■ ■ ■ #iiljs»s Vsem delavcem čestitamo od dnevu republike! NOVEMBER 1989, ŠTEVILKA 11, LETO XXIII IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni uredrm^^anč^Votel^cTan^dDO^^SbvescanjeTMRo^Bojan permovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Servatzy. Franc Šeruga, Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Panonija Razreševanje likvidnostnih problemov Panonija se še vedno ubada z likvidnostnimi težavami, Kratko-r°čna zadolženost se je po podatkih Interne banke dvignila že na "ekaj več kot 110 milijard dinarjev, (v pregledu finančnega stanja Piše okrog 4 milijone mark) Nedvomno pa je ta zadolženost še večja, upoštevamo, da je tečaj marke krepko zaostajal za inflacijskimi gibanji. Nedvomno pa je inflacija tista, ki priliva olja na že tako vročo ^eijavico. Glede na 45 odstotno inflacijo v prejšnjem mesecu, se bo '•kvidnostni položaj Panonije nedvomno še poslabšal. Po ocenah "ekaterih finančnih strokovnjakov je pričakovati okrog 200 milijard "kvidnostnega primanjkljaja. V Panoniji pravijo, da je problem likvidnosti najbolj pereč, bla vprašanje, ali se že nagibajo potopu, številke, resnici na ljubo, ne dajejo kakega poseb-nega upanja, odgovarjajo optimistično. Emil Zelko, direktor C (Panonije pravi, da so sicer inflacijski tokovi opravili svoje, kljub !vsetnu pa likvidnostni primanjk-rfjaj ne presega višine ena in pol ■mesečne realizacije. ““IBanka pripravljena oi Sodelovati Kot kaže, se je pomursko gospodarstvo nasploh znašlo v škripcih in velikih likvidnostih težavah. To pa je kot kaže “spametovalo« pomurske bančne, ki poskušajo sanirati, kar Se še sanirati da. Panonija je med Prvimi, kjer bodo poskušali prečkati gordijski vozel. Kot zatrjuje Emil Zelko, je tudi najmanj Problematična. Čeprav so se ? banko že nekaj časa dogovarjali in poskušali doseči, da bi jim kratkoročne kredite spremenili v dolgoročne, so sedaj končno le našli skupni jezik. V ponedeljek i novembra je Poslovni odbor fomurske temeljne banke spre-J£1 sklep o koverzaciji kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Na ta račun jim je uspelo izposlovati jtj Ugodnejše pogoje odplačevanja \ kreditov. Sedaj bodo namesto Mesečnega odplačevanja anuitet te odplačevali tromesečno. Prva anuiteta bo zapadla v mesecu februarju. Nedvomno bo to izboljšalo Položaj Panonije in vsaj za nekaj jasa prložilo njeno agonijo. uPati pa je le, da v Panoniji niso Precenili svojih sposobnosti in njihovega položaja na trgu ter D°do na ta način zares prerezali janko zadušitve. Po besedah krnila Zelka, se bodo ti ukrepi Pozitivno odrazili že ob koncu .eta> saj se bodo povečali prilivi 'n računajo, da bodo poslovali Tez izgube. Pirčakujejo tudi, da °do glede na večje prilive lažje Vplačevali anuitete. Pripravljena ocena Poslovanja za naslednje leto Banka je na tovrstne pogoje Pristala, na osnovi pripravljene nalize poslovanja v prihodnjem etu. p0 temeljiti preučitvi trga 'n opravljenih ocenah možnosti P asrnaja njihovih izdelkov vsemi večjimi poslovnimi part-erji ter po pogovorih z dobavi- telji opreme so prišli do ocene, da bodo ustvarili okrog 98 milijonov nemških mark prihodka, odhodki naj bi znašali 53 milijonov mark, preostalo pa pokrivanje ostalih obveznosti. Po izračunih bi morali konec prihodnjega leta ustvariti okrog 4 milijone mark dobička. Optimizem jim vliva tudi poslovanje v tretjem kvartalu, ko je bila izguba bistveno manjša od pričakovane. Poleg tega so uspeli z uresničevanjem zastavljenih mesečnih planov. V mesecu oktobru so dosegli zastavljeni cilj okrog 50 milijard realizacije. Notranja preobrazba Emil Zelko, je še enkrat poudaril, da na reorganizacijo sistema bistvenih pripomb nimajo. Glede notranje preobrazbe, pa se bodo reorganizirali v družbeno podjetje, s profitnimi centri, ali ekonomsko zaokroženimi celotami. Vendar, kot je poudaril, je o tem še preuranjeno govoriti, kajti prvi in osnovni cilj jim je le preživetje, zato se v tem trenutku ukvarjajo z normalizacijo tekočega poslvoanja. Nedvomno pa je res, da bo za doseganje tako visoko zastavljenih ciljev v naslednjem letu nujno narediti korenite reze znotraj same organizacije, kot tudi kadrovsko okrepiti delovno organizacijo. Kadrovska okrepitev, po njegovi oceni, ne bi smela biti problem, kajti z osebnimi dohodki so v pomurskem okolju postali privlačna organizacija za strokovno visoko usposobljen kader. »Naložba v nerazvite« Panonci so bili izredno optimistično razpoloženi na začetku leta, ko so se odločili za prenos enega dela svoje proizvodnje v Moščance, na manj razvito Goričko. Kot se je izkazalo, so bili le preveliki optimisti, saj so predvidevali, da bodo stroji v stari šoli zaropotali že okrog praznika dela. Po takratnih predvidevanjih naj bi organizacije združenega dela odvajale sredstva namenjena za nerazvite v Jugoslaviji v fond za nerazvite v Sloveniji. Pogoji so se v tem času že nekajkrat spremenili, med drugim tudi zakon. Kljub vsem peripetijam, se Panonija obravnava za koriščenje sredstev iz tega fonda po stari zakonodaji. Čeprav imajo pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za začetek naložbe, pa z njo še zmeraj niso začeli, razen tega, da so spravili nekaj rekonstrukcijskih del. Žal se zatika pri denarju, ki se ne steka kot bi se moral. Emil Zelko je povedal, da so se okrog te naložbe - predvsem zbiranja sredstev izredno trudili, saj sta z direktorjem Interne banke obiskala skorajda vse direktorje v IMP-ju. Plod teh prizadevanj so podpisani samoupravni sporazumi o združevanju sredstev v Fond za nerazvita področja v Sloveniji, žal pa se kljub dogovorom in podpisanim aktom sredstva ne stekajo po načrtih, bolje rečeno, sploh se ne stekajo. V Paniniji se sicer zavedajo, da so razprave o reorganizaciji morda eden od zaviralnih dejavnikov. Toda to po njihovi oceni ne bi smela biti ovira, saj so v samoupravnih sporazumih jasno definirani pogoji združevanja. Razen tega je tudi jasno, da ne gre za združevanje nepovratnih sredstev. V tem času je predračunska vrednost naložbe že narasla, poleg tega pa so nekaj sredstev iz fonda že koristili. Dorečena sredstva so porabili za telefonsko omrežje, v tem času morajo plačati energetsko soglasje. Skratka naložba se je kljub vsemu začela po kapljicah. Morda bi naložbo po kapljicah tudi sami sfmansirali, žal pa s tem ne bi pridobili nič. Za učinkovito" delo v obratu potrebujejo kakovostna obratna sredstva, ki pa jih ob sedanjih težavah enostavno ne morejo zagotoviti. Kot mi je povedal Emil Zelko, so še zmeraj presenečeni nad tako slabim dotokom sredstev, kajti program za meščanski obrat je razdelan in ocenjen. No v Panoniji so o teh problemih pripravili posebno informacijo, s katero bodo seznali vse pristojne organizacije. Emil Zelko, je priznal, da če bi vedeli kako se bodo zadeve zapletale, se verjetno nikoli ne bi odločili za tovrstno potezo. Na koncu pa je še enkrat poudaril, da si pri tej naložbi polovičarstva ne morejo dovoliti, zato morajo naložbo v celoti izpeljati ali pa je ne začeti. Kajti brez kakovostnih obratnih sredstev bi obrat prehitro postal ozko grlo. J. VOTEK INTERNA BANKA Dober likvidnostni položaj Poslovni odbor je na svoji seji 31. oktobra razpravljal o dinarski problematiki v sozdu. Po oceni direktoija Interne banke, ki je najprej ocenil likvidnostni položaj nekoliko širše, je likvidnost v tem trenutku v republiki nadpovprečno dobra. Podobno je tudi v sistemu IMP. saj ni opaziti, da bi se, razen pri kroničnih bolnikih, likvidnost poslabšala, celo se je nekoliko izboljšala. Eden temeljnih razlogov za tako dober likvidnostni položaj gospodarstva, naj bi bil v občutnem zmanjšanju dobav repromateriala. V sozdu prav tako ni večjih problemov z likvidndštjo posameznih delovnih organizacij. Z likvidnostnimi težavami se srečuje v IMP-ju enajst delovnih organizacij. Kot je ocenil Vili Semolič, vseh likvidnostnih težav ni moč obravnavati skozi enako optiko. Tako se je najprej zaustavil pri najbolj problematičnih. Najprej se je dotaknil Kima montaže, ki se v zadnjem obdobju stalno srečuje z likvidnostnimi problemi. Ti problemi naj bi bili posledica vlaganj in najemanje kreditov za razvoj novega izdelka, ki pa še ni začel vračati vloženih sredstev. Eden od večjih problemov je vsekakor ptujski E ko. ki se srečuje z notranjimi težavami, predvsem slabo zasedenostjo zmogljivosti. delno pa ga bremeni tudi lanskoletna naložba. Bistveno na bolje se je popravil likvidnostni položaj idrijskega Tia, ki je bistveno znižal svojo kratkoročno zadolženost. Naj- večji in kronični bolnik pa je Panonija, ki ji kratkoročna zadolženost izredno hitro narašča, kar je delno tudi posledica izredne rasti inflacije. Vili Semolič je ocenil, da se zadolženost v Panoniji približuje kritični točki, ki lahko ima katastrofalne posledice. Čeprav Panonija razen razvojnih kreditov ni zadolžena v Interni banki, so delegati bili mnenja, da ima lahko kakršenkoli večji stres v Panoniji katastrofalne posledice. Zato so sprejeli sklep, da do naslednje seje v Panoniji pripravijo izčrpno poročilo in možne ukrepe za sanacijo, ki naj bi jih posredoval predstavnik Panonije poslovodnemu odboru. V likvidnostnih težavah se je znašel še slovenjekonjiški Iso. Nekaj časa pa se s podobnimi težavami srečuje Telekom. V Livarju izvira negativni saldo iz naslova kreditov za pripravo izvoza. Nedvomno največji primanjkljaj pa izkazuje Inženiring. Likvidnostne težave so v veliki meri posledica finansiranja del v Iraku. Prav tako se ni bistveno zmanjšala kratkoročna zadolženost Tena. Z likvidnostnimi problemi se ponovno srečuje Projektivni biro. na račun najetih kreditov za dela v Iraku, Libiji in Alžiriji. Projektivni biro ima sicer odprte devizne terjatve, toda četudi bi prišlo do plačila teh terjatev, bo imel še zmeraj težave, ker nima tekočega priliva dohodkov. Zatem so pregledali še devizno problematiko, kjer na kake bistvene novosti niso opozorili. Zalomilo pa se je pri potrditvi ali izdaji soglasja za potrditev garancije, ki jo izda Ljubljanska banka za kredit IMP - Metalna. Tu so si bili delegati enotnega mnenja, da tega soglasja ne bodo izdali, ampak je to dolžan storiti delavski svet Inženiringa. Do te blokade je prišlo zaradi nepoznavanja odnosov na relaciji IMP-Metal - Secar. Na koncu so delegati še potrdili periodični obračun za prvih devet mesecev. jv [—NAMESTO UVODA-- »Združeno delo« -»Združeni delavci« V središču dogajanja - v sistemu IMP je nedvomno njegova nova organiziranost, oziroma priprave nanjo in njeno izvedbo. Iz dosedaj ponujenega smo izvedeli, kaj naj bi postal in kako deloval sistem v prihodnje. Ponujen nam je temeljito razdelan koncept »združenega dela«, kot to imenuje Veljo Rus. Kot pravi, gre v tem primeru za združevanje produktov dela, kapitala in delovnih sredstev. Če mislimo z združevanjem dela, nadaljuje Rus, na optimalno selekcijo in kombinacijo proizvodnih faktorjev, na optimalno alokacijo, menjavo in izkoristek teh faktorjev potem z »združenim delom«, pogojno ga imenujem, tako pojmujemo ekonomsko (v našem primeru kapitalsko) integracijo. Kapitalska organizacija je na nek način tisti vzvod, ki sili v racionalizacijo vseh omenjenih faktorjev, zato jo lahko upravičeno imenujemo ekonomska. Ob tem pa prej omenjeni avtor omenja še eno vrsto integracije imenovano »združeni delavci«. V tem primeru naj bi šlo za združevanje delavcev, njihove dejavnosti, interesov in vrednost. Skratka, če s to obliko merimo na združevanje njihove aktivnosti na podlagi skupnih interesov, ciljev in vrednot, potem pod tem pojmom lahko pojmujemo socialno integracijo. Na tej točki pa se mi zdi zasnova pomanjkljiva. Nekateri razpravljalci opozarjajo, da ji manjka »človeški faktor«. Pritrdil bom sicer tezi, da je sistem, ne glede na deregulacijo sistema na globalni ravni, bil, bolje rečeno, je potreben spremembe. Deregulacija na globalni ravni mi kvečjemu le daje več menevrskega prostora za temeljitejšo deregulacijo samega sebe. Toda če se povrnem k prej povedanemu, je le potrebno opozoriti, da se gospodarska organizacija ne vzdržuje Zgolj z optimalno porabo resursov, temveč tudi Z optimalno koordinacijo aktivnosti njenih članov. Znani sociolog Goldman je zapisal, da je njena usoda odvisna od uresničljive (feasable) ekonomske in sprejemljive (ac-ceptable) socialne integracije. Šel je celo tako daleč in tu se Z njim popolnoma strinjam, da je jasno formuliral tezo, če pri reguliranju gospodarske organizacije zanemarjamo socialno, ali pa socialno integracijo podrejamo ekonomski, uveljavljamo enostransko ekonomistično reguliranje organizacije, ki neogibno vodi k suboptimalni socialni »integraciji«. Kar z drugimi besedami pomeni, da prihaja do popredmetenja socialnih od- nosov, kar vodi v socialno dezintegracijo ali anomijo. Medčloveški odnosi so v celoti podvrženi medpredmet-nim odnosom, zaključuje Goldman. Če se ozremo nazaj na, dosedanjo organiziranost, če seveda ocenjujemo sistem kot celoto, smo morda bili priče obratnemu odnosu, čeprav je ta teza bistveno manj vzdržna in bi potrebovali čas, da bi jo podrobneje analizirali. So pa nekatere indikacije, ki na to opozarjajo. Morda teza iz študije o delovanju sistema, ko se dotakne kadrovske politike oz. kreativnosti strokovnjakov, kajti kaj je prej posledica anomije. Težko bi jo bilo dokazati tudi zaradi tega, ker so ti odnosi v organizacijah izjeme, po-predmeteni oziroma ano-mičmi pa pravilo od zgodnjih začetkov kapitalizma, če uporabimo ta izraz (drugega niti ne moremo). Ta popredmetenost odnosov, v kolikor ne bo zasnova doživela svoje socialne »dodelave«, bo posredno pripeljala do anomične delitve dela. Prej ali slej bo začelo prihajati do konfliktov in prekinitve kontaktov med udeleženci v delitvi dela, skratka prišlo bo do konflikta med delom in kapitalom. Durkheim celo trdi, da so za apomično stanje, do katerega prihaja v delitvi dela, krivi ekonomisti, ker vidijo v delitvi dela zgolj instrument za »povečanje prinosa, ne pa tudi to, da je ona predvsem vir solidarnosti, ki pa je nujna za učinkovito delovanje sistema. Skratka nujna je povezanost obeh dejavnikov, tako ekonomskega kot socialnega. V prid temu nam govori tudi ocena preživetega in danost ponujenega. Dejstvo je, da je bila dosedanja stopnja integracije zelo nizka, zato je bilo socialni sistem težko upravljati, ker se enostavno ni dalo več doseči enotnosti akcije. Sedaj bo prišlo, vaj po ponujenem, do visoke stopnje integracije, ki pa je kapitalska, zato se je tudi bati, da bo težko mobilizirati človeške potenciale. Zato je socialna integracija še kako pomembna. Nedvomno bo proces nove organizacije uspel, če bo vključil v zasnovo posredno ekosistemsko regulacijo socialnih procesov, mobiliziral človeške potenciale na privlačnosti, uveljavil načelo vključevanja namesto izključevanja. Predvsem pa bo potrebno ob nadpovprečni sposobnosti mobilizacije človeških resursov, preseči pod-povprečje v upravljanju Z njimi, razen nekaterih izjem. j. VOTEK DVIGALO Bojkot hrane Za bojkote, stavke in podobne izraze nezadovoljstva se ljudje ne odločajo iz golih kapric. Gotovo tičijo v tem globlji vzroki, ko se ljudem tako ali drugače kratijo, krnijo ali jemljejo njihove pravice. 17. oktobra so začeli delavci Dvigala stavkati zaradi malic. O tem, kaj je botrovalo temu bojkotu, sem se pogovarjala z nekaterimi delavci, z direktorico splošne kadrovske službe Nušo Volovšek, s predsednikom izvršnega odbora sindikata Dvigala Joštom Pavličem, pa tudi z zasebnikom Marjanom Ceglarjem, ki je prevzel Dvigalovo kuhinjo kot zasebnik. 23. oktobra sem se pogovarjala z nekaterimi Dvigalovimi delavci, ki so mi povedali, da jim ni nihče razložil, da je Dvigalo sklenilo pogodbo z zasebnikom, ki naj bi vodil njihovo menzo. In res 16. oktobra je začel kuhati. Naslednji dan pa delavci niso hoteli več malicati, ker so ugotovili, da se je malica podražila s 40 tisočakov na 74 tisoč. Za 100 odstotkov so se podražili sokovi, sendviči. Trikotnik sira Zdenka stane 10.000 dinarjev. V trgovini dobi delavec, če še nekaj primakne zraven, celo škatlo sira. Jajce na oko stane 65.000 dinarjev. Prej so lahko delavci dobili pri malici po šest kosov kruha, zdaj pa bi si lahko vzeli samo dva koščka, ostale pa bi morali dodatno plačati. Prej je bila malica ob 10. uri, zdaj pa ob pol enajstih, ne da bi delavcem kdo povedal, zakaj se je urnik spremenil. Delavce tudi moti, da so na vrata menze napisali: »Družbena prehrana«, v menzi pa dela zasebnik. Delavca, ki sta prej delala v Dvigalovi kuhinji, sta se morala prezaposliti k zasebniku. Delavci si od 17. oktobra dalje prinašajo malico od doma. V torek - prvi dan štrajka so bili ves dan lačni. Kuhana hrana pa je romala na odpad. Na čigave stroške? 23. oktobra je bilo delavcem na razširjenem sestanku razloženo. da je pogodba z zasebnim šefom kuhinje razveljavljena, in da je sedaj brez službe. Istega dne dopoldne pa je dobil dotedanji Dvigalov kuhar brez sklepa in obrazložitve delavsko knjižico. V petek, 20. 10., mu je direktorica splošno-kadrovskega sektorja rekla, da je še v delovnem razmerju in naj pride v ponedeljek, 23. 10., delat kot običajno. Delavci, ogorčeni nad postopkom proti njihovemu kuharju, so povedali, da so bili s kuharjem zadovoljni, saj je dobro kuhal in ni imel nihče pripomb na njegovo delo, zato zahtevajo, da še naprej on kuha. Vse je bilo v redu. so rekli delavci, dokler ni prišla tovarišica Volovškova, direktorica kadrovskega sektorja. Potem pa so nam marsikaj ukinili, kar je bilo brezplačno: pranje perila, čaj, mleko z obrazložitvijo, da je mleko škodljivo za organizem. Ukinili so delavcem v proizvodnji gibljivi čas, režijci ga pa imajo. Ostalo nam je, so rekli samo veliko dela, pravic pa nič. Delavec je delavec, ni žival, do njega bi moral biti tudi kakšen odnos, kot se spodobi za delavca. Če hoče biti delavec opran, si mora delavske obleke sam prati, za kar mora imeti veliko časa in predvsem veliko denarja. Pri takih plačah, ko delavec zasluži pod staro milijardo dinarjev, pa ne zmore še tega stroška. Delavci še vedno stavkajo, nihče jim še ni razložil, kako bo z malicami v prihodnje. Zdaj si malice nosijo s seboj od doma. Zahtevajo, da se zadeve postavijo v prvotno stanje. 23. oktobra so pripeljali z Vojkove 16 malic. Kot je povedala direktorica splošno-kadrovskega sektorja v Dvigalu Nuša Volovšek, so v tej črnuški delovni organizaciji kar nekaj časa razmišljali o pestrejši ponudbi družbene prehrane. Ta problematika je bila večkrat premlevana na' sejah samoupravnih organov. Strokovno službo splošnega sektorja so potem zadolžili, da poišče ustrezno rešitev. Ponudili so najprej možnost Dvigalovemu kuharju Igorju Nograšku, da bi prevzel kuhinjo kot zasebnik. Ko je o tem razmislil, je ponudbo odklonil. Več kot pol leta so potem iskali različne ponudnike in končno našli vodjo družbene prehrane v Iku Marjana Ceglarja, ki je bil pripravljen tam prekiniti delovno razmerje in prevzeti gostinsko obrt. V redno delovno razmerje je vzel dva Dvigalova delavca - zaposlena v kuhinji te delovne organizacije pod pogojem, da njun osebni dohodek ne bo manjši, kot sta ga imela v Dvigalu. 16. oktobra je Ceglar začel obratovati v Dvigalovi menzi. Delavci so bili prek Informatorja (Dvigalovega biltena) takole seznanjeni z novim načinom obratovanja kuhinje: PREHRANA DELAVCEV V DVIGALU Z namenom pestrejše ponudbe, kvalitetnejših storitev in ne nazadnje tudi ekonomičnej-šega poslovanja smo se odločili, da z dne 16. 10. 1989 prevzame obratovanje naše družbene prehrane stamostojni gostinec. Seveda, pa bodo tudi nekatere spremembe: Pripravljal bo dve vrsti toplih malic, hladne jedi in solate. - redno toplo malico, za katero bodo delavci prejeli bloke, kateri bodo datirani in bodo veljali samo na določen dan. Ta malica je v celoti regresirana. Jedilnik je sestavljen za celi mesec. - druga topla malica (posebna malica). Za to malico bodo delavci prejeli prehrambene bone, katerega vrednost je 1/2 dnevnega regresa. Ti boni so prenosljivi na naslednje dni in je mogoče z njimi plačevati vse storitve, razen cigaret. Ker bo ta malica pestrejša, se malice regresirajo samo do višine regesa za prehrano, razlika pa se doplačuje v gotovini. Opozorilo! Za prehrambene bone se ne vrača gotovine. Jedilnik je sestavljen za 1 teden vnaprej! Poleg naštetih vrst malic bo možno dobiti še razna hladna pripravljena jedila, delikatesne izdelke, solate, peciva, mleko in mlečne izdelke, tople napitke in brezalkoholne pijače, za katere bo zaračunana kavcija za embalažo. Vse pripombe bomo skušali čimprej upoštevati v naše skupno zadovoljstvo. Prvi dan so prišli delavci normalno na malico, ki jo je skuhal zasebnik, 17. in 18. oktobra pa ni nihče od delavcev malical. Prav tako niso prišli jest 19. in 20. oktobra, ko so malice pripe- ljali iz IMP-jeve Centralne kuhinje z Vojkove. Kot vzrok, je dejala Volovškova, so delavci navedli previsoke cene brezalkoholnih pijač, ki so bile sestavljene iz maloprodajne cene plus 10 odstotkov. Seveda so se ob tem v Dvigalu odločili, da bodo do naslednjega pripravljali hrano za njihove delavce na Vojkovi. S tem, ko je zasebnik vrnil obrtno dovoljenje, pa je ostal nekdanji Dvigajov kuhar Nogra-šek brez zaposlitve. V Dvigalu se trudijo, da bi temu delavcu poiskali ustrezno zaposlitev. Druga delavka iz Dvigalove kuhinje še ni prekinila delovnega razmerja v tej delovni organizaciji, ker je bila njena zaposlitev pri zasebniku Čeglarju povezana z delovanjem družbene prehrane v Promontu. Predsednik izvršnega odbora sindikata v Dvigalu Jošt Pavlič pravi, da se je začela problematika v Dvigalovi kuhinji razkrivati s prihodom sanitarnega inšpektorja. ki je ugotovil vrsto pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. Higienske razmere niso bile najboljše, skladišče živil je bilo neurejeno. Na osnovi teh ugotovitev je inšpektor izdal odločbo. Tudi materialno poslovanje kuhinje je bilo dvomljivo. Zaradi vsega tega so začeli v Dvigalu razmišljati, da bi izboljšali razmere in popestrili ponudbo. Našli so zasebnika in z njim sklenili pogodbo o prevzemu kuhinje. Zaradi pomanjkljive informiranosti delavcev in delne netaktičnosti zasebnika, ki je že prvi dan premaknil čas za malico za pol ure (za delavce v proizvodnji z desete na pol enajsto in za režijske delavce z 10.15 na 10.45) je nastal nesporazum. Zasebnik je že prvi dan ukinil prodajo kave, sladkorja, cigaret. Omejil je neomejeno število kosov kruha, ki so jih de- -... ■— lavci lahko dobili prej, na dva koščka, češ, toliko ga pripada delavcu za malico. Zvišal je cene jutranjih sendvičev in brezalkoholnih napitkov, za sto odstotkov. Porcije malic, so bile manjše, ker so bile normirane. Za večino delavcev v proizvodnji je malica edini topli obrok na dan in obenem tudi prvi. Topli obrok je bil pri zasebniku regresiran, cene ostale hrane p°j želji in brezalkoholnih pijač (kat delavci sami plačajo), pa je zasebnik oblikoval ekonomsko, kar je za zasebnika razumljivo Vendar vse to ne bi bilo preveč črno, če bi delavce prej na pravilen način ustrezno informirali. Prejšnji kuhar Igor Nograšek je- bil pri delavcih zelo priljubljen, kar je razumljivo, saj je delavcem dajal toliko hrane, kolikor so želeli, pa tudi »repete« so dobili, kosov kruha jim ni šteli če je hrana ostala od malic, jim jo je razdelil potem še kot kosilo. Tu pa se je postavilo vprašanje-na čigave stroške oziroma, ko-j liko je bilo to njegovo ravnanje' upravičeno. Po vsem tem pa potem m čudno, da je v Dvigalu prišlo do tega maličnega bojkota, saj so bili delavci v primerjavi s prejšnjim načinom poslovanja kuhi'j nje in zdajšnjim novim režimom zasebnika ob dobršen del neupravičenih bonitet. Svoje je povedal tudi Marjan1 Ceglar, ki je dejal, da se je držal pogodbe, in da so bile cene v povprečju 20 odstotkov manjše: kot v pogodbi, pa da ga zelo čudi, da v treh mesecih, kolikor so trajali pogovori z njim o zemu te kuhinje, delavcev gala niso uspeli pravilno in dovolj informirati. Pobuda, da grej menza v zasebni sektor, je bila Dvigalova in ne zasebnikova. Z. PRIMC SINDIKAT PREJELI SMO Skrb za socialo Veliko se govori, da je povojni sindikat precej svoje dejavnosti namenjal reševanju socialnih vprašanj delavcev - nabavljal ozimnice po ugodnih cenah, da pa je danes postavljen v povsem drugačno vlogo. Vendar naj si še tako zatiskamo oči pred dejstvom, si žal 44 let po vojni velik del delavcev mukotrpno preživlja svoje družine in so sindikalne akcije z nabavo ozimnice po ugodnih cenah spet še kako dobrodošle. V delovni organizaciji Klimat ima sindikat veliko socialnega posluha in skuša delavcem preskrbeti najnujnejše življenjske potrebščine pod čimbolj ugodnimi pogoji plačevanja, da jim tako olajša preživetje v teh kriznih časih. Za letošnjo zimo je sindikat z nabavo krompirja, mesa in sadja zadovoljil okoli 30 do 40 odstotkov delavcev. V veleblagovnicah pridobi za delavce brezobrestne bone, ki jih potem delavci odplačujejo v treh mesečnih obrokih. Na sestanku izvršnega odbora sindikata so se dogovorili, da bodo 80 odstotkov denarja od članarin zadržali za potrebe sindikata delovne organizacije in samo 20 odstotkov odvedli občinskemu sindikatu. Z denarjem, ki ga obdržijo od članarin, pošiljajo delavce na 10-dnevno okrevanje v zdravilišča, pri čemer jim krijejo 50 odstotkov stroškov, drugo polovico zdraviliškega računa pa si plača delavec v dveh obrokih. Sindikat ima za pošiljanje delavcev v zdravilišča izdelano prioritetno listo. Upošteva pa vse prispele vloge in je doslej ugodil vsem delavcem, ki s‘o prosili za pomoč pri financiranju zdraviliškega okrevanja. Kot pravi predsednik Kli-matovnega sindikata, nameravajo tudi v prihodnje finančno pomagati delavcem, ki gredo na okrevanje v zdravilišče in si okrevanja ne morejo v celoti sami plačati. Ostali denar od članarin pa sindikat nameni za kulturo (obisk predstav v Mestnem gledališču). za šport (tenis na odprtem in v zaprtem igrišču, rekreacija delavcev v telovadnici Centra za slušno prizadeto mladino, pomoč pri nabavi opreme Kli-matove nogometne ekipe, ki zastopa delovno organizacijo v občinski sindikalni nogometni ligi). Lani je sindikat organiziral akcijo merjenja pritiska delavcem, sedaj pa medicinska sestra naše ambulante še vedno kontrolira 'ritisk tistim delavcem, ki imajo iritiskom težave. Delo Klimatovnega sindikata so tudi krvodajalske akcije, ki se jih letno ud.eleži okoli 5 do 10 odstotkov delavcev. Sindikat je letos poskrbel za družabno srečanje delavcev, ki so ga organizirali v Zajčji dobravi. Posebej je vredna pohvale gesta sindikata, da na vse prireditve družabnega značaja, povabi vse Klimatove upokojence, ki se z veseljem odzovejo povabilu. Zdaj, ko se leto približuje koncu, pa se sindikalisti že pripravljajo na svojo zaključno konferenco in na dedka Mraza. Klimatov sindikat se za vsako svojo akcijo posvetuje z vodstvom delovne organizacije, kjer vedno dobi podporo. Sodeluje pa tudi z drugimi IMP-jevimi sindikalnimi organizacijami na območju Vojkove. V zadnjem času se sindikat vključuje tudi v reorganizacijo delovne organizacije. V zvezi s tem mu je vodstvo že naložilo nekatere naloge. Ena glavnih nalog v zvezi z reorganizacijo je seznanjanje delavcev s potekom reorganizacije. Seveda pa se sindikat pripravlja tudi na svojo novo vlogo, kakršno si bo moral po novem nadeti in na nove naloge, ki ga čakajo v že kar bližnji prihodnosti. MARIJA PRIMC Silvestrovanje na Lošinju Počitniška skupnost letos prvič organizira SILVESTROVANJE V POČITNIŠKEM DOMU MA LOŠINJU: Dom bo odprt od 22. 12. 1989 (večerja) do 2. 1. 1990 (kosilo). CENA: polni penzion 20 DEM (srednji tečaj na dan plačila preračunan v dinarje). Otroci do desetega leta starosti 15 DEM. Silvestrski menu: 20 DEM. Gostom, ki bodo v domu štiri ali več polne dneve, silvestrskega menuja ne bo treba plačati. Načina plačila: najmanj 20% ob prijavi, 30% do odhoda, 50% do 15. 1. 1990. Prijave: do 15. decembra 1989 tov. Jožici Hren (tel. 061 314-957). Prijav brez plačila ne bomo upoštevali. Pohitite s prijavo, ker je število sedežev omejeno. Spoštovano uredništvo! Glede na dejstvo, da ste nas, bralce, že nekajkrat pozvali, naj sodelujemo s prispevki v časniku »GLASNIK« in glede na odziv, ki je bil podan s strani »IMP-jevke« (v septembrski številki glasila, št. 9, leto XXIII, str. 8), ki je predlagala novi rubriki (»SAJ NI RES... PA JE ali »KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI?»), sem tudi sam začel premišljevati o tem. Pri tem sem prišel na misel, da bi lahko uvedli tudi rubriko z možnimi naslovi (»ALI VESTE...«; »PO SVETU«; »ZANIMIVOSTI«; »EVROPA 92«; itd. Sam se najbolj ogrevam za prvi naslov »ALI VESTE...«, seveda pa naslov lahko tudi sami kreirate), ki bi obravnavala predvsem novitete in zanimivosti s tehničnega in tehnološkega področja po celem svetu, z ozirom na to, da je v SOZD-u IMP zaposlen predvsem tehnični kader, [(analiziral sem 9. številko IMP GLASNIKA, kjer sem ugotovil, da je ca. 88% prostora namenjeno strokovnim tekstom (reorganizacija; inovativnost; sejmi MONTREUS, IN-TERKLIMA, KMETIJSKI VINSKI SEJEM; predstavitev DO PRO-MONT, BLISK, MONTAŽA MARIBOR, KLIMA, LIVAR, itd.), ca 9% prostora je namenjeno planinstvu in ca. 3% prostora zabavi in razvedrilu (križanka, aforizmi)]. Zato sem tudi sam usmeril pozornost v tehnično smer, seveda pa so možne tudi rubrike iz drugih področij, kot so npr. bančništvo in finance, inovativnost, računalništvo, športne novice, planinstvo,- kultura, zu. in notranja politika, gospodarstvo, itd. Prilagam vam tekst, kako naj bi rubrika z naslovom »ALI VESTE...« izglodala. To rubriko sem si zamislil v stilu zgoščenega poročanja, kjer naj bi bil tekst dovolj kratek, dokaj izčrpen, jasen in zanimiv tudi za nestrokovnjake, skratka, udaren! V kolikor se vam predlog zdi koristen in zanimiv, mi to lahko sporočite. ALI VESTE... ...da je družba -Specita Physics izdelala prvi sistem za stereolitogra-fijo oz. tridimenzionalno »fotokopiranje«? Gre za poseben fotokopirni stroj, katerega kopija ni dvodimenzionalna slika, ampak tridimenzionalno telo. Naprava v nekaj urah ustvari modele predmetov, npr. strojnih delov. Laser z ultravijoličnim žarkom s fotopolimerizacijo strjuje posebno organsko tekočino. Posnetek predmeta oz. želeni model nastaja postopoma od spodaj navzgor na plošči, ki jo je mogoče vertikalno dvigati in spuščati. Sistem trenutno omogoča kopiranje predmetov s stranico do 250 mm in s toleranco do ene desetinke mm. Naprave bodo veseli predvsem v razvojnih projektivnih birojih, saj se bo čas od ideje do prodaje izdelka zmanjšal od dosedanjih nekaj tednov po klasični metodi na osem do štiriindvajset ur po novem postopku. ... da je japonska družba »Ky-ocera« razvila prototip avtomobila na solarni pogon, ki lahko doseže hitrost 63 km/h? Model »sev-1« je težak 162km, maks. hitrost pa doseže v borih 20 sekundah. Če poleg poli-kristalnih sicilijskih baterij uporablja tudi klasični akumulator, doseže novo vozilo celo 106 km/h. 1280 sončnih celic na strehi avtomobila izkorišča 15 odstotkov oddane sončne energije. Podobno vozilo »General Motors« dosega z gali-umarzenidskimi sončnimi baterijami 65km/h. Izdelava prototipa je stala 70670 ameriških dolarjev, na trgu pa bo naprodaj 1994. leta. ... da bosta ameriški družbi »Motorola« in tovarna elektronskih ur »Timex« leta 1991 začeli prodajati zapestne ure z lastnostmi brezžične radijske postaje. Ura bo služila predvsem kot naprava za brezžični klic osebja v velikih podjetjih in bolnišnicah. Zapestne ure, zasnovane na tehnologiji miniaturnih aparatov za brezžični klic, bodo delale na valovni dolžini obstoječe mreže relejev za brezžično klicanje z radijem okrog 32km. Tudi AT & T iz San Francisca! pripravlja z japonsko družbo »Hatoh! Seiko« podoben izdelek, ki bo na trgu začetek prihodnjega desetletja. AT & T trdi, da za razliko od podobnih aparatov uporablja tehnologijo, ki omogoča klicanje iz katerega koli dela sveta. ... da je nemška karoserijska firma ZENDER na frankfurtskem medna-^ rodnem avtomobilskem salonu predstavila vozilo fact 4 z avtomoilsko karoserijo iz ogljikovih vlaken, ki tehta le 55 kg in je sestavljena iz petih1 delov. Obenem upajo, da bodo z novincem fact 4 imeli več sreče kol s prejšnjim vision 3. Novinec je pravi I-cestni dirkalnik z dvema sedežema i°^ s sredinskim motorjem (sposojeni® ^ pri audiju V 8 in oplemenitenem p 18.10KP 108,744,500 57,746,500 13,600,000 1 8,247,485 53,022,019 8,999,549 I 4? 92 61 589 ; 19. IZ1P*» 253,274,000 132,472,910 34,300,000 : 31,721,946 !31|i65,813 16,685,118 ! 52 99 92 790 ! 19.11IKZ 140,000,000 70,000,000 2:,ooo.,oco : 3,111,791 58,106,916 5,366,898 1 42 83 15 1083 ' 19.12MARK 24,846,000 14,282,000 3,000,000- : 3,941,016 16,889,191 2,073,278 : 63 118 131 815 ' 19.13PB 51,600,000 22,500,000 5,700,000 : 11,563,253 22,175,400 2,533,123 ] 43 99 203 875 < 19.14JEHN0N 12,780,000 10,190,910 2,000,000 : «,793,732 13,278,47! 2,259,46! ! 104 130 240 586 ' 19.15ALCH 22,050,000 15,500,000 2,600,000 1 8,312,156 21,315,835 t, 450,358 1 97 13», 320 479 ' - CK 4,132,000- • 3,077,000 333,000 : 1,652,7-97 6i365,51? 1,168,610 ! 154 207 496 545 1 - SC 3,100,000 827,821 250,193 1 603,052 1,636,109 151,949 1 53 198 24; 1077 • - PD 1 ril C A/, 4 , i IU,VW - 1,015,000 :Op,000 : 361,75-: 1,409,480 286,041 ! 116 139 362 439 - IR- 3,30-2,904,28! ,752,583,031 377,524,683 : 534,0:3,7=6 2,20!,‘.92,23? 268,217,235 1 67 126 142 821 ' Naš portret vi- oV; lic ni- Pred Tiom še naporna pot do popolne ozdravitve iz- Tio je ena od tistih delovnih organizacij v sistemu IMP, ki se je ok nenehno srečevala z majhnimi vzponi in zatem še z večjimi padci. 'o- Glede na to, koliko je bilo tistih, ki so sedeli za krmilom te dokaj -e- 'najave barke, bi jo lahko imenovali celo za »kovačnico« direktorjev, po Vsi so namreč hitro prišli, prav tako so tudi odšli. Vse to se je at ponavljalo do lanskega leta, ko je Tio ob grozečem neurju zadel tudi na skalo. Možni sta bili dve rešitvi, ena v poskusu dviga barke izpod gladine in jo izvleči stran od skale, ali pa jo pustiti, da se potopi, skala pa ji pomaga še globje - v stečaj. Prevladala je prva rešitev, kajti na barki le ni bilo tako malo mornarjev, da bi jo prepustili nemili usodi. Hkrati je prevladala ocena, da je skelet te ladje ali kobilica, če hočete, le toliko zdrava, da bi se splačalo zunanjost pokrpati in v naslednji fazi celo obnoviti. Zato je bilo potrebno spet nemudoma Zamenjati krmo in krmarja in nastaviti nove častnike, ki so nujni za odrešitev ladje izpod gladine in so jo sposobni izvleči stran od čeri. Očitno je, da je posadki to uspelo. Posadka se je po preudarku odločila, če še naprej ostanem pri prispodobi, da eden od teh ostane glavni krmar. To je doletelo inž. Miloša Šturma, edinega domačina od tričlanske posadke. 53' :o. 'O' •el vi- ek ib-ie->li-so el; im 1°. v je Ze prej menedžer ;o-! ije Tovariš Šturm, znano nam je, da ste bili pred prihodom v Tio zaposleni v Iskri kot direktor razvoja. Kaj vas je privedlo do •ega, da ste v nekem smislu strokovno funkcijo zamenjali z menedžersko? )nl -Res je, da sem bil zaposlen >u. v Iskri od leta 1977 naprej z dveletno prekinitvijo. Ni pa povsem a„ res, da sem kot direktor razvoja -g) opravljal strokovno funkcijo. ne Tako je bilo na samem začetku, :je 'oda z rastjo organizacije je tudi „|0 to delovno mesto vse bolj postaji- jato menedžersko, kot pa stro-lv. kovno. Lahko rečem, da v zad-yj. "jem času to ni bilo več stroja kovno delo, ampak pretežno ,re vodstveno.« ’jja Zaposleni ste bili kljub vsemu ^ eni od »paradnih«, bolje re-4C reno dobro stoječih delovnih organizacij ne samo v Idrijski ob-čini, ampak tudi širše. Kaj je bilo sca tisto odločilno, da ste zagrizli oh v kislo jabolko Tia? Poleg prigo-na vaijanja občinskih struktur ste se aj yendarle morali odločiti sami, ° povrh vsega pa ste prišli v orga-\e. nizacijo, ki vam vsaj po strokovni plati ni povsem blizu, ma »Strinjam se z zadnjim delom ia-, Vaše ugotovitve, ko pravite, da si ;d- moj osnovni poklic in dejavnost ko Tia nista preveč blizu. Če se po-vrneva k prejšnji ugotovitvi, pa n le vidiva, da mi vodenje ni pov-coi sem tuje. Zdi se mi, da bo uspeš- nost sanacije Tia v prvi vrsti odvisna od vodenja in ne od moje osnovne strokovne usposobljenosti. Zato je bil morda Tio izziv, da se dokažem na področju vodenja.« Če izhajava iz vašega že več kot enoletnega dela v Tiu, prej sicer kot člana prisilne uprave, so verjetno ravno izkušnje, pridobljene v času ukrepa družbenega varstva, dovolj dobro izhodišče, da uspešno zaključite sanacijo in s sodelavci postavite Tio na trdne noge. Morda se najprej povrniva dobro leto nazaj. »Mislim, da ni potrebno, da bi se ozirala preveč nazaj, saj so bila objavljena poročila o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa v času trajanja ukrepa družbenega varstva. Na osnovi nove organiziranosti podjetja po programih smo uspeli razbiti dokajšnjo togost in neprilagodljivost podjetja. Ob tem smo tudi finančno in tržno sanirali firmo, medtem ko nas pomemben del sanacije šele čaka, če hočemo, da se postavimo na trdne noge.« Precej je bilo problemov tudi v sami proizvodnji, čeprav so strokovne ocene, da je program Tia kakovosten. Kako ste razrešili te probleme? »Ob že omenjeni programski organiziranosti smo dali največji poudarek racionalizaciji proizvodnje, izkoriščenosti delovnega časa, ki se je bistveno popravila in seveda kakovosti izdelkov, ki je ob tako močni konkurenci prvi pogoj za uspešnost na trgu. Pri organizaciji proizvodnje poskušamo z uvajanjem jaste time sistema, ki je naši proizvodnji skoraj pisan na kožo za razliko od kosovne proizvodnje. Za ta sistem je značilno usklajevanje zmogljivosti, prodaje in kakovosti. Popolna izvedba sistema je možna le z ustreznim kadrom in tehnologijo. Žal je oboje pri nas pomanjkljivo. Po drugi strani pa je lažje, ker je način proizvodnje dokaj prožen. Vse to moramo izkoristiti in spraviti v neke racionalne okvire. Glede na položaj na trgu smo prisiljeni racionalnega obnašanja na vseh ravneh od razvoja, konstrukcije in proizvodnje.« Kakšni pa so vaši cilji na razvojnem področju, kljub kadrovski šibkosti? »Nedvomno je nujno razvijati nove izdelke, tu smo naredili prve korake že v lanskem letu in prve rezultate prikazali na sejmu Interklime. Še zlasti velik interes med kupci sta vzbudila vari- abilna klimatizacija in ladijski program. Na drugi strani pa je potrebno dati še večji poudarek aplikativnemu razvoju, saj ugotavljamo, da so nekateri izdelki zaradi konstrukcije in porabe materiala dražji od konkurenčnih. Nedvomno nas v to sili že sam položaj na našem trgu, ki je za nas premajhen, zato se bomo morali usmeriti na tuja tržišča. Če nam bo vse to uspelo odpraviti bo boj na tujem trgu še zmeraj hud predvsem zaradi neusklajenih cenovnih razmerij med inputom in outputom, na input pa žal zaenkrat ne moremo vplivati. Kljub temu pa lahko zdravo perspektivo podjetja pričakujemo šele, ko bomo uspeli izvoziti vsaj polovico izdelkov.« Povrniva se h kadrovski politiki. Pred ukrepom so prevladovale ocene, da je delavcev preveč, hkrati ste se srečevali z izredno fluktuacijo strokovnega kadra? Kako boste dosegli vse zastavljene cilje, ki so po vaši oceni pogoj dolgoročne sanacije podjetja? Miloš Šturm Osebna izkaznica: Mož okrog štiridesetih. Po stroki diplomirani inženir elektrotehnike. Od leta 1977 do novembra leta 1988 zaposlen v Iskri v Idriji, razen dveh vmesnih let, ko je bil funkcionar. Nazadnje direktor razvoja v tej delovni organizaciji. Od novembra do konca septembra član začasnega kolegijskega po- V slovodnega organa v idrijskem Tiu. Od oktobra naprej direktor družbenega podjetja Tio Idrija. »Res je, da je strokovnega kadra premalo. Žal smo v takem okolju, kjer so razlike v osebnih dohodkih med posameznimi kolektivi izredno velike. Tako se je dogajalo, da so nam odhajali ljudje na manj strokovna dela, vendar za boljši osebni dohodek v druga okolja. Vse to se odraža tudi v proizvodnji, saj imamo premalo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi vse izdelke adekvatno pokrivali po strokovni plati. Toda kljub vsemu smo uspeli probleme razrešiti vsaj kratkoročno. Dolgoročno pa le upamo, da bomo probleme razrešili z aktivno štipendijsko politiko in selekcijskim zaposlovanjem pripravnikov. Z odpravo sektorske organiziranosti smo tudi globlje zarezali v samo organizacijo proizvodnje. Ukinili smo nekdanje skupinovodje, ki so bili na pol režijci in napol proizvodni delavci. Odločili smo se za zmanjšanje števila teh skupin in vodje posameznih skupin profesionalizirali in s tem zaostrili odgovornost teh ljudi. Ob profesionalizaciji skupinovodij, ki jih je bistveno manj, smo, kot sem povedal, zaostrili odgovornost, izboljšali delovno in tehnološko disciplino.« Nagrajevanje po delu Kako pa je z motivacijo zaposlenih? Res je sicer, da je že sam ukrep eden od motivacijskih faktorjev, vendar ne na dolgi rok, pa tudi glede na to kaj sva prej povedala o strokovnih kadrih-ste verjetno tudi tu kaj premaknili? »Neposredno po ukinitvi ukrepa družbenega varstva smo sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju. Ukinili smo opise del in nalog in se odločili za nagrajevanje po zahtevnosti opravljenega dela. Na istih izhodiščih je tudi strokovni kader. Upam, da bomo na ta način prišli do pozitivne selekcije in kakovostnejšega dela.« Trženje O trženju sva že nekaj rekla, kljub temu bi vas vprašal koliko drži teza, da ste v preteklosti bili premalo prisotni na domačem trgu? »V tem času smo obdelali domači trg in ugotovili, da možnosti prodaje še obstajajo, saj še zmeraj skorajda četrtina monterjev opremo uvaža. To je že eden od dokazov, da smo v preteklosti domači trg preslabo obdelali. Te napake sedaj odpravljamo. Kljub vsemu pa sem prepričan, da smo v sedanji velikosti preveliki za domače tržišče, zato se moramo še enkrat poudarjam, usmeriti na zunanja tržišča.« Že večkrat ste omenili zunanji trg, kakšni pa so že rezultati na tem trgu. In kako je s kooperacijami? »Kar se kooperacijskih poslov tiče, te normalno potekajo dalje. Po obsegu so se ti morda celo povečali. Prav tako smo že začeli z rednim izvozom v Italijo, poleg že utečenih izvoznih poslov. Večjih problemov z italijanskim partnerjem nismo imeli. Prav tako je bil zadovoljen s kakovostjo, razen tega se nam je uspelo držati dogovorjenih dobavnih rokov. Ta izvoz je za nas tudi cenovno zanimiv. Na koncu še vprašanje o reorganizaciji, vemo da sta se vi že reorganizirali v družbeno podjetje, kaj pa reorganizacija sistema? »Nekaj je gotovo, mislim, da ne bi smeli dopustiti, da sistem razpade. Kar se tiče samega koncepta nove organiziranosti pa imamo nekatere pomisleke. V prvi vrsti se mi zdi, da je potrebno ustvariti znotraj sistema zaupanje. S tem pa ni rečeno, da moramo odpraviti konkurenco, kajti ta je gibalo razvoja, zato me niti preveč ne moti če obstaja znotraj sistema. Mislim pa, da je precej nedorečenosti okrog matičnega podjetja. Ob tem niti ni motečih tistih razvpitih 51 odstotkov, kot to, da ni jasno kaj nam to podjetje ponuja. Zdi se mi, da bi se mi ustanovitelji, če že hočete, morali dogovoriti, kaj je tisto kar potrebujemo in v odnosu na naše potrebe bi morali vzpostaviti tržna pravila igre.« J. VOTEK Individualnost, samostojnost,posebnost in različnost ^Vodenje rol 10. 'pa Reorganizacijo .SOZD IMP V novo obliko organiziranosti bo med šli drugimi vsebinskimi spremembami prenesla tudi veliko večjo samostojnost in odgovornost delavcem na vodilnih mestih. Kot so dobri p delavci na pravih mestih osnova vsakega uspešnega poslovnega sistema, tako je k nam tudi prodrlo spoznanje iz razvitega sveta, da so *a uspeh podjetništva potrebni za najbolj odgovorna mesta strokovnjaki in celovite osebnosti. Pod pojmom celovite osebnosti razni avtorji navajajo predvsem intelektualne, emocionalne in značajske Poteze vodilnega (njegovo moralnost). Številni opisi značilnih potez osebnosti vodilnega so tako idealizirani, da se lahko vprašamo, ali kje *aki vodilni sploh obstajajo. I V prispevku se bomo omejili ! na določen vidik vodenja in 1 Poskušali v zvezi z njim razmejiti : določene poteze osebnosti vodil-! "ega. In sicer vodilnega kot stro-j kovnjaka za medosebne odnose. Med seboj in svojimi vodilnimi morajo vodilni pri vodenju vzdrževati določeno ravnotežje med bližino in razdaljo ali oddaljenostjo. To je eden od osnovnih pogojev, da odnos trajno vzdrži in da bo delo ustvarjalno in kvalitetno. Gre za vodjevo stimuliranje aktivnosti in za njegovo pasivnost, ki stabilizira in gre za zadovoljevanje potreb sodelavcev in za njegovo frustriranje, za zahteve po podobnosti in enotnosti, vendar tudi za dopuščanje različnosti. kar je brez dvoma ena temeljnih zahtev za vsakega uspešnega vodnega. Kar med drugim po-toeni, da bi moral vodilni dobro P°znati sebe in druge, da bi ,ahko vplival na vedenje drugih 'n 8a usmerjal k skupnim ciljem. Najprej ljudje j ,. Kot je znano mora vodilni (vo-, ja) v svojih, sodelavcih videti Judi, ne le strokovnjake za dolo- |en° delo, ali par delovnih rok. e več, vsak sodelavec mora ču- titi, da mu je potreben (vodji) zaradi njega samega, kot osebnosti, ne le zaradi dela, ki ga mora opraviti. Osredotočen mora biti na naloge in sodelavca in slednji ni samo servis, ampak tudi sodelavec v ožjem pomenu besede. Z njim mora formirati in vzdrževati neposredno direktne medosebne odnose in ne samo poklicne in funkcionalne. Za vzdušje humanosti in demokratičnosti je pri kvalitetnem vodenju to nujno. Očetje in sinovi Svojim sodelavcem mora vodja omogočiti -individualnost, določeno samostojnost, posebnost in različnost. Ne bi smel pozabiti, da je samo organizator in koordinator delovnega procesa v katerem sodelujejo različni samostojni posamezniki, ki niso objekti, temveč subjekti svojega lastnega razvoja. Četudi imajo drugi sodelavci često podzavestno potrebo po simbiozi in odvisnosti od njega, se ne sme spremeniti v »očeta«, ki vodi svoje nesamostojne »otroke« (Brajša). Sodelavci so individualisti, ki jim vodja ne vlada, ampak jih le koordinira, sicer ga bodo njegovi najboljši sodelavci zapustili. To se pogosto zgodi vodilnim, ki dušijo individualiza-cijski razvoj svojih sodelavcev. Ob dobrem (kvalitetnem) vodji sodelavci ostajajo, ker morajo (ker na primer nimajo druge možnosti). Med seboj in svojimi sodelavci morajo vodilni pri vodenju vzdrževati določeno ravnotežje med bližino in razdaljo ali oddaljenostjo. To je eden osnovnih pogojev, da odnos trajno vzdrži in da bo delo ustvarjalno in kvalitetno. Gre za vodjevo stimuliranje aktivnosti in za njegovo pasivnost, ki stabilizira in gre za zadovoljevanje potreb sodelavca in za njegovo frustriranje, za zahteve po podobnosti in enotnosti, vendar tudi za dopuščanje različnosti. Prevelika bližina med vodjem in sodelavci, kot prevelika razdalja škodi vodenju in procesu dela. zato ker tak odnos na daljši čas ne omogoča potrebnega udobja. Vodilni naj bi tako udobneje zagotavljal in bil na primer sposoben prepoznati koliko od svojih sodelavcev lahko zahteva, kdaj pa mora popustiti. V to udobje odnosov sodi tudi to, da vodilni ohranja jasne meje med seboj in svojimi sodelavci. V tem smislu, da se meje ne spremene v nepopusten visok zid, niti, da po drugi strani meje niso povsem zabrisane in spremenjene v simbistično medsebojno odvisnost. Konfrontacija in konflikt Dovoljenje konfrontacije in konflikta je tudi pogoj kvalitetnega vodenja. Nasprotje od tega je prikrivanje, potiskanje, obračanje pozornosti drugam, obtoževanje sodelavcev ali racionaliziranje. Vodilni naj bi se izogibal lažne enotnosti in strinjanja. Običajno je slab kolektiv tisti, kjer se ne pojavljajo konfrontacije in konflikti in obratno. Vodilni bi se moral aktivno kon- frontirati in izpostavljati konfliktu, vendar pri tem pomagati, da se konflikt primerno (v skladu z resničnostjo) razreši. Tabu teme Sodelavcem vodja dovoljuje verbaliziranje tistega, kar doživljajo. V nasprotnem primeru se vedno bolj oddaljuje od realnosti in postaja vodja nečemu, kar vedno manj obstaja. Pride do izogibanja srečanju z resničnostjo, ker je to tabu tema, o kateri se ne govori. Z izrivanjem in potiskanjem dejansko doživlje-nega prihaja do napetosti in nezadovoljstva in do razvoja razdražljivosti, nestrpnega ozračja v katerem se težko koncentrirano dela. Negotov in nesposoben vodilni se boji srečanja s stvarnostjo, ki jo ima v sebi in okoli sebe. Zato ima zanj verbaliziranje dejansko doživljenega ogrožujoč pomen. V odnosu do sodelavcev mora biti vodja izmenično aktiven in pasiven, mora govoriti in mora biti sposoben poslušati, mora biti tisti, ki mnogo ve in zna in tudi tisti, ki marsikaj še ne ve in še ne zna. V bistvu mora svoje dajanje dopolnjevati s stalnim sprejemanjem. Ustvaijalnost - inovativnost Vsem sodelavcem mora vodja omogočiti doživljanje enakovrednosti lastne osebnosti. To je seveda tudi nujen pogoj demokratičnega vodenja. Realiziranje odločitev je odvisna od doživljanja vrednosti lastne osebnosti tistih, ki pri tem sodelujejo. Najbrž se redkokateri vodja zaveda kako pomembna spodbuda je to za ustvarjalno angažiranje (inovativnost). Obratne učinke do- sega vodja, ki združuje svoj položaj z razvrednotenjem in omalovaževanjem svojih sodelavcev. Znano je, da mora vodilni (vodja) v svojih sodelavcih videti ljudi, ne le strokovnjake za določeno delo, ali par delovnih rok. Še več vsak sodelavec mora čutiti, da mu je potreben (vodji) zaradi njega samega kot osebnosti, ne le zaradi dela, ki ga mora opraviti. Moč položaja Sposobnost za timsko sodelovanje in vodenje skupaj z drugimi je v normalnih pogojih neprimerno bolj učinkovito, kot če zna vodja delati le sam. V tem primeru obstaja velika možnost, da je vodenje nedemokratično - avtokratsko in le navzven kaže formalno fasado demokracije. Za njo pa v resnici stoji »močan« vodja - posameznik. Tako individualno vodenje je naporno, kar se lahko obdrži samo z močjo položaja, izsiljevanjem in manipulacijami. In na daljši rok ne daje dobrih rezultatov. V najtesnejši zvezi z kvalitet- nimi medosebnimi odnosi in sodelovanjem z drugimi je tudi učinkovita komunikacija vodilnega, zato bi moral biti vodilni strokovnjak tudi za to področje, ki se je razvilo iz socialne psihologije. Naj za zaključek navedemo, da po empiričnih podatkih vodilni delavci komunicirajo kar 70 odstotkov svojega delovnega časa. Od tega 45 odstotkov poslušajo, 30 odstotkov govorijo, 16 odstotkov berejo in 9 odstotkov pišejo. (Podatek je iz gradiva: Komuniciranje Za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, Brdo 1987). mag. EMIL SMREKAR Popravek V oktobrski številki Glasnika je v članku z naslovom Las Vegas prišlo do neljube pomote pri imenovanju kratice HIT. Pomotoma smo namreč zapisali hoteli industrija turizem, pravilno pa bi moralo biti Hoteli, igralnica in turizem, za neljubo pomoto se vsem prizadetim opravičujemo. 1 OBRATNA AMBULANTA Cepite se proti gripi Zavod za zdravstveno varstvo SR Slovenije je razposlal po zdravstvenih organizacijah in ambulantah okrožnico o cepljenju proti influenci. Cena cepiva in točke za storitve za dvakratno cepljenje znaša 470.000 dinaijev. Cena se bo spreminjala skladno s spremembami cene cepiva in vrednosti točke. Ker je cepljenje neobvezno, mora stroške cepljenja poravnati vsak posameznik sam, ali pa delovna organizacija. Cepljenje bo opravljala tudi naša obratna ambulanta. Za cepljenje se je potrebno predhodno naročiti. dr. IRENA KRŽIŠNIK Pretvorniki in SATV ter CATV O teh dveh programih smo se v zadnjem času dovolj podrobno razpisali, tako bomo povezali le nekatere osnovne ugotovitve s sejma. Pri pretvornikih nič novega. bi lahko rekli. Novo je to. da se Telekomu v sodelovanju s Siemensom odpira novo tržišče v Italiji, saj bodo nastopili s pretvorniki na sejmu v Milanu. Čeprav je Siemens v preteklosti program pretvornikov začel opuščati, je glede na trende na trgu postal za tega Telekomovega partnerja program ponovno zanimiv. To pa odpira možnosti tesnejšega sodelovanja z omenjenim partnerjem. Sam .sejem elektronika pa je priložnost za tesnejše sodelovanje z domačim trgom in ugotavljanje potreb po tovrstni opremi v jugoslovanskih RTV centrih. V tem času so od-premili 5 kw UHF pretvornik za televizijo Zagreb. Razstavljali so še 150 W tranzistorski UHF pretvornik in 2 krat 50 W pretvornik s preklopno avtomatiko. Po ugotovitvah strokovnjakov Telekoma je sejem elektronike omejen na domače kupce, medtem ko se je za mednarodno potrjevanje nujno potrebno pojavljati na tujih specializiranih sejmih. Nedvomno je povsem specifična predstavitev sprejemnih in razdelilnih postaj za kabelsko in satelitsko televizijo. Že drugo leto so v živo demonstrirali prenos satelitskega signala. Preko glavne postaje so sprejemali in obdelovali 6 sistemov iz satelita Astra. Zanje so poleg poslovnežev pokazali izredno zanimanje SEJEM ELEKTRONIKE Hotelska signalizacija Se ena »fešta« je za nami. Mislim na sejem elektronike namreč , ah da, že poldrugi mesec je minil od tega. »Fešta« ga ne imenujem tja v tri dni. Zdi se mi, da je povzel nekatere bistvene značilnosti vinskega sejma iz preteklosti. Le-temu se je letos uspelo otresti odvečnega balasta. Pri elektroniki pa ravno nasprotno - nanjo se je nateklo čuda razstavljalcev. Elektronika je resnici na ljubo ena najbolj propulzivnih dejavnosti sodobnega časa, vendar se mi vseeno zastavlja vprašanje, če je vse, kar je moč videti, zares elektronika. Je, kakor je, ocene o tem naj dajo strokovnjaki. Če dogajanje povežemo z obiskom, razen zadnjih dveh dni, ko so ga obiskali šolarji, sam sejem lahko različno interpretiramo. Toda to ni naš namen. Jasno je nekaj - sejem kot tak ni profiliran, oziroma je njegov profil preširok, gledano tudi skozi očala pojma elektronika. Tega so se navsezadnje zavedli tudi organizatorji. Imenovanje programskega sveta sejma lahko povežemo z njihovim zavedanjem ali potrebo po profiliranju sejma, ali pa tudi ne. Počakajmo naslednjih enajst mesecev, pa bomo videli. IMP Jasno je, da ni v središču našega zanimanja sejem elektronike kot celote, ampak predstavitev IMP-ja na tem sejmu. Predstavila sta se, kot že vrsto let doslej, Telekom in Avtomatika. Kljub temu, da smo se že v uvodu spotaknili v sam sejem, ostanimo še naprej v tem okviru uvoda in se dotaknimo predstavitve IMP-ja. Res je sicer, da leta razstavlja še zmeraj na svojem standardnem prostoru, ki je dobro lociran. Vse ostalo, kar lahko srečamo na tem prostoru, pa je še kar naprej pripravljeno po enem in istem kopitu preteklih let. Skratka, ostaja še naprej dokaj preživeta forma nastopa, ki ga identificirajo steklene vitrine, v katerih se nahaja nekaj »od boga« danega in svetega, navadnemu smrtniku nedostopnega. Preprosteje povedano, kot da bi ponujali prepovedane sadeže, ne pa blaga, namenjenega ljudem. Edina oprijemljiva zadeva je morda le delovanje kabelskega sistema v živo. Kot kaže, smo spet pri vzroku in posledici hkrati, ki preprosto plešeta svoj ples v začaranem krogu. Spremljevalec letošnjih sejemskih prireditev lahko ugotovi, da nobena od omenjenih organizacij ni predstavila kakšnih posebnih novosti, ampak že več ali manj razstavljene stvari, ki smo jih že lahko videli ali o njih poročali. Temu je pritrdil tudi inž. Ivan Resnik, direktor razvoja v Telekomu, ki je povedal, da sejem nasploh ni izstopal po novostih. Tudi Telekom ni predstavil novosti v smislu nekega no- vega izdelka. Predstavil pa je novosti, ki sojih ustvarili ali razvili v posameznih razvojnih nalogah. Predstavitev Telekoma je pomenila predstavitev kontinuitete razvojnega dela, katerega posledica je stalno izpopolnjevanje njihovih izdelkov, oziroma siste- Signalizacija Brez dvoma je največ novega v telekomu na področju signalizacije. Tisti, ki vam seže spomin dobro leto nazaj, se boste spomnili, da je takrat Telekom predstavil sistem bolnišnične signalizacije. Letos pa je to bil sistem hotelske signalizacije. Na prvi pogled ni bistvene razlike med tistim, kar so s tega področja predstavili v preteklosti in predstavljenim letošnjim sistemom. Kljub vsemu je moč govoriti o novem sistemu, saj gre za povezavo klasičnega sistema z računalnikom, nam je razložil tov. Poljanec, vodja projekta. »Mi smo v tem sistemu povezali računalnik z že obstoječim klasičnim elektronskim delom signalizacije. To povečuje zmogljivost sistema v smislu večjega pretoka informacij, večje preglednosti in popolnega nadzora hotela, za katere je sistem razvit. Skratka, sistem povezuje sobo, gosta in recepcijo. S pomočjo računalnika ima receptor vpogled na celotno dogajanje v sobi. Poleg tega pa ima sistem še vedno veliko prednosti, s pomočjo računalnika smo namreč zamenjali dosedanji sistem t. i. oken, ki je bil nepregleden. Okna smo zamenjali z ustreznimi menuji na računalniku, kjer se vidijo vsa okna. Poleg tega smo z računal- Dali so še deset ponudb. Po ocenah Telekomovih strokovnjakov je tržno izredno zanimiv, saj na domačem trgu nimajo prave konkurence, razen tega pa je tudi izvozno zanimiv. Po njihovih ocenah bo moral sistem doseči svoj tržni vzpon v naslednjih dveh letih. Poleg sodobnih tehnoloških rešitev je sistem sodobno oblikovan, tako da tudi po tej plati ne zaostaja za izsledki iz razvitega sveta. In nekaj, kar še velja poudariti, do sejma jim je uspelo pripraviti tudi kakovostno dokumentacijo za trženje, kar v preteklosti ni bila ravno njihova odlika. »Kot nov izdelek smo predstavili govorno zvezo med pacien- Hotelska signalizacija nikom koncentrirali signale, kar je bistveno zmanjšalo žičenje,« predstavlja.sistem vodja projekta tov. Poljanec. Sam sistem je vzbudil dokajšnje zanimanje že na samem sejmu. Med drugim so sklenili eno izvozno pogodbo s partnerji iz Sovjetske zveze. Predstavitev avtomatikinih sistemov tom in sestro pri bolnišnični signalizaciji«, nam je povedal Marjan Žagar. Poleg tega so uvedli tehnološko spremembo, saj sedaj namesto klasične tipkovnice uporabljajo folijsko tipkovnico, ki jo je lažje čistiti in dezinfici-rati. K temu dodajmo še projektne kataloge, ki so jih pripravili na računalniku. Sicer se osnova signalizacijskih naprav od lanskega leta ni bistveno spremenila, več ali manj pa so vsi izdelki dopolnjeni. Poleg bolnišnične signalizacije so še predstavili hišne govorilne naprave za večstanovanjske hiše. Na tem področju pričakujejo nekaj ostrejšo konkurenco, ker je uvoz naprav in komponent sproščen. Kljub vsemu pa sledijo razvojnim trendom na tem področju in bodo v naslednjem letu že predstavili naprave s slušalkami, ki se v razvitem svetu vse bolj uveljavljajo. Oddajniki in pretvorniki Eden od IMP-jevih stereotipe' tudi številni drugi obiskoval1 sejma. Poleg ostale opreme sj razstavili lasten tv modulator, tj katerega je bilo v profesionalni* krogih izredno zanimanje. Proi1 vodnja teh modulatorjev bo stč kla predvidoma do konca letaj Nedvomno se je ponovno pok* zalo, da Telekom v razvoju sl stema prednjači pred konkn renco, žal pa so, kot sami ug0. tavljajo, premalo tržno a g1 , „ . A sivni, da bi te prednosti tudi trgu plasirali. Konkurenca pa 'f ravno na tem področju izredn1’ agresivna, čeprav je opaziti P*1 nekaterih celo nazadovanje P*1 razvoju. Zaključimo lahko: sejem bil j1 živ. O tem, kaj bo koristne?1 prinesel, pa »živi bodimo. P] bomo videli«. O Avtomatih zdaj že Arisu, pa v naslednji Št' vilki. J. VOTE* CATV in SATV sistemi SPOZNANJA Uvajanje novega proizvoda na trg IMP DO KLIMA MONTAŽA je pred letom dni še razmišljala o poslovni odločitvi nakupa znanja pri tuji firmi. Po desetih mesecih pa IMP DO KM že montira na objektu prve proizvode iz novega proizvodnega programa ODSESOVALNIH VARČEVALNIH NAP in STROPOV. V Ljubljani bomo v kratkem dobili dva nova objekta, kjer bo mogoče preveriti trditve naših strokovnjakov na področju prezračevanja kuhinj in podobnih tehnoloških prostorov. Tretji objekt kjer bodo montirani proizvodi iz omenjenega proizvodnega programa, pa je Bolnišnica v Izoli. V novem gostinskem izobraževalnem centru na Fužinah je montirana prva varčevalna odse-sovalna napa, ki jo je izdelala Klima montaža. Prednosti takšne nape so številne. Glavna prednost pa je varčevanje z energijo potrebno za ogrevanje zraka. S takšno napravo privarčujemo do 80 odstotkov energije. Zrak, ki ga iz kuhinje odvedemo, nadomestimo le z 20 odstotki ogrevanega zraka. Ostalih 80 odstotkov zraka pa neogre-tega dovedemo direktno v varčevalno napo. V primeru, ko je obremenitev kuhinje zelo velika (v kuhinji je polno onesnaževalcev zraka; termičnih blokov, fritez. pomivalnih strojev...) pa naši strokovnjaki priporočajo varčevalni od-sesovalni strop. Namesto številnih nap, ki bi jih v takem primeru potrebovali, nam Strop omogoča izvesti tudi zaželjeno estetiko prostora kjer pripravljamo hrano. Takšna rešitev z varčevalnim odsesovalnim stropom bo izvedena v novem FAST FOOD-u. ki bo začel obratovati v Ljubljani v stavbi Doma upokojencev na Poljanah po Novem letu. Naslednji mesec bo KM dobavila in zmontirala 7 običajnih in eno varčevalno napo na objektu Bolnišnica Izola. Za začetek, kar ugodni rezultati! Pri uvajanju novega proizvoda na trg pa smo naleteli na nekaj zanimivosti. Naj omenimo le dve. Prvo zanimivost je pokazal izračun upravičenosti vgradnje varčevalne nape na objektu Bolnišnica Izola. Za presojo naložbe smo uporabili enostavno statično metodo amortiziranja naložbe. Ob upoštevanju klimatskih pogojev naše Obale, časa obratovanja kuhinje itd. smo z izračunom dobili, da se naložba (razlika naložbe v varčevalno in običajno napo) povrne že v 3,17 letih. Ob upoštevanju, da je življenjska doba takšne naprave 15 let. je takšna naložba prepričljivo ugodna. Tu so. seveda še druge' prednosti varčevalne nape. Med pomembnimi so vsekakor ugodnejši bivalni pogoji zaposlenih v kuhinji. Tako neprijeten spremljevalec prezračevanja, prepih, je močno zmanjšan. Druga zanimivost ki je vredna omembe, pa je nastala na področju Marketinga. Prvotno načrtovana pot uvajanja novega iz-■ delka na trg preko proizvajalcev gospodinjske opreme (IGO. Ko-vinostroj...), se je pokazala za nezadovoljivo. Razlog je povsem preprost. Pokazalo se je. kot že velikokrat; da tisti, ki reže torto, sebi nameni največji kos. Podobno so se obnašali proizvajalci gostinske opreme, ki so v naših izdelkih videli nevarnost zmanjšanja njihovega kosa torte. Ceh obstoječih proizvajalcev gostinske opreme in privatnih izdelovalcev nap je torej v izdelkih KM videl grožnjo krapom, ki se valjajo v mulju tulmuna osvojenih pozicij na trgu. Poiskali smo drugo pot, ki se je izkazala za boljšo. Z argumenti. ki jih nudi naš program smo seznanili projektante. Danes lahko trdimo, da imamo ravno v našem TOZD-u PB največ inovativnih projektantov, ki so predlagani izdelek preučili in sprejeli. Veseli smo nad ugotovitvijo. da ravno v našem TOZD-u PB prednačijo ustvarjalni projektanti. ki niso usmerjeni k rutinskem projektiranju, hlastanju enodnevnega dobička. Podobno je tudi v P. B. LIZ Škofja Loka, kjer smo naleteli na največ posluha ravno pri projektantu. ki je bil lani proglašen za inovatorja leta. Prvi objekti so torej že za nami. JANEZ GRUBAR PROMONT Oživljanje proizvodnje O vse večji usmerjenosti montažnih organizacij v proizvodnjo ne kaže izgubljati besed. Povemo lahko le to, da so v tej usmeritvi prišle različno daleč. V Promontu prav tako ne moremo govoriti o proizvodni dejavnosti kot novosti. Saj poteka proizvodno delo za potrebe montaže, pa tudi izdelovanje posameznih izdelkov že nekaj časa. Nenazadnje je dokaz temu, da s proizvodnjo mislijo zares, ustanovitev razvojnega oddelka, ki deluje že nekaj časa. Res je, da le-ta ni strogo »proizvodno« naravnan, ampak je mnoge širše zasnovan. Kljub vsemu, pa je bistvenega pomena za razvoj proizvodne dejavnosti, kot povsem samostojne dejavnosti. Reorganizacija Poleg povedanega bo imela velik vpliv na oživitev in razširitev proizvodnje sama reorganizacija Promonta. Po besedah Janeza Šosteriča, sedaj vodje priz-vodnje, se Promont ne bo formalno reorganiziral v skladu z novo zakonodajo. Postal bo družbeno podjetje, znotraj katerega pa naj bi se organizirale posamezne ekonomske enote, kar naj bi vplivalo na večjo učinkovitost celotne delovne organizacije, hkrati pa bo moč primerjati dejansko uspešnost posameznih dejavnosti znotraj delovne organizacije. Novost je, da so vodje enot zadolženi za uspešnost posameznih enot na vseh ravneh. Razen tega je vse bolj opazno zmanjševanje naložbenih del, ki je hitrejše od zmanjševanja zmogljivosti, vse to naj bi bilo po besedah Janeza Šosteriča tisti pozitivni vzvod, da bi proizvodnja dejansko zaživela. Ob tem je sicer poudaril, da njihov cilj ni visokoserijska proizvodnja, ampak bodo težili k čimvečji prilagodljivosti tako same proizvodnje potrebam trga, kot tudi prilagajanja in možnosti prehoda delavcev iz ene dejavnosti v drugo. Cilj - rast proizvodnega deleža v profitu Na vprašanje, kje je meja pri ustvarjanju dohodka, ki naj bi jo dosegli s proizvodnjo, je odgovoril, da bi po njegovi oceni proizvodnja v nekaj letih ob normalnem razvoju in prostorskih možnostih lahko ustvarila okrog 40 odstotkov dohodka, kar naj bi bil optimum. Sicer pa so v Promontu ob že obstoječih izdelkih in investicijski opremi, ki so jo razvili sami (npr. ekološki program), usmerjeni v iskanje novih programov in proizvodnih kooperacij zaenkrat na domačem trgu, usmerili pa se bodo tudi na zunanjega. Prva kooperacija V okviru te usmeritve so skl? . nili že prvi posel z novogoriški11* t Vozili, za katere so začeli izdej' j vati posode za hidravlično olj6 j Pogovori tečejo tudi z anho' [ skim Salonitom, ki zamenjuje*2’ j de lavo cementno azbestnih ce' s poliestrskimi, za katere najr t posamezne fazonsk1 izdelovali komade. Povrnimo se še k izdelkom, * so jih in jih še izdelujejo, od $ zonskih kosov, potem cevne e*f mente kot so: reducirni kosi, 'a rilni nastavek, sidrna prirobni6: in izolacijski kosi. K opreP1 z ekološkega programa om6 nimo še dimnike. Ponovno J* oživila izdelava posameznih ej6 mentov za plin, predvsem za ni? kotlačne plinske razvode. /išia raven J hi Bojazni, da prizvodnja ne 1 ila učinkovita, po mnenju A eza Šosteriča ni, kajti v sam roizvodnji so še velike rezerv6 zkoriščanje teh rezerv pa 1 veliki meri odvisno od sanj asedenosti. Po njegovih pred' levanjih so vse možnosti, da ezerve izkoristijo. V prvi vP nisli na reorganizacijo delavni n specializacijo proizvodnje P losameznih fazah izdelave. >i jih približalo skupinski pr°' 'odnji, kar bi bil po sami nara’ lanosti proizvodnje optimul; h-ihranki so možni tudi v r travi. Te se tudi že kažejo s niranjem in delovanjem oddel :a konstrukcijo in tehnološke® tddelka, potrebno bo še v6^ ingažiranje operativne in tein1 oške priprave dela. V tem lutku so sicerr prisotna precej, ija nihanja polne zaposlen^ /endar so to problemi preh° lega značaja. __ ENERGETSKI PRIHRANKI Ogrevanje in prezračevanje perutninskega hleva Ena od programskih usmeritev v preteklosti v Montaži Maribor je bilo tudi kmetijstvo, bolje rečeno proizvodnja in montaža opreme za potrebe kmetijstva. Zatem ni bilo posebej spodbudnih informacij o kakršnem koli razvojnem delu na tem področju. Kljub vsemu smo pred kratkim ugotovili, da temu le ni bilo tako. Mariborski razvojniki So namreč uspešno pripeljali h koncu razvojno nalogo o energetski racionalizaciji pri toplozračnem ogrevanju perutninskega hleva. Sistem je bil razvit v sodelovanju z Višjo agronomsko šolo iz Maribora in Perutnino Ptuj. Trikratni prihranek energije V tem času preizkušajo nov sistem energetske racionalizacije na pilotni napravi na Višji agronomski šoli, nam je povedal vodja projekta inž. Darko Ajster. Znano je, da industrijski način reje perutnine terja določene mi-kroklimatske pogoje. Dosedaj so rejci perutnine ta problem razreševali na različne načine. Vendar je energija postala ena od pomembnih postavk pri vzreji perutnine. To, pa tudi dokaj neugodni mikroklimatski pogoji za vzrejo perutnine so bili povod za razvoj novega sistema. Sistem Prezračevalnih naprav je bil razvit v Montaži, pri razvoju sistema po biološki plati sta iz Višje agronomske šole sodelovala dr. Nada Zorko in mag. Marko Volk, iz Perutnine pa mag. Jože Nemec. Kot zunanje Sodelavce so pritegnili še velenjsko firmo Konzalt, ki sodeluje z računalniškim hardvvarom in softvvarrom. Vzreja perutnine poteka v dveh fazah: začetni in redni. Za začetno fazo je potrebna relativno visoka temperatura prodora in sicer do 35 stopinj C in 60 do 65 odstotna vlažnost Zraka. Pri redni fazi vzreje pa je potrebna temperatura prostora 18 stopinj in največ 65 odstotna relativna vlažnost zraka. V začetni fazi vzreje je potreben manjši prostor. Skratka, perutninski hlevi so pregrajeni na lokalne prostore. V dosedanjem načinu vzreje so rejci poleg ogrevanja prostorov uporabljali tudi močna sevalna telesa, ponavadi žarnice, da so dosegali zahtevano temperaturo. V redni fazi pa so hleve ogrevali oziroma, jih hladili, odvisno pač od zunanje tempera-ture zraka. Vendar so bile te rešitve dokaj neugodne za vzrejo piščancev, kajti izpostavljeni so bili prevelikim nihanjem, kar se je negativno odražalo tako pri porabi hrane, času vzreje, kot. tudi odpornosti perutnine. Nov sistem: varčen in udoben Tudi v novem sistemu so v začetni fazi reje montirani lokalni prostori iz izolacijske snovi, vendar sedaj v ta prostor dovajajo obtočni zrak, ki je po potrebi dogrevan, kakovost mikroklime pa kontrolirajo s tipali. Pri uravnavanju mikroklime upoštevajo oddajanje toplote in vlage živali ter razvoj plinov iz iztrebkov, ki so onesnaževalci zraka, upoštevajo pa tudi ustvarjanje lebdečega puha. To zahteva, odvisno pač od faze razvoja, tudi prezračevanje prostora. »Na ta način smo dosegli dva cilja. Optimalno smo izkoristili energijo, po biološki plati pa je cela vrsta prednosti. Okolje smo bistveno izboljšali in ga približali naravnemu. To pa pomeni, da so živali bistveno manj izpostavljene boleznim, zmanjšala se je poraba hrane in poraba medika-mentov. Kljub zmanjšani porabi medikamentov se je zaradi spremembe mikroklime bistveno zmanjšala smrtnost piščancev. Če se povrnem k energiji, moram povedati, da se je poraba lete ob predpostavki, da je objekt gradbeno dobro izoliran, zmanjšala za trikrat. Drugače so prihranki nekoliko manjši. Sicer pa nam to dokazujejo tudi testi mikroklime,« pravi inž. Darko Ajster. Dosedaj so sistem preizkusili s klasičnimi regulacijskimi tipali. Zaradi zahtevnosti upravljanja, pa tudi zaradi večjih sprememb v sistemu, kot sq jih pričakovali, so se odločili za računalniško krmiljenje sistema, ki je bistveno lažje za uporabnika, hkrati pa mu računalnik ponuja več možnosti za spremljanje ostalih dogajanj v hlevu. Krmilni sistem zagotavlja avtomatsko vzdrževanje mikroklime hleva v okviru nastavljenih parametrov. Vgrajevanje pri rejcih V času našega obiska so krmiljen sistem preizkušali na pilotni napravi. Po besedah Darka Aj-stra in tehničnega direktorja Borisa Firma bo prehod iz klasičnega na računalniško vodenje trajal približno 14 dni. teden dni je predvidenih za meritve in preverjanje mikroklime, v praksi naj bi trajalo približno tri tedne. Po opravljenih preizkusih na pilotni napravi pa bodo začeli s sa- nacijo farm pri rejcih. Perutnina je namreč trdno odločena za sanacijo svojih farm in farm svojih kooperantov. Vemo, da so »farmerji« bili odvisni od različnih virov energije od trdih, tekočih in celo plina. Toda za sistem to ni ovira, saj je prilagodljiv kakršnemu koli viru energije, ker ima vgrajene toplotne izmenjevalce. V Montaži pravijo, da problemov s trženjem ne bi smelo biti, čeprav v tem trenutno še ne razpolagajo s podatki o ceni sistema. Po besedah naših sogovornikov pa je cena v veliki meri odvisna od gradbenega stanja objekta. Vsekakor pa se naložba povrne v izredno kratkem času. To nam dokazujejo že podatki, ki so preverjeni, čeprav niso še povsem natanko izračunani in sicer trikratno zmanjšanje porabe energije, manjša količina hrane, skrajšan čas prireje, in manjša smrtnost so dovolj zgovorni argumenti o povečani ekonomičnosti prireje, stroški pa se hitro povrnejo. Ob tem seveda ne gre zanemariti še enega dejstva, recimo mu ekološko. S spremembo pogojev prireje so se približali naravnemu ambientu in s tem povečali odpornost perutnine, kar je še en prispevek k zdravi pridelavi hrane. Ne gre prezreti, da antibiotiki, ki se mešajo med hrano pri intenzivni reji, postajajo vse bolj problematični tudi za zdravje ljudi. To pa je vsekakor eden od najmočnejših argumentov, ki bo odigral pomembno vlogo pri trženju sistema. Sistem so strokovnjaki Montaže predstavili tudi na Climi 2000 in na Interklimi. Kot je povedal Boris Firm, je vzbudil izredno zanimanje proizvajalcev vseh vrst perutninskega mesa. Po njegovi oceni so tržne možnosti sistema izredne. Darko Ajster pa ne izključuje tudi možnosti izvoza, saj kot pravi, se je pred kratkim mudil na avstrijskem Štajerskem in si ogledal nekaj farm, vendar sistem pri njih ni razvit tako daleč, kot so ga razvili oni. Ni računalniško krmiljen. Z razvojem sistema bodo še nadaljevali. Naslednji cilj, ki so si ga zadali, je namreč iskanje samega energetskega vira, ki bi bil najbolj uspešen, bolje rečeno, najbolj primeren. Boris Firm nam je še omenil, da jim je sedaj kar žal, ker so opustili razvoj peči na odpadno steljo, ki so ga začeli pred petimi ali šestimi leti skupaj s strokovnjaki iz TVT Boris Kidrič iz Maribora. J. VOTEK TEHNOMONT Dina na Krku Tehnomont je pred kratkim zaključil enega svojih večjih poslov v letošnjem letu, tako ga vsaj ocenjujeta ing. Andrej Češnovar in inž. Marjan Savič, v petrokemičnem kompleksu DINE na otoku Krku. Postavili so dva nova toplotna izmenjevalca za hlajenje tehnološke vode z morsko vodo. Posel je, kot sta nam povedala naša sogovornika, pridobil tozd Marketing, Tehnomont pa je prevzel izvedbo celotnega posla. V Dini so že prej uporabljali podoben sistem za hlajenje tehnološke vode, vendar z izmenjavale! toplote, ki jih je izdelal Alfa Laval. Zaradi razširitve zmogljivosti so se v Dini odločili za razširitev sistema, v prvi fazi za še dva dodatna toplotna izmenjevalca. Celoten sistem je projektiran za deset izmenjevalcev oziroma hladilnikov tehnološke vode. Tehnološka zahtevnost »Nedvomno, je bil ta posel v inženiring izvedbi za nas svojevrsten izziv. Čeprav se ukvarjamo s procesno industrijo, smo le pretežno prisotni v živilsko predelovalni industriji, bistveno manj pa v kemični industriji. Zato je uspešno zaključen posel v Dini in zanesljivo delovanje sistema, za nas prav gotovo uspeh. Ob tem moram povedati, da ne gre za izredno zahteven sistem. To pa v prvi vrsti pogujuje sama mikroklima, ki je morska, saj je sistem postavljen neposredno ob morski obali. Nadalje se uporablja za hlajenje morska voda. Ravno zaradi prej omenjene mikroklime je bilo potrebno vse dele sistema dobro zaščititi. Glede na to, da se uporablja za hlajenje morska voda, so plošče v izmenjevalcih izdelane iz ti-tana. Za hlajenje se neposredno uporablja voda iz morja, to pa pomeni, da se v sistemu nabirajo alge in školjke, ki jih je potrebno odstranjevati, če hočemo ohraniti zanesljivost delovanja sistema in normalno dobo delovanja. Zaradi nabiranja školjk in alg, je sistem potrebno, kot sem že omenil, sproti izpirati. Problem je rešen po t. i. Black fla-sing sistemu, to pomeni, da voda v enem tokokrogu hladi, zatem pa v naslednjem sistem izpira. To pa je zahtevalo prilagoditev avtomatike,« nam je povedal inž. Andrej Češnovar, ki je skrbel za strojni del izvedbe. Avtomatski sistem za povratno izpiranje O sistemu za povratno izpiranje nam je več povedal inž. Marjan Savič. Po njegovih besedah, je bil sistem razvit za uporabo pri ploščnih izmenjevalcih toplote, katerih mediji vsebujejo trde delce. Obloge trdih delcev v ploščnih izmenjevalcih toplote, ki nastajajo me njihovim obratovanjem, se odstranjujejo s preklopom smeri pretoka v obratno smer in se na ta način trdi delci zaradi zanesljivosti delovanje vgradili loputne ventile s pnevmatskim pogonom znamke Key-stone,« je povedal Marjan Savič. Razen Tehnomonta, ki je bil nosilec inženiring posla, so na objektu sodelovale tudi ostale IMP-jeve organizacije, tako da je na tem objektu dejansko prišlo do prodaje IMP-jevega znanja, opreme in montaže. Ogrodje za toplotne izmenjevalce je izdelal Itak, montažo cevovodov pa je opravila Montaža Koper. Po besedah naših sogovornikov so s sodelovanjem omenjenih organizacij izredno zadovoljni, saj so svoj del posla opravili kakovostno in v dogovorjenih rokih. Omenila sta nam tudi dobro sodelovanje z vlagateljem, to je Dino iz Krka. O tem, da je bilo sodelovanje dobro, smo se lahko prepričali tudi sami. Ko sem se namreč odpravil na otok Krk, da posnamem opravljeno delo, sem prišel v stik z odgovornimi za ome- Sistem hlajenja v DINI v izmenjevalcih izplaknejo. Podoben postopek je tudi z morsko vodo. Za nemoteno preklaplanje pretoka je izredno pomembno avtomatika, ki je vitalni del sistema. Nujno je sinhrono delovanje ventilov pri preklopu smeri pretoka. V nasprotnem primeru je velika nevarnost udarcev na cevovode in poškodbe le-teh. »Pretežni del avtomatike smo razvili sami. Uporabili smo Siemensov programo-bilni krmilnik Simatic 55-100 V. Tako smo uspeli, da se povratno izpiranje vseh hladilnikov (teh je sedaj šest) aktivira avtomatsko vsak dan po nastavljenem časovnem zaporedju, možno pa je opraviti tudi ročni preklop, ki ga opravijo vzdrževalci. Avtomatika je dimenzionirana za deset hladilnikov tehnološke vode, kolikor jih je projektiranih in ki jih Sistem s cenimi razvodi PLINIFIKACIJA Obnova ljubljanskega plinovoda Obnovitvena dela na ljubljanskem plinovodu potekajo že od lanskega leta, izvaja pa jih Promont. »Plinarna se je odločila za zamenjavo starih litoželeznih cevi, ki so bile že dotrajane, z novimi. Tokrat so se odločili za plastične cevi domače proizvodnje, saj jih izdeluje Totra. Fazonske komade, ki so se zmeraj jekleni, pa uvažamo iz Švice. Izdeluje jih firma Fischer. Plinarna seje odločila za sanacijo v lanskem letu, ko smo začeli tudi } deli. Glede na to, da smo se prvič srečali z novo tehnologijo, cevmi k plastike, smo se najprej ustrezno tehnološko opremili in usposobili toonteije za varjenje plastike,« nam je povedal vodja montaže Dioni-z'j Valjevac. Poleg usposabljanja monterjev Za varjenje plastike, so ti pridobili tudi ustrezne a-teste za varjenje plinskih instalacij, kajti drugi a"testi za varjenje niso upošte-yani. Kot smo izvedeli, se za varjenje plastike v glavnem uporabijo trije načini: čelno, električno z elektroobojkami in poli-hizijsko varjenje. Za čelno varjenje izdelujeta opremo Totra in Minerva iz Žalca, medtem ko jo Za preostala načina varjenja iz Uv°za, izdeluje že prej omenjeni Proizvajalec Fischer. Dionizij Valjevac pravi, da so še nekateri izdelovalci tovrstne opreme in so cenejši, vendar so vezani na prej omenjeno opremo, ker takšno zahteva investitor. Čeprav so z deli začeli že v lanskem letu, so takrat imeli precej težav z uvozom potrebnega materiala. Kot je povedal, se je položaj letos bistveno izboljšal. Poleg cevi so domače še armature za plinovode in sicer iz ravenske železarne. Plastične cevi v nizkotlačnih plinovodih niso novost, saj so bile že preizkušene in jih uporabljajo v svetu. Prav tako ima določene izkušnje s temi cevovodi plinarna, ki jih je že prej uporabljala. Preden je Promont pridobil dela na obnovi ljubljanskega plinovoda, je en del obnove opravila že Plinarna sama s svojo vzdrževalno službo. Plastika ima prednost zaradi cene in same izvedbe, ki je enostavnejša in lažja od polaganja klasičnih cevovodov. O tem smo se lahko prepričali na gradbišču v Fužinah, kjer so monterji zaključevali z deli. Cevi so trije monterji kar ročno polagali v jaške in jih brez večjih naporov tudi montirali in varili. Dionizij Valjevac pravi, da je jeklo že kot material dražje od plastike, poleg zahtevnejše montaže pa je jeklene cevovode potrebno pred montažo izolirati in jih katodno zaščititi, nujna je še antikorozijska in mehanska zaščita, kar predstavlja dodaten strošek. Dosedaj je bil obnovljen že strogi center mesta, opravljen del novogradnje na Ižanski cesti. sedaj pa obnavljajo plinovod v Polju in Fužinah. Pri vsej tej obnovi so položili le 150 metrov jeklenega plinovoda na Trubarjevi ulici. V Fužinah so položili 1400 metrov cevovoda s premerom cevi 225 milimetrov, to pomeni cevi največjega premera. Mesec november pa pomeni zaključek koledarskega leta za polaganje plastičnih cevovodov za plin. Dionizij Valjevac pravi, da je najidealnejši čas za polaganje plastičnih cevovodov nekje od aprila do novembra. V zimskem času so dela nemogoča, zaradi izredne občutljivosti plastike na mraz. Pri nizkih temperaturah je plastiko skorajda nemogoče variti. Tako smo monterje Promonta ujeli na Fužinah tik pred začetkom mrtve sezone. Po ocenah bo ta sezona zares trajala samo do aprila, kajti v naslednjem letu bodo po načrtih nadaljevali s sanacijo omrežja v Bežigradu, kjer naj bi obnovili 8 kilometrov plinovoda. Vrednost letošnjih del pri obnovi plinovoda je bila 6 milijard dinarjev. bo vlagatel postopoma tudi montiral. Nevarnosti, da bi prišlo do kakih napak v samem delovanju sistema ni, kajti vsi preklopi na izpiranje oziroma hlajenje pa tudi morebitne napake se sproti registrirajo na tiskalniku v centralnem nadzornem sistemu. Ob tem še moram poudariti, da smo njena dela. Moj sogovornik inž. Vlado Vukelič, sicer vodja vzdrževanja v Energani, kot se imenuje oddelek energetike, se je izredno pozitivno izrazil o sami izvedbi del. Še posebej zadovoljen pa je bil, da so vsa dela bila opravljena v dogovorjenem roku in izredno kakovostno, tako da ni bilo nobenih zapletov pri samem zagonu kot tudi v dosedanjem času obratovanja. Čeprav so pogoji, v katerih so izmenjevalci oziroma hladilniki postavljeni, tehnološko izredno zahtevni. Omenil je morsko vodo in neposredno bližino objekta morju. Kljub tej zahtevnosti, pa so po njegovi oceni dela kakovostno opravljena. Mimogrede je omenil, da glede na izkušnje, ki jih do sedaj, večjih zapletov s hlajenjem tehnološke vode z morsko vodo nimajo. Nekaj težav se pojavlja le v poletnem času, ko se pogosto pojavljajo izredno topli morski tokovi. Na koncu, po vseh opravljenih protokolarnih obveznostih, ki so bile zame nekoliko nenavadne, vendarle pa za tako zapleten in tudi po svoje nevaren proizvodni proces, nekaj povsem normalnega, me je še enkrat opozoril na dobro opravljena dela. Potem mi je na kratko še orisal samo Dino, ki kljub porodnim težavam, ob sami gradnji, le postaja eden tehnološko zaokroženih sistemov s posebnim poudarkom na ekologiji. Saj kot je povedal, se za razliko od ostale kemične industrije lahko pohvalijo, da niso onesnaževalci okolja. Ob tem je takoj dodal, da pa je sama narava proizvodnje taka, da so primerne pregrade potencialni onesnaževalec okolja, zato tolika skrb za vse, kar se dogaja v »tovarni«. J. VOTEK J. VOTEK Črpališče morske vode za hlajenje IMP GLASNIK STRAN 6 NOVEMBER 1988" ” ~~ — --------------------------'JI ČRPALKE MARIBORSKA BOLNIŠNICA Obrat v Metliki Tri leta je minilo letos poleti, odkar je naš tozd Črpalke odprl v obratu Metlika nove proizvodne prostore, namenjene za proizvodnjo vgradnih elektromotoijev EWN 8. Po začetnih težavah, ki so jih v tozdu Črpalke pričakovali z novo proizvodnjo elektromotoijev, je metliški obrat po besedah direktoija tozda Črpalke Josipa Kolariča v triletnem obdobju stoodstotno opravičil svoj obstoj. Začeli so s proizvodnjo tipa elektromotorja za črpalko za centralno ogrevanje V A 25. Tip motorja, ki se je imenoval EWN 8, so do tedaj uvažali iz Zahodne Nemčije in Italije. Proizvodnjo tega tipa motorja so v tem času stoodstotno kvalitetno osvojili v obratu Metlika. To je bila za Črpalke pionirska naloga na področju tehnoloških rešitev in proizvodnje elektromotorjev. Po enem letu delovanja obrata v Metliki so v okviru razvojne službe tozda Črpalke osvajali nove tipe elektromotorjev za metliški obrat in sicer za nove tipe obtočnih črpalk, to je: za črpalke GHN 20, ki so s svojo novo konstrukcijsko rešitvijo kot tudi z novim dizajnom zelo ugodno sprejete na domačem in tujem tržišču. Za te črpalke so razvili tudi nov elektromotor, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega EWN 8. Ob razvoju tega elektromotorja so pridobili določeno znanje in pogum za osvajanje še drugih tipov elektromotorjev za obtočne črpalke na primer tipa GHN 40 do 80. Vse te tipe črpalk so izvažali v Avstrijo, Nemčijo, Sovjetsko zvezo. Madžarsko, Italijo; pri nas pa jih prodajajo prek veleprodaje po trgovinah na območju cele Jugoslavije. V razvojnem sektorju so zaposlili nove kadre diplomirane elektroinženirje na področju tehnologije, elektrike. S tem so tudi programsko začrtali novo vejo razvoja lastnih vgradnih elektromotorjev. V orodjarni tozda Črpalke so izdelali orodje za izsek lamel za vgradne elektromotorje tipa GHN 50 do 80, izdelali pa so tudi vsa ostala orodja, ki so potrebna za tehnologijo proizvodnje vseh omenjenih elektromotorjev. Tako so obrat v Metliki napolnili s programom novih tipov elektromotorjev in sicer EWN 8, GHN 2, GHN 40, GHN 50, GHN 65, GHN 80. Proizvodnjo teh elektromotorjev obvladajo sedaj že do tolikšne mere, da tozd oziroma podjetje Črpalke od začetka prihodnjega leta dalje ne bo več kupovalo elektromotorjev za obtočne črpalke, ampak jih bodo proizvajali sami v metliškem obratu. Ker so v tozdu Črpalke spoznali, da še niso izkoristili vseh proizvodnih zmogljivosti, so razširili program z osvojitvijo nove črpalke palček z 12 voltnim elektromotorjem, ki je prototipen in se uporablja za prečrpavanje različnih medijev od vode do kislin. Omenjeno črpalko bodo proizvajali kot prvi kompletni izdelek v obratu Metlika. Iz tega se vidi, da so osvojili tudi nov elektromotor tako imenovani kolektorski 12 voltni elektromotor. V tem obratu so začeli tudi s proizvodnjo potopnih črpalk P 32, P 40 in P 50. Omenjene črpalke v obratu kompletno obdelajo, kar pomeni, da so se začeli ukvarjati tudi s strojno obdelovalno tehnologijo. Letos so v Metliki adaptirali prvo nadstropje in ga pripravili za proizvodnjo omenjenega programa. V obratuje zaposlenih 23 delavcev. Prihodnje leto pa nameravajo obrat kadrovsko okrepiti z novimi delavci in sicer od polkvalificiranih do diplomiranih inženirjev. Organizacijsko bo ostal obrat še naprej v taki obliki kot je sedaj v okviru podjetja Črpalke. Na minuli seji izvršnega sveta občine Metlika so tozdu Črpalke brezplačno dodelili dodatno zemljišče za razširitev obrata v Metliki. V tem metliškem obratu želi tozd Črpalke ustvariti solidno osnovo za proizvodnjo vseh omenjenih tipov vgradnih elektromotorjev za obtočne črpalke za centralno ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje. - osvojili serijsko proizvodnjo kompletnih črpalk z 12-voltnim elektromotorjem, to je potopno črpalko palček, - osvojiti kompletno proizvodnjo manj serijskih potopnih črpalk P 32, P 40 in P 50, - servisirati vse elektromotorje vseh tipov črpalk, ki jih izdeluje tovarna črpalk. Ustanovili so tudi urgentni servis za novomeško, metliško in karlovško območje. Prepričani so, je dejal direktor Kolarič, da bo obrat v Metliki s tako zaokroženim programom pozitivno vplival na doseganje dobrih rezultatov poslovanja v tozdu Črpalke. MARIJA PRIMC INŽENIRING Gradbišče v Sarajevu Na objektu vojaško letališkega centra Orao Rajlovac pri Sarajevu naši monterji iz Elektromonterja, Promonta in Klima montaže prav zdaj zaključujejo dela strojnih inštalacij, klimatizacije, vodovoda in kanalizacije, s katerimi so se spopadli v lanskem juniju in bi morala biti končana pred približno štirimi meseci, vendar nastali zamudi botrujejo gradbeniki. Objekt, ki je po tehnologiji letališke industrije vrhunski, je laboratorijska tipa in se v njem preizkušajo elementi avionskih mnotorjev. Dela na tem objektu je IMP pridobil prek Smelta - glavnega nosilca del na objektu. IMP-jev Projektivni biro je preprojektiral 70 odstotkov projektov, ki so jih imeli ob podpisu pogodbe. S tem preprcjekti-ranjem so uvedli modernejši sistem ventilacije in klimatizacije od predvidenega v osnovnem projektu. Na objektu, kjer je delalo povprečno 20 naših monterjev, je vgrajena IMP-jeva oprema, ki je ustrezala pogojem tehnologije, za tisti del tehnologije. kjer pa naša oprema ni ustrezala pogojem tehnologije, so opremo uvozili (klima omare). Vrednost naših del na tem objektu znaša 6 milijard dinarjev. Od IMP-ja je bil vodja projekta na tem gradbišču strojni inženir Sead Čadra, pripravljalna dela za gradnjo tega objekta pa je vodil Miran Matičič iz Inženiringa. Kot je povedal Sead Čadra, dela niso potekala sinhronizirano. saj so jih morali zaradi gradbenih del večkrat prekiniti. Investitor, je dejal Čadra. je zadovoljen s kvaliteto IMP-je-vega dela in pozitivnega vodenja. zato ima naša firma na osnovi ugodnih referenc, pozitivnega odnosa do dela ter dobre kvalitete velike možnosti za nadaljnja dela pri istem investitorju. odvisno seveda od ugodnih pogojev. Z istim vodjem gradbišča kot v Rajlovcu je delal IMP tudi na objektu tehničnega remontnega zavoda v Čačku. kjer so dela z izjemo nekaterih drobnjarij v glavnem končali. Tu so delali preizkusno postajo za motorje z notranjim izgorevanjem, ki je najmodernejša tovrstna postaja v Jugoslaviji, za katero je izdelal projekte IMP-jev Projektivni biro. Pripravljalna dela na objektu je vodila Inženiringova enota iz Maribora z vodjem priprave dela na objektu Alojzem Unukom. Monterji, ki so delali v Rajlovcu in v Čačku. so stanovali v hotelih in se tam tudi prehranjevali. Posebno je razveseljivo, da so bili naši monterji in tudi šef obeh omenjenih gradbišč pri investitorju in v obeh mestih zelo lepo sprejeti. MARIJA PRIMC Zastoji zaradi opreme O mariborski bolnišnici oziroma novograjenem medicinsko funkcionalnem traktu tokrat ne bomo podrobneje pisali, saj smo objekt podrobneje predstavili že ob samem začetku gradnje. Spomnimo le, da je dela pridobil PMI, oziroma njegovi inženirski biroji. Glavni izvajalci dela pa so bili Klima montaža, Eko in Promont. Takrat smo tudi izvedeli, daje objekt pogojen na funkcionalni ključ, dela pa naj bi bila zaključena do začetka oktobra. Kljub takratnim zagotovilom pa se je vse skupaj zavleklo, tako da bo objekt zaključen okrog novega leta. Sam potek del na začetku je kazal, da do (zakasnitve del) ne bi smelo priti. Vodja oddelka za inštalacije v Promontu Franc Kobal in vodja operativne izvedbe Stojan Jazbinšek sta nam povedala, da kljub težavam s projektno dokumentacijo verjetno do (zakasnitve del) ne bi prišlo, če ne bi nekoliko kasnili gradbinci. Eden večjih vzrokov je nepravočasno dobljena oprema, ki jo dobavlja vlagatelj sam. Dela so normalno potekala do časa dopustov, ko je bilo zaposlenih na objektu 12 vodovodarjev. Zatem so začeli število monterjev zmanjševati zaradi zaostajanja gradbenih del, na koncu pa so se srečali še s problemom nedobavljene opreme. Od opreme manjkajo predvsem kirurški umivalniki, ki jih vlagatelj dobavlja sam. Stojan Jazbinšek pravi, da bi izvedbo projekta že zaključil, če se ne bi pojavilo nekaj dodatnih del, katerih je prišlo zaradi nedodelane projektne dokumentacije in pogostega spreminjanja namembnosti prostorov še v času same gradnje. Sogovornika sta opozorila, da je objekt tudi precej osiromašen (glede na standarde), kar je posledica pomanjkanja sredstev. Znano je, da se objekt finansira iz samoprispevka. Glede zaslužka sta si bila sogovornika enotnega mnenja, - o kakem posebnem zaslužku tu namreč ni moč govoriti. Bolj sta se nagibala k oceni, da bodo vezali konec s koncem, ali kakor dandanes večkrat slišimo - zgube ne bo. Glede ocene o zahtevnosti, sta si bila prav tako enotna, da je kljub vsem peripetijam bil to eden zahtevnejših in hkrati tudi njihovih referenčnih objektov, čeprav imajo pri tovrstnih objektih že bogate izkušnje. Stojan Jazbinšek je poudaril, da so se pri sa-mam delu srečali z vrsto nenavadnih prijemov pri montaži inštalacij. Sam potek del je bil obrnjen na glavo, začeli so najprej s t. i. vertikalnimi inštalacijami namesto grobih inštalacij. Velike probleme so imeli s preboji, ki jih ni bilo. Hkrati so podirali en del starih inštalacij in montirali nove, kar je bilo izredno zahtevno zaradi nujnega delovanja objekta kot celote ves čas izvajanja del. Glede penalov, sta odgovorila, da sicer ne vesta, kakšni so detalji v pogodbi, toda po njihovi oceni Promont ni krivec za zamik rokov. Poudarila sta, da so vso opremo pravočasno dobavili na gradbišče, okrog montaže pa sta že tako povedala dovolj. Nekaj pa je gotovo, je dodal Stojan Jazbinšek, ne glede na vse povedano moram poudarit, da gre v veliki meri zasluga za tako opravljena dela ekipi monterjev, še posebej vodilnemu monterju Francu Mezetu, ki je na tako zahtevnih objektih že, stari maček.« Ne gre zanemariti dejstva, da je bil prisoten bodisi kot pomočnik vodilnega monterja ali kot vodilni monter na vseh večjih bolnišničnih objektih v Sloveniji od Kliničnega centra. Medicinske fakultete, bolnice v Izoli in Postojni. Žal pa moram povedati, da monterji s pogoji dela v Mariboru niso najbolj zadovoljni. Velike težave smo imeli ves čas z nastanitvijo monterjev. Ena skupina je bila odda ljena od gradbišča celo dvajset sp, kilometrov. Prehrano smo organizirali v gradbiščih menzi.« L Tudi vodilni monter Franeta Meze se je razgovoril o problem, mih na gradbišču, nato pa, je š4e| posebej poudaril problem nasta-sla nitve delavcev, pa tudi draginjepa v Mariburu. Povedal je, da jehi< Maribor najdražje mesto v kate-L] rem je dosedaj delal. Pravi, da jcj)i-< terenski dodatek za tako draginjo drobiž in da kar lep del plače \ pušča v Mariboru, če hoče sploh kolikortoliko normalno preživeti. Zato je dodal, da bo krepko111 razmislil, če se bo ponovno vrnilz v Maribor, v kolikor bo Promonita pridobil dela na novi porodniš 1,1 niči, za katero je že izkopana gradbena jama. J. VOTEK Nekaj že montiranih umivalnikov BLISK Mlekarna Ljutomer Dela na gradbišču ljutomerskega Mlekoprometa se vlečejo kot jara kača. Po predvidevanjih pred začetkom gradnje bi se morala že zdavnaj zaključiti. V tej organizaciji so se odločili za gradnjo nove topilnice sirov. Žal pa so se gradbena dela zavlekla in s tem tudi predvideni rok za dokončanje objekta, ki je bil konec avgusta. Po besedah vodje montaže v Blisku Igorja Jaušovca, je pričakovati, da bodo dela zaključena sredi novembra. To so tudi realna pričakovanja. V začetku meseca oktobra, ko smo obiskali to gradbišče, so bili Bliskov! monterji sredi polaganja grobih strojnih instalacij in klimatskih razvodov. Novi materiali Resnici na ljubo bi bilo tovrsten objekt bolje obdelati v zaključni fazi. predvsem zaradi samega objekta. Kljub vsemu je izvedba instalacijskih del bila zanimiva že v tej »vmesni« fazi. Za razvode hladne, tople in sanitarne vode vgrajujejo cevi iz plastike. ki jih izdeluje Totra imenovane Totrasanterm. Kot nam je povedal Igor Jaušovec, se v Mlekoprometu prvič srečujejo s tovrstno tehnologijo. Priznal je tudi. da so v začetku imeli nekaj težav predvsem z varjenjem teh cevi. kar je po njegovi oceni povsem normalno ob srečanju z novimi materiali. Kljub vsemu pa so porodne krče hitro prebrodili in sedaj nimajo nobenih težav več. Nenazadnje so pred vgradnjo novih cevovodov opravili vse vrste preizkusov, ki so bili uspešni. Po njegovem prepričanju pa tudi do kakih večjih zapletov pri delovanju sistema ne bi smelo priti, saj so preizkusili že vgrajene cevovode in vsi prenesli bistveno večje obremenitve od zahtevanih. Skratka, zapišemo lahko, da so bliskovci uspešno prestali krst na novem materialu. s katerim se bodo verjetno vse pogosteje srečevali, kajti plastika je bistveno cenejša od klasičnih, predvsem kovinskih instalacijskih materialov. Po zagotovilih proizvajalca Totre, pa po svojih lastnostih ne zaostaja za klasičnimi materiali. Celo več, po besedah Igorja Jaušovca proizvajalec zagotavlja nekatere prednosti pred klasičnimi materiali. K temu pa je dodal, da so tudi monterji dobro 'sprejeli nov Montaža cevovoda Dvorišče Mlekoprometa Monter material, saj je delo z njim enostavnejše in lažje. Kot smo že zapisali, poleg strojnih instalacij Blisk montira v Mlekoprometu še klimatizacijo in sistem za kompromiran zrak. potreben za sam tehnološki postopek. Vrednost vseh del je okrog 1,5 milijarde dinarjev1 K temu še dodajmo, da je dela' pridobil PMI. Vesti iz Panonije V času praznovanja občinskega praznika v Murski Soboti ima svoj dan tudi Panonija. Na ta dan se ponavadi zberejo v delovni organiza' ciji upokojenci in jubilanti. Tudi letos je bilo tako. Upokojence je sprejel direktor delovne organizacije in si z njimi ogledal proizvod- ti njo. Zatem so se upokojenci zadržali z direktorjem v krajšem pogO' % voru v katerem jih je seznanil s poslovanjem delovne organizacije* || pogoji gospodarjenja in pripravami na reorganizacijo v skladu z noy0 ; zakonodajo. Direktor je poudaril, da so kljub velikim težavam J* nekateri spodbudni rezultati, še posebej rast izvoza, ki se je poveča1 w za četrtino. Pred podelitvijo priznanj jubilantom in začetkom kulturnega pt°' grama so počastili z minuto molka vse preminule v letošnjem letu. C tem povejmo, daje po kratkotrajni in neozdravljivi bolezni premil*! Franc Šeruga, zagnan delavec in aktivist v sindikatu, nazadnje je h*1 predsednik sindikata v Panoniji. IMP-jevci zlasti športniki pa se gs v spominjajo kot izrednega organizatorja. frk*1 §. Panonija orodjarna opravlja pretežno usluge za potrebe lasti*! delovne organizacije, kljub temu pa dobro tretjino svojih zmogljivo1, e zapolnijo z uslugami za zunanje partnerje. Orodjarna je specialk1' ^ rana za izdelavo orodij za oblikovanje pločevine ter izdelavo pne*' S[, l5ti ed matskih in varilnih priprav. V tem času pa se lahko pohvalijo z novi11! dosežkom. Orodjarja Evgen Krajecin in Janez Buzeti sta natim- tr. izdelala šest elektro pnevmatskih strojev za avtomobilske sedeže. Naročnik naprave je bila Žična iz Celja teri so dosedaj delavke ročno upogibale vzmeti. upogibanje la Žična iz C vzmeti . v V frM 89; --------- JUTEX vgradili celoten sistem prezrače- ---- vanja. Z dovajanjem svežega zraka naj bi se izboljšali delovni Zahtevna tehnologija SEH5II I * so za izdelavo talnih oblog po- Bolj redni potniki med Ljubljano in Mariborom se bodo gotovo U11 'Pomnili betonskih hal tik ob žalski obvoznici, ko pridete z avtoceste, da-9;' Pa se nanjo zapeljete. Objekt je kar nekaj časa anonimno sameval jsei5*rit za gozdičkom, poleti pa zakrit s pšenico in koruzo. Priznati gg.tooram, da tudi sedaj ni opaziti bistvenih sprememb. I Zanimanje je pritegnil skozi dokajšnjo medijsko pozornost, ki so r*u jo namenila slovenska sredstva javnega obveščanja konec minu-Tpga meseca, ko so ta objekt ali proizvodne hale svečano odprli. Nič ’ presenetljivega, boste rekli, saj so bili na otvoritvi dokaj pomembni . T^Pobliški velemožje z Dušanom Šinigojem na čelu, ki je bil tudi ’ £' avnostni govorec. Malo bolj pozoren gledalec televizijskega ekrana, niJ*a je v prvi vrsti pomembnih gostov lahko opazil tudi direktorja ^ pafiborske Montaže Boruta Perhavca in Marjana Križana. Dovolj ite|elika spodbuda, da smo se odpravili v Ložnico, da vam podrobneje 3 l.jfedstavimo ali opišemo Mvitažin delež pri gradnji objekta. vedah da so monterji spet zaključili z delom na enem od referenčnih objektov, kjer je Montaža ponujala in dobila te tudi opravila celoten »paket« svojih storitev od projektiranja, dobave in montaže opreme. »Občutek Monterji zadovoljni ;ži'l Tokrat smo se za razliko od rkc' naše stalne prakse namesto rnil z operativcem ali vodjem mon-oni *aže pogovarjali kar z vodilnimi lišjMonterji, ki rns smo jih najdli na m_____ Franz Huzjak s svojimi I Nlontažin dimnik ‘ gradbišču, ko so že po »paradni slovesnosti« zaključevali z nekakimi deli. Franc Huzjak, vo-30- dUni monter klimatizacije, je po- Maks Vrbnjak leg tega so delavci bili izpostavljeni visokim temperaturam, najhujši pa so plini in hlapi kemikalij, kar je, kot sem slišal, škodljivo. Vse to je, kot so nam povedali, vodilo Juteks k odločitvi, da poskusijo te probleme v proizvodnem procesu čim bolj omiliti. če ne že odpraviti. Mi smo imam, da smo svoja dela dobro opravili. V tem času že zaključujemo z deli, tako da je glavnina že za nami. Kot lahko vidite, je sama proizvodna tehnologija talnih oblog izredno zahtevna. Po- Strojnica trebne izredno visoke temperature nekje okrog 150 stopinj C. Prej so ta vroči zrak od strojev spuščali neposredno v ozračje. Sedaj pa je projektiran in montiran sistem za izkoriščanje odpadne toplote. Vroči zrak od grelcev sedaj odvajamo do vodnih toplotnih izmenjevalcev in jih vračamo nazaj do strojev, kjer ta zrak uporabljajo za sušenje mase. S tem so seveda prišli do velikih prihrankov energije. S klimatskimi razvodi do strojev, je zagotovljeno tudi odpraševa-nje,« nam je povzel opravljeno delo klimarjev njihov šef Franc Huzjak. Maksa Vrbnjaka, vodilnega mentorja za ogrevanje, smo zalotili ravno pri pisanju dnevnika in izračunavanju normativov. Povedal nam je, da se z klasičnim ogrevanjem na tem objektu ravno niso ubadali, tuje mislil na radiatorje in centralno ogrevanje. Kljub vsemu pa so v tistem času zaključevali z deli na stroj- Klimat niči. Povedal je tudi, da so montirali nov jekleni dimnik, ki so ga izdelali sami, montirali so tudi peč, povezali klimate s cevovodi za izkoriščanje odpadne energije ter montirali prenosnik toplote. V samem tehnološkem procesu segrevajo vodo v strojih s pomočjo olja. Pri ogrevanju so povezali dva klimata, ker gre za dva sistema ogrevanja, eden je za ogrevanje strojev, drugi pa za ogrevanje hale. Lising, - plačilo od prihranka Oba vodilna monterja sta povedala, da je bil rok izvedbe izredno kratek. Poldrugi mesec, je| 5V. sta poudarila. Zanimivo je, da so z deli začeli brez prave projektne dokumentacije. Opozorila pa sta, da se je na tem objektu potrdila koristnost in potrebnost lastne projektive. Po njunem prepričanju namreč objekta ne bi bili sposobni spraviti pod streho, če v svoji hiši ne bi premogli projektantov. Tako so projektiranje, izdelava opreme in montaža potekali vzporedno. Nedvomno bodo prihranki energije izredno veliki. To je vodilo Montažo, da se je odločila za prodajo opreme in storitev po lissing sistemu. Skratka, Juteks bo odplačeval na vgrajeno opremo določeno časovno obdobje na osnovi prihranjene energije -, razliko v ceni med prej in sedaj porabljeno energijo. Montaža je opravila tudi montažo^ plinifikacijskega razvoda. Že prej so montirali glavno postajo, v tistem času pa sti ec*ma afriška vrata, ki vodijo iz Izi' liptovskega pristanišča Nuvve-ev- lba preko Rdečega morja v pri-•ifl1 stanišče Aqaba. Prostor pod rCč '°ncem, na palubi ogromnega Z9 rajekta sem delil z mnogoštevil-M' nin'i Egipčani, ki so odhajali rk suše. jim s svojim krhkim bogastvom obljublja zgolj preživetje njih samih in njihovih najbližjih v egiptovskem siromaštvu. Ozemlje, ki ga biča eno najbolj vročih svetovnih sonc, je dobilo svoje ime po reki Jordan, ki s svojo vodo v tem kraljestvu peska pomeni življenje. Zato niti ni čudno, da njene sosede z zavistjo gledajo na to redko bogastvo na tem delu sveta. Drugače pa ja narava skopa. Dežela nima ničesar, ne nafte, ne drugih bogastev, razen nekaj fosfatov. Na reki je danes bodeča žica, s katero se je Izrael ogradil pred svojimi arabskimi sosedami na vojnem pohodu že leta 1967. Izraelcem tega vdora v svojo domovino Jordanci, prav gotovo, ne bodo nikoli odpustili. Jordanija je za Izraelce, za vsakogar, ki ima v potnem listu izraelski pečat, zaprta dežela. Obmejni policaji skrbno prelistajo vsak potni list, njihov vprašalnik za pridobitev vize pa je poln sumničevih vprašanj. Ta majhna dežela, ki je samostojna od leta 1946, je na tem viharnem ozemlju v stalnem krču strahu izraelsko - palestinskega spora. Za svoje relativno blagostanje se ima ljudstvo, sicer revne dežele, zahvaliti svojim kraljem, ki spretno izbirajo svoje botre, najprej Britance. Američane in sedaj bogate arabske dežele. prav tako pa je tu dobil svoj novi dom tudi del kapitala, ki se je umaknil iz razbitega Libanona. Kot posvečeni beli bog sem imel na obeh mejnih prehodih posebno čast. da so me spustili mimo dolgih čakajočih vrst v svojo usodo vdanih Egipčanov. Tako so mi bile prihranjene dolge ure čakanja v zatohlem in vročem obmejnem hlevu za človeško živino. Časovno nisem pridobil ničesar, kajti ladja je počakala zadnjega v tej dolgi človeški verigi. Po enournem pešačenju od pristanišča do centra Aqabe, kajti nisem hotel popustiti oderuškim taksistom, sem obstal na moč osupel. Bil sem v Švici Bližnjega Vzhoda. Nered in umazanijo Egipta je tu zamenjala urejenost, smisel za urbanizacijo, bil treba odšteti na srečo le 2 dolarja. Ker so bile cene še vedno take, kot jih je obljubljal vodič, je to pomenilo 30% zmanjšanje sicer s strahom pričakovane draginje. Noč v vasici Wadi Mussa je bila sveža, pravi blagoslov po sem v prelepem mestu arabskega sloga. Prijatelji »B«. kot sem poimenoval ljudi v Egiptu, ki so prosjačili za denar (bakšiš), otroke ki so vsiljivo prosili za svinčnike (ben) in bonbone (bon), so tu izginili, hkrati pa je izginil tudi moj nelagodni občutek ob srečanjih z »B frendi«. Življenska vloga, vloga velikega, obveznega darovalca, v katero so skušali ti moji prijatelji potisniti vsakega tujca, mi ni in ni šlo od rok. Kmalu me je zapustil tudi drugi strah. Pri menjavi denarja sem ugotovil, da je v deželi po izidu popotniškega vodiča, ki je obljubljal menjavo 1 jordanski dinar za 3 ameriške dolarje, divjala devalvacija. Za dinarje bilo vroči neprespani noči prejšnjega dne v Aqabi. Vstal sem z jutranjim soncem. Do soteske, ki vodi v skrivnostno mesto, me je ločila cela ura hoda. Jutranji pokoj je tu pa tam zmotilo hrzanje konj in krk beduina, ki je hitel proti vhodu v Petro, da bi tam ponudil svoje drage storitve. Cena najetja konja ali kamele je dosegla astronomske višine, tudi do 60 dolarjev. »Spoj rimskih in egipčanskih stavb vklesenih v steno, ki jih povezuje sistem ulic, deluje na tem prostoru nezemeljsko«, je svoj prvi obisk Petre opisal raziskovalec iz Švice Johan Buk-hard, ki je leta 1812 odkril Petro zahodnemu svetu. To med 7. stoletjem in letom 1812 za ostali svet pozabljeno mesto stoji na ozkem prehodu skozi gore, ki povezuje več dolin, po katerih so v pradavnih časih vodile pomembne karavanske poti iz Mezopotamije in Arabije do Gaze in Sredozemskega morja: To mesto je leta 300 pred Kristusom osnovalo ljudstvo Nabatejcev, ki je na tem prostoru v času 87-64 p. n. št., v času svojega največjega razcveta obvladovalo imperij, ki je vseboval tudi današnji Amman in Damask. Z zgodovinskim prihodom Rimljanov na to področje, je bila Petra vključena v rimsko provinco Arabia Pe-trea. Učinek »Pax Romani« je bil napredek trgovine, toda trgovske poti so se počasi preusmerile proti severu, proti novim mestom, kot sta bili Jerash in Palmyra in začel se je počasen toda dolgotrajni propad mesta kot trgovskega in karavanskega središča. Toda mesto je še dolgo ostalo pomembno, tako da je v 4. st., ko je Konstantin prevzel krščanstvo, dobilo svojo škofijo in nato še nadškofijo. Vzroka, zakaj je ta civilizacijski dragulj utonil v pozabo, ne ve nihče. Nekateri njegovo smrt postavljajo v 6. st. drugi jo povezujejo z vdorom Arabcev v 7. st., tretji omenjajo potres v 8. st.ki je res uničil večino prostostoječih stavb v mestu. Spet drugi pa pravijo, da je mesto propadlo zaradi novih trgovskih tokov, ki so prebivalstvo spravili ob kruh. Svoje sledi pa so na tem prostoru pustili tudi sultan Baibarsa ter križarji, ki so tukaj zgradili dva gradova. Nadaljevanje v nasl. številki Neznano 1989 Letošnja jesen je res čudovita, topli in sončni dnevi kar vabijo v naravo. Posebno v mestih, kjer se je že začela nabirati zoprna megla je želja po gibanju v naravi še toliko večja. Zato so različni planinski izleti še kako primerni za uživanje v čistem okolju našega planinskega sveta. Ker pa so dnevi vse krajši, je potrebno tudi cilje izbirati temu primerno. Lepa priložnost za takšno prijateljsko srečanje je bil letošnji izlet PD IMP Ljubljana v Neznano. Objava je bila dana v Glasniku in kmalu so se začeli pogovori v stilu: »Ali bomo letos zopet šli? Še nisi nikoli bil? Nemogoče. še nisi slišal za vsakoletni izlet v Neznano? Prijavi se, nas bo več. pa prav prijetno je s temi IMP-ejevci? A ne bo preveč hoje. lahko vzamem tudi otroka s seboj?« Vidite tako je z nami planinci, ki želimo v naravo, da se tam poveselimo in sprostimo. Poverjeniki so pričeli pobirati prijave in ko so poročali na seji UP PD o številu prijavljenih, smo bili vsi prav prijetno presenečeni. »Veliko nas bo. Ne skrbite, to je najcenejša in najboljša reklama za PD. Verjetno bodo tudi takšni, ki so prvič. Saj tura ne bo preveč zahtevna, le da bo vreme takšno kot smo ga naročili,« so bili komentarji na lepo število prijavljenih, ki jih je bilo okrog sto. Že je bila tu sobota, 21. oktober, ko je bil predvideni datum izleta. Vreme v Ljubljani kot na sodni dan, megla in vlaga line cerkvica na Malenškem vrhu. v daljavi za njo pa greben od Lubnika, preko Mladega in Starega vrha, do Blegoša in naprej preko Davče do Porezna. Daleč na severovzhodu Kamniške. na severu pa očak Triglav, katerega obrisi so se kazali v meglici. Kar nehote se misli povrnejo k pisatelju Tavčarju, ki je tako ljubil te strmine in njihove prebivalce. da jim je postavil večni spomenik v svojih literarnih delih. Pred očmi so se zvrstile slike iz nekterih njegovih del. ki so bila prenesena na filmski trak. Nekaj besed z domačini, ki so kot kralji na Betajnovi, in že nas vodi korak naprej proti Črnemu vrhu. Še nekaj minut in že smo zagledali čudovito Črnovrško cerkev, ki je zaradi svoje lege razpoznavna že od daleč. Naš letošnji cilj je bila Koširjeva kmetija, kmetija ki se ukvarja s kmečkim turizmom in je poznana daleč naokrog po enkratni kmečki hrani, hitri postrežbi in prijaznih ljudeh. Že od daleč smo zaslišali glas harmonike, naš v vsakem kotičku, zrak zasmrajen, človek bi kar pobegnil iz mesta. Zbrali smo se na običajnem mestu in bili vsi, nervozni, ker je imel avtobus nekaj minut zamude. Razdelili smo vprašalnike in se odpeljali, v neznano seveda. Po nekaj obveznih ovinkih, s katerimi smo poskusili premotiti udeležence glede pravega cilja smo se le obrnili proti Gorenjski, oziroma Škofji Loki. Megla se še vedno ni hotela razkaditi in pojavili so se prvi dvomi o sončnem dnevu. Tudi pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini ni bilo veliko boljše. Še preden smo se vsi zbrali je nektere že kar mrazilo, zato smo se hitrih korakov odpravili na pot. Z vsakim pridobljenim metrom višine se je vse bolj jasnilo in obzorje je bilo vedno širše. Prve kmetije po Škofjeloškem pogorju so se že kopale v jutranjem soncu, megla v dolini se je vidno topila pod vročimi sončnimi žarki, dan je postajal vse lepši. Škofjeloško pogorje je res nekaj enkratnega, kamorkoli seže pogled same grape, nad - njimi pa griči in travne strmine, s posameznimi kmetijami posejanimi po pobočjih in na posameznih vrhovih. Za planinca ali turista res lepo okolje, za ljudi, ki pa tukaj živijo pa pomeni to trdo in naporno življenje gorjancev. Že smo bili na Kovskem vrhu; dve, tri kmetije, pogled pa je zaplaval na desno proti cerkvici na Bukovem vrhu, ki se je svetila v soncu in vabila, daleč za nami na drugi strani do- Ivan je neutrudno vlekel svoj meh in spravljal ljudi v dobro voljo, da so jih kmalu začele srbeti pete in so se zavrteli v veži. Kosilo je bilo tudi že pripravljeno in prav prijetno se je bilo usesti za mizo, iz krožnikov je tudi dišalo. Še kozarček domačega, da se prežene utrujenost in pomorijo morebitni bacili in počutje je res enkratno, treba je biti zraven in doživeti vse to. Naslednja zadeva je bilo tradicionalno žrebanje nagrad za vse, ki so pravilno uganili na zastavljena vprašanja v vprašalniku. Tone se je res potrudil in vsakega izžrebanca primerno pokomentiral, da je bilo kar precej smeha. Vsakemu udeležencu pripada tudi simbolični spominček, da se bo spominjal lepega dneva, zato je bilo potrebno razdeliti tudi to. S tem so bile vse uradne aktivnosti zaključene, le Ivan se ni pustil ugnati in prepoteni plesalci so se vrteli po veži in celi hiši, da je bilo veselje. Čas neusmiljeno teče in treba se je bilo odpraviti v dolino. Spustili smo se do zaselka Zalog pod Črnim vrhom in bila je že trda tema. ko smo bili v dolini. Da nam je čakanje na avtobus hitreje minilo, pa je zopet poskrbel Ivan s svojo harmoniko, katere zvoki so veselo odmevali v temno noč in oznanjali, da smo res ena vesela družba, ki se v hribih res ujame in poveseli. Res je lepo organizirati takšne izlete, ki so številčni in ostanejo ljudem v lepem spominu. JANEZ SELIŠKAR Turjak - Kurešček Kljub slabi vremenski napovedi se nas je 7. oktobra, na avtobusni postaji zbralo sedem zagnanih planincev. Med nami tudi dve planinke, tako, da smo bili vsaj ljudje. Pogledovanje v nebo ni obetalo nič dobrega. Rahlo je že rosilo, pa smo jo vseeno mahnili na že, kar dobro nabit avtobus. Vožnja po Dolenjki v strnjeni koloni nam je dala vedeti, da je pred vrati nov vikend. Nekateri po ozimnico, drugi na izlet. Na Turjaku smo izstopili in pozdravilo nas je že malo boljše vreme. Podali smo se kar takoj proti Turjaškemu gradu. Spotoma smo zvedeli, daje že ena skupina invalidov iz Škofje Loke na ogledu gradu. Počakali smo jih pred vrati, ter si nato zamenjali Zahvale Iskrena hvala vsem sodelavcem Tovarne energetskih naprav za izrečeno sožalje in darovano cvetje ob smrti dragega očeta. Še posebej se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ivo Cvek Ob smrti moje mame Milene Grabnar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz Klima montaže za izraženo sočutje in tolažbo. Prav tako se v imenu družine zahvaljujem za prejeto denarno pomoč. Marija Šest Ob nenadni izgubi mojega očeta Valentina Harl se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ter sindikalni organizaciji Promonta. Iskrena hvala za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Terezija Smrekar Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Promonta za darovano cvetje. Zahvaljujem se sodelavcem za denarno pomoč in izraze sožalja. Olga Erbida Iskrena hvala vsem sodelavcem Elektromotorja za darovano cvetje in izraze sožalja ob smrti mojega očeta. Iskrena hvala vsem sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Štefan Panič Šotorovci pozivajo Od 12. do 27. decembra bodo imeli naši Šotorovci v dvorani Krajevne skupnosti Savlje-Kleče predstave dedka Mraza za otroke IMP-jevih delavcev. Naročila za dedka Mraza sprejema Šotor do 10. novembra na telefon 375-257. Do Savelj vozi avtobus številka 14. Od končne avtobusne postaje pa je le; 100 metrov naprej proti Šentvidu na levi strani dom družbenopolitičnih organizacij Savlje. Predstava z obdaritvijo otrok bo trajala eno uro in pol. Čisti dohodek s teh predstav bodo Šotorovci namenili za obdaritev otrok na prizadetem območju Haloz. M. P. PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v 10. številki Glasnika IMP: Sgouros. kislost, rep. zar, IR. ami. plesalec, mi. Kiril. otok, major. Rej, klobasa, grm, Reni. TK. animacija, Niro. tarča. Lahti, kan, Kabul. strd. resina. Tito, opat. kveker. Jani. Ankara. Za pravilne rešitve v 10. številki Glasnika so bili izžrebani: 1. Janez Grčar, Kidričeva 46a, 61240 Kamnik (23.000 din) 2. Martina Dragar, Trg na stavbah 14, 61270 Litija (20.000 din) 3. Datja Zavašnik, Glinškova pl. 10, 61000 Lj. (17.000 din) NAGRADNI NATEČAJ: pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana, Likozaijeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. decembra. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 150.000 dinarjev. kljuko. Vodička nam je razkazala grad, ki pa je zgolj golo zidovje, katerega le počasi obnavljajo. Povedala je nekaj iz zgodovine gradu, o njihovih prednikih, pa tudi nekaj iz NOB, ko je bil grad porušen, požgan in izropan. Obnova pa teče zelo počasi, ker ni cvenka pa tudi prave volje ne. V gradu imajo na ogled le eno sobo z nekaj fotografijami in nekaj starega inventarja. Nismo se še dobro razgledali, ko je prišla nova skupina, prav tako planincev iz Zagreba. Nekateri prav dobro planinsko opravljeni, ki pa so se potem odpeljali na Travno goro. Dež je skoraj ponehal in odločili smo se da gremo v dolino. Zaradi mokrega in spolzkega terena smo se odločili, da gremo po cesti do Iga. Toda glej ga zlomka, komaj smo dobro zakoračili v naravo že se je znova vlilo in pralo nas je vse do vznožja. Ker pa smo bili mokri že od zunaj smo se odločili, da se do odhoda avtobusa' za Ljubljano operemo še znotraj. Zavili smo v »pajzel«. Kljub obilici mokrote (zunaj bolj kot znotraj) mislim, da ni bilo nobenemu žal preživeti soboto v mokri naravi. Nasvidenje na naslednjem izletu! Aforizmi Jože Olaj OGLAS Zgubil sem še tisto malo I pameti, kar sem je premogel. Poštenega najditelja prosim, da mi jo - proti nagradi - vrne, ker mi je drag spomin. | BESEDA NI KONJ... Koder ne zaleže niti še tako lepa beseda, moraš pač j seči v denarnico. KRUHA IN IGER... Kar zadeva igre, se nam res ne kaže pritoževati: imamo | jih nešteto vseh vrst. ( Toda težava je v tem, da je ! kruh predrag... ANGELI IN HUDIČI Naši angeli in nadangeli so nam s svojim milim petjem tako dolgo napovedovali raj, da so se nam naposled prikazali vsi hudiči. UGLED DRŽAVE Naša država ima v tujini še kar nekaj ugleda. Doma pa skoraj nič več... OBLAST IN MOČ Čim slabša je oblast, s toliko močnejšim krepelcem maha naokrog. SOCIALIZEM Socializem ni zakonski predpis, ki bi se ga dalo izglasovati po kratkem postopku. KANČEK PLUSA Z drastičnim razvrednotenjem dinarja smo vendarle dosegli tudi nekaj koristi. , Zlepa se nihče več ne lo- ^ teva, da bi ga ponarejal... ; ----------------------------- Tancek Obvestila PD IMP Izleti v decembru: 10. 12. 1989 Spominski pohod na Tisje-Litija bo 10.12.1989. Zbirališče ob 6. uri zjutraj pod uro na železniški postaji Ljubljana. Vsak kupi povratno karto. Hoje je približno 4 ure. Hoja je primerna za vse. Vodi Robert Kastelic. Vabljeni! 16. 12. 1989 Ker se bliža konec leta, se bomo odpravili na Mohor, in nato v Selec. Če bo sreča, se bomo ustavili v Zabrekah pod Mohorjem in zaužili domačo zasko in domače žganje. Zato se dobimo 16. 12. 1989 ob 6. uri pod uro. Hoje je približno 5 ur. Vodi Robert Kastelic in Ferdo Povdek. 17. 12. 1989 Spominski pohod gradnikove brigade na Javorniku (Črni vrh) 17. 12. 1989 ob 5.45 zjutraj, dobra obutev in obleka, priporoča se tudi smučarske palice. Vodi Robert Kastelic. Vabljeni. V Zasavje V soboto, 25. novembra 1989, bomo šli na planinski izlet v Zasavje. Prehodili bomo del Zasavske planinske poti. Z vlakom se bomo ob 6.30 odpeljali iz Ljubljane do Hrastnika, potem se bomo povzpeli do planinskega doma na Gorah, nadaljevali do koče na Kopitniku in sestopili v Rimske Toplice. Izlet ni zahteven, hoje je približno za 4. ure. Povratne vozovnice do Hrastnika si kupi vsak sam, zberemo se pod uro, oprema za sredogorje, hrana iz nahrbtnika, koči sta predvidoma odprti. Vodja izleta je Janez SELIŠKAR. Nasvidenje v Zasavju! Janez SELIŠKAR NAGRADNA KRIŽANKA | sestavil Marico BOKALIČ I Zevsova ] REbNICA ZVElbNI 1 UTRINEK trpka MJŠEVNA BOLEČINA |'OTOČEK V PRESP. IHIERU Strast NOVAK MAKEb. M. IME vele- posla- ništvo Merilna PRIPRAVA Borilni Šport hunski POGLAVAR. NASAb VINSKE TRTE KRANJEC IMP GLASNIK LUKA V LE-Tonski SSR LITI) RAZLIČNA SOGLASNIKA VELENJE PRITOK Rone PR\ LVOnu POSUŠENA TRAVA ANTIMON Pritok kamniške Bistrice KONICA LOSEVni Pretres ŠUMNIK |N Sičnik MESTO pri S2GEUNU OLGA REMS NAROČM GORSKA NIMFA VAS PRI Grosupljem CRN PTIČ PEVEC