka, ¡zebrat, grinit, ¡mleček, jatič-nik, kurja črevca, plašeč in še ¡mnogi drugi. (Nadaljevanje v prihodnji številki) MAREG 1976 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 21 OBJAVLJAMO PROGRAM RAZVOJA HMELJARSTVA Poslovne skupnosti za hmelj Slovenije za obdobje 1976 —1980. Program je sestavila tričlanska komisija in ga posredujemo v razpravo in dopolnitev. Člane poslovne skupnosti in hmeljarje naprašamo, da program razvoja pregledajo in morebitne pripombe posredujete Poslovni skupnosti za hmelj v Žalec. ing Vinko Kolenc PROGRAM RAZVOJA HMELJARSTVA SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976—1980 UVOD , S tem programom razvoja se slovensko bmeljarstvo vključuje kot sestavni del v republiški srednjeročni program razvoja kmetijstva in živilske industrije SRS za obdobje 1976—1980. Osnovni namen programskih izhodišč je v tem, da se ta proizvodnja izvleče iz zelo resne krizne situacije, v katero je zapadla v zadnjih letih in da še ji povrne njeno, Pekoč želo pomembno mesto, ki ga je imela 'v naših domačih gospodarskih tokovih MM mednarodni menjavi. I. SEDANJE STANJE Jugoslovansko in slovensko hmeljarstvo je v zadnjih letih zapadlo v resno krizo predvsem Zaradi' svoje pretežno izvozne usmeritve. Naša mnogo nadpovprečna" interna stopnja inflacije je imela'za posledico 'takšen porast proizvodnih Stroškov, da ga zunanje tržišče ni več priznavalo. Na področju zniževanja proizvodnih stroškov je bilo v zadnjih nekaj letih storjenega zelo veliko, kar najbolje ilustrirajo naslednji podatki: od leta 1972 do 1975 je nafastla cena mineralnih gnojil za 2,5-krat, zaščitnih sredstev za 3-krat, osebni dohodki so se povečali za 2-krat, povprečni proizvodni stroški pa le za 1,4-krat. Zakadi povečanja storilnosti dela, kot rezultat modernizacije proizvodnje hmelja v zadnjih letih, so skupni proizvodni stroški naraščali znatno počasneje, kakor cena sredstvom za proizvodnjo. Kljub temu pa so zadnji dve leti le dobro organizirani hmeljarski obrati lahko hmelj proizvajali na meji rentabilnosti, vsi ostali pa z iz-gubo,-In če k temu dodamo še neustrezno kreditno politiko, je razumljivo, da je interes za hmeljarsko proizvodnjo upadel pri večini družbenih obratov,' še predvsem pa pri zasebnikih •— kooperantih: To pa je imelo že do sedaj'zelo neugodne posledice za razvoj hmeljarske proizvodnje. V letu 1974 zastavljen srednjeročni program razvoja hmeljarstva (1974—1978) se je pokazal v'takšni situaciji neizvedljiv. Izvršili smo ga skoraj v celoti v planirani na-. bavi strojev za obiranje, ker brez njih zaradi pomanjkanja delovne sile enostavno pridelka ne bi mogli več pospraviti. Stroji oberejo že nad 80 % vsega pridelka. V pogledu povečanja hmeljarske proizvodnje1 pa je bil izvršen rebalans programa in sicer v tej smeri, da se površine hmeljišč ne bi bistveno večale, pač pa da bi na | približno’ istih površinah (2.500 do 2.600 ha) š širitvijo naših novih — rodnejših sort in do 4.000 ton hmelja. Torej poudarek na intenziviranju proizvodnje, kar pa zaradi neperspektivne situacije ni > bilo opravljeno. Obnova nasadov in premena sorte je potekala prepočasi. Starostna struktura nasadov, ki je važen element rodnosti, se je še naprej slabšalo, pridelki so padali in tako se je krizna situacija še poglabljala. Površina hmeljišč se je v zadnjih dveh letih zmanjšala za 166 ha in je torej po posameznih sortah naslednja: savinjski golding 1956 ha atlas 203 ha aurora 117 ha apolon 101 ha ahil 16 ha 2393 ha Od skupne površine je 67,45 % hmeljišč v družbeni lasti, 32,55 % pa v zasebnem sektorju v čvrsti kooperaciji z družbenim sektorjem. Celotna proizvodnja hmelja je torej čvrsto organizirana. II. PROGRAM RAZVOJA Pozitivni premiki, ki jih je v zadnjem času zaslediti pri vsesplošnih naporih za reševanje problematike hmeljarske proizvodnje, so še zlasti: — sistem izvoznih olajšav in dodatnih stimulacij, — materialne sigurnosti, izvirajoče iz družbenega dogovora o razvoju agroindu-strijskega kompleksa Jugoslavije, v katerega je vključen tudi hmelj (razvojne cene, reeskontno kreditiranje) in —- ne nazadnje tudi porast cen hmelja na domačem in zunanjem tržišču in večje možnosti plasmaja, so zopet vzbudili zanimanje za to proizvodnjo in pripravljenost njenih nosilcev, da jo sanirajo. Zato je v pripravah za, izdelavo tega programa bila opravljena temeljita analiza in konsuitacija z nosilci proizvodnje pri vseh proizvodnih obratih. Pričujoči program ima torej svojo osnovo v dejanskih možnostih in potrebah, pa tudi v pripravljenosti njegovih nosilcev, da ga izpeljejo. a) Predvideno gibanje površin, oziroma program krčitev in obnove hmeljišč 1976 do 1980 (priloga I). Leto Krčitev ha s Obnova ha V proizvodnji ha rodnih I. letnik Skupaj 1975 1976 135,5 144,75 2.259 144 2.394 2.403 1977 170,5 214,5 2.232 215 2.447 1978 170,5 225,0 2.277 225 2.502 1979 135,7 206,5 2.367 206 2.573 1980 164,0 209,0 2.406 209 2.615 Pomeni, da bo v tem času izkrčenih 776 hektarov ostarelih nasadov in obnovljenih 998 ha nasadov, ali površina pod hmeljem povečana za 222 ha. Obseg obnove še ne bo bistveno spremenil starostne strukture nasadov, bodo pa le obnovljene površine najbolj opešanih hmeljišč. Pri obno- Podjetniški predpisi — stran 2 vi bomo sadili prvenstveno naše nove — rodnejše sorte in objektivno je računati, da bo s temi do leta 1980 zasajeno že okrog 1.000 ha. b) Investicijske naložbe in viri sredstev. Največ investicijskih sredstev je sicer potrebno za obnovo nasadov. Velika sredstva pa so še tudi potrebna za nakup specialne mehanizacije in opreme, melioracije in namakanje zemljišč, modernizacije sušilnic, družbeni standard itd. Za vsako TOZD je izdelan investicijski program za predvideno programsko obdobje, zbir investicijskih naložb v hmeljarstvu v času 1976 do 1980 pa je naslednji: Leto Predrač. vsota Lastna sredstva Posojila 1976 34.001.000 7.660.800 26.340.200 1977 39.541.000 13.668.700 25.872.300 1978 35.765.000 6.993.000 28.772.000 1979 32.910.000 6.642.000 26.468.000 1980 31.360.000 6.172.000 25.188.000 Sku- paj 173.577.000 40.936.500 132.«40.500 Po sklenjenem dogovoru med Kmetijsko razvojno skupnostjo Slovenije in poslovnimi bankami bodo potrebna posojila kreditirana 20 °/o iz združenih sredstev in 80 odstotkov iz bančnih sredstev, oziroma konstrukcija investicijskih sredstev v hmeljarstvu bo 20 : 20 : 60 °/o. c) Potrebe po reprodukcijskem materialu in kritje. Med reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni hmeljarstvu, ni kritičnih materialov, niti ni potreben pomembnejši uvoz. V okviru poslovne skupnosti je organizirana zadostna proizvodnja sadilnega materiala. Razen umetnih gnojil je ves ostali reprodukcijski material izdelek slovenske industrije (priloga II). d) Pričakovan pridelek. Zaradi večjega vključevanja novih — rodnejših sort hmelja, optimalnejše agrotehnike, delnega povečanja površin in obetajoče ponovno večje zainteresiranosti proizvajalcev za to proizvodnjo, lahko računamo na naslednji porast v hmeljarski proizvodnji : Leto Q/ha rodnih nasadov Pridelek ton rodni , letnik nasadi - ieiniK Skupaj ton 1975 12,5 2.850 1976 14,0 3.162 14 3.176 1977 14,5 3.236 42 3.278 1978 15,0 3.415 50 3.465 1979 15,5 3.668 80 3.748 1980 16,0 3.850 100 3.950 e) Plasma hmelja Ves pridelek hmelja gre v promet prek TOZD Hmezad export-import Žalec, katera je za ta posel komisionar vseh slovenskih proizvajalcev hmelja. S prodajo ne bo težav. Že vsa zadnja leta so bile možnosti prodaje hmelja na domačem tržišču in v izvozu večje, kakor pa proizvodnja. Takšno je tudi trenutno stanje. Trgovina bi lahko že sedaj povečala plasma za približno 500 ton in ima celo težave, ker ne more v celoti zadovoljiti vseh kupcev, do leta 1980 pa bi potrebovala okoli 4.000 ton hmelja. Thdi cena je v porastu. Ce smo za letnik 1976 dosegli v izvozu 2,58 $/kg, letnik 1980 že danes prodajamo po 3,10 $/kg. Predvideva se naslednja struktura prodaje (v tonah): , Pro- Leto izvedena količina Prodane količine v SRS druge SR izvoz 1975 2.850 1976 3.176 1977 3.278 1978 3.465 1979 3.748 1980 3,950 120 148 200 376 200 400 200 500 200 500 250 600 2.582 2.600 2.678 2.765 3.048 3.100 TOZD Hmezad Export Imort začenja z izgradnjo obrata za predelavo hmelja v ‘hmeljske pelete, kateri bo že v jeseni 1976 v pogonu. Peletiziran in vakumsko pakiran hmelj daje boljši izkoristek, ima daljšo dobo trajanja in je primernejši za skladiščenje. Zato je tako predelan hmelj vse bolj iskano blago in si bomo s to predelavo še razširili možnost plasmana našega hmelja. f) Tehnološke in organizacijske rešitve 1. Nove sorte hmelja, ki jih na široko uvajamo v proizvodnjo, imajo znatno višji proizvodni potencial od Savinjskega gol-dinga in imajo zato lahko velik vpliv na dvig ha pridelka. Seveda pa je še cela vrsta drugih vplivov, ki odločajo o pridelku. Le dosledno in v optimalnih rokih opredeljeni agrotehnični ukrepi so pogoj za uspeh. To pa pomeni, da je poleg objektivnih pogojev še zlasti človek odločilen faktor za pridelek. Zato bo veljala še posebna skrb načrtnemu strokovnemu u-sposabljanju vseh, ki kakorkoli sodelujejo v hmeljarski proizvodnji, še zlasti pa neposredni proizvajalci. Strokovne službe instituta za hmeljarstvo so že izdelale akcijski program neposrednih nalog v hmeljarstvu, ki gre v široko razpravo. Ta predstavlja vrsto koristnih pobud, strokovnih razlag, napotkov in prijemov. Vsaka TOZD mora ob upoštevanju tega akcijskega programa in pa njenih kazalcev iz tega programa razvoja izdelati akcijski program razvoja svoje hmeljarske proizvodnje in tudi določiti nosilce posa- meznih zadolžitev. Takšen akcijski program je po sklepu IO poslovne skupnosti za hmeljarstvo pogoj za benificirano dolgoročno in kratkoročno kreditiranje TOZD. 2. Organiziranost hmeljarjev: — Vsi slovenski hmeljarji so organizirani v Poslovni skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. — Na ravni federacije so hmeljarji Slovenije in. Vojvodine združeni v grupaciji za hmelj pri Zvezni gospodarski zbornici, katere član so vse TOZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prodajo hmelja v Jugoslaviji. — V preteklem letu je bil formiran tudi fond rizika pri izvozu hmelja, ki naj bi izravnal slaba in dobra obdobja v hmeljarski proizvodnji. Vse TOZD so prav tako članice tega fonda. -— Izvozna podjetja so podpisala še samoupravni sporazum o kriterijih in režimu pri izvozu hmelja, — v slovenskem merilu pa je podpisan samoupravni sporazum med TOZD Hmezad Export — Import in TOZD proizvajalkami hmelja v SRS o skupni proizvodnji in prodaji hmelja, ter — med Institutom za hmeljarstvo in TOZD proizvajalkami hmelja o pospeševalni službi in raziskovalnem delu s področja hmeljarstva in o združevanju sredstev za to. III. NALOGE IN NJIH RAZDELITEV 1. Organizacije združenega dela bodo: — podrobno analizirale stanje na svojih obratih, izdelale akcijski program in ga predložile v sprejem in potrditev organom upravljanja. Akcijski program bo vseboval analizo stanja in napak, predloge u-krepov in razdelitev odgovornosti za izvajanje le-teh. Tak pristop in dosledno izvajanje sprejetih sklepov v organizacijah združenega dela pomeni izvrševanje nalog iz skupnega akcijskega programa slovenskih hmeljarjev, — utrdile organizacijo in delitev dela tako, da bodo posamezniki imeli točno določene naloge in odgovornosti, po drugi strani pa tudi možnosti, da čimveč prispevajo k izpolnitvi tega programa. — Organizirale ustrezne tečaje in in-struktažo za delavce zaposlene v hmeljarski proizvodnji. — V TOZD za kooperacijsko proizvodnjo bodo poživile delo hmeljarskih strokovnih odborov, ki naj postanejo nosilci novih odnosov in tehnoloških rešitev v hmeljarski proizvodnji. — Organizirale tečaje za vodje hmeljarske proizvodnje in za hmeljarje — kooperante. — Vodjem zadružnih enot omogočile maksimalno angažiranje pri pospeševanju hmeljarske proizvodnje in jih za dosežene uspehe usrezno nagradile. . — Uredile notranjo delitev dela tako, da se bodo tudi v kooperacijski'proizvodnji vsi tehnološki ukrepi izvajali dosledno in da ne ho prihajalo do napak zaradi subjektivnih vzrokov. — Zadružne enote bodo podpirale in po- speševale proces posodabljanja tehnologije tudi v kooperacijski proizvodnji ter s tem v zvezi nujno združevanje hmeljišč in proces povečanja hmeljišč pri posameznih kooperantih, to je' specializacije proizvodnje. .... i~» ■ Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu bo: — zagotovil tesno povezavo med institutom in nosilci nalog tega akcijskega programa; — nudil ustrezne tehnološke rešitve; — nudil TOZD pomoč pri strokovnem izobraževanju kadrov; — sam organiziral tečaje in seminarje za tehnologe in druge strokovnjake v proizvodnji; — okrepil delovanje pospeševalne službe, da bo sposobna ob vsakem času in kraju uspešno pomagati in svetovati; — kontroliral dosledno izvajanje tehnoloških ukrepov v posameznih TOZD in o tem poročal; —-v sprejel tak program raziskovalnih in pospeševalnih nalog, ki bo omogočil čim-hitrejše reševanje tistih problemov, kateri lahko bistveno vplivajo na uspešno izvajanje tega srednjeročnega programa; : — pospeševano delal na uvajanju najprimernejših domačih in tujih rodnejših sort hmelja v široki proizvodnji, skladno s potrebami in zahtevami tržišča;' --- posvetil čimveč, pozornosti izvajanju tistih nalog in tehnoloških rešitev, ki lahko v bistveni meri vplivajo na pocenitev proizvodnje. 3. TOZD Eksport — Import: — kot pooblaščeni za skupno prodajo v SRS pridelanega hmelja ho ukrenil vse, da bo čimbolje plasiral hmelj na domačem in tujem tržišču; — z intenzivnejšo in neposrednejšo obdelavo domačega tržišča in zunanjega, trga povečal prodajo slovenskega hmelja; — za nove sorte z večjo vsebino alfa kislin dosegel doma in na tujem višjo ceno; — pričel v letu 1976 s proizvodnjo pele-tizacije hmelja in tako osnovno surovino oplemenitil. 4.. Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije bo: — koordinirala delo nted članicami, TOZD Hmezad Eksport Import in Institutom za hmeljarstvo v Žalcu pri izvajanju tega programa razvoja;,.;; — skrbela za dosego ugodnejših sistematskih rešitev - pri izvozu hmelja in u-godnejših pogojev pri kreditiranju naložb in. hmeljarske proizvodnje; — zagotovila skupno prodajo vsega hmelja, pridelanega v SRS;, —■ s pomočjo sklada republiške raziskovalne skupnosti zagotovila zadostna sredstva za nemoteno izvajanje programa raziskovalnih in pospeševalnih nalog v hmeljarstvu. 5. Fond rizika bo: — ustrezno ekonomskemu položaju in gibanju cen ter stroškov, vodil politiko dolgoročne stabilnosti plasmana in cen v izvozu hmelja. 6. Grupacija za hmelj pri Zvezni gospodarski zbornici ho dosledno in v največji možni meri izdajala naloge, ki jih ima po določilih sporazuma, predvsem pa bo: — (informirala pristojne organe o stanju jugoslovanskega hmeljarstva in predlagala ukrepe za izboljšanje; — skrbela za enoten nastop na domačem in tujem tržišču ter s tem zagotovila čim-boljši plasman hmelja; — vzpostavila čini tesnejše stike s pivovarnami za skupno reševanje problema na domačem trgu, iv: zaključek Izvršilni odbor Poslovne, skupnosti za hmeljarstvo. Slovenije je na svoji seji dne 11. 1976 ugotovil realnost izhodišč tega programa razvoja hmeljarstva za čas 1976 —1980 in program potrdil. Pri tem pa pripominja, da je program mogoče izvesti le v primeru, če bodo iz-ponjeni naslednji pogoji: 1. da se za hmelj priznajo v smislu Družbenega dogovora o razvoju agroindu-strijskega kompleksa Jugoslavije (1976 — 1985); — minimalna odkupna cena v višini ta-koimenovane razvojne cene (proizvodna cena + povprečna akumulacija + razvojna premija); — in reeskontno kreditiranje hmeljske proizvodnje s 25% in zalog s 50 %. 2. da se pravočasno zagotovi kreditiranje investicij po navedeni dinamiki in to v višini 80 % investicijskih sredstev. Priloga I PROGRAM KRČITEV IN OBNOVA HMELJIŠČ V LETIH 1976—1980 © HOO’ rt on 00^ >o i-i 0 rO O ¿4 P rO' O M p ■8 rO O >o u M C«i 03 ON C/} O rt .N ’§ bJ) Sh O rt CA M rt TJ O CA O O IOInOvO(N!t in oVtS H ri oVrH ^ « m o o m m o mm o (D TJ rt -»-s n-i** TJ rt rt o H. (D N O bo o) O o O rt fl S4 w 8 .s o rt crt H ' S i> C n, •4=» K4 pcofi4w t2S W>b4Nl SnNNNN bJjhhNN <0 u P P *> *rp CA fl © s* s« rt ‘ur ’o rt 5h v © O n, u g* rt Q >N <¿4 I|S o . or* P •rn r* >1 rt O +-* rt CA o CA TJ O rt »—h rt W,|SA rt N >N © © NS S ON o CN LO ■'T n*N r- ■^■o ■^r m rr rn o LO CA g? Ha > <& ^ O M M rt C/DO0 ,ooC\o ■—<