Urrdnilkt i« upravaUki pro-
•torti Wlf A I*wndH»
(\ Ottioš of pubUcatlon: 2S5T 80. Uw«dal* av«. Tolvphon«! Uwndile 4flM,
STEV.—NUMBER 92.
Bllath ■ 7	•! tU ireelieet, A. 3. BmImm, Po«IUr (UmmI,
0 LESKI KRALJ J« TUDI U5 ISAL WILSONOVO SLAVO
ANGLIJA PROSI MOSKVO Bfcl LOSTI ZA DENIKINA
|| London, -r- #WilM>novM »oh«" v'kraljevi vala« Buekittghatn je .] l>lln /.adnjo dni. prekrMeit« v S rXc£ttqKta sobo " r«vd vojno s«' je* imenovala BtomsA-kovii koUii, k« je p« Ameriki* stopil« v vojn«, jo je kralj Jurij imeAovsl po n-nHfrMkem predsednrkn. Zdaj Minuti« kralj, d« jo tudi \ViUonove slive ie |onte.
I^ondon. -*Curson, sngleftki mi-niater zununjih zadev, jo jk»k!hI noto boljfovifiki vladi, v kateri apelira, nuj ho v jati podale nninr-slijn general« Denikinn in njegovim prostovoljcem na Krimu« ki bodo vsak čas ujeti,, sko ne pobegnejo 6ex morje.
PODRAŽITEV ZMEŠNJAV« t- OAH PRIMAl
OFITAR
JEM SITNOSTI
Amariftka delavska federacija is javlja, da sedanja gibanje žslesničarjev ni revolucionarno. ik\
Delavci'se povsod prioravljajo za volilno bitko v ieseni. Državne konvencije delavskih strank se pripravljajo v rasnih državah, dočin so se v nekaterih že vršile. Or8an*z*ranie delavcev in farmarjev v "Nestrankarski . ligi" zelo napredke.
Nmpr<monj*mi dane* in Jutn ««jbr* lahek M, Zmerni


OLAIILO sLovEmm MAMOtmk Fooroui
LASTNINA flbOVPiMOE W>EOPWE------
Mati (itven
/0 I7.00.^m i C	, ... L'
"PR05VETA"
1» Lain^ak Ambm, CkUf*.
"THE ENLIGHTENMENT"
. •# tU Mmtk NatlMMl »•••ftt 1«

|)of«RW N«lUul rsU* on
k* tka --9J »P*
AdTrrtumf
• BsbscnpUon: United StatM CMsago V.K *nd fonign
?t Chkags) MMl I •7 oo p« mS
italijanska propaganda v novi SUKIOT.
* ■ • ' *
■ -
Odkar je bilo podpisano premirje pred dobrim poldrugim letom, je italijanska imperialistična propaganda večkrat menjala svojo suknjo, da ložje doseže svoj cilj: aneksijo jugoslovanskih pokrajin ob Jadranu.
Ali zadnja propaganda za aneksijo teh jugoslovam skih pokrajin je bila tako nerodno vprizorjen*, da ne bo ddsegla uspeha, katerega se od nje pričakovali italijanski ; imperijalisfn^ i %	"
t' Brzojavka z Dunaja je sporočila, da so pri občinskih • volitvah na Hrvaškem in v Slavoniji zmagali v večini socialisti, v nekaterih mestih so pa izvoljeni komunisti; VI* da v Belgradu je zelo razočarana itd.
To brzojavko so italijanski imperijalisti izrabili po svoje, da napravijo na zavezniške države vpliv, da se dovolijo Italiji anektirati jugoslovanske dežftle ob Jadranu, da nt prodreta socializem in komunizem proti zapadu.
Komaj je brzojavka o izidu občinskih volitev na Hrvaškem in v Slavoniji odšla v svet, je italijanska im-perijalistična gospoda poslala iz Trsta v svet drugo brzojavko, ki pripoveduje, da je bil v Dignanu jfri Pulju napravljen poizkus, da se vpostavi komunistični režim. Odkrita je bila velika zaloga skritega orožja pod hišo, ki je služila delavskim strokovnim organizacijam za glavni stan. To strašno zaroto je odkrila italijanska policija, pripoveduje brzojavka, nakar je aretirala 180 Jugoslovanov. V boju s komunisti je bilo poslopje razdejano z bombami. Dalje pripoveduje brzojavka, da so delavski nemiri iz-v bruhnili v Pulju in večkrat so Jugoslovani povzročili nemire pri Gorici.
Ta brzojavka iz Trsta nosi tako očfviden pečat italijanske imperialistične propagande, da ni najmanjšega dvoma, da je bila skovana in razposlana v svet, dft pokaže vsemu svetu, da so pod jarmi jeni Jugoslovani sami komunisti in boljševiki, katere je mogoče držati k tlom le z oboroženo italijansko imperialistično posetjo. Dokazi, da je ta brzojavka plod italijanske imperialistične propagande so tako očividpi, da se ne dajo utajiti.
Dignan je bil pred izbruhom svetovne vojne malo mestece dobro uro in pol hoda od Pulja. V tem mestecu so bili stanovniki Italijani, v okolici so pa živeli istrski Hrvati, ki so se pečali s poljedelstvom. Mestece ni imelo industrije. In če se je v vojnem času v Dignanu razvila industrija, je bila to vojna industrija, ki je zbtttt mirno zaspala s sklenjenim premirjem. Delavci, ki solrfli v vojnem času s silo pognani v Dignan, da delajo v vojni indu-■Hji, so po sklenjenem premirju ostali brez dfte. In če delavec ne dela, nima tudi kaj jesti. Zemlja t okolici Dignana je pa tako siromašna, da ne preživi niti kmet-skega ljudstva, ki obdeluje to borno zemljo. Brzojavka, ki pravi, da so delavci v Dignanu hoteli ustanoviti komunistični režim, ni nič druzega, kot lepa bajka, ki ap si jo izmislili italijanski imperijalisti. da prikažejo Jugoslovane kot nevarne in po človeški krvi hrepeneče prefakcuhe, in Ufko s to bajko strašio odraščene otroke.
Mogoče so res našli skrito orožje pod poslopjem, v katerem so zborovali delavci. Ali italijanski imperija^ fctični propagatorji so pozabili povedati, da j? tam skrila orožje italijanska policija z namenom, da ga kipfeje odkrije. Mogoče je prišlo tudi do delavskih nemirov v Pulju. To je mogoče! Ali italianski imperialistični propagatorji so zamolčali vzroke za te nemire. 2e na drugem meetu »t. o rekli, če delavec ne dela, ntirifc kaj jesti in če . človek nhna kaj jesti, je lačen. Lačni Želodci pa godrnjajo in se ne dajo potolažiti s praznimi besedami, in prgv lahko se zgodi, da lačni želodci tako zagodrniajo, da to godrnjanje postan* tako glasno, da je slilfctl dileč. Včasi p* postane takosrodmjanje tudi nevarno onim, M so povzročili, da so želodci postali prazni in lačni. In če je prišlo do nemirov sestradanih delavcev v Pulju, so se teh nemirov udeležili italijanski kot jugoslovanski delavci. Odgovorni ta te nemire so pa tisti, ki so povzročili, da so delavci v Pulju brez dela, torej tudi brez jeta.
oročilo o teh nemirih, ki jih je razposlala italijanska imperijaliltična propaganda iz Trsta, če so ti nemiri res pripetili, le dokazuje, da italijanska vlada ni zmožna upravljati zasedenga ozemlja, in da je najboljše, če to ozemlje zasede mednarodna zavezniška armada, dokler ni jadransko vprašanje (Ufimtirno in pravično reštno za Jugoslovane. 2kkaj pa ni takih poročil iz Jugoslavije? Ker Je jugoslovansko ljudstvo toliko inteligentno, da se zaveda, d« je volilni listek njegovo najboljše orožje v boju za zboljšanje gospodarskega in političnega položaja.
Si
BraddOek, Pa. ~ Moja žena je dobila od 11 r« t n v Mtarialoiuuvii.i pimiio, v katerem opisuje tgtnoš n j«* razmere. in kako so razdeljevali darila, katera so po*)aH rojaki v Amerik! svojcem v staro domovino. Vtfad tega naj nave dorn v ižerpku to pismo i
Blagovica. . . . \evfm, kaka bo spomlad, ker imamo /.ima tako lepa, da lahko opravljamo vsa poljska dela. Snega je padlo •varno toliko, da je pobelil. V ujetništvu je le veliko znancev, za k a lere pa nič ne verno. Tak" jf Štrukelj i« tukajšnje rssi nezua nokam izginil. Dotfler je b^ vojna, je vedno pisal is Galicije. Ko je pa vojna minula, <1* p*.ni te nif oglasil in nihče no ve, kje je. — Iz Amerike ste poslalf pre» cej daril v nale kraje. V nek*t» rib oblinah je l>Uo vse pravilne razdeljeno in ijudj* so dobili, kar «0 imeli • dobiti. Toda v na4i v«. *i j* bilo po drugače. Župan Mlakar je Šel k župniku, ki ritTjedal imena vseh otrok do pet let starosti in udove z otroci. Daril ji pri-šlo toliko, da bi vsak otrok do petega leta ateroati in vsaka udova z otroei dobilo precej teh daril. Toda, ko je prišel las, da bi ta darila razdelil, pa ni ni* objavil, da iti xe oglasili oni, ki m» bftli upravičeni do teb daril. Prijel je ta-korekoč »nekako trgovino, s temi larill. Pričel je .prodejatiilta darila, katers bi morali debiti »brezplačno. Prodajal je po > sedem kron kg. Nekaterim pa še za denar nI hotel dati. I>a bi—»morali dobiti % brezplačno, amo^iaralfli fiele potem, ko je bilo pfeffozno. Dobil je veliko pošiljatevt sladkorja, mleka in kavkavi.i Tudi laz sem se napotil k ujemaj da l>i dobil neks jaladkorja, todk meni ga ni hotel dati Ve*inomiif*o dobili oni, ki nimajo otrok"; razum-no da so morali precej drago plačati. Tako «io delali ws čas med vojno z nami; In sedag, ko je bližajo volitve, p** kar vedno kodi okrog in ##itire. in prireja vhode. Prej je bil *ek>

priboljškn, smo mofrJi ostati vsi premogsrji en dan doma. In ker niso inogli vsi poganjali dobiti po eno mnlo, so pustili delo in redi tega so doma oni premogarji, ki delajo v takOzvsnlh "Karpatih", t. j. prostorih, kjer ne morejo voziti z eno mulo a premogom nalo ženih vozičkov vsled 'prevelik*-wtrmine. Kaj se izcinti iz tega, dai m vem. Ako ne l>odo mogli dobiti dragih poganjačev, bodo atnri gotovo dobili zahtevani prtbolj ftek. Razumno, da nihče izmed tukajšnjih delavcev ne bo sprejel njih rneats. Vtled zelezniearakegu itrajlia je vas ta afera ustavljena m nedoločen čas. vJ4ed tukajšnjimi Slovenci jo o paziti živahno gibanje za dobavo državljanskih papirjev. V kratki dobi je dobilo približno en ducat mož in fantov 'državljanske papirje in veHko jih pa 6e čaka, katerim vsem ielim, da arečno na podijo /adnji izpit. Sleherni, ki j« ilrlavljan in ima volilno pravico* naj nikar ne pozabi registri-
2iti /m prihodnje volitve, ki ae vr-jo novembra meaeea; Oposar. jam vse »Slovencv-volile««, da naj «lelierni vlasuje za kandidate delavske stranke, t. j. Koeijalintične stranke. Ne sramujte se te atran-ke, ki je delavska. Dolžnoat ale-bernajga delavea je, da voli kandidate svoje laatne stranke in ta strankaje aoeijaltstična. Čim AteviluofMe se bomo udeležili volitev in t glasovali za delavske kandidate, tem Isžji bo naš boj in 1 <-tn preje bomo prišli do ko-ne^ga eilja. Spomnimo se zadnjih dveh velikih stavk, kako*so nastopali naši razredni otj^iki, spomnimo se, kake bile"razmere za delavce v okraji^ kjer ao bjij tiaši razredni na-dprštniki v javnih uradih, in ka-ifSutto bile raamere v onih krajih, fejfr so inieli delavci - svoje za-ati^^ke v javnih uradih. Iz zad ftjjfe dveh velikih stavk ae lahko tiančimo marsikaj in nam nora (Mppeti oči, da je edina vspeštio vii^lstvo za izboljšati naše razni o fe^ glasovnisa v roki. Čemu ao iz i^udili i« postavodajne zbornice državi New Yorj< pet soeijall atienih poslancev T Radi tega ker

priliznjen našemu župniliin, sedaj pa ni več, ker je med vojno J
»liogatel. Za časa vojne je imel delavstva. Cemu so izključili iz to "lepo'' navtoo, da j« prišel b|kongresa kongresmana Viktor kakemu kmetu in od njega zahte- Bergerjaf Ako se bomo pa delav val gotovo količina Jita. Ako ae zavedali naše razredu«; dolino-je kmet branil, je poslal po vojs- *!1T takoj minulo Veselje nas ke iu s silo vzel, kolikor je UoH'1. protnikov odreči pradco do s»« In kakor pripovedujejo sedaj, je deža v posta voda jnih zborih in na ta način obogatel. Kojftor je drugih javnih uradov postavno postalo miljonarjev sa čsaa voj- i/vpljenim poslancem, ker ne bo-ue, so v veliki večini poMali bo- di> več v večini. Tudi delavstvo gataši na nepotten način,'ker flf- Hfr-dobil<r svoje pravice. — Oita štenim potom le malokd^bo^, ^ ,;Proairtla,,; ^ . , v
ti» Valed tega se tudi truTnio, da fH	-
ostanejo na krmilu. — Ce Isi Šlo &»wraMa, Pa. — .Društvo št. tako naprej, ne vemo kij bo. Ako igj; ''Slovenske svobod om i sel m hočemo ksj kupiti, rmtrato vse W|¥Hrec zvefe" je na re<lni njc-toko drago plačati, da-no	<HW 11 aprila vaalol
m«. — Prišli bomo/tudi ves pt«*rcr*4«ni*itveno pogodbo denar, \ajprvo s nam v/^li 20 kritiziranje al. odhora 8SPZ / km o<l hi o in sedaj pa moramo fo* iziroin na zdfclitsv. menjati štiri krone za en tliufir. fteal dmUva št. 105 SSPZ ne — Tako je sedaj tukaj. Nspiaal priznamo nobene avtoritete gl. bi lahko debelo knjigo, ako l.i ho- mlUirs SSPZ. da bi ni on domi tel vae popisati, kako so rasni <»• šljal, da, ima pravico ovreči «a'. daruhi delsll z uaml iu kako da- kljiilkc it' sklepe konvencije, ki ^ijo Šc aedaj. — Pozdrav. • J, j« <Ula Mvieo .združitvenemu •	odb^n^i? (is ixdels pogodbo x od-
Is tega pimna se razvidi, kako bori drugih organizacij in jo po-so odlrsli rasni l>ogatini prlpro- tem gl. odlmr predlo« člsnstvu sto ljudstvo v starem kraju in jfePfc na splošno glam.vanje. kako so delili podporo,* kate»«>| N» if^rtrv o<lbora SSIV.. d..
Hiao mi pošiljali v staro domovi, no. Pomagali smo le bogstinotn. JR ne pa revežem. Dobro Ui l^Mo. da gad^V odgovarjamo h. ne inerodsjui fsktorji Srvzfll čl^UntVa ijfcŽ jboj to stvar In a vedli pi^iskivo.n-
Na. r- Kaf m* l*
le malokdo oglasi Is tukajšnje o-koliee, naj jo« nelfoHMPl tukajšnja mm** ; -
(k^avake rasmere so sHo nepo-^dljtte Mc#r je obratoval aaš me nekoliko ledifnv s polna paro. T«, d s krnsl« «ao doMll en dan ne
^■Bsro^ilo o nemirih pn Gorici pa ima namen prik"rit1	"» to ^
oaaUnoe^ toterim je iapoetavljeno onAoto. riov^o	7T
IjtKletro, ee hrespogojno ne odobrava italijanwce olnipa-l^rhi dve nraH. ao aaktovali ve^ rije.k Poalanica, ki ao jo podali poaland it Primorja aa-/^ plafe. kot jim predpisujejo veanijikeiim aVetu v Parifu, govoH doeU jaano o teh na»t~ ^^ivffiSa ^ 4m<41 XH * ljih. katerim Je lapoiUvljeno jugoalovamko ljudahro tr	JJT
aaaedenih krajih po iUlijanaki armadi.	IZl Ker abo mm saktevsae^
ni garancije o enakopravno«! i Msnstvs SHPZ V' zdniiitveni poda aaj se Ikreče a splošnim glnsova^go1 in ne gl. odlwr V po-gArlhi	drugega kot ssmo
oni strah, da ne garantira gl. od-jhornJfkom Sftl»Z ve* mesta. Y smWlu saključkor zsdnjc asvmaeije gSPZ imamo peavta nktevati od gl. odbora KSPZ. da pmllnši rdrnžitvrno pogodbo, ki Ja je Melsl nsš združitveni odkar. na iptošno glasovanje in al-eoe Krrr odlogs. V nssprotnmi
nlučsju pride prej ali pouieje pravičen obrsčnn od strani član-stvs HSP7. r ul odlionnki X*|»/, 7m druitvo št. 1A5 'Ulilfcihl
Lawrenee. Pa.
(Nsdal je vanje.) ^
Vdomačenje živali je popolnoma spremenilo življenje arijskih rodov. Namesto lovcev in ribičev
postali pastirji. Kakor ao prej rajši bivali ob rekah in jeaerili, * hribih in gosdovUi, so se xdaj podali na odpfrte planjave, poraščene s travo. Postali so bolj mitoljub ui, ker niso več imeli toliko easa za bojne pohrnle. Redilna mlečna In mesna hrana je kmalu napravila iz njih krepke ljudi, telesno in duševno energične, ter jih tako vspouobile za veliko misijo; katero jim je določila zgodovina, ko bodo namreč nel^oc gospodarji vsega sveta. Ko ao pozuejc prieeli se diti kruhonosne rastline, najprvo ječmen, rž in oves, Indijci pa rii, so začeli misliti ju stalna bivati« šča in cele organia^cijc rodovin skih zadrug so se nastanile na ka ketn primernem hribu, ki so ga n trdili.
Medtem ko je arijski človek redil nebrojne eredo domačih živali na solnčnih planotah zapadne A /J je in južno vzhodne Kvrope, j< ameriški človek gojil le koruzo iiu kvečjemu še buče in ineloue. V tem stadiju so se nahajali Iudi janci po vsej severni Ameriki vzhodno od reke Mississippi, ko st bili odkriti. Jtlnogi rodovi v se danji Kanadi in po nekaterih kra jih sedanjih scvernozapadnih Združenih držav nio poznali nit; koruze m so bili še vš gornjem stadiju divjaštva, ko jih je našel beli človek. Bolj napredni so bili ta-kozvani vaški Indijanci na jugo zapadu, v Mehiki, centralni Ameriki in v Peru vi ji,* ki so bivali i kočah iz protjahali iz opeke, posu ftenc na sftlncu. ydomačili so sa mo eno žival, namreč lamo v Pe ruviji in k večjemu purana ^ Mehiki. Med kovinafti so pozns li zlato, baker in znali so delati broh. 'Do železa niso nikdar pfi-šli. Konico so sadili na manjši! parcelah, Iri so jih ogradili a kam ni. V slučaju suše so si znal: pomagati / namakanjem nasadov Nekateri rodovi — Inki itd. Mehiki in v Pcniviji se ae povape li tako visoko, da so razvili proee; dobro stavbinstvo in kiparstvo i; kamna in lesa. Taki' so blfi ut času, ko so španaki osvojevalci in' va<lirali njihovo domovino in uni čili njihov nadaljni neodvisni razvoj.
j
(Društveni pešat)
ia blag mp
Prvotni Američani so torej Ži veli v popolnoma drugih razmerah in vsled tega je njihov razvoj silno zaostal, kot že omenjeno Ko Je arljski rodovi vdomačili živalf in prMeli uživati mleko iu meso v o-bilici, so ae pomaknili čudovto hitro iz barbarizma in pripravili vs< za civilizacijo, živali so morale biti vdomačene prej kot j prišlo poljedelstvo. Smatra ae, da no bile žitne rastline odkrite šc k tedaj, ko »o ljudje iskali krmo zr živino; Razumeti jo troba. da pri mitivna živinoreja ni bila lahka stvar.. Nadčloveškega napora jc bilo treba predno se je divja žival vdomačila toliko, da ni pobegnila fiazaj v gozd in predno je mogla Moveku res koristiti. Stoletja s< pretekla, tisočletja^ predno je člo vek tako vdomačil konja, govedr in mrjasca, da so divja živali U v rut« popolnoma izginile, ampak vmc še niso.
Primitivno ohdelovsnje zemljo je indl bilo vsi' nekaj drugega kot je današnje poljedelstvo. Sprva jc Slovek pometal S4-me v razbrskano zemljo na msjhnam prostoru poleg bivališča., liil je prej vrt kot I »olje. Vzelo je dolgo, dolgo časa predno je vol aH konj vlekel prvi leseni plng. Arijska ljudstvs niso poanala poljedelstva, ko so se na H.»lils v centralni. ssi>adni in jnž-oosapadni Rvropi, imeTa pa so vdomafteno živino, kajti dmgaše si nI molim mUliti preseljevanja silne evropske gozdove, v katerih so tupatam ob rekak hi jezerih bivali divjaki Arljei so se lo-tiH ohdelorsnja zemlje potem, ko je njihovs indoevrapejska veja sa "Hlla planjave oh l>onavi in Visll, »edanji Ha IV a n in speninski poln-•ok. temltsks veja pa Mslo Azijo In rodovitno zemljo ob Xllu v R-eiptu.
Človek vdomačil živino, se jf mM zanimati za kraje, ki da-jejsrveč aaše in boljše krme. Azlj
Vrri vdoma- mokrstičnim ljudstvom moč in al-M živali, jo bilo kmslu pretesno jlo. da so lahko razširila njihovo v njihovi prvotni domovini v sa-,oblast čez vse nilji- rodove p«dni Aziji in v krsjife
Kavkazije ter južne Rusije iu pA . i so iskati novih pašnikov i•Vo veliko preseljevanje Arijecv tortj ui bilo kakšno iu»tinktivno JK)te. ] pai.je. kot so delali njihovi lovski predniki, temveč ga je porodila potreba; ako so hoteli obdržati ft. j vino. ln kjer so našli paznik, tam *o pozneje razvili tudi primi! j tivno poljedelstvo.
Človek je pa dosegel v srednje« fladiju barbarizma .še nekaj dru-gega. Odkril je kovine. To k, I prsvi, da je pričel tuliti in prak-ič«o vpoj-abljati gotove kovine Kuda je sieer ležala na p..vrfiju \ zemlje, kakor tudi kouiadi Čutih 3 kovin, posebno pa n« bregovih * rek, kamor jih je zanesla voda, ali 1 pretekla so stotisočletja, predno | človek spoznal vrednost tega na- i ravnega zaklada. Zlato Jt i„|„ prvo, za katerega se je zanimal barbar, in-aicer zato, ker je vedno .»hranilo lep blesk in drugir, ker je mehko in se je dalo preobraziti < kamnitim kladivom v razne predmete, ki so služili za nakit. Baker je bila druga vabljiva kovina in ko je znal barbar primešati bakru šc koister, j« dobil oroitj* ki je bila prva kovinuki ;mes za praktično porabo. To je bila velika iznajdba. Kani-nito in koščeno, orodje »e je hitro umaknilo bronaati lekiri, batu, nožu in ostrini a sulico in pušieo. Ostanke o-.•odja. orožja in nakita iz brona ko lašli po vseh krajih sveta, kar do. tazuje, da si je barbarski Človek :nal povsod pomagati s to kovin-iko zmesjo, dokler ni poznal žele-;a. Drugače ni moglo biti. Vne. kar si je človek pridobil, je šlo od itopinjo do stopinje od alabejftega k boljšemu, s težko muko je šlo in telo počasi od začetka, toda vedno # vitrejše in z manjšim naporom, Hm bolj so se iznajdbe množile in zpopolnjevale. Bron in druge me ikejše kovine so pomenile velik lapredek, ali tako velik le ni bil, le bi globoko revolueioniral nje-tovo primitivno življenje Razumeti je treba, da je barbar tiate dobe ogrel in koval le čiste kose kovine, ki so moleli iz skalovja na povrhu tli ležali v pesku plitve vode. 0 Itakem proces« taljenja rude ne sme biti govora.
L\T; -"S ■ ' ,> .'-j v
GORNJI STADIJ. — Izum naj-
»rimitivnejšega procesa talitve 35e-'Czne rude zaključuje srednji sta-li.i barbarske dobe. Ko je človek rjričel rabiti železo — ki je bilo »prva zelo slabo, vendar 'pa boljše kot bron in kamen — je prišel v veliko prehodno dobo, ki se lahko >inatra za najyečjo revolucijo iz-ia odkritju ognja. Po pravici pravi etnolog Morgan, da z iznajdbo /.ele/.a jc bilo izvojevanih devet
desetink bitke za civilizacijo.
*
Ko govorimo o tej robi, Imamo pred očmi le tiate in-doevropejske rodove arijskega ?a plemena, ki so prvi dosegli zadnji stadij barbarizmu. Proti koncu te dobe jih zgodovina le nahaja na balkanskem in apeninskem polotoku, v .Mali Aziji i» <evernovzhodni Afriki. To so < ir-ki, italska ljudstvs pred ustano-vitvijo Dima, Feničani, Hcbrejei, Egipčani, Asirci itd.
Arheologi pravijo, da je bilo Železo odkrito kakih tisoč let\pre<l Knstusom, ksr je pa postransko ga pomena. Tudi najstarejši spi ♦i. ksr jih je d^ danes znanih, ne omenjajo, kateremu narodu gre zasluga za največjo iznsjdbo tl-ttegs Čssa in spjoh za vse poznejše Čswe. Domneva se pa. da so Feničani prvi rabili Železo iu od njih 1 so- potem sprejeli ta dar ost si i «-rijski narodi. Feničani so bili zelo nadsrjeno ljudstvdpbivsjoče ns obrežju Hredozentakega morja, kjer je današuja Hirija, ki se ponašajo z mnogimi izumitvami. O njih pravijo, da so iznašli tudi steklo in prvo fonetično abecedo.
£ iznajdbo ieleza so se omenje ni rodovi hitro pomikali iz barbs rizma v eivilizsvijo. Vse njihovo i vi jen je je prišlo v drugi tir. Železo jim je dalo orodje in pripo mo#ke. ki so temeljito preobrazili družabno organizacijo, podrli njene /emelje in zgradili novo 4v«ž-Ihi na temeljn privatne laatnlne In politične držsve	? f :
želems sekira jc pričela trebiti gosdove ta pašnike in polja; Icr lezni bat, drog In d\cto so lomili sksle ra gradnjo* mest. stavil, b* nalov in ceit. Stelesnl rne^, mlltcs ln oklep so dali mllltsrMtično-de
(Se nadaljnji.)
■ ......-
PROSVETA
hdpmaMMU.
u—is.* w i -riM&r
--------i n ——
gum tTANi MCT-M ta LAVNDALB AVI, CHICACO. IU.INOU,
• GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1M9-1MS.
livrieval&i od bor
"j . | t	UPOAVNI (Ml,
vktmtt c*bikm,	aim nrmt, In 14«,	p*.,
«i Kitk	telaUk*«* tMtkt r»«l Krm	flk
rM a. to«*#v v*™**«*«; «u*u* riM» Oiifci.
POROTNI OOtUL
J+m UaiTiiii. pc.i.,**, 4t|,Hiy M.	IS« Marti* *.UM.ik.r, »M
"»f^mi OMpi JM< BaOMtk, HM Wli Swltkw, r b^ Fnth	^ffaa^mi
4 Okk
f \ 7 •	i ' MLNllRI OMML > ''	' ' * '^'fT
Sada) lahko zopt pota|«l« rflraklaa v itarl kraj praki
IMELA, TRSTA ali MBIOVMKA.
PuMm te *.I«J. IUiImi MU« pri «m la N*» v 4o TNk voijlk Mlt f J«f0.l00tJI.
Via polaa potr.b*llao 1» dovoljoaja m m proalob* lokaj
Obllgjaa Io krNjitN ifMTM p«*IIJ.Hro M lopUJuJ.J. t aojloploa. rMl« I« Mir«, kor m blfla oaproko .datraaJaMa.
BrcoJovnl itroAki inoftaja od $l,»0'«o |M4 od mka 1	na floda u to. kolika j« avoL.
a-s^SBSSStr«®*8
Kupil« booioo MktnU« (Dr.fl.) Saaoo, do »I oopalovlto
N.J«bilr»aJlo MvodUa in oo.o.t« * viah oalHh lahko dobita br««pl*Or.0. ako ioTfcnota oaabno ali plam.no Mpaaaot* ta p#d drftavalai uiiMilvra »Itotajod« ivrOoi
EMIL KISS BANKIR
133 Socond A**, Comsr tih Stf N*w York, N.Y.
U.taaavljaau lato IM«. fprojoaaa »Ufo aa 4« obro.ll.
, 26,000 angleških bMedi- talraačenlh n« sloven-•ko. Cona IS.00. Sestavil Dr. F. J. Kern. Naroči * na sledeGi naslov:
DR. F. J. KERN,
6202 St Claiv AN., Clovslaad, Ohio.
Pošljite Postal aH Express Money Or<frr, Check ali denHr v registriranem pismu. w
» t .m d*J.aw ao »oaftjo raioi oalloi prtJot.!J*oi la «a«aaa», da da-•ar, ki j. bil po.Ua braojorao d*. II. JoooorJa, Jo bil r **tm kraj« I*
pfctao do. If. fobroorjo. v. • • J^li v • Brv Da i«a v UM« *dovoIJlmo oalo odioaiolo., .aw odprli »roj loo»»t uiad v Mina kroju. To o.oi d«J. priliko, da lobk. toAoo pklu-j.m.. dMor r »t*r.o» Ur.ju la r aoJbioJ|.ia Hm. Padalll« m to prilik., i» poiljli* dooor \ .tort »aj potoai oalo baako, kjor dobilo »ojboljft« p#«t rei\m la naJ*i'Jo «*ao.	\ J *.. <*
1'oHjllo d.o.r o. broniloo irtofo o rtait doawrln. <^aa brooooi mit, u»rlj rov no md.j Jo »a ogod»o Im doklor Jo aooo oUka. Mi vooi
yfi.krt.ioio .loJtoo kojiliro v Mjkrojlooi looa.	>f^ii3f
Prod.J.01« tudi "BkHfiM ftKKK" (Otofta) ao m .dlja bool.. t Jufrt^otlji. o»l ooiik VoJoko., laloft mmmv* tfgff*^ kraj ooj ta obro.Jo do ooa. fiol l«»r^ao or.Joal	OD-
IMI>:K " aaotopa oao.drolbo ia Ja votaaja kltro la oaoa p^okrbotl aa M|btir.J*i»> parvbrodl »o. odradiU o »lort kroj. ,	t
p^hrtilMo raoi (odi *olo wrodolko ta atafa«. kraja • Aaiorlko. f$u HomIIo aa dojojo lo#oa io br.oplo«aa.
Im KRON ZA HM
NEMETH STATE BANK k £
io a KM Sil* <	/ota Vo«oU Pfao.	»wTart.ll. T.

ni M«t<.pnika Malico ▼ •albiat, pottjtU Borodotno Uji
•( '.7 Ho. UwiwJala APt..
PROSVETA
■ .ff.r

NOVICE U JUGOSLAVIJE.
Kadil — komunist. Veem do
bto /mmii i vodj« hrvaške m-lja£k« »trenite Htjepan Kadi<*f nekdaj navdušen avstrijakant in holm-burški klclegazee, »edaj republikanec, federslfst In hitritfaut, j« potem ko ga je novj hrvatski ban K. Izginja ispmtil iz z* pora im uvobodo, imel 2U. februarji v Vrabcu »hod, na katerem je rekel: "Ji tam komunista! Živio L jen m! flivio Trocklj!'VKommij-mi i, ki no biii na »hodu mo ga napadli in ga imenovali komedijun-la. Kadi« jHt je pa savrnif: "Kvo vidite, kak vi nam ja. Vasi so vodje komedijami. . Po shodu ni«o vedeli ne Radii ne njegovi nasprotniki, kaj to in kaj ho*ejof da imajo le nerazsodno maso g*
Kttho. , .	^
Protič-Korottev« prevara. V
xeji narodnega predstavništva, ki ne je vršila v aredo, je naatopila Protil-Korotfeva vlada zopet a Mvojimi starimi metodami. JCvo-riunu, kojega mora imeti vsaka vlada, na aeji ta di dobila, daai Hta VHlovenei " in »"Crai Ust" tridila, da ga je imela. J*rotif je ruiinrel štel /a priaotne ie umrle poalanee, poslance z »u»verifieiranimi mandati in poslaaee, ki ao ob otvoritvi aeje odstranili iz dvorane. Do kvoruma je manjkalo najmanj 14 |K*lanrev. Iz zapisnika aeje, v kojega radikalni zapisnikarji prvi dan niao dovolili vpogleda, ae je pozneje dognalo, kaka prevara ae je isvršila. Sam predsednik predstavništva, dr. Pavlovi*, je izjavil, da ni vlada imela kvoruma' in da ao ae dogodile nepravilnosti. Proti* bi ae rad tudi danea poaluieval napil-stev in metod, a k njimi je vladal v pogubo srbskega naroda V Ho-jm, .« -	t : i , ^
Laika mahinaoijel -—^Jadransko vprašanje je Še vedno nereAe-no. Italija V /vezi a kapitalist ie-HO antanto Ae vedno vstraja na avojem. krivdnem stališču, da ho-9v podjarmiti vae slovensko Pri-moije iu nam zapreti pot do ua-ših primorskih mest. Tako hoče podjarmiti kapitalistična Italija predvsem^ slovenske^. delavec, ki velikokrat iščejo kruha v bogatih prlmorakih mestih. v Tratu In v Reki. Pohlep Italije je neara-men, kakor ao nearamnl val kapi-
talistični iutereai, ki ao tu V igri. Ta apor "rešuj*" kapitalistična Mutanta 4e vre kot eno leto dni, pa Ae ilane* ni videti konca, In kadar pruje Kiti, stari laški Iu jak, v zadrego, vedno ae v naši deželi pokaiej« rasni temni avan-ti io pa laiki—denar. Tujeiao, d.i ao nekatere osebe pri na« dobile Rudolf Rekar ponudbe od laike atrani. Baje namerava nekk skupina v krat-kem v Ljubljani izdajati list, ki ga lw»do vzdrievale lire. Skušali l>omo poizvedel i o-tej zadevi kaj ve#, potem lionio poročali
N<ypačni detektiv in lire. (*Vd-no farso ata izpeljala Anton Pe- » -trovči*, profeaijonalni veriiuik i* 'Thoiupsoii je 111 Ugatea in a 60 odstot za delo h"«'1" "I nlol» '
nezmožni .Josip Daear. invalid a «0 Iv inesefne podpore. IVtrovfi-iu je dala luegova teta Katarin« Perhavfleva »450 lir, da jih za* menja. Petrovči* je lire zamenjal za 10.850 K. Ni ae pa vrnil k teti. Josip I Ja carja je poalal k 'njej. Ta ae je predstavil kot "tajni detektiv" ter jej javil, da flo P*-trovMa pri "Slonu' aretirali, če-prav je njegov dober prijatelj, kajti "služba je služba". Javil j'j da i»o povabljena na aod-nijo in da tam dobi lire nazaj. t, t. m. ata stala preti ljubljansko poroto. Porotno sodišče, je izreklo sodbo: Anton Petrovič dva rneaeca strogega zapora, ker je kriv prestopka poneverbe in Josip Daear )>et dni zapora, ker je prvemu pot uho dajal. Sodišče je med drugim aodbo utemeljevalo tudi a tem, ker ao porotniki jekli, da 14150 K ni 400 K. - Državni pravdnik je prijavil nič-noat.
Pošiljatve is Amerike. Na vprašanje. ki ga je nekdo stavil v našem liatn glede pošiljatev % A-merike nam je g. Atrukelj, ki je prišel iz Amerike kot spremljevalce' poslanega blaga, dal alade-£e pojftSfeUo: Pofciljatvc so doftle v Trat dne 17. februarja in »e ae-daj nahajajo in postajah nelzlože-ne. To pa valed tega k<»r iz Bel-grada ae nt doila rHiitev proinje da ae te polHjatve oproat« vaa-krftne carine in za odločanje v tem vprašanju v Ljubljani ni komp<*tentnega mesta, aieer bi se blago ie lahko razdelilo. Ko bi se pa eventualno morala plakati za te pottljatve carina, ki bi znaia-la tu» atotia^e krop, izjavlja g. Štrukelj, da rajie po*U« nazaj v Ameriko, ker je to je, katerega ameriiki rojaki poftljejo
gvpjeem kot polnoč v stiaki. In to rei» ta pomožna akcija ni trgov-akega značaja. Sicer pa bi neu-godna odločitev prošuje za opro-i^enje carine zelo sJabo vplivala na vse pomožne akeijake odbore rojakov v Ameriki
LJnbljatMka porota — Uboj.—
iz j>azov pri ZaJo gu, Je dne decembra 1919 z nožem zabmjel Franceta Valentina, ker ata ae pri vaaovanju »pr
Alojziju Vokalu 1"» februarja 1. I težke tele.siH* poakodl>c. Aloro-starski fantje ao 15 februarja pi-1 v gostilni Helene Ban&kar V Uabni gorici; pleaali ao, koncen^i konca ao ae pa aprli. Gostilničar-ka jih je spodila iz gostilne, zunaj ao ae 5 minut preepali, \ tc-j peiu je obležal Alojzij Vokaj mi-lev na tleh. Prj razpravi, katero vodi (ladavetnik \'<d<mjak, je
MALI OGLASI
Classified Advertisements
obtoženi Ludovik 'Jarc povinlal, io »radi dc4ie^. pr. «l porotnim <la sta ga Alojzij Vokal in iijc-aodifiecm je bil dne 1 marca ob- gov brat, Anton podrla na tla,
•ojen na*eno leto težke ječe. AnjHefika miaija in vlomilci. Poveljnik angleike miaije ^aptain
je vstal je pograbil poleno iu u drihal po Vokalu. Ne ve, (V so tudi drugi in kdo tolkji \'okala.
imel v avtogaraži .Motcvž Jerc in Jernej Modie /a;
.................................
Zgodovintki ••'roman'«.
H.

♦ MIMMMIMMIIIMMMMMMMMM
(Nadaljevanje.)
Vo<la, katero ao v ogromni množici polivali na požar, na platltell baklje, ua zidov je in ognjene krolje, je napravila, združena z dimom in prahom, goato soparo, da ntfeaar ni bilo moči videti. Krog I je ao jele delati ikodo na poalopjih in obzidju. Krik. "goril*! ae je razlegal čimdaljc Imlj aredi groma topov in Ivllganja kro-irclj. Na severnem harožniku ao atrli obe kolesi pal topu ter ga priailili, da je inoral umolkniti Kna ogujcitU kroglja je priletela v hlev, ubila tri kolje ter zanetila poiar. Ne le kroglje, mfrved tudi rtdlnmkl granat ao padali tako goato kakor dež na
strehe, uarožnike in obzidje. .
| j.
(Nez kratko ae je odzvalo tudi atokanje ra-' njencev, Po nesreči(ao bili zadeti trije mladeniči z imenom Janes. Na teiu ao ne zgroziti ostali brani-* telji. ki ao noaill lato ime, tmla treba je priznati, da je bila hramba doatojna napada. CVlo atarel,
ki* iu otroci ao prihiteli nn obzidje. Mnogi izmed njih ao tekli i vedri po vodo ter ž lijo saftvaH skakajoče In za labruh pripravljene granate. Vai io delali bre« povelja, ker ob fant groma topov od <»Mi atrani ni bilo tno*i aliiati MnveAk* beaede.'
• I•«.hI.In., ao prenehali atreli. \>l ao »e oddahnili, toda pred vrat mi trdnjave m* je oglaail nakrat b<»ben in bobnar, poalen ml Muellorja. je jel povpraievati, #e mar imajo menihi ie d^rolj In #c ae hofejo podati, Pre<lnlk K »rdečk i je odgovoril, tU ai do jutra pomialijo. Komaj pa je Mueller *«ful ta odgovor, saffel ae je napad anovl* in alre-......... ae je podvojilo.
Kemtertja m m tudi p. - . približali obzitlju kakor bi hoteli poikuaiti hm«ni napad, toda sprejeti m jih i ngnjfM U aamoatanakih topov, in urno m» ae vračali nazaj k naaipom In kakor morski val. ki taliva obrežje in putfa, ko a« Vra*a, za ae-boj na |»eakn nutne izmečke, tako je tudi vaak AvsiUkl val odplaval naaaj in zaputfal aa aeboj trnpla. razmetana aemtertje po strmini.
■Mueller je naročil atreljatl ne v uarožnike. marve/ v <lo|lino obzidja, kjer je fclt upor naj-slabalaliejll. Um m m jele delati « obanlju ie m-zne zitattte razj»oke, ki pa Ae uiao bH« tako velike. «la pi |teiel mofftt planiti skoai. 1'rntl vezeni ae je prlpHil naslednji alufaj. Pri enem iimml vetjih topov je atal Avedaki topni« ar a prižgan« zaiigal-nlc.. kat<-rn je kolel ravnokar priložiti k kar naenkrat prileti aamoetaoska kn^lja^ter ga udari v prsi. Ker po ni priletela naravii

shranjene razne platfe in druge avtomobilske pri-tikline."V aeptemtiru lanakega leta je bilo v garažo večkrat vlom ljeno. 1'kradene plašče in cevi ao flpira cenili na 6900 K. Zaradi teh vlomov ata ae zagovarjala mehanik fVance Hobi* iz ,Spodnje Aiike iu ključavntfaraki pomo<v-nik Josip Tir**r iz Menglia. Po-rotniiko sodiAčc je ua temeljit krivdoreka porotnikov proglaai-lo aodbo; France Robi/', kriv hu-dodelatva tatvine, na 6eat iuck( cev težke ježe in Joai|» Tu^ar, kriv preatopka tatvine, na , dv.i meseca atrogega zaporg, <
ŽelcuniHfo zvezo Sv. Lucija-Predil hočejo Italijani zgraditi in je železniška direkcija v liimu sklenila, da ae takoj izdela luičrt za napravo lelezniške progft Sv. Lucija-Predil. Projekt ^ sina.tro-tl zamujen. Z gradnn t«' fitti Hočejo Italijani doneči prijetno neodvisnost z .Jugoslavijo.
Požar - na Debcčih. Dne U. {narca t, 1. okoiu 21. ure je uničil požar na Debečih pri Zatični ne-kemu kmetu hiio z vaeini gospodarskimi poslopji. Zgorelo je 7 glav žifiine, vsi preaiči in,vae blago. Skoda znaša 49.710 kron. Požar je zanetila zlo^finaka roka.
Tfctvina na postaji Lase. Ker ao ukradli na poataji Laze 4 vre-Že pienice (vrednoati 700 fcV je obaodil kaueznaki senat ljfiuTjan-ake dež. sodni je Ant. Droga^ja. Josipa Zajca in Janeza Ziipanca v « mesecev, Franja Alihev^ifa naHŽ mcaeea^težkc ječe. >«£ • Uboj t Babni Gorici pred-iLju bljanakim sodiičem. —" imdvik Jarc, Matevž Jarc in Jern*»i Mo-die vai iz Črne vai^ ae zat(i|ovar-jajo prid kaaenakim senatom ljtt* bljanakega deželnega HOd^a. Obtožnica jim o*ita, da ao zadali
. ■ , ............... ■■, ....... 1 i ',<4. J,.;,... ..'
je bHa že trikrat odbita od zmzline na naaipu. jo vojka aamo prevrnila a prižgano palico v^ed."^a-del je v odprto žkrinjo, 6c akoro p^lno amotfnUca. Kiiiab ae je razlegel grozen pok in velikanakr dim je pokril nasipe. Ko ac je nekoliko polegel, ae je, poležalo, da iagubilo pet topni^arjev življenje, (»no kolo pri atojalu ae je odtrgalo, radi čeaar je moralo atreljanje prenehati, zlasti ker je naatala na lira i grozna tema. )
Drugi dan je bila nedelja, i.utrovaki duhovniki ao opravljali po naai|ih svoj« pobožnimi i in topovi ao molčali. Mlieller je /novic naročil vpraftati menihi, 6e mar nimajo že dovolj? Odgovorili »o mu, da preneaejo Ae več.
Medtem pa ao ili ogledat ikodo v aamoaUnn. Mila je velika. Poleg pobitih ljudi iui opazili, <(« je bilo obzidje aemtert je močno/azruAeno. Najgroz-uejAi m- je pokazal orjaiki atolp, stoječ na južni <trani Razbil je obzidje, razkopal toliko kamenja bi opeke, da ae je lahko apognalo, da ae more, Če borba traje Ae par dni, velik k™ obzidj« Podreti v razvaline.
Predor, ki bi ae v takem alučaju naredil, ne lii bilo mof0we zahaaatl z iveri, pratjo ali gnojem. Kadi tegg je duhovnik Koadseki zrl a skrbnim o&som na ono opuatoienje, katerega ni bilo moči /ubraniti. ' " »
V . Medlem ae je začel v pondeljek suovič napad iu orjaAki top je vedno bolj Aril oni prador. Pa Tudi ftvede mi aedevale nezgode. OH mraku tega dno je bil ubit Mnellerjev bratranec, katerega je general ljubil kakor laatnega sina ter mu hotel pomagati do visoke stopinje. Kad! tega ae je aree starega vojaka Ac bolj na|>olnilo a oovraAtvom do ob-legancev.
Obzidje pri južnem narožniku je bilo ie tako razdrapano, da je bilo po noči pričakovati rotftčVa napada. Da bi ae mogli peAel tem varnejie približati trdnjavi, j.- ukazal Mueller napraviti v temi dolgo vrsto maujiili nsaipov, nprsr t ja doalrmine. i P. da noč je bila dovolj svetla in bleak nhega je tx» ' dal arn ražnikovo gibanje. Na To ao jaanogoraki topovi raapHUli delavce.
Ok avitu je opazil ^BTtlsekl pripravljen oble-K ovalni M roj. katerega ao le prikotalili k obtidjn. Tvda oblelenci ao ga brra truda adr«>l»ill. pri če-nfur so pnMil toliko ljudi, da ae je amel t« dan imenovati aa nje dan aanage, oko In ne bilo onefo orjaškega topa. ki je podiral ohzidje z neukrotljivo ailn.
Na to j« nastopilo vlažno vreme in razgrnila ae je taka megla, tla >*> j« menihi pripisovali ko-varstvu alolntih dUkov. Ničesar ni bilo otoči videti, ni bojnih strojev, niti dela obleganeev. Ko je prednik MO večer, kakor po navadi, hodil po obri-.IK klical ga je <%ar»ecki ua alrsn ter mu rekel^ uatih«Hoa : ^ 3 ' ». . •
"Wst|i je, častitljivi oče NaA xid ne iidHU en dan.M . \
nikavata, <la bi zadala rajniku telesne poškodbe. Državni pravilnik dr. Modi.- pravi, da je zudo-bil rajni Vokal pet udarcev na k lavo, o katerih ae tie ve, kdj* mu jih je zadal. Zahteva, naj se obtoženci kaznujejo radi težke telesue poškodbe. Zagovornik oh-žencev dr. ftvigelj pravi, da je Alo za .silolnan. Pivoinestink nad-sn tnik Vedernjak razglaai. aodbo: Ljudevik Jar<* je kriv težke teleone poškodbe in ae obsodi v Ideset jneaecev težke ječe. Oatala
dva obtoženca ae oproatita.
■
Boj. m otroka. Neko ljubljanski vcleverežižnik ima večne iu neizprosne boje a »vojo soprogo: Pravden ae in sedaj je atvpr tako (faleČ priSla, da ao je vnel pra-- I lm| za otroka. Sodišče .je ženi prtftkalo otroka. Zadavim eknekut cija je bila brezuapeana. Nedavno	P*ed deželno vlado o-dig^K pravcati pretep. Žena je slala v boj svoje "zveste", ki so napadli moja ter mu potem iztr-gaU iz rok guvernante otroka. <■)
	
	' SiP* J
s.'v« ro	v«> /drjvil.i v/drut)«•)o
	r.ivj«» v dru/m.ih.
' Spomladanski izpuščaji
I»|K
lo ntprtjsUn kini in povzroča-oraj napranal»jo5a bolačina in iljanja. Poznaoi ao vsled »¥ojlh »rb«6ih lastnosti in valed trdovrat-noati zs zdravljenja. To povzroča noti sta kri. OČiati kri potam vpo-rabe
V , j ■	-S
CJevera's
" Blood Purifier
Kričietilca), ki j« prl-aasn kot regulator sistema ni po-macar naravi v izločevanju nečiste kri ter tako odpravi mehurje, ran«, iapuičaja, priiče m splošno hiranja. ft)sku»lts ga. ..Naprodaj v vaeh .kkUMlk. Cena $1.25 in Ce|
davka.
W. F. SEVERA CO CLIJAK MAPIDS, IcmA
Kon5no so m razmere toliko u: rodile, da jo Jugoalovuiom mogo^ de potovati domov skozi Trst. To je velike vrednosti slasti zi one potnika ki imajo veliko prtljage.
PAŠNIKI. KI PLJUJEJO NA D0BR0VNIK IN TEST.
15. aprila—še no imenovan 80. tprilar—Belvedere, 8. maja—President Wilson.
PARNIKI, KI VOZIJO NA HA-' VRE ALI OHERBOURO.
'14. " —La Pranoe, * —Royal Oeorgt, —Roohambean, —La Touraine, " —Mauretania, 1. maja —La Lorraine, 8. " —La 7ayette, 8. " —Imperator, 12. M —U France,
14. 22. 21 24.

Navedeni vosni rod jo podvrion slučajnim spremembam Pilite po' eenik sa posamesno panika in fMrede.
POTNI LOTI: —. Potnikom ppedatim potno liste In drugo, kar rabijo ga potovanja.
H 8TABBOA KRAJA: —
POTREBUJEMO
Ljfr , - -S- f «i '
delavce za delo. v livarni. Kakor tudi za delo zunaj pri kopanju. Dela se 9 'ur na dan, plačamo po čas in pol za nadurno delo. Lahko delate če hočete po 60 do 70 ur na teden.
Nadalje potrebujemo izu-čene livarje za delo sivem želeju. Dobra plača in delo. od kosa. Dobra stanovanja se lahko dobe v najem vsak čas, seveda morate imeti svoje pohištvo. Pišite če le mogoče v angleškem na
EMPLOYMENT DEPARTMENT,
GENERAL ELECTRIC COMPANY,
ERIE, PA.

Vabilo na veselice
katero priredi
81ovenski pevski zbor "Jugoslavija" dne 24. aprila, 1920 v Slovenskem Delavskem Domu na Max-hom-Johnstown, Pa.
Pričetek točno ob SEDMI UJtI Z VEZ ČER.
Cenjeni rojaki in rojakinjo iz John«towna in bližnje okolice, ptidite ta vočor k naši zabavi, da nam tako pomagate d<> boljiega u-speha. V enakem glu^aju Vaiii vrnemo. Igrala bode izvrstnu orkester godba za ples. Zapelo se bode več krasnih penmi pod vodstvom goep. John Potokarja. Tudi Šaljiva posta se bo vršila. Za suha grla in prazne želodce bode dobro poskrbel veselični odbor. Pridite vai in se zbavajte z nami.
Vstopnina za možke osebe 50e. Ženekc so vstopnih proste.
Torej ne posabite na dne 24. aprila sveder, na svidenje pri sa-bavi! Uljudno vabi odbor! Pevski zbor Jusroelaviia.
, V .	'ia®?«
OmMstesatttateža
SVOJE HOJA« ZDAJ ZOPBT LAHKO DOBITE V AMERIKO
Priseljenilke postave ostanejo ie zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam b6 da navodila, kako dobite v kraju potne liste. Pilite, ali se pa oseb-no obrnite na znanega rojaka Matijo 8kender, Javnega Notarja, 5227 Buttler Street, PitUburph, Pa. On Vam bo stvar uredil io pojasniL ^	(Adv.)
25
ZA DELO PRI 8LAPČICAH HLADITI 'KEVDI". DOBEA PLAČA, 44 URNO DELO HA te-DBN. VSOBOTAH SE NE de LA. MOB^fE SKUŠNJE se ne ZAHTEVA. OGLASITE SE pri
E. J BRACH SONS 311 E. ILLINOIS ST}tSET, FAOTORT Novl. CHIOAOO, ILL.
POTREBUJEMO 1
ZAVIJALCE IN SAM0V0LKI
iftft l* ČARJE.

OGLASITE SE PRI:

FRANK MCDERMOTT I FIRST FLOOR

2231 SOUTH PARK AVE. OHIOAOO, ILL.
,ri —
POTREBUJEMO
delavca pomočnika za pripravi^-nje slanine. Oglasite ae pri : 220 N. Oreen St.' Uprašajte po Mr. Millerju.*
POTREBUJEMO
DEKLETA IX ŽBNE pod let starosti, za različno tovarniško deto v veliki tovarni na zapadni strani mesta. — Dobra plaea in izvrstne delavne razmere.
ME0HANICAL RUBBER 00., 239 W. Grand Ave.; J ;
» chicago, mL.. ;
POTREBUJEMO
DKLAVCE za tovarniško in navadno delo v veliki tovarni gumijastih izdelkov na zapadli strani mesta. — Dobro plača in izvrstne delavsko razmere.
MEOHANIOAL RUBBER 00. $*"• 236 Grand An.,
CHirACK), ILL.
—_
RAD BI NAZNANII
svojemu bratn Joseph Hotko, da hi želim posloviti od njega prednu •zapustim AmeriAka tla. Prookn ga naj se mi priglasi do 1. MAJA 1U20. imam mu sporočiti mnogo zelo važnih stvari h staregi kraja. Moj naslov Mihael llotko. P. O ]\ox 1«4 rlarksviUe. Pa.
POZQR SLOVENKE!
lie#* Me sloveiMka kuhsriea, sprejme se tudi ienska t enim ali dvema otrokoma. I dova ali tudt omoiena s w»prt»gom. Pro«to stanovanje, plača w H5 me^no. Z« nadaljn« pojasnila obrnite se na nanlov: Anton Riims, 224 Dakota
-------- • «■""» >«1IIW, 6.6
23 febr so priili ▼ Ameriko Young*town, Ohii.
DEKLETA DT 2ENE
M J.ri.iaznn tov«mi*ko' d®k). PMl j* II« 11*, l i*ii m k n v stačetku. Nobene skiilnjc ne zahteva. Lahko zaslužijo $20 4o ♦28 kadar prJoie. Htalno delo. ^ '	»opri:
OLSON RUO OO., 150H W. J^nroe St, Chi.ago, III.
*■' 1111 POTREBUJEMO
Raznovrstao pomoči »a (lelo v pral aicl.
Oglaaito m pri:
Oraat W«stern Latmdry. , 2130 W.	I^H
POTREBUJEMO
D»e sinkerje in trimming die izdelovalce. Strojnike,, barvarje, navadne delavce itd. Dobra pla (•a. Stalno delo in prijazna okoli Oglasite »e pri: A. n. Myers, delodajalnemu uradniku.
WHITMAN k BARNEB MED.
OOMPANT Morgan and 120th St.,
CinCAflO, ILL.^ ^
prvi slovenski naeeljonci, katerim poslal karto. Ako ieUte Udi
Vi dobiti MS svoje sorodnike mi ^^^^
fcMMa ia najraanovnt.
pojasnila
Najhitrejše so sodaj poflje de »ar polom drafta. Toaiurtto ss to- DOMAČA ZDRAVILA
n^ZZ^	pripori au«, Kadpp,
DF.NAR POŠILJAM PO DNEV	^tab v salogi
WH K URZNIR CENAH.	PtfUo po
LEO. ZAKRAJSEKj. MATH PKD»
_ _	mi
Ms Ava.
o Mas, m City Hali Statftoa,
nw vork cm.
i
delavee v našem skladišču. Dobra plada, izkušenost nepotrebna.
SHAVINOS * SAWDUST 00., !»rd t Westcrn Ave., CkieaffO, IU.
20 delavcev za farmo in sa peam Kaajs ▼ evetlitnjakih (greenhon »talao dek>, dobra pla*a.~ mPMlajtc na:	■ U
% 90» Oroaskaar Si, . pol bloka severosapadno od 12th , * ± 4 la Robejr 8t.