ČORLU NA PROGI ODRIN - CARIGRAD S SLOVEČO DŽAMIJO.
na tega veliki teden še večja množina snega, tako da smo ga imeli na veliko nedeljo (23. marca) okoli dva čevlja in je povzročal občuten mraz. Vrhutega je snežilo tudi na dan pred svetim Rešnjim Telesom (21. maja). Pri nekoliko više ležečem posestvu Turn pa je ponoči pred sv. Rešnjim Telesom močno medlo in sneg je tako založil sotesko med Turnom in Preddvorom, da so morali ljudje iti z lopatami odmetat sneg, da je mogla turnska gospoda v cerkev. Na dan sv. Rešnjega Telesa je bilo precej mrzlo. — Jesen in zima tega leta je bila skoz-inskoz gorka in brez snega.
1846.   Tudi v začetku tega leta je bilo vreme jako milo. Celo zimo ni ležal sneg nikoli čez en dan. Januarja in februarja ter v prvi polovici marca je sijalo skoro vedno solnce. 5. aprila so se pokazali prvi klasovi pri rži in o sv. Juriju je bila vsa rž v klasju, 25. maja je cvetela že pšenica. Vsi poljski sadeži so dozoreli vsaj 14 dni prej kakor navadno. Mernik pšenice je stal 1-2 fl.
1847. Pomlad je bila pozna in hladna, Skoro vsa ozimina je pozebla. Jaro rž za setev je bilo težko dobiti in le za visoko ceno. Za mernik jare rži za setev so zahtevali 5 do 7 fl. ; zato je ostala marsikaka njiva neposejana. Žito je dozorelo to leto 14 dni pozneje kot navadno. Razlika med žetvami 1. 1846. in 1847. je bila 14+14 = 28 dni ali okroglo en mesec, tako da je bilo med obema žetvama 13 mesecev. To in pa letošnja srednja letina je povzročila, da se je zaloga precej porabila. Cena pšenice je poskočila jeseni tega leta na 3 fl. mernik in še više. Nasprotno je pa to leto nenavadno bogato obrodilo sadje, kar je pospešil nekoliko hlad spomladi.
1848. Revolucijsko leto. Splošni dogodki tega leta so itak iz občne   zgodovine   zadostno   znani, zato so navedeni tu le nekateri krajevni dogodki.
20. marca se je ustanovila v Kranju narodna garda, bolezen na možganih, ki je mnoge napadla, drugi so pa morali radi ali neradi v neumni ples. Prav pridno se je vežbalo in pridno se je pilo. S temi igračami so zapravili marsikak delavnik in precej denarja. — Garda je stražila ti-dve leti, ko je obstojala, veliki teden božji grob. — Imela je tudi pohode za vaje, pravzaprav obiske k drugim gardam, tako dne 8. oktobra pohod v Ljubljano. Tam je imela vojaško mašo v Tivoliju in je bila nastanjena potem v štirih gostilnah, da si pogasi žejo. Drugi tak pohod za vajo je bil 10. decembra v spremstvu dekana Dagarina v Tržič, kjer je bral dekan gardi ob 8. uri sv. mašo. Pri vsej komediji naj omenim samo godbo. Zbor je obstajal iz 21 godbenikov, večinoma še čisto mladih fantov, ki so pa izvrstno igrali. Na korist delavskih slojev pa to dragoceno rogoviljenje  garde ni trajalo  dolgo.
1849. 15. marca, praznik konstitucije v Kranju, Velika pojedina v prostorih kazine. Nazadnje se je spravilo precej šampanjca in zato jih je bilo precej „v rožcah". Zvečer razsvetljava in obhod z godbo. — 16. sept. otvoritev Južne železnice od Celja do Ljubljane.
„VISOKA PORTA" V CARIGRADU.
—   430   —