165. številka
Ljubljana, nedeljo 21. julija.
XI. leto, 1878.
JEMENSKIMA__
Ishaja v«ak dan, lavseuaši pOBeddUlU ta uma a po pratnicih, ter velja po po it i vrtjeman xa avitro-ogerike deielo ta celo leto 16 gld., t. a pul leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lj o bij a ko bres pošiljanja n* dom aa celo leto 13 .<i-i.. za četrt leta 3 gldL 30 kr., ca on meseo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanja na dom bo računa 10 kr. sa mesec, 'JO fer.     eotrS leta. — i'.a '. nj r? delete toliko več, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode ačitolje na ljudskih šolah in za dijake velja sniiana cena in sicer   Z» Lin bit ar. o 3» Botri leta i gld. 50 kr., po polti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriB opne petit-vrBte 6 kr., Če so otranilo eckrat tiska, 5 kr., da se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Dro d ni*  • •• io v r inbljani v Franc Kolmanovej hiii      3 „glodatifika stolba". Opravništvo, na katero naj Beblagovoljo pošiljati Daročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
„Nemška zvestost, nemška poštenost."
Z Dunaja 19. julija. [Izv. dop.] Velik, mogočen, Blaven narod je v tre notku po neslišanih svojih nemoralnih činih v pogrezu. Slavljeua nemška poštenost, zvestost sta proč! Dvakratni strel na nemškega cesarja pokazal je naenkrat strašno globočino, v katerej se nahaja Nem^tvo. Tisoč in tistč radi žaljenja nemškega cesarja v zapor dejanih, stotine in stotine radi dokazane „veleizdaje1', proklinjanja starega Viljehna, odobravanja grozovitega dejanja o osodepoln h strelih na „Ijubljenca" naroda svojega, na onega, ki je proslavil nemški narod, združivši ga v mogočno nemško carstvo!
Bili bil kedo verjel, da narod velicih genijev — valjda pred kratkimi leti na vrhuncu svoje slave — more tako hitro zreti v propad, kjer je gnjusoba in smrad, izdajalstvo in zločinstvo vsake vrste?
Nemec streha na Bvojega cesarja! tako je pisala po 2. juniju tega leta „Norddeutsehe allgemeine Zeitung" v silnem gajevu. Velikan Nemcev smrtno ranjen, in to od Nemca! Strašna novica pretresa Nemčijo ! Ali namesto najti povsod smrtno obsodbo, odobrava naj zlobnejši čin t soč in tisoč nemških grl! A to ne Eaino priprost Nemec, delavec, prostak, da, tudi omikauec! Kakova pota hodi NemštvoV In počel se je lov ua onu, ki se soglašajo z morilcem d.ko uaroda, ki odobravujo, da se je vršil strel na „knrtečnega princa", kot so zvali Nemci 1848. leta svojega zdanjega mogotca, ki obžaijujejo, da se strel nij po sifcčil, ter umoril cesarja Nemcev ! Počela so se ovaduhovanja najnižje vrste, denuncijant-btvo vzmmirjuje ves mogočni nemški narod,
in zapori polnijo se sč žrtvami dolžnimi in nedolžnimi. Prijatelj si prijatelja nij svest, oče boji se sina, sin očeta, učitelj učenca; služnik gospodarja, gospodar služnika, da mu v bo dočein trenotku mrzlo železo ne žuli rok, da nij pahntn v zaduhli zapor — radi ovadbe, ki jo je storil nad njim iz golega novo „nem-škega poštenja, nemške zvestobe" služnik podložniku in naopako, učitelj učencu in naopako, sin očetu in naopako, da celo prijatelj prijatelju! —
Oh, zlata svoboda nemškemu narodu! Zlati časi velikosti in slave nemških rodov ! Taka zla pričenjaš ti samemu sebi, tako častiš ti veleume svoje, ki se v grobeh trohneči morajo zdaj preobračevati nad spridenostjo, ki jo goje njih potomci!
In zdaj slušajte slučaj, radi katerega sem napravil ta uvod! Čujte, kaj baš od sobote sem, t. j. od 13. julija 1878 strašno doni po evropskem svetu! Da prijatelj je izdal prijatelja, in to ne človek iz mase nem škega naroda, ampak veleum, mojster slikar stva, človek, ki po Bvojej stroki mor*l bi 1 čislu imeti kreposti, ki dičijo celo navadnega človeka, ki moral je sovražiti izdaj tvo, in to najhujše izdajstvo  prija teh* a nad prijateljem
Slučaj je nasleden:
Hitro po Noblingovem strelu na nem škega cesarja pripeti se, da dr. Trettenbacher v Monakovem sreča Gustav Seebergerja, ki je arhitekt in profesor na monakovsk«j aka demiji umetnostij, kateremu v razgovoru iz javi, ka je strel Nobilingov na Vilholma pra vična kazen za to, kar je Viljelm kot pruski princ leta 1849, leta pregrešil se nad nem škim ljudstvom, ko je velel streljati na nem ško ljudstvo. Ta lelikomišljena izjava je See beigerja silno razburila, pove jo tudi takoj
nadzorniku akademije Weberju, ki je to novost seveda kar pečeno nesel ravnatelju akademijo, Ferdinandu pl. Pilotv, možu ki po svojej slikarskej umetnosti slovi po celem Nemškem. Seebergerju se je studilo izjavo 7 3. leto prekoračivšega starčka dr. Trettenbacherja denuncirati. Ta gnjusen posel izvršil pak je pl. Pilotv, slaven nemšk slikar, ki je — mimogrede rečemo — tudi intimen prijatelj Trettenbacherjev. Piloty sam sestavi zatožbeni spis ter ga odda dotičnoj sodni ji v Monakovem, češ naj veleizdajnika — prijatelja njegovega za omenjeno izjavo deno v zapor ter ga obsode.
V soboto 14. julija bila je o tem pred monakovsko sodnijo razprava. Seeberger bil je zaslišan kot priča. Sodnija obsodila je dr. Trettenbacherja za 8 mesecev ječe, i dr. Tr. 7 9 letni star ček, denunciran po slavnem nemškem slikarju Ferd. pl. Piloty-ju — svojemu prijatelju premišljeval bode, kako daleč je uže prišlo 8 toliko hvalisano nemško zvestobo, in poštenostjo. Ko sta Pi-loty in Seeberger stopila iz sodišča, sprejela ju je množica s krikom in sikanjem in valjda sta pod zaštito nemških žandarjev in policajev s zdravimi rebri dospela domov. —
To je novost, to je čin, ki slila se strašanskimi barvami nemško poštenost in zvestost gori v rajhu. Ferd. Piloty stigmatiziral je sebe in svojo nemško narodnost na vse veke!
Ker so osobe te sodnijske drame izmej uajomikanejših krogov, je ta slučaj istinito senzacionalen ! Ako se mej omikanci takova dejanja vrše, kako mora biti z maso naroda? Ako izobraženec prijatelju svojemu male nepremišljenosti ne prizanese, ampak ga gre de-uuocirat pred sodnijo, je to znak najhujše popačenosti nemškega naroda.
0 zjedinjenji italijanskega naroda.
(Govor dr. V. Z a r n i k a v ljubljanskoj čitalnici.) Za napredek in razvitak človeštva so si vsa indoariška plemena v Evropi pridobila velike zasluge. V prvej vrsti pa sinejo zastrau tega Romam ponosni biti, namreč Portugalci, Španjolci, Lahi in Francozi; kajti oni so taisti, ki so največ storili za ubujenje onih idej, ki jih je pozneje rflovuiiatvo sprejelo in dalje raz vijalo. Saj je znano, da so bile križarske vojske taki dogodki, ki so pretresli ne le vso Evropo, ampak tudi celi iztočni svet. Pričttuik in pouzročmk teh re;ig,jozLih in narodu h idej pa je bil francoski narod. Znano je, da sta bila Peter amieuski in Bernard iz CJairvauxa tijta moža, ki sta za rešitev svetih mest iz turških rok ljudij navduševala, in po vsem svetu  velikansk vihar vzbudila, ki je trajal
več stoletij.   Ravno tako se Bmejo ponašati Španjolci, ker odprli so človeštvu nov, poprej mu še nepoznan svet, peljali ga v daljno Ameriko, in  našli bo Portugalci novo pot okolo Afrike.   Prouzročili so s tem popolnem velik preobrat v civilizaciji človeškega roda. Fiau-cozi se smejo ponašati, da so v revoluciji leta 1789 definirali in kodificirali pravice po Bameznega individua napose in človeštva v obče,  ter bili oni tisti, ki so prvi spravili te pravice v postavno obliko, doslej veljavne le v teoriji, kakor so jih filozofi in politiki raznih narodov  v   IG. in 17. stoletji razvijali  le v teoriji. Ko so potem te ideje velike revolucije romale po vseh  državah evropskih, razširile so se tudi dalje po iztočuej Evropi,  in se v Rusiji vtelesile leta 1861 s tem, da seje odpravilo robstvo.
Ideja, ki nas in druge narode v 19. veku najbolj zanima, je ideja narodnostij. Italijani pa so bili prvi, ki so pot tej ideji odprli, re-
koči, da najbolj naravna podlaga močnej in ve-Ijavnej državi je narod, ki govori jeden in isti jezik, ki je jednega in istega pokolenja. To e ona, ob jednem priprosta in velika misel, ki so jo Italijan', dejal bi, vsemu druzemu svetu v izgled, prvi dejansko izpeljali. V starem veku so bili Itali mogočen narod, starorimska država se je raztezala črez cel tedaj poznani svet, za časa ljudskega preseljevanja se je ta velika država razrušila in raspala in tako se razkos.la, da je bilo na Laškem včasih toliko vladarjev, kolikor vasi, kateri odno-šaji so pripravili ves laški narod ob skupno zavest in veljavo pred svetom. Mej temi vladarji in fladarčiČi je bilo mnogo tujcev, posebno iz nermanskih in francoskih hiš. Pa ne morem se dalje muditi pri ra?matravanji propada Italije v srednjem veku in pri vzrokih njenega spanja skozi 14. stoletij. — Da preidein na svoj pravi predmet, delil bi jaz zgodovino zje-dinjeuja ItaMje v 3 dobe.  Prva doba se raz-
Zdaj  hočem posneti   nekaj  stavkov iz nemškega časopisa, izhajajočega na Du nuji. da vidite, kako sodi sam Nemec o imenovanem nemškem dogodjaji.
Nemški časnik „Neues VViener Tagblatt"
piše:
„Podivjanje nemškega ljudstva je grozno, podivjanje nemškega ljudstva postaje vedno večje, mora-lično čuvstvo nemškega ljudstva izgublja se popolnem, etični čut je v nemškem ljudstvu skoro ves izginil. V stoterih varijacijah čujejo se vsak dan tožbe.
_ Jtden pravi,  da je vzrok te razdivjanosti
socijalna demokracija, drugi trdi, daje vojaška uredba ali militarizem. Do studa premlaten je prepir o dveh napadih na nemškega cesarja. Navaden razcapan lopov, II d-del, in iz omikanih krogov kodravec, Nobi-Iing, streljala sta tako brezmiselno, kakor i kazni vredno na nemškega cesarja. I, kako čudovita prikazen! iz lukenj, ki jih je jeden Btre il v zrak, a dragi žalibog v telo nemškega cesarja, teče do sem še malo znana razdivja-nost nemškega naroda. Svetu zapovedujoča velesila postala je po dveh strelih le jedna velika hiša sramote — to naj si raztol-
mači kedor hoče.--Od včeraj se mi
je odprla resnica. — V nemškem narodu ima rp'.divjanosti, ima izgubljenega nemškega Čuvstva, silnega hiranja za etiko. —
„Ferdinand pl. Pilotv — ime zadostuje, da se zna, kedo da je ta mož — čul je o prijatelju, ki je napad na nemškega cesarja odobraval, Ferdinand Pilotv ide in za-toži tega prijatelja — moža 73 let
— pri sodniji, ta starček je potem
— zgodilo se je to zadnjo soboto pri okrajnej sodniji v Monakovem — obsojen na osem mesecev zapora v tvrdnjavi. — Ferdinand Piloty moral je sodišče, kjer je pričal proti prijatelju, pod pokroviteljstvom bojnih lovcev zapustiti. Stotina ljudij dirjala je za Djim z žvižganjem in sikanjem." —
I Nemec nadaljuje, ka mora silno obso diti strašna napada na nemškega cesarja, a ravno tako obsojuje sramoten čin zoper prijatelja, ta dokaz podivjanja, hirajočega moralič-nega čuvstva. Umetnik, slaven umetnik, ne brezmiseln mazač, ne, popolno izobražen, b historiškim vidom nadarjen umetnik, stvaritelj slikarske šole, človek, kojemu bi morala podivjanost baš tako neznana biti, kakor mora
teza iz srednjega veka pa do Mazzinijevega nastopa 1. 1820, — druga: počenši od delovanja Mazzinija pa do Cavourjevega vstopa v javnost 1848. leta, — tretja doba: od vstopa Cavourjevega v državno življenje do denašnjih dnij. —
Narodno-državne zavesti Italijani v onej prvej dobi nijso n>kake imeli, ter se nijso za-njo čisto nič brigal'. Vlade po malih laških državah so bile tu take, kakor v srednjem veku sploh; klativitezi so se po vsej Italiji mej soboj morili, in so drug drugemu mesta in gradove se silo jemali. Visoka starorimska omika je bila uže v nevarnosti, da se ugonobi in popolnem izumrje. Jeden sam velik duh je takrat sprevidel to žalostno stanje svoje domovine, globoko je čutil in nosil v srcu nesrečo Italije: Dante Allighieri, ter britko tožil in zdihoval, ka je njegova lepa domovina brez vse veljave, ka se narod italijanski drugod po svetu zasmehuje, in je le vabljiv predmet za vsako tujo pridošlico, ki Bi hoče kaj lepega
v sebi čutiti moralično čuvstvo, ono veliko čuvstvo nravnosti, ki nas preustvarja v človeka, postal je, brez vsake moževske časti, brez slave umetnika, brez vsacega umetniškega ponosa — denuncijant.
„Naj bode vse, kakcr hoče, jedno je gotovo : Pred Ferdinand PiIotyjem niti jeden časti svestih mož ne bode snel klobuka", — tako končuje dunajsk list.
Berlinska mirovna pogodba.
(Dalje.)
Art. 13. Južno od Balkana se bode ustanovila provincija z imenom vzhodna R u m e 1 i j a , katera ostane pod neposredno političko in vojno oblastjo Nj. veličanstva sultana, a bode imela upravno avtonomijo. Imela bode krščanskega generalnega guvernerja.
Art. 14. Vzhodna Rumelija bode mejila severno in severne zapadno na Bolgarsko, ter bode imela v naslednjih mejah zaznamovano ozemlje: Mejilna črta, idoča od Črnega morja, gre od izliva po potu skozi dolino navzgor, kjer so vasi Ilodžakijdi, Selamkijdi, Ajvadžik, Ku-libe in Sudžuluk, prereže povprečno dolino Deli-Kamčik, gre južno od Belibe in Kamha-lika in severno od Uadžimahale, ko je Deli-KamČik dve milji vzgor Čengeja prestopila; na vrhunec pride pri jednej točki mej Teken-likom in Ados Bredžo in gre potem črez Kor-nabad-Balkan, Priševica-Balkan, in Kazan-Bal-kan severno od Kotla do Demir-Kapu. Tukaj se nadaljuje na glavnej progi velikega Balkana po celej širjavi do vrhunca kozice.
Na tej točki zapusti zapadna meja Ru melije vrhunec Balkana, se razteza proti jugu mej vasmi Phtop in Dušanci, od katerih je jedna Bolgarskej, druga pa vzhodnej Rumeliji pripuštena, do reke Tulu-Dere, Bledi ob tej vodi do njenega sjedinjenja s Topolnico, potem ob tej reki do njenega pritoka v Smovski-Dere pri vasi PetriČevo, ter pusti vzhodnej Rumeliji zono dveh kilometrov navzgor njunega stoka; potem se nadaljuje zopet proti vodi Suiovski Dere in Komenico, ter gre ob raztočji, da se potem obrne južno zapadno na višini Vojnaka, in dospe naravnost do točke 875 avstrijske generalštabne karte.
Mejna črta prereže v direktnej črti zgo-renjo kotliuo potoka Ihtimana, gre mej Rog-dino in Karavlo, da dospe zopet do raz-točja,   katero loči strugi Iskerja in Marice;
pripleniti. Nujbolj ste se pa za gospodstvo v deželi takrat borili mogočni stranki Guelfov in Gibelinov. Dante sam je bil, ker je želel zjedinjeno Italijo, navdušen Gibelin. Toda čas še nij zato prišel, bile so to takrat poetične sanjarije. Pa Dante, kakor velik duh, je uže o svojej domovini takrat tiste misli gojil, katere so se 500 let pozneje dejansko uresničile.
Drug velik duh, ki je še žnejše čutil nesrečo svojega naroda, bil je Macchiavelli, ki je o svojem času pisal in mislil kakor državniki sedanjega veka. Njegova znana knjiga „il principe" je vzbudila velikansko pozornost. Spisal jo je, trdijo njegovi komentatorji Macchiavelli v namen združenja Italije, ter imel kot uzor tacega vladarja pred očmi Cesare Borgio, nadarjenega, duhovitega ali brezobzirnega moža, ki je imel takrat na Laškem kakor sorodnik papeža Aleksandra VI. velik vpljiv, ter se je bil v svojem političnem delovanji na ono pot zasukal,  ki mu jo je bil Macchiavelli v tej
potem gre dalje mej Čamurli in Hadžilar po tej črti Čres vrhunec Veline-Mogile, gore 531, Smajlica, Vrb, Sumnatica, ter pride do oprav-nih granic sandžaka Sofije mej Sivri-TaS in Ča-dir-Tepe.
Meia Rumelije loči se od one Bolgarske pri gori Čadir-Tepe, ter gre ob vodi mej kotlinami Marice in njenimi pristranskimi rekami na jednej strani, na drugej mej Mesta-Karasu in njenimi postranskimi rekami, ter se obrne od južnega iztoka proti jugu od vrhunca gorovja Despotodag k gori Krušova. (Izhodnja točka San-ŠtefansVe pogodbe.) Od gore Krušova je meja v soglasji b San - Šte-fansko pogodbo določeno črto, to se imenuje gorovje Crni Balknn (Kara Balkan) gore Ku-lephy Dag-EŠek, ČepelHi Karakolas in ISi-klar, od koder pro nn ravnost proti južnemu izhodu navzdol, kjer pride do reke Arda, ter gre po tej doh'ni do jedne točke pri vasi Adat-čali, katera ostane Turčiji.
Od tu gre mejilna črti na vrhunec Bes-tepe-Dag, gre po njem, ter se steza potem navzdol črez Marico 6 kilometrov zgoraj reke od mosta „Mustafa paša;" severno gre potem črez raztočje mej Demirhali-Dere in maliir5. pritoki Marice do KUdeler Bair, tam se iztočno obrne črez Sakar Bair, gre črez dolino TundŽa proti BUjiik - Derbend, katero pusti severno kakor tudi Sudžak. Od Biljiik-Derbend meji zopet mej pritoki Tundže na severu in Marice na jugu do visočine Kajbilar, kateri ostane iztočnei Rumeliji. ter gre na jugu od V. Almali mej strugo Marice na jugu in mej malimi pritoki, ki se naravnost v Črno morje iztekajo, mej vasmi Velevrin iu Alatli; v severu gre od Karan lika črez vrhunce Vos ne in Zuvaka, gre po črti, katera loči vode Duka od Karagač- Su, ter pride v Črno morje zopet skupaj mej rekami teh imen.
Art. 15. Nj. veličanstvo sultan imel bode pravico, meje provincije na suhem in na vo^. braniti, na teh mejah utrjenja postavljati in tu vojsko imeti.
Notranji red v vzhodnej Rumeliji vzdržc* vala bode domača žandarmerija, katero bode tudi krajna milica podpirala.
Pri sestavljenji teh dveh korov, katerim imenuje častnike sultan, oziralo so bode na vero prebivalstva v onem kraji. Nj. veličanstvo sultan obljubi, da na mejah za posadke ne bo izredne (iregularne) vojske postavljal, kakor ee bašibozuki in Čerkesi. A regularna
knjigi naznačil. Vzel in zasedel je bil v Ro-magni mesto za meatom, in tako začel Italijo zjedinjevati s središča, a ker je prerano umrl, bile so vse Macchiavelli-jeve misli in nade v tega moža uničene. Kakor Simeon v bibliji jo vzdihoval, ter dejal, da bi potem mirno za-tisnil oči, ko bi le ugledale tistega moža, ki bi zjedinil razcepljeno domovino v eno telo. Toda mož je živel 300 let prerano in njegove misli so se še le uresničile, ko je bil uže zdavnaj prah in pepel. Za sjedinjenje se narod sam takrat nij n;č brigal, intriganti na posameznih dvorih so tekmovali ©ej Eoboj in imeli največ vpliva in veljave. F'lorentinska država pod gospodarstvom Medicejev dosegla je sicer v tistem času, kakor Mdan pod vlado hiše Sforza in Verona pod Scaligeri visoko stopinjo omike in izobraženja. To so pa bile le izjeme, lepe posameznosti iz občne mizerije. (Dalje prih.)
vojska, v to službo namenjena, se ne sme na nobeden način pri prebivalstvu vkvartirati; ako gre skozi provincijo, se ne sme tu nikjer vstavljati.
Art. 16- Generalni guverner ima pravico, otomanske vojake v tem slučaji sklicati, ako je notranja in vnanja varnost provincije v nevarnosti. Takrat pa mora visoka porta ta čin, kakor tudi razloge, ki ga utemeljujejo, zastopnikom vlastij v Carigradu naznaniti.
Art. 17. Generalnega guvernerja vzhod nje Rumelije imenuje porta z odobrenjem vlastij za 5 let.
Art. 18. Takoj po izmenjavi ratifikacij zdanje pogodbe, sklicala se bode evropska komisija, da bode v soglasji z visoko porto organizacijo vzhodnje Rumelije izdala. V treh mesecih bode ta komisija določila moč in pravico generalnega guvernerja kakor tudi opravno, sodsko in denarno vlado provinciji, ter bode jela delati pri raznih postavah vilajeta in s predlogi, ki so bili v osmej seji carigradske konference predlagani.
Skupnost naiedeb za izhodno Rumelijo izražena bode v cesarskem fermanu (ukazu,) katerega hode visoka porta objavila in vlastim naznanila.
Art 19. Evropska komisija bode imeia nalogi finance te provincije v soglasji z visoko porto do izvršenja nove organizacije oskrbovati.
Art. 20. Nagodbe, konvencije in mejna-rodni dogovori vsake vrste, kateri so se skle nili, so tudi za vzhodnjo Rumelijo veljavni, kakor za celo otomansko državo. Tujcev nedotakljivost in previlegije njihove vsake vrste, morajo biti v cesti. Visoka porta se obveže, da se bodo tam splošne postave državne v oziru verske svobode vsem veroizpovedanjem v korist izvi sevale.
Art. 21. Pravice in dolžnosti visoke porte, kakor se dotikajo železnic v vzhodnej Rumeliji, ostanejo nespremenjeno v veljavi.
Art. 22. Ruska vojska v sasedenje Bolgarske in vzhodnje Rumelije bode imela šest divizij peskih polkov in dve diviziji konjice a ne več nego 50.<J0O mož, Vsi se bodo na deželne stroške vzdrževali. Okupacijska krdela ostanejo z Rusko v zvezi ne le skozi Rumunsko, po pogodbi, katero bosti obe državi sklenili, nego tudi skozi luke ob Črnem morji, Varna, in Burgas, kjer tudi za čas zaseden j a napravijo lehko svoja skladališča.
Zasedenje vzhodnje Rumelije in Bolgarije po cesarsko ruskej vojski trajalo bode devet mesecev, od izmenjave ratifikacij zdanje pogodbe.
Carsko ruska vlada se obveže, da bodo njena krdela naj poznejše v treh mesecih šla skozi Rumunsko in se bode popolno izprazne-nje te kneževine dokončalo.
Art. 23. Visoka porta se obveže, na otoku Kreta organično zakonstvo od 18G0 natenko uvesti in one izpremembe, ki so bile za dobre izpoznane vporabiti.
Jednaka, krajevnim potrebam primerna zakonstva, izjemom kolikor se tičejo Kreti dovoljenih davkovskih oproščenj, bo bodo tudi v druzih delih evropske Turčije, katerim ta pogodba nij dala posebne uprave, upeljala.
Visoka porta dala bode specijalnim ko misijam, v katerih morajo biti domačini mnogoštevilno zastopani, ukaz, da se bodo posamnosti tega novega zakonstva za  vsako provincijo izdelale.
Načrte organizacije,  izhajajoče iz tega
delovanja, preiskovala bode visoka porta, za katere pa mora pred izdajo tega ukaza, katera jim bode dajala polno moč, poiskati si za to mnenja evropske komisije za vzhodnjo Rumelijo.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Hotriinle «l<*ž«*l<».
V Ljubljani 20. julija.
Notranja vijrtvjtpolitika čisto miruje. 01 devetih ministrov jih je celih šest na odpustu po kopeliščih in hladilih. Strema-jer, da si sam hrom in bolehav, opravlja zdaj ministerstvo za uk in bognčastje, za notranje, za pravosodje, za finance in za predsedstvo. Menda nij posebno težavno minister biti, če more jeden človek toliko prevzeti zdaj ob vročih pasjih dnevih.
Kedaj poide naša vojska, ki je uže zbrana na meji, v ilnstm f D*»nes hi imela iti. Ali pravijo, da še Čaka. Zakaj ? Nihče ne ve. T etra oprezovanja se vesele nekako le še sovražniki Slovanstva, kakor „N. fr. Pr.B in „Pe-ster Lloydw, ki vedno še proti okupaciji pišejo.
V nimfe dr/.Me.
Itnmkv vlade organ „Journal de St. Peterbourg" govori o kongresnih delih pa pravi: kongres nij nobenega radikalnega dela storil, ali dosegel kar je bilo mogočo. Naloga Rusije je, pozorno čuvati nad tem, da se bodo reforme izvele.
Iz Carigrada se piše „Pol. Corr.", da so upanja vedno manjša, da hi se z GffMko in Turčijo doseglo kako spora7umljenje. Turčija odločno odbija več piIvoliti, nego kar sama hoče za popravo mej pustiti. Ona zbira v Tesiliji vojsko, da bode vsako vstajo zatrla. Grecija se zdaj britko kosa. da je na strani stala, ko sta bili Srbiia in Rusija v ognji.
St'hst'tm narodna skupščina v Kragu-ievci ie jednoglasno sprejela redni budget za leto 1878 no vladnem nasvetu. Po tem je dohodkov 88,883.080 grošev (pijaatrov) in stro škov 38,G23.097 groSev. Vojni proračun je bil zarad povišanja števila oficirjev in stoječe vojske povečan na 15,718.340 grošev.
V 4*»t<ffv.vfi'i zgorenjej zbornici je Beaconsfield predložil kongresne protokole, zagovarjal politiko vladno in rekel, da bode avstrijska okupacija Bosne trajala do zago-tovljenja podlog za mir in red v deželi, d a s e Turki rešijo velicega bremena (!!?) v daleč proč ležečej provinciji s 50 OOO možmi red vzdržavati. Vse velevlasti so prepričane, da je vspeh kongresa najboljše zagotovilo za ohranjenje Turčije. — Granville in Derby kri tizirata politiko angleške vlade. — Potem je nastal mal hrup mej lordi, ker je Derhv rekel, da je zarad tega odstopil, ker se je angleška vlada hotela polastiti Cipra in sirske obale brez dovoljenja porte, a Sai;sbury je temu ugovarjal, da nij res.
Dopisi.
Is drsita 17. julija [Izv. dup.] Zopet je našo okolico deloma obiskala nesrečonosna — toča. Nljsmo še pozabili one, ki je pred dvema tednoma pobila okolo Ščedne in Žavclj, uže moramo, žalibože, poročati, daje 14. t. m. v noči po zgorenjej okolici nevihta prav hudo razsajala, in po soseskah Opčine, Trebče, Or-lek, Bane, Gropada, Padrič in Bazovica toča grozdje tako pobila, da v nekaterih krajih nij prav nobenega pridelka pričakovati, v drugih pa komaj tretjino ali četrtino srednje dobre letine. Huda bo za uboge kmetovalce, ker v teh krajih jim je grozdje najpoglavitnejši pridelek.
Sliši B9, da st bo društvo „Edinost" prizadejalo, da se bolj revnim kaka pomoč podeli, bodisi od magistrata, ali od vlade; če ne druzega, vsaj odpuščenje davkov.
Naše srednje šole so se končale, ljudske
mestne se bodo končale koncem tega mesec«, okolične pa še le koncem avgusta. Mestno svetovalstvo je na predlog šolskega olseka sklenilo odpraviti na ljudskih šolah v mestu in v okolici dozdanje darila, javne skuS-nje, in celo vsako slovesnost konec šolskega leta. Ako bo pa ta nova naredba ugajala meščanom, posebno pa okoličanom, se bo videlo.
Te dni je bil v pokoj dejan, in s zlatim križcem za zasluge odlikovan naš rojak gosp, Rudolf Pibernik, učitelj in zadnji čas vodja na tržaškej C k. vadnici. Omenjeni gospod je služboval 4G let, kar je deneB redka prikazen, posebno v učiteljskem, jako trudapolnem stanu. Presvitli cesar mu je podelil zlati križec, katerega si je g. Pibernik v resnici zaslužil, kajti bil je izredno priden in delaven učitelj, in pra\l odgojitelj. — Trva njegova služba jo bila na deželi v Dolini pri Trstu, kjer je 20 let „ledino oral"; od tam je bil poklican na vadnico v Gorico, in črez 4 leta je pa prišel na tržaško c. k. vadnico, kjer je do zdaj (22 let.) ostal, in zadnjič bil za ravnatelja imenovan. Koliko grenkih in truda-polnih ur je moral v teh 4G. letih prestati mej uka-željno in neželjno mladino, si jo lehko misliti, pa pri vsem tem je g. Pibernik, dasi uže GSletni starček, duševno in fi/.ično še jako krepak. In to njegovo povoljno stanje mu privoščimo še mnoga leta, čestitajo mu za zasluženo odlikovanje, toliko ve'*, ker je gosp. Pibernik narodnjak, in se zmirom prišteva k dobrim Slovencem. Slava mu tedaj in živio ! — ič.
Domače stvari.
— (Ljubljanskega mestnega zbora) seje 10. t. m. se je z županom vred udeležilo 2u odbornikov. Župan naznani, da je deželni odbor magistratu poslal pismo, v katerem ga vabi, da naj blagovoljno sprejela darove za ubožne družine, katerih očetje so odšli v vojake, ter so o tej reči tudi obrne do mestnih župnikov. Denarni odsek bo odločil, koliko bode moglo mesto v ta namen podariti. — Cerkvenemu predstojništvu v Trnovem se dovoli, da sme neko volilo porabiti za napravo ob velicih praznikih potrebnih cerkvenih paramentov. Od g. fajmoštra Ant. Črneta za uboge podarjena hiša v Krakovem se sprejme. G g. Dreo in Goršič priporočata, da naj se pri oddaji stanovauja ozir jemlje na sestro ranjkega gospoda, g. R?gali pa pristavlja, da naj se pozneje v prvi vrsti res ozirajo na ubožne iz Krakova, ali pa vsaj na otroke tam rojenih staršev. — Pritožba necega hišnega posestnika, kateremu se je zaukazalo, da mora žlebove svoje hiše izpeljati v podzemeljski kanal, se zavrže. — Poročilo finančnega odseka o preiskovanji mestnih blagajuic, ki jih je našel vse v redu, se vzame na znanje. — Prošnja asilnega društva dunajskega vseučilšča za denarno podporo se zavrže. — Nagrada za učiteljico, katera je bolno učiteljico Krašner na-domestovala, se dovoli. — Poročilo o vspehu poduka v ženskih delih v Šoli na mahu, katerega je brezplačno preskrbovala gospodičina Fiohlieh, se vzame na znanje, in se učiteljici izreče zahvala mestnega odbora. —
Slovenski mestni odbornik Regali ioter-pelira župana ljubljanskega: Zakaj je pod zdanjo večino mestnega zbora in pod zdanjim županom Ljubljana tako zapuščena in za domače ljudi tako malomarna, da župan nij nobene inicijative poprijel, ko je naš domaČi
\
polk K u lin frez dolgo let prišel zopet enkrat v Ljubljano, da bi se bili naši domači kranjski sinovi spodobno sprejeli od ljubljanskega mesta in m al o p og os til i, kakor Be je to prej rod druzimi župani Vselej zgodilo. Zakaj so se hrabri siuovi naše dežele, ki gredo v boj na klic naSega svitlega cesarja, ? boj ca raz sir je nje mej naše ljubljene Avstrije lačni in žejni p u-8 tili V Mar zato, ker je zdaj Ljubljana pod tem vodstvom postala nekako nemško ho teč a V Imate denar za nepotrebne reniuuo-racije dobro plačanim uradnikom, a nemate krajcarja za spodoben sprejela naših domačih sinov vojakov, ki nosijo svoj in naš krvavi davek plačat za našo državo doli v jug? Druga mesta: Maribor, Gradec, Ptuj, Zagreb, celo Krško so pozdravili svoje domače siue vojake, zakaj samo Ljubljana ne V Zakaj je župan to opustil.
Župa n Laschan odgovarja, da je on sam na kolodvoru bil, s komandantom prijateljsko govoril, a več storiti nij bil dolžan.
— (Imenovanje.) Finančni koncipist Josip Svoboda v Mariboru jo imenovan za fi nančnega komisarja v Ljubljani.
— (čitalnica na Bizoviku) priredi denes svojo „besedoa, katera je bila zavolj množili uzrokov od 14. t. in. na denes pre stavljena. Program „ besedi" je nespremenjen.
— (Konfiskacija.) Zadnj i „ Slovenec" je bil konlisciran zarad dopisa z Illok, v ka tereni je bilo govorjeno, kako so žnndarmi posekali dva v vojsko poklicana bloška reser vista. Tudi mi smo te dni bili dobili obširnejša poročila o tej zadevi, a ker vemo navado c. kr. pravdnika, nijsmo se jih upali natisniti, da Bi bi bili pripravljeni pred kompetentnim bo diščeni zastopati njih resničnost. C kr. deželno
vlado pa nujno prosimo, naj urgira, da se stvar v lllokah v temeljito in pravično preskavo dene.
— (Matura) na gimnaziji ljubljanskoj se je dovršila v četrtek. I/.nuj  23 osmošolcev jo je delalo  22 in tiije vnuuji ali eksterni Dodelali so jo trije z odliko, dva sta odložena na dva me-eca, dva za eno leto, dva ponav Ijalca pa za nedoločen čas, in se smeta k maturi tretjič prikazati le s privoljenjem uauč-D6ga ministerstva, vsi drugi so izvršili dobro. Mej padlimi so vsi trije vuaijiki. Na realki jih je delalo maturo 28; z odliko sta jo do vršila  2, za   l   leto odloženih je 6, za dva meseca pa 2.
— (Iz seje deželnega odbora 13. julija) V podporo ubogim družinam, katerih očetje in retlniki morajo vsled mobilizacije dem zapustiti i u vojaško službo nastopiti, je deželni odbor 200O gold. iz deželnega zaklada dovolil, ter je a pritrjenjem deželne vlade izdal razglas za nabiranje podpor po vtiej deželi. Predlogom kranj ega in okraujega šolskega sveta za detinitivnost Štefana Tomšiča v učiteljskej službi na ljudskej šoli v Sudražici je deželni odbor pritrdil.
— (Iz Zagreba) prihajoči prijatelji nam poročajo, da Hrvatje tam vedo o okupaciji Bosne in o tem, kaj bode, ravno tako malo, kot mi, in da tudi ničesa ne stoie. Magjari pa mej tem delajo. Iiratje Hrvatje se ob prsi trkajo v „Obzoru" — a tako preimenitne čase kakor so zdaj za nas vse Jugoslovane z znano diplomatično (?) svojo „šutnjo" Blučaju in Magjaroui prepuščajo ! Žalostna nam majka!
legvhaza baš novo pričeti zidani izraelitski tem pel, ter je pokopal pod razvaliuami večino delavcev. Dozdaj so j'h našli uže veliko mrtvih in ranjenih, a število unesrečenih se zdaj še ne zna. Te nesreče je krivo novejše zidanje, ker se je na to gledalo kdo bole cenejše tempelj sezidal. Zato je bila tudi vsa tvarina ta sklanja slaba. Preiskava se je pričela.
* (Ropar s k umor.) Iz Tišava v Češkem lesu poroča se 18. t. m. o slede čem groznem umoru: 12. t. m. šel jo Vojteh Kopačka v Schiittenholen soli kupovat; truden pride zvečer domov, ter leže spat. Vo noči ulomijo trije lupeži v sobo, ter pričnejo njega in njegovo ženo daviti, ter mu hočejo denanrco, katero je imel v zglavji vzeti: ženi se posreči uiti, ko je bila jeduega roparja ugriznila v roko, ter se zvunaj pod grmom skriti. Kmalu potem tatovi bkozi okno hiše prilezejo in pobegnejo. Zdaj še le Bi upa uboga žena na pomoč klicati; ljudje se sicer prišli, a bilo je uže prepozno, — tatovi so uže pete odnesli, a Kopačka našli so umorjenega v postelji; denarnice tudi nij bilo več pod zglavjem.
\tivA\\v vesti.
* (StraSna nesre ča.) Magjarski časo pisi poročajo, tla se je 16 t. m. podrl v V6
irtiir
t Ljubljani '20. julija t. 1. Pšenica boktoliter H *ld. 94 kr.; — rož 6 gld. 86 kr.; — jnčmon 4 gld. 3!) kr.; — oves 3 gid. 29 kr.; — ajda 5 gld. 3»} kr.; — proso ti gld. 60 kr.;
— koruza ti gold. 20 kr.;  krompir 100 kilogramov
— fl. — kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipeh trisen— gl. 70 kr.; — špeh povojou — gl. 75 kr.
— jajce po 2 kr.; — naloka Iltor 7 kr.;— govedu:no »ilogram 54 kr.; — telotnino 50 kr.; — svinjski; meso 70 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slame l gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov > »old   50 kr.: — mehka 4 erld. 50 kr.
UunajflKa Dorza 20 julij«.
(Izvirno ttilegraućiiu porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  . 84 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srobru    .   . 6ti    „ 60 .
£iata renta........ 75    . —
1860 dri, posojilo..... 114    . — „
Akcije narodne banke .... 830    . — „
kreditne akcije...... 260    , 80 ,
London......... 115    ,55 ,
Napol. ......... 9 87
J. kr. cekini....... 5    , 49
srebro ......... ioi    J _
Državne marke...... 57    . 15 *
g" 3. 3.
H— E
J l'i»nie-ui»  zdravi vso bolečino v živci li, posebno
IbOŽJaSt (epilepsijo),
specijalni  zdravnik dr.  lVill 1n»-1i v I»ru/danili
(NeUBtadO. Ozdravlja) ju PJg nad 11.000. (210—2)
E
o 5   h m n
h. *>
. Si 5'
C» n j  I E
OB
1 a <».
-S 1 P
H
(s g
">»rko -^Wir oiii|>«V)l1cii jnsctmtit. _ala Be8tea und Preigwurdiggte»
Die Regenmantel,
\Vitp;oii(lecken (Plarhen), Belleinlagcn, Ztltsloflr.
<lcr k. k.  pr. Fahrik
von M. J. Elsinger & Sdhne
in Wicn, Nenbau, Zollcrgns.se 2,
Lieferinten del k. unrf k. Krlegsministeriutna, Sr. .. Kriejsrmarine, vieler HuminitVtsanitalten  etc. ttc
Maj. I —J
iir>y—M)
Prostovttljna dražba.
88. «In<* i.  m. In v sledečih dnevih prodajal so bodo v
kaslnskcj restavraciji iJuliljaiiske j
a liiikoiu kriti stokltni salon, ki obsuga lehko JiOO osob, potem paviljon za godbo, klet za led po amerikanskoj sistemi, popolni plinovod i/, restavraolje in vrta, na daljo vsa vrtna. Bobna, kablnjak« in kletna oprava, kakor: mize, Hloli, zastavo, handura, grbni izveski (Wappeusehildler), traaagarenti, piramido, svezde in razne drage do-koracifo) oder /a gledilumo i«re v hibi, kandolaber m plin, steklene prepali, omare zajedi In pijače, sliko, ogledala, stenske ure, vošala za obleko, ruljete za okna, nolesne po5i, mizns priprava Isbeloprali, noži in vilice, z* - * * i temi ta I2O0 «>nol> od klneskega »rebra, — košarci za pivo, vino in Šampanjec, sklenice namlzje, kamni v priil-ganje iveplenk, aolnjice in kolki za kruh; fbo namizne perilo, kakor: mizni prti, beli In pisani, btlaaila Itd., okolo 7000 papirnatih prtMev, omara posode, police, omare za i«ui ■ patentom; prodajala se bode na lialjt: tu.ii vaa kubinjska priprava, banje in sodi sa \-<id.», jedon telograf, razna lina vina v sklenioab, sodovi, tkali (vedrice;, pipe, buče (Weinbeber), polico za sklenice, praznu vinske bute^e. jedna paitija letin in razna druga privatna oprava; vae to prodajalo s« bodo na dražbi, li katerej so vsi povabljeni, ki žc-lijo kaj kupiti. (218—8)
a
K K K X K X K K K
K K K X K X X X
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orml j«>. kakor: žlice za kavo in Jefll, nože in vilice itd. itd.
Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo velike angleške tovarno za britanija-srobro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-arobra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majhono odškodnino prevoza in '/., delavske plače tlarujoiuo.
Ako so vposl^e znesek ali tudi proti povzetju cono, ki jo pri vsacein izdelku označena, samo za povrnitev treskov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majbon dol delavske plače, dobodo vsakdo le-to
6 kom. britanija-Brebrnili ili« za Jedi, ti kom. baš rakovih žlic ztz kavo, vkupu 1J komadov, stalo jo proj gld. 6, a  sedaj  stano 12 kosiiatlov
-» K ■■!»«- .......
6 „ britanija-firtdirnili iiiimizuili nožev /. ang'eškimi ostrinami, 6 kom. bas takovih viUei vknpe ta kom., kateri so prej stali gld. 9, stoji zdaj mecti ia vkup« „
1 ZSBjemalka in mivko, težko vrsto, prej gld. 8, z«laj ln « Julio,  najtežje vrsto,  od najboljšega
britanija-srebni, prej gld. 4, zdu|.....
Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—,  2.50, 3.— lice   po  kr. U), 75, bi), gld. 1.—,  1.4U; majolko za kavo ali čaj po gld.  Si,—, 2.50, y.—,  4.—;   svečniki a roči, par po gld. 8.50, H>.:>0,
—i — ; laharne pušlee po gld. l'.—, 2,80, 4.—, 6.60, 7,—s sabarne sipnieo po kr. 40, 75, DO, gld. 1.— ; aklenieo za kis in ojo po gld. 2.50. 3.80, 4.2^, 6.— ; pttiice za surovo maslo po kr. 0\ gld. 1.70, 2.SO, 3.v!5, 4.— ; ročni svečniki p,> kr. f»0, 66, 80, gl. 1.— ter še mnogobrojni izdelki.'
8*40 1.»»
1.80
zdo-
Osobitega pozora vredno.
<3 komadov iiamiznili noiev, z najfinejšimi ročaji od britanija-src-bra, i angleškimi jek.enimi ostrinami, o komadov baš takovih vilic, »komadov težkih izvrstnih žlic za B komadov bal takovih
*iu- r.ii kavo, v elegantnej kaseti od barSuna, vkupe 24 kom.-ulov, ki so prej stali brez kaseto gld. 13.—, stano zdaj s kaseto gld. 0.40.
'Jo bi vari »o Izdelane od najfinejšega britanlja-srebra in so od pravega IS lotnega srebra celo po nletnej rabi no dado razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostano bola.
ludi damo vsakemu denar nazaj, ako um nas no/, ali žlica ocnnta ali orumenita. (lf;0—7>
flekT* \ii>>ioi
Britannia-Silberwaaren-Niederlage^
II tem,   li* j f, 4n in-j) // fi A 11 <; .v rc l.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Ludtuiiia in ti.sk „Narodno tiskumu1