Spedtadone te abbonauieuto postnih
Leto XXII., št. IS
LJubljana, torek žo. januarja 194*'XX
Cena cent. 70
Upraviuatvo. ujubijana. fuccuujeva ulica & - Telefon ftt 31-22 31-23 81-24
jiseratnj odoeiek: ujuDijana Puccini-|eva ulica 5 - Telefon 31-25 81-2«
Podružnic« Novo tnealo LijuPijanaiis cesta St- <2
RaCuni pn posl Cek zavodu: Ljubita na tt I? 741«
lz.is.ojučimo iAiiufSl vo cu jgia je a tir Italije in inozemstva ima
Cninne PnhhliHta Italiana S.
Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina tnala mesečno L 11— za inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: LJubljana. Puccinijeva ulica Ste v 6. telefon 31-22 31-23 31-24
Rokopisi ie oe vračajc
CONCESSloN AKlA ESCLUSIVA per ta pubbltclta dl provenienza Italiana ed estera:
Unione PobbliHtš Italiana S. A. Milano
Intenzivno delovanje letal
Z bombam! In strojnicami nad sovražno zaledje v Čire-
naiki in nad Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih si) je objavil 19. januarja naslednje 596. vojno poročilo:
Sovražne izvidniške oddelke so napadle in razpršile v zapadni Cirenaiki letalske sile, ki so pričele znova intenzivno napadati s strojnicami in bombami kolone so-
vražnih motornih vozil in oskrbovalna oporišča.
Čeprav je Se nadalje vladalo slabo vreme, so skupine nemških letal ponovno napadle naprave in letališča na Malti.
Angleška letala so napadla Augusto ln Sirakuzo ter so povzročila nekaj požarov, ki so bUi pa takoj obvladani. Žrtev n» bilo
Nemško vojno poročilo
Feodozija znova zavzeta — Podvig pehote in oktopnih
vozil na srednjem bojišču
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. jan Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vo no poročilo:
Pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala Mannsteina so nemške in rumun. ke čete v sodelovanju s skupinami letalskih sil pod poveljstvom letalskega generala Riharda Greima po hudih bojih, ki so trajali več dni, vrgle sovjetske sile, ki so se izkrcale na južni obali Krima, nazaj in z odločnim napadom znova zavzele mesto Feodczijo. Doslej je bilo ujetih nad 4600 sovjetskih oficirjev in voakov ter zaple njenih 13 oklopnih vozil, 77 topov in mnogo drugih vojnih potrebščin. Na vsem dc-neškem bojišču je sovražnik napadel z ja kfmi silami. Boji se še nadaljujejo.
V srednjem in severnem odseku bojišča so bile sovražniku pri njegovih nadaljnjih napadih prizadete znova hude izgube. Pri protinapadu 17. in 18. januar!a so nemška pehota in oklopni oddelki zaplenili skupno 35 topov, 23 metalcev granat, 45 strojnic
in mnogo drugih potrebščin Pri tem je na sovražni strani padlo 430 ljudi, ujetih pa je bilo 140
Letalske sile so na morju pred Mu rman. skim z bombami poškodovale veliko tovorno lad„o.
Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave ob južnovzhodni obali \nglije Bombe so zadele skladišče streliva na Shetlandskem otočju.
V severni Afriki so nemške in Italijan, ske čete pri uspešni izvidniški akciji v Cirenaiki ujele neka? Angležev Nemška boj. n,a letala so napadla pristaniške naprave in letališča ob obali Cirenaike. V Veliki Sirti je bilo pri letalskem napad« na britanski konvoj z bombami hudo poškodovanih več velikih tovornih ladij.
Pri ponovni zasedbi Feodozije se .ie zno. va posebno odlikoval polkovnik MiTler, ki je že bil odlikovan z viteškim križcem, s sijajnim osebnim pogumom, odločnostjo in previdnim poveljevanjem svojem i polku.
Volaški pakt Italije. Nemčije in Japonske
Podpisan je bil v nedeljo v Berlinu in določa smernice za skupno
borbo proti skupnemu sovražniku
Vojna na Kitajskem
šanghaj, 19 jan. d. V noči na ponedeljek se je iz pristojnega japonskega vojaškega mesta zvedelo, da je bilo japonsko letalstvo v nedeljo ves dan zelo aktivno nad ozeml em sovražne K'.ta jske. Japonska poročila pravijo, da so japonska letala ob preletu mesta Mengce ob železniški progi Kunming-Kanoi porušila z bombnimi za-, deti razne važne vojaške objekte čung-kinških čet. Kitajsko letalstvo, ki je skušalo pregnati japonsko letalstvo, so zapletla spremlja oča japonska lovska letala v borbe, v katerih je bilo več sovražnih letal sestreljenih. Drugi oddelki -'aponskih letal So v nedeljo hudo napadle Naning. glavno mesto južnokitajske pokrajine Kvang-si. Tudi tu so japonska letala bombardirala vojaško važne naprave in komunikacijske zveze. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Rim, 19. jan. s. Poročevalec agencije »United Press« je imel v Čungkingu razgovor s predsednikom zakonodajne zbornice dr. Sumfo'em, sinom Suanja o stališču črangkajškove Kitajske do Zedinjenih držav in Velike Britanije. Sumfo je v razgovoru opozoril angleške in ameriške zaveznike. naj ne ostanejo pasivni v vojni na Pacifiku Ce bi se Zedin ene države in Velika Britanija zaradi svojih vojnih Interesov v Evropi odločile dati Japoncem na Daljnem vzhodu proste roke, bi nastalo vprašanje, ali bi mogel čunking, ki se sedaj lahko zanaša na trdno sodelovanje vseh Kitajcev, nadaljevati z enako silo borbo proti Japoncem, kakor se dogaja sedaj. V tem primeru, je dejal dr. Sumfo, bi bila Kitajska lahko prislij-ena napraviti konec trpljenju in prelivanju krvi kitajskega naroda
Nemške podmornice
ob ameriški obali
Lizbona, 19. jan. u. V bližini zapadne severnoameriške obale je bila torpedirana že druga la'.ja. V Washingtonu so službeno objavili, da se je to zopet zgod lo okrog 100 km daleč od Long Islanda. Komun'ke ne navaja, koliko mornarjev s potopljene ladje je utonilo, marveč le pravi, da so bili preživeli brodolomci rešeni. Mornariško ministrstvo tudi ne objavlja imena potopljene ladje, marveč le pravi, da je bila pod zastavo neke zavezniške države.
Lizbona, 19. jan. u. O ladji, ki je bila po zadnjem komunikeju ameriškega mornariškega ministrstva potopljena v bližini zapa !ne obale Severne Amerike, se je zvedelo. da je bila natovorjena s tank:. Potopila jo je neka podmornica s torpedom.
Šef angleškega generalnega štaba v Ottawi
Stockholm. 19 >an. d. lz VVashingtona javljajo. da je na poti iz \Vashingtcna dospel v Ottawo bivši načelnik generainega štaba brit-ns.k:h nipenalnih čet sar J'-hn Dill. ki se bo najbrže k<.t gost Adhlonskega grofa, kanadskega generalnega guvernerja mudil štiri dni v mestu Rideau Med svojim bivanjem v Kanad; br, imel .1 .hn D;I1 razgovore s kanadskim min. predsednikom Macken-zie Kingom m s tremi šefi kanadskega generalnega štaba.
Podaljšanje voiaške službe v Turcl?i
Ankara 19 lan š Pijanska zbo>rnica je odobr'a načrt ^akena s katerim se izpopolnjuje zakon o voiašk- služben' obveznosti. Obvezna vojaška služba se bo z novim zakonom za vse tiste, ki so seda; pod orožjem, podaljšala na tri leta.
španski protest v Londonu
Madrid, 19. jan. s. Zvedelo se je, da je španska vlada izročala angleškemu poslan >ku v Madridu, siru SamueJu Honreu. protestno noto zaradi napada na špansko luko Santo Isabello na otoku Fernandu Poo.
Špansiki listi še vedno hudo kritiz rajo napad degaullističnih pomor s.kh sil na španski otok. Špansko ljudstvo, poudatia »Alca-z-ar«, je vznemirjeno in obenem začudeno, ker drjpušča Anglija take napade na Španiio »Madrid« meni da je zaman vsaka beseda zaradi dogodka, ki je zadel španske pravice. Krivci ne b'*do o~til' nekaznovani. Špansko potrpljenje je izčrpano. Ves na^od je ob strani vlade za obrambo šipanskih pravic n časti.
Boljševizacija angleških
delavskih organizacij
Rim, 19. jan. s. V Alberthallu v Londonu je bilo včeraj zborovanje delavskih strokovnih grganizacij, na katerem je bilo zastopanih okrog 700.000 angleških delavcev, organiziranih v teh organizacijah. Ob tej priliki so izrazili dobrodcšlico sovjetski delegaciji, ki se ta čas mudi v Veliki Britaniji. Tajnik zveze prevoznih delavcev in nameščencev Arthur Dearkin je imel otvoritveni govor, v katerem je prisotne opozoril. naj se čuvajo »blažene pasivnosti« in je dejal, da je »treba izdelovati orožje, za katero se je angleška delavska zveza zavezala, da ga bo dala ruskim sindikatom«. Tajnica centralnega sveta sovjetskih delavcev Nikolajeva, je v ruščini dejala, da prinaša bratske pozdrave delavcev iz svoje dežele in da želi delegatom v borbi proti skupnemu sovražniku popoln uspeh.
Preganjanje pripadnikov držav osi v Ameriki
Santiago, 19. jan. (Dr.>mei.) Kakor se je zvedelo iz s'užben:h krogn-v. je čilsko notranje ministrstvo poverilo rvc/iciii nadzorstvo nad delovanjem pripadnikov dTŽav osi. Policija je biila baje tudi pooblaščena, da sme izgnati iz dežele Nemce, Italijane in Japonce. ki bi zakrivili nedovoljena deiania.
Buenos Aires, 19. jan. d. V zunanjem ministrstvu južnoameriške republike Kolumbije izjavljajo, da ko'umb'i<ika vlada ne namerava izgnati vseh nemških, italramikih n japonskih državljanov na svoiem področiu. Poročilo iz kolumbijskega glavnega mesta Bogo te doda ja. da bode morali nenvik'. italijanski in japonski državljani, ki bi hoteli zapuftiti Kolumbi io. zaprositi skuT*ii s svojimi diplomatskimi predstavn:ki in konzu-lam;m ceebjem za posebno dovoljenje pri diploma t sikih zastopništvih držav. katerim je bilo poverjeno čuvanje nj hovih interesov.
Nova nemško-rumunska
trgovinska pogodba
Berlin, 19. jan. s. Nemška pos'užbena agencija je objavila, da je bi'a med vladama v Berlinu in Bukarešti sk'enjena posebna pogodba po kateri kred:t;Ta nemška vlada rumunsJci posojilo v znesku 600 milijonov mark.
Berlin. 19 jan. s. Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Rumunijo za leto 1942.. ki je bila v soboto podpisana v Berlinu, določa za Rumunijo denarna sredstva v višni 600 milijonov mark V ospredju pogajanj za sk'emtev te pogodbe so b;'a vprašanji po-večanega sodelovanja obeh držav na pod-rr.čtu voine«a oo^odarstva Tudi v letoš-n;em letu bo Rumun;ia ena najvažnejših
dobaviteljic kmetijskih proizvodov n no
aebno mineralnih olj za Nemčijo Nemčija bo kakor v preteklem letu dobavljala Ru-muniji v velikem obsegu stroje za povzdigo rumunskega poljedelstva.
Rim, 19. jan. s. Včeraj je bila v Berlinu podnisana vojaška konvencija med Nemčijo. Italijo in Japonsko, s katero se določajo smernice za skupne operacije proti skupnemu sovražniku. Za Nemčiio io ie nodn;«al neki šef vrhovnega povpJiništva oboroženih sil. za Ttalijo neki pooblaščenec vrhovnoea povel;ništva ita';ia"«kih oboroženih sil. za Japonsko pa pooblaščenec šefa elav-neea stana ianon«!"1 vojsko in o^bla-ščenec šrfa glavnega slana iaponskp mornar? ce.
Japonski kssnentarfi
Tokio. 19 jan s Listi objavljajo podrobna poročila o sklenitvi vojaške konvencije med Nemč' o Italijo in Japonsko, ki so jo včeraj podpioili v Berlinu m ki določa smernice o skupnih operacijah proti skupnemu sovražniku. Listi opozarjajo v svo ih komentarjih na pomen te koivenci. ie glede na nadnlinii razplet vojne Listi objavljajo obenem slike Duccja. kancelaija Hitlerja in ministrskega predsednika Toja
ter poudarjajo tesno solidarnost Japonske z osnima velesilam
Tokio, 19. jan. (Domei) Japonski listi objavljajo vest o sklenitvi vojaškega dogovora med Japonsko. Nemčijo in Italijo. Listi naglašajo. da pomeni novi pakt nadaljnjo okrepitev vezi. ki spajajo države podpisnice v razširjenju in vodstvu vojne v Evropi in vzhodni Aziji. Pri tej priliki se listi spominjajo m razvoj odnosov med iremi velesilami, kakor je bil ustvarjen s sklenitvijo trojnega pakta v septembru leta 1939 . k* ie na osnovi političnega, gospodarskega in vojaškega sodelovanja ustvaril podlago novega reda ter države podpisnice zavezal k mcd-'eboi'n: pomoči, ako bi b;la katera izmed njih napadena od kake tretje sile Novi sporazum pa določa osnovna načela strateškega nastopa nrnti skupnemu sovražniku vseh treh držav.
Izjave faoonskeea vladnega zastopnika
Tokio, 19. jan. (Domei* Na današnii tiskovni konferenci je službeni zastopnik ja-oonckeea informaciskegn urada odklonil
komentar o včeraj v Berlinu podpisanem vojaškem dogovoru in je samo naglasil, da bo imel za posledico »tesnejše sodelovanje med prizadetimi državami ter uspešen zaključek sedanje vojne«.
V nadaljnjem razgovoru s predstavniki tujega tiska je Hori naglasil, da so povsem netočne trditve Zedinjenih držav, da je pred Tokijskim zalivom potopila ameriška podmornica tri japonske transportne ladje. Naglasil je. da gre za novo napačno objavo, ki jih zadnji čas tako pogosto širijo Zediniene države. Pripomnil je. da je le v bližini polotoka Izu napadla ameriška podmornica manjšo japonsko ladjo, kakor je že objavil japonski generalni štab. ta ladja pa se je tudi srečno vrnila v luko.
Na vprašanja predstavnikov tiska glede vesti, da je bilo japonskim državljanom v Egiptu prepovedano zapustiti deželo, je Hori odgovoril, da o tem nima službenih informacij, naelasil pa je. da bo povratek Japoncem bržkone dovoden, ko bo japonska vlada recipročno dovolila egiptovskim državljanom na Japonskem povratek v domovino.
Japonsko prodiranje proti Singapura
Odpor angleških čet popušča in prodirajo Japonci vedno bolj proti jugu
Tokio, 19. jan. s. Odpor angleških sil na Malajskem polotoku se je osredotočil na področju med Kluangom in Labisom. Japonske motorizirane kolone pritiskajo v obliki klešč na te postojanke v smeri od Segamata in Jongponga. Tri sovražne divizije, sestavljene po večini iz avstralskih čet, so malone obkoljene. Avstralci so se razvrstili na maoliških gorah, severno od Jong-konga da bi v danem primeru obkolile japonske kolone, ki so prodrle preko reke Muar, toda njihove taktične operacije so se izjalovile, ker so japonske letalske sile hudo pritisnile na te čete in je Japoncem uspelo prodreti do ceste, južno od maoliških gora. Sedaj je pot proti Kuangu in Johore Bahru-ju odprta. V to smer prodirajo zlasti japonski oddelki iz Batu Pahata, ki so z obale krenili v džunglo. Te kolone naj bi bile sedaj oddaljene le še kakih 60 km od Singapura v smeri proti severozapadu.
Na Malajskem polotoku so japonske oklopne sile prodrle na odseku pri Batu Pahata, ki je Kakih 80 km oddaljen od Singapura, med angleške postojanke in zasledujejo sedaj angleške čete, ki se v neredu umikajo proti Singapuru. Japonci prodirajo proti Kulalu, zadnjemu pomembnejšemu cestnemu križišču, ki je že v bliž.ni Johora Bahruja. Japonski oddelki pripadajo četam, ki so zavzele mesto Malako. Povprečno prodirajo po 60 km na- dan. Spričo tega je računati s tem, da bodo v enem ali dveh dneh pred vrati Singapura.
šanghaj, 19. jan. d. V današnjem službenem perečilu priznavajo britanske vojaške oblasti na Malaji, da so se morale britanske čete na vojnem področju ob reki Muar nadalje umakniti na nove postojanke.
43 km pred Singapurcm
Tok^o, 19. jan. (Dome.). iJopiijiik japonske poročevalske agencije javlja z ma.aj-skega bojišča;
Japonski oddelki, ki prodirajo ob zapadni obal: malajskega polotoka, so zavzeli mesto Pontianbesar, ki leži 40 km zapadno od Johoro Bahruja Te čete so sedaj pio-drle dalje proti jugu ter bijejo br tanske obrambne čete na točki, ki je manj ket 40 kr.« oddaljena od Singapura. To je največja bližina, Jo katere so se približali Singapuru najsprednejši japonski odde.ki. »Pownalo-va« obrambna črta japonskega proiLanja ni mogla prav nič zadižati ter je bila prekoračena v dobrih dveh dneh.
Obkoljeni angleški oddelki ,
Tok.o, iy. jan. jan. (jjomei). Vojni uo- , pisnik japonske poročevalske agencije po- j roča z malajskega bojišča:
Japonski oddelki, ki pred rajo proti poslednjim angleškim postojankam na področju Johore Bahruja, so v naglem napredovanju skoraj docela obkolile britanske odlelke, k: štejejo 20.000 mož. Ta vojaška operacija se je posrečila na ta nač.n, da ! so japonski oddelki presekali železniško i progo, kakor tudi cesto, ki vodi od tod dalje [ proti Singapuru. Japonski oddelki stiskajo sedaj britanske obrambne oddelke v obliki ogromnih klešč, katerih čeljusti se zbl žu-jejo z zapadne in severne sL ani.
Letalski napadi na Singapur
Tokio, 19. jan. (Domei). Japonski giavni stan je v ponedeljik ob 15.30 objavil naslednje poročilo:
Ko je japonsko letalstvo 16. ln 17. januarja izvršilo svoje velike napade na Sin-gapur, je v borbah v zraku sestrelilo ali pa uničilo na tleh v celoti ftad 19 sovražnih letal, med katerimi je tudi 10 bojnih letal tipa Buffalo ter tničila na tleh 7 britanskih letal vrste Blenheim, s strojnicami pa še eno letalo tipa Loccheaed. Neka druga skupina japonskih vojaš h letal, ki je zvr-šila napad na letališča Sembawan je tamkaj uničila več leta) velikega t!pa ter se-streLla eno bojno latalo. Komunike pripominja, da je japoiako letalatvo zanetilo požare na vojafikih objektih, na letališčih Tengah in Sembavvan.
Tokio 19. jan. (Domei), Japonski glavni star. je danes objavil naslednje poročilo:
Letala japonske armade so v nedeljo izvr-šla naialjni močan dnevni napad na Sin-gapur. Z bombnimi zadetki so japonska letala v Singapuru uničila razne vojaške objekte in jih več zažgala. Zažgana so bila tudi petrolejska skladišča na južnem delu letališča Sembawan. V borbah v zraku so japonska letala sestrel la 15 sovražnih epa-ratov in sicer 3 bombnike ter 12 bojnih letal. Drug odddelek japonskih bojnih letal je v nedeljo dopoldne v sodelovanju s kopnimi silami v bližini Malake sestrelil 4 britanska letala in dve nadaljnji bojni letali vrste Blenheim uničil na tleh.
Šanghaj, 19. jan. d. V Singapuru je bilo objavljeno službeno povelje, da se morajo vsi britanski državljani, stari manj kot 41 let. takoj priglasiti uradu za rekrutiranje.
Toldo, 19. jan. d. Z nekega japonskega letalskega oporišča v Malaji javljajo, da so japonska letala iznenada napadla britansko oporišče za hidroavione Selatar. Pet sovražnih letal je bilo uničenih. Bombe, ki so padle na uradno poslopje britanskega generalnega guvernerja in na sedež britanskega glavnega stana, so zanetile več požarov.
Spopadi v Birmi
Šanghaj, 19. jan. d. Preko Singapura ?e je zvedelo, da so oddelki čungkinških armad prispeli v Birmo, kier naj bi poizkušali zadržati umikanje zavezniških čet od bojne črte, na katero pritiskajo Japonci. Poročila o prihodu kitaisklh ojačenj pa so zelo skromna in se niti ne ve približno, kolikšno je število čungkinških vojakov.
Šanghaj, 19. jan. u. V Rangunu je bilo včeraj objavljeno službeno poročilo, ki pravi, da so se birmanske čete spopadle z japonskimi oddelki, ki so pri Mijiti vdrli iz Taja v Birmo. Mijita je kral. ki leži sredi med tajsko mejo in angleškim letalskim oporiščem Tavojem v birmanski pokrajini Tanaserimu.
Ameriški tzmik na Ltszonu
Bunos Aires, 19. jan. d. Iz San Francisca javljajo, da so bile v San Franciscu sprejete brzojavke iz japonskega vira, ki pravijo. da so ameriški oddelki na polotoku Batag na otoku Luzonu v popolnem umiku proti jugu. K temu umiku so bili Američani prisiljeni zaradi ojačenega japonskega pritiska. S frontnega odseka pri Thevvlarju se je zvedelo da so tamkaj izkrcane nove japonske čete v akciji proti Američanom že od srede preteklega tedna.
Aktivnost japonskega
letalstva na Pacifiku
Šanghaj, 19. jan u. Radio v Sidneyu je objavil, da japonske letalske sile neprestano ogražajo otočja na Pacifiškem oceanu med Havajem in Avstralijo. Japonska letala so se pojavila že ponovno nad Bismar-kovim otočjem. Sedaj so bombardirala vojaške naprave na Novi Britaniji, največjem otoku omenjenega otočja. Posebno so bombardirala Rabaul, glavno luko na otoku. Bombardiran je bil tudi otok Raul med Novo Britanijo in Novo Irlandijo. Sidney-ski radio poroča, da je poslednji napad na te otoke izzval največje vznemirjenje v Avstraliji in Novi Gvineji, ker kaže, da se japonska nevarnost čim dalje bolj bliža Avstraliji. Japonska letala so pri svojih napadalnih poletih prodrla že do Koralnega morja.
Kakor znano, ima Avstralija na Bismar-škem otočju enako kakor na Novi Gvineji protektoratsko oblast, ki jo je prevzela po Društvu narodov.
Ameriiki uverrer
o obraerbl Guama
Tokio. 19 jan. d BivSl ameriški generalni guverner na otočju Guam Georges Mac Mlllan, ki je sedaj v japonskem vojnem ujetništva v taborišču pri Shiloku, je' za-
stopniku japonske poročevalske agencije izjavil, da so bile japonske oborožene sile dobro pripravljene za vojno in izvrstno opremljene, kar se o ameriških silah ne more trditi. Bivši ameriški generalni guverner je ob tej priliki izrazil tudi svoje priznanje Janoncem za postopanje z vojnimi ujetniki. Na vprašanje, ali so bile ameriške oblasti na Guamu pravočasno obveščene o izbrulri japonsko-ameriške vojne, je Mac Millan izjavil, da je bil o tem informiran med 5. in 6. zjutraj 8. decembra. Pripomnil je. da od vsega početka vojne ni verjel, da bi imela ameriška obramba na Guamu kaj upanja v uspeh. Naglasil je, da nikoli ni podcenjeval japonskih vojaških sposobnosti, marveč je bil zmerom celo prepričan, da so glede opreme japonske oborožene sile nad ameriškimi.
WaveU odstopu
Tokio, 19. jan. s. »Niči Niči« je objavil vest iz Saigona, da je vrhovni poveljnik angleških in ameriških oboroženih sil na južnozapadnem Pacifiku sir Archibald VVavell ta čas na poti v Batavijo. Krenil je tja iz Singapura. Zvedele se je, da je Waveli podal ostavko na svoj položaj zaradi obupnega položaja zavezniških sil. Za njegovega naslednika je britanska vlada imenovala sira Roberta Brooka Pophama, ki je že odpotoval iz Londona, da prevzame svoje nove posle.
Spor o odgovornosti
angleških porazov
Stockholm, 19. jan. u. »Allehanda« objavlja vest iz Londona, da se v tamkajšnjih političnih krogih še vedno nadaljujejo ostre razprave o krivcih porazov na Daljnem vzhodu. Na eni strani skušajo razbremeniti odgovorne politike in diplomate, zlasti angleškega poslanika v Taju in guvernerja Malaje, na drugi strani pa pripisujejo odgovornost v vedno večji meri glavnemu stanu v Londonu. V zvezi s tem so se razširile tudi govorice, da bo lord Hali-fax, dosedanji angleški veleposlanik v Wa-shingtonu Imenovan za indijskega podkralja. Njegov naslednik v Washlngtonu naj bi postal sedanji letalski minister Archibald Sinclair. SlužDeno napovedi o teh spremembah sicer še niso bile potrjene, vendar pa so na drugi strani izzvale ▼ političnih in diplomatskih krogih novo vznemirjenje in razprave.
Razsulo angleške finančne moči v Aziji
Stockholm, 19. jan. s. Direkcija finančnega zavoda »Hongkong and šanghaj Banking Corporation« se je preselila v London. Vest o tem so objavili angleški listi, ki so hkratu ugotovili veliki pomen te premestitve. Dejansko pomeni preselitev vodstva omenjenega zavoda z Daljnega vzhoda razsulo vse finančne moči Velike Britanije na Daljnem vzhodu. Bančni konzorcij, ki je bil največji angleški finančni zavod v Aziji, je posloval že 75 let. Svoj-čas je imel monopol na vso evropsko trgovino s Kitajsko. V času od 1.1886 do 1890 je odpadlo 83% vsega uvoza v Kitajsko na Veliko Britanijo in na Indijo, takih zlatih časov pa • že dolgo ni več. Kljub temu so lahko Angleži še dolgo časa ohranili svoje finančne in trgovske postojanke na Daljnem vzhodu. Slej ko prej je bil eden izmed njihovih glavnih eksponentov prav omenjena hongkonška banka.
Siamski poslanik v avdienci pri mikadu
Toldo, 19 jan (Domei) Ob 10.30 dopoldne je bi, ncvotoienovanl siamski poslanik pri iaponsk4 vladi Nai Dlrek Cha-yenama v avdlienci pri japonskem cesarju, kateremu je izročil svoje poverllne listine. Po končani avdljenci je bil siamski poslanik rkupaj s svojo soprogo v avdijend pri cesarici.
Rodbinske doklade za delavce in nameščence
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 m smatrajoč za potrebno, da se uvedejo za delavce in nameščence v Ljubljanski pokrajini rodbinske doklade:
Cl. 1. Ustanavlja se posebna blagajna za izplačevanje rodbnskih doklad. ki jo upravlja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine pod nadzorstvom Visokega kom.sariata.
Cl. 2. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine izplačuje doklade in pobira prispevke zanje po svojih krajevnih organih in drugih zavarovalnih in podpornih zavodih, ki se za to izrečno
pooblastijo.
Cl. 3. Obvezno je izplačevanje rodbinskih doklad za vzdrževane otroke ali tem enake osebe, za ženo in za oba roditelja, jodbinskm poglavarjem, ki so za plačo zaposleni v službi drugih in so obvezno zavarovani za bolezen pri enem izmed zavodov iz člena 2.
Doklade ne gredo: a) poslom in vobče osebju, zaposlenemu v družinskem gospodarstvu. b) hišnim delavcem, c) v stale-iu javnih nameščencev razvrščenemu in nerazvrščenemu osebju, vštevš: plačevan-ce državnih, pokrajinskih in občinskih uprav, za katere se poskrbi s poznejšo naredbo, č) italijansk m delavcem iz starih pokrajin Kraljevine, zaposlenim pri italijanskih tvrdkah ali podjetnikih, ki poslujejo v Ljubljanski pokrajini imajo pa svoj pravni sedež v starh pokrajinah
Cl 4. Tedenske doklade. ki gredo rodbinskemu poglavarju za vsako vzdrževano osebo, znašajo:
	Za vsakega otroka				
	rodbine			Za ženo	Za vsakega roditelja
Kategorija	z 1 otrokom	z 2 —3 otroki	s 4 ali več otroki		
Delavci L.	6 —	8-40	10-80	930	5-40
Nameščenci L.	930	12-30	14*70	13-20	8-70
Doklade se plačujejo za vsakega vzdrževanega otroka ali njemu izenačeno osebo do spolnjenega 14. leta. Ta starostna doba se lahko podaljša do spolnjenega 16. leta, če je vzdrževani otrok zaradi hude telesne ali duševne bolezni, ki se ugotovi z zdrav-nišk m pregledom, popolnoma in trajno nesposoben, da bi se bavil s koristnim produktivnim delom ali če obiskuje srednjo ali njej enako šolo. Za otroke nameščencev je meja spolnjeno 18. leto. Pri določanju višine dcklade se upoštevajo samo vzdrževani otroci, za katere gre pravica do doklade.
Cl. 5. Pravica do doklade zastara v enem
letu.	. . 5
Cl. 6. Doklade se izplačujejo iz prispevkov izključno samih delodajalcev, ki za to ne -mejo ničesar odtegovati od mezd del"o-jemnikov.
Med Penijem in Ekvadorjem
Kakor znano, se je pred dnevj sestala v Riu le Janeiru tako zvana vseameriška konferenca. Prav tik pred tem sestankom pa se je po poročilih iz tfuenos Airesa znova odprl stari spor za meje med Perujem in Ekvadorjem, dvema južnoameriškima republikama, k. kar ne moreta živeti v dobri soseščini.
Spor se tiče dvojnega ozemlja, ki si ga vsaka zase lastita ti dve republik.. Ekvaaor zahteva od Peruja del pokrajin Jaen, Tum-bez in Mayna, Peru pa od Ekvadorja del tako zvanega Vzhoanega ozemlja, na gumiju zelo bogato področje na vzhodni meji. Zaradi teh dveh ozemelj se je iz spora prvič vnel oborožen spopad že 1. 1936., a 1. 1940. je ta spopad postal še bolj resen m nevaren. Perujci so se tedaj posluž.ii celo ieialstva, kar se je baje zgodilo prvič na južnoameriški celini. Po posiedovanju nekater.h sosednih republik pa je prišlo končno do premirja, vendar spor sam še ni bil rešen.
Ker je obstojala bojazen, da ne bi ena ali druga država predložila sp.ra vseame-r.ški konferenci na njenem sedanjem zasedanju v Riu de Janeiiu, so se druge lepu-blike pred kratkim zopet priza '.evale, da bi dosegle njegovo dokončno reš.tev z novo razmejitvijo med obema državama. Argentina je predlagala »status quo« iz 1. 1938., kar bi po mnenju Ekvadorja pomenilo vel -ko koncesijo Peruju. Ekvador je predlog sprejel, mect tem ko ga je Peru odkionil ji predložil protipredlog, nakar je Ekvador zagrozil, da bo spor predložil vseame.iški konferenci, samo da bi s tem .zzval večji pritisk posredovalcev, zlasti Zedinjenih držav na Peru. Sedaj. pa že prihajajo vesti, da je Peru prelomil premirje, med tem ko v Peruju te vesti zanikajo ...
O severni Norveški
Poznavalci razmer pravijo, da severni del Norveške ni le pokrajina, temveč tudi vprašanje zase. To se je pokazalo vselej, kadar je bilo treba vključiti ta predel v gospodarski in socialni sestav ostale države. Izdelanih je bilo že več načrtov in izvršenih mnogo poskusov, da bi se ta del Norveške pribržal norveškemu središču Oslu, toda doslej vselej zaman. Severna Norveška je ostala zvesta svoji periferni legi kakor vedno. Posnemamo o tem nekaj podatkov iz večerne izdaje tržaškega »Pic-cola«.
Severna Norveška ni nikaka idilična pokrajina. Človek se tam ne počuti doma, temveč kot vsiljivec, ki je s silo vdrl v ta predel. Življenje se tu razvija le v nekaterih ribiških središčih s skromnimi lu-kami in še bolj skromnimi hišami. Človek se je polastil zemlje, a jo lahko zopet izgubi. kajti njegovo življenje tu je večen boi z mrazom, s temo in sencami polarnih noči. Šele od 1. 1893 dalje je vzpostavljena zveza med Hamerfestom in Kirkenesom ter Bodojem in Dronthefmom Velika sprememba ie nato nastopila v monotonem živlienju teh prebivalcev, ko ie Amerika začela na veliko zalagati te pokrajine s svoi'mi proizvodi Zivlienie ie tedaj postalo boli pestro toda istočasno tudi boli problematično Pred tem ie imela na tem prodoru vsaka «tvar svoio lastno in posebno vrednost: nbolov ie bil r'b^nv in ne rpiHq fc^U	nrnrec rt<™ust-
tiost 5e n' b'1°	'n poHnfla n*
jpo^^nt.T/pjn noTT-Snnet pa ne na^r^dek
Vse to pa so tem kralem	nove
zveze s svetom, zlasti z anglosaškim.
Za prispevek se določa višina z 10% zavarovane mezde ozroma režijske plače po členu 22. zakona z dne 14. maja 1922. o zavarovanju delavcev in 3. odstavka člena 55. pravil Bratovske skladnice.
Za upravičence, ki niso zavarovani po zgoraj navedenih določbah, se ugotovi mezda na podlagi členov 21. in 22. zakona z dne 14. maja 1922.
Prispevk' se pobirajo hkrati s prspevk za bolezei^ico zavarovanje in na isti način.
Cl. 7. Rodbinske doklade, urejene po tej naredbi nadomestujejo. kolikor nj odrejeno drugače, družinske ali draeiniske doklade stega značaja, ki so določene v delovnih pogodbah. poslovn;kih podjetij, sporazumih itd.. deloiemn-'ku pa ostane v ori-merih. če je dosedanja ureditev ugodnejša. glede doklad ta ugodnejša ureditev.
Cl. 8. Izplačevanje doklad in pobirani? prispevkov se pričenjata z dne 1. decem bra 1941-XX.
Cl. 9. S pozneišo naredbo se izdalo do-oolnilne določbe za izvrševanje te naredbe ki stopi v veljavo na dan obiave v Služ-oenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana. 13. januarja 1942-XX
Visoki komisar Emilio Graziol
s vzgojo svojih štirih otrok. Na Japonskem je namreč mati vse. Otroci ostanejo nanjo navezani še potem, ko se že por oče (»Franki urter Zeitung«)
Določbe o razsodništvu v delovnih sporih
Visoki komsar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na Ducejev razglas z dne 3. oktobra 1941-XIX glede na uredbo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. februarja 1937. o določanju minimalnih mezd. sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu in smatrajoč za potrebno, da se zadevne določbe vzpored jo s tem, da se razsodništvo v kolektivnih delovnih sporih izreče za obvezno:
CL 1. Razsodništvo iz člena 16. uredbe z dne 12. februarja 1937. je obvezno vselej, če ne uspe poravnalni poskus. Razsodni-ški odbor se sestavi na zahtevo pristojne sindikatne zveze, predloženo Inšpekcij: dela.
Cl. 2. Zastopnika delodajalcev in zastopnika delojemnikov imenujeta Pokrajinska zveza delodajalcev oziroma Pokrajinska delavska zveza Ljubljanske pokrajine. Predsednika imenuje Visoki komisar na predlog Inšpekcije dela. Predsednik odloči, ali bodj obravnava pred razsodniškim odborom javna ali ne.
Cl. 3. Kazenske določbe omenjene uredbe glede kršitev predpisov o minimalnih mezdah in mezdnih tarif ter neupoštevanja razsodniških odločb se uporabljajo tudi zaradi neupoš'evanja določb kolektivnih delovnih pogodb.
Cl. 4. Ta naredba, ki zamenjuje vsako drugo nasprotno obvezno določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra j no.
Ljubljana, 13. januarja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Amerika je postala za prebivalce severne Norveške »velika moda«, ona je pokvarila ta skromni prvotni svet. Tako so prebivalci teh norveških predelov polagoma popolnoma pozabili na svoj izvor...
Vsi kraji na Lofotskih otok h, na Stam-sundu, Svolvaru in Kabelvvaagu so bili prvotno le nekakšne farme trgovcev v Drotheimu in Bergenu. Narvik je že bil znan kot pomembna ribiška luka, še preden so v njegovem pristanišču nakladali železno rudo, ki je prihajala iz Kirune in Gellivareja na Švedskem. Tudi Bergen bi nikdar ne bil postal pomembnejša han-zeatska luka, ko bi njegovo ime ne bilo postalo znano zaradi lofotskih rib.
Severna Norveška pa je še vedno svet zase. Zdi se, kakor da se končuje v n:č, tja gori proti polarnemu mrazu, ledenemu morju in polarni temi. Svet zase tudi zaradi vplivov, ki so vanj prihajali z za-pada.	•
General „britev"
Zasebno življenje državnikov, zlasti vodilnih državnikov, zbuja vedno radovednost. Ob vstopu Japonske v vojno je bilo naravno, da se bo svet zanimal za življenje japonskih državnikov. Tako so te dni listi objavili zanimive podrobnosti iz življenja nekaterih japonskih politikov na vodilnih mestih, predvsem o generalu To ju. predsedniku japonske vlade, ki so mu v japonski vojski še pred njegovo .državniško kariero nadeli značilen naziv »general britev« zaradi njegove izredne bistrostl, razgledanosti in zanesljive politične raz sodnosti. Te lastnosti in vsestranska in temeljita vojaška vzgoja sta mu odprli pot na sedanje vodilno mesto, na katerem vodi Japonsko skozi vojno vihro.
Zanimivo je, da sta obe vodilni osebnosti današnje Japonske, general Tojo ln admiral Jamamoto stala v odločilnih dneh japonskega vzpona na čelu japonskih oboroženih sil. letalstva, kopne vojske in mornarice. Tako sta o vojaških zadevah Japonske najbolj poučena.
Tojo je bil rojen 1.1884 Čeprav je bil tudi njegov oče general, je njegova mati le s težavo poskrbela za primerno izobra7-bo svojih treh sinov, med katerimi je Hi-dekl, kakor se imenuje general Tojo po imenu, kazal najmanjše zanimanje za šolo. Pritožbe šolskega vodstva proti njemu so bile zelo pogoste. Velika sprememba v njegovem odnosu do študija je nastopila šele tedaj, ko jo je nekega dne od svoj.h sošolcev pošteno izkupil. V nekem tepežu se je namreč kar sam postavil proti sedmim tovarišem. Poraz ga je zelo pobil, kuhal je maščevanje in potožil se je svoji materi. To je izkoristila priliko ln ga takole poučila: Ne Išči maščevanja! Nemogoče je. da bi fizično sam obvladal sedem nasprotnikov; na duhovnem področju pa lahko prekosiš ne le sedem, temveč tudi sto svojih tekmecev, ako le hočeS! Odtlej se je ves posvetil študiju, v katerem Je pokazal izredno ambicioznost, hoteč zares vse prekositi.
Polna ambicioznosti Je tudi generalovo žena. ki ni le po imenu temveč dejansko na čelu vseh glavnih Japonskih ženskih organizacij. Ona vodi »Veliko narodno žensko zvezo«, zvezo oficirskih žena in tudi po njeni pobudi ustanovljeno »Zvezo žer trojnega pakta«. Pravijo da al brez Tojovr gospe ni mogoče zamisliti nobene ženske prireditve na Japonskem. Navzlic vsemu pa najde še vedno dovolj časa, da se peča
Dobrota še ni izumrla
Milanski »Corriere della Sera« objavlja, da je pred dnevi zaključila svoje delo posebna komisija za podelitev tako zvamii »nagrad za dobroto«, ki jih je v skupnem znesku 60 000 lir razdelila po 1000 Ur za odrasle m po 500 lir za otroke, ki so se posebno izkazali s kakim dobrim delom List navaja tudi seznam takšnih dobrih del, lz katerega posnemamo nekaj premerov nagrajene dobrote.
Učiteljica Rina Bottaro v Carcaru <8a vona) oskrbuje z lastnimi prejemki revne deklice brez staršev, z javnimi prispevki pa je ustanovila dekliško zavetišče, kjer vzgaja 20 deklic. — župnik Corgnier v Va> d'Aosta se odpoveduje vsemu, da preživi več revnih deklet. — Zdravnik ta profesor Marconi v kraju Castelnovo Monti (Reggir Emllia), ki je sam izšel iz zelo skromnih razmer, je na lastno pobudo in z lastnim-sredstvi ustanovil bolnišnico, v kateri oskr buje ta zdravi brezolačno otroke in zavrže ne odrasle. — Neka delavka v pokrajini Reggio Emilia daje vsa svoia sredstva ta vse svole prejemke na razpolago za zdravljenje pet otrok. — Neka druga rlelavk3 v Modeni vzdržuje s svojimi sredstvi one-
moglo starko In zapuščeno dekle. — Kmetica Ugliettl v novarskl pokrajini je vzgojila tri najdenčke, izmed katerih je najmlajšega. ki ga je zadela otroška paraliza nosila šest let v naročju v šolo in domov — Bolničarka Oliva Dalla Vlncenza v kraju Castelfranco Veneto. ki ima za seboj Se 40 let nesebične službe, je z lastnimi sredstvi zredila na svojem domu kakih 100 zapuščenih otrok. — Kot primer Izrednega altrulzma navaja Ust Teresino Perin iz padovanske pokrajine, mater petih otrok ki je pred kratkim rodila dvojčke. Bila je še v porodniški postelji ko je nenadoma izbruhnil požar v hiši Takoj je vstala ln rešila razen dvoičkov še vseh ostalih pc otrok pred sigurno smrtjo.
Izmed otrok so med drugimi prejeli na ?rado: 11-letnl Antonlo Tapnero lz Aoste ki je podaril revnim otrokom v svojen kraju z največjo skrbnostjo ta varčnostjo zbrani znesek, ki ga je namenil za nakup kolesa Devetletna Francesca Moro iz Tre-visa, ki je bila prerevna. da bi sama darovala za vojake na bojišču kako volneno stvar, je na lastno pobudo zbrala pri raz nih družinah denar ta ga namenu volu* Drinesla učiteljici Konta' devetletna Giu sepnina Brusatti v nnvarski pokrajini k-ie brez staršev skrbi sama za svoje mla1-še bratp ta tnrfi «am>i onrnvlia vs" gospo diniske posle čeprav redno poseča tud-šolo.
Gosoodarstvo
Ureditev preskrbe in uporabe lešnikov in mandeljnov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o ureditvi preskrbe, razdeljevanja ta uporabe lešnikov, mandeljnov ta njih moke, ki je objavljeno v »Službenem listu« 17. t. m. ta je ta dan stopila v veljavo. Uredba določa naslednje:
Pod zaporo Prevoda se postavljajo lešniki ln mandeljni (neoluščenl ta oluščeni) ter njih moka, kjerkoli so, če presegajo količine neoluščenlh lešnikov ta mandeljnov 100 kg, oluščenih 50 kg in moke po 10 kg.
be glede teh predmetov, ki so bile sklenjene pred dnevom Izdaje te uredbe, t. j. pred 13. januarjem 1942 XX.
Vsakdo, ki Ima teh predmetov več, kakor je zgoraj določeno, mora prijaviti vso svojo zalogo v petih dneh. ko stopi ta naredba v veljavo, t. j. do 22. t. m., ta sicer pri občinah, ki prijave pošljejo Prevodu. Do vštetega 31. januarja 1.1. je dovoljeno prodajati porabnikom geraje blago po količinah, ki jih imajo prodajalne, in po normalni potrošnji.
Od 1. februarja pa je prepovedana uporaba lešnikov, mandelnov in njih moke pri izdelovanju slfščic, »torronov« ta podobnega ta pri vsakršni drugI proizvodnji. Prav tako je od tega dne dalje prepovedano izdelovanje slaščic z orehi, kakor tudi krh-ljaka z mandeljni, lešniki In orehi. Prodaja takih proizvodov je dovoljena do 10. februarja. Prevod je pooblaščen, da izda potrebne ukrepe za uporabo zalo? lešnikov, mandeljnov in moke Krš'telji do'nčb te naredbo se kaznujejov denaru do 5C00 lir, v huiših primerih na z zaporom do 6 mesecev. Vselej se odredi tudi zaplem ba blaga, poleg tega se lahko začasno ali trajno odvzame cbrtna pravica.
Naknadni seznrm
nemških optantov
Na podlagi italijansko-nemšk^ga spi>ra iimia z one okiuoia	se ianKo
v pogiedu premoženjsite likvidacije prikiju-eijo opoamom, ki so zapro»ni za preselitev v i\emcijo, tudi oseDe, ki žive v Nemčiji, pa so se roaiii v L.juo.jaa>ki pokrajini an se tu pristojne, beaaj je objavljen naknadn. seznam oo^ega 3oo oseb (v oK^e-oajih starost in rojstni kraj):	|
Bled: lvoch Ciril (3/, Ljubljana), Da-niela roj. Jedreditsch (36, Trst), Uršuia (3), Mihael (2); Koisctiek ^arue.a (17, Celje), tioch Janez (27, Hrvatska); Loser Aib^rt 1^9, Borovec); Seeoacher Brunhuda (26, Ljubljana); bk.ber Avgust (21, Suhi potok), Andretto Valentin (60, Ljubljana); Fiuk Bogomir (46, Kranj), Terezija roj. Kotsche-wer (39), Egon (15), Ana (12); Bradatsch Alojzij (38, Dolga vas), Antonija roj. Po-sarsehek (39, Doiga vas), Bogdan (10), Aiojzij (8), Mar.ja (1); Brets>chko Edit (29, Dunaj); Andretto He.traud (35, Ljubljana); Gogala Vera (33, Ljubljana).
Kranj: Ručigaj por. Marea Zorka l20, Ljubljana); Sia.zer Viljem (27, Kopriv-nik); VVesel Koza (20, Brezovica); Smfcrgutt Janez (34, SaJka vas); Kiementschiisch Rajnhard (29, Ljubljana); Schle mer Franc , (23, Doiga vas); bam.de Ana (24, Kočevje); I Czerny Avgust (37, Ljubljana), Fr.derika roj. Herrmann (31, Podravska Slatina); Gotz Bertiam (75, Egipt), Mar.ja roj. Fmz i67, Ljubljana); Goiz Rudoif (43, Ljub ja-na), Joži, roj. Bened.k (37. Smarjeina gora), Helena (16), Ana (15), Franc (13), Marija (9), Marta (6), Štefanija (3), Rudolf (1); Kuschmk Fr.de.lk (34, Trbovlje), Roza roj. Hotschever (34. Mirna peč); Uro-vath Mar ja (23, Ljubljana); Luckman Henrik (29, Dunaj), Fernanda roj. Schmidt (30, Ljubljana); Konig Robert (31, Turn), Marija roj. Pattermann (39), Robert (13); iio&cbitsch Franc (50, Castelnuovo), Jožefa roj. Mliner (34, Sevnica), Amalija (12); Parisek Karel (51, Dunajsko Novo mesto), Antonija roj. Galijot (40, Ljubljana), Vida (14); Mavrovič Maksimil jan (29, Tolmin); Schonberg Kurt (30, Dunaj), Cecilija roj. ■Jereb (32. Ziri), Karel t'2), Adolf (1); K5-nig Friderik (40, Topha Reber); Jenhelnig Albina (28. Kočevska Reka).
Upniki gorj navedeni oseb morajo do 31. t m. prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve. Ljubljana, Stari trg.	(Dalje.)
Gospodarske vesti
= Imenovanje vodje mdzorstvenega urada za zaščito Atednje to dajanja posojil
Z naredbo o predpisih o »reditvl kreditnega poslovanja v LJubHansM pokrajini z dne 20. decembra 1941 XX. i»S'užbenl list« ftt 102) le bil ustanovljen pri podružnici zavoda Banca d'Italla v LJlbljani nadzorstve ni urad za zaSCito podrle In da<an<a po sojil aertavljen iz funketmsrlev banke ter inšpektorata za zaščito Itednle ln dajanjp posojil Nadzorstvu tega urada so podrejc nI vsi v Ljubljanski pokrajini delujoči za-
osebe, kakor tudi vsi privatniki. Kdor J« imel že pred vojno delnice in jih je med vojno prodal ter kupil druge, mora to posebej prijaviti. Gospodarski minister si je pridržal, da pozneje določi, od kakšnega minimalnega zneska naprej se morajo prijaviti v vojni kupljene delnice.
= Prisilna uprava pri zagrebškem kon-cernu Maric. Iz Zagreba poročajo, da je bila uvedena prisilna uprava pri pod„etj-h Maričevega koncema. Postavljeni so bili komisarji pri tvorn ci kemičnih Izdelkov in sveč »Iskra«, pri založništvu >M ne: va«, pri tvraki Hinko Mayer & Co. in pri Zdiu-ženih tvorn cah konoplje in vrvi d. d. v Zagrebu.
vodi. ki zbirajo prinranke ter dajejo posojila Sedaj je z odločbo Visokega komisarja za Ljubljansko poKrajino z dne 12 januarja 1942 XX imenovan za vodjo urada inšpektor zavoda Banca d'Italia komend An gelo Nicola Donntai. ki ga nadomestuje. kadar je odsoten aU zadržan, inšpektor iste banke Rag Arturo Raitano.
= Prenovitev komisije ra reSevanfe vprašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire. Smatrajoč za potrebno, da se prenovi komisija za reševanje vnrašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire. ki je bila imenovana z odločbo z dne 18. junija 1941-XIX
Razveljavjene so vse kupoprodajne pogod- > št. 28 (»Službeni list« št. 56). je Visoki ko-
misar za Ljubljansko pokrajino odločil, da se ta komisija prenavlja z naslednjimi gospodi: 1) Cav Fran La Grassa. finančni ravnatell (Dredse inik); 2> rag Artur Raitano. Inšpektor zavoda B".nca d'Italia in 3) dr Ivo Slokar, predsednik Združenja bančnih ln zavarovalnih zavodov. Tajniške posle pri komisHl opravlja finančni uradnik Rafael De Gregorio.
= Postavitev novega komisarja pri začasni upravi razlaščenih goziov. Glede na odločbo z dne 26 novembra 1941-XX, s katero je bU imenovan komisar pri upravi razlaščenih gozdov in upoštevajoč, da je bil dosedanji komisar cent. inž. Giuseppc Pepe premeščen je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se namesto niega lmenule za komi^arfa unravi razlaščenih gozdov Seniore Dott. Dagoberto Gugliarelll.
= It^lijansko-turSka trgovinska p°ga-jan'a. Kakor smo že poročali so v teku trgovinska pogajanja s Turčijo. Po mjno. vejšlh informaci ah je predvidena blagovna izmenjava v vrednosti 1.5 milijona turških funtov. Turčija bo v ItaUji kupovala med drugim zdravila, kemikalije, surove kože ta filme.
= Melioracije v Dalmaciji. Guverner Dalmacije je določil 11 melioracijskih področij, v katerih se morajo melioracijska in bon f.kacijska dela pričeti brez od aga-nja, in sicer iz gospodarskih in socialnih razlogov. Po odredbi Duceja je bilo, ka-kpr znano, izvajanje italijanskih bonifika-c^jskih zakonov razširjeno na Dalmacijo. Kakor sedaj poročajo iz Rima je za melioracijo in zboljšanje zemlje v Dalmaciji določenih 70 milijonov lir Znesek bo razdeljen na šest proračunskih let
= Oddaja žita v Italiji. Novi predsednik italijanske konfederacije kmetov dr. Fra-tara je izdal te dni navodila za pospešeno oddajo pšenice in ostalega žita državnim sklad;ščnim ustanovam. Kmetje bodo morali količine, ki presegajo njihove lastne potrebe, oddati do 28. februarja, ki je tudi končni rok. do katerega veMaio premije za predčasno oddajo žita. Računajo, da bo do konca februarja oddaja presežkov pšenice dosegla 50 odstotkov celotnega pridelka.
= Pred likvidacljo Obrtne banke v LJubljani. Za 3. februar je skUcan 21 redni letni občni zbor delničar ev Obrtne banke v Ljubljani, ki bo sklepal o b'lanci ta računskem zaključku za preteklo leto, o predlogu za izvenkonkurzno Ukvidacijo ter o Izvolitvi likvidatorjev.
= Prepoved klanja ovac za madžarske domače potrebe. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarski kmetijski minister prepovedal klanje ovac za domačo potrošnjo, ker bo prireja ovc rezervirana za izvoz. Obenem je določil cene za zaklane ovce pri izvozu.
= Prijava delnic v Nemčiji. 2e z naredbo z dne 4. decembra je bilo nemškemu državnemu gospodarskemu ministru dano pooblast lo za popis delnic, ki so jih pravne in fizične o;ebe v Nemčiji kupile v teku vojne. Sedaj je državni gospodarski minister izdal prvo izvršilno naredbo. po kateri je treba pr-javti vse v teku vojne kup^ene de'n'ce. ki notirajo na borzi, in sicer pristojni podružnici nemške Re'chs-banke. Prijavit: morajo delnice vse pravne
Grof Ciano na p£v?ai» ku iz Budimpešte
Budidpe^ta. 19 jan. s Italijarsk« zuninji minister grof Cano je snoči odp' tovr.1 iz Budimpešte. Na kolodvoru, ki je bU okrašen z ital janskimi in madžarsk-mi za tavam!, so se poslovili od njega predsednik vlade in zunanji minister Pardossy z vsemi *lan' vlade, ital janski poslanik in Ste ilne druge osebnosti. Med visokimi madža: ki-mi oficirji je bil navzoč tudi šef glavnega stana madžarske vojske general Sz"m' a-thely. Ljudstvo je priredilo ob tej prii.kl grofu Članu zopet velike man festacijc.
Maršal Braustiitscli ^eriraa
Berlin. 19 jan. d. Maršal v Brauchitsch se je moral podvreči operaciji, k! je navzlic njrgovi srčni napaki ki ga je ovirala že dva meseca, zadovoljivo uspela Brauchitsch e na poti okrevanja ter se bo moral podvreči precej dolgotrajnemu zdravljenju Hitler je maršalu izrazil želje po naglem okrevanju.
si?2?3ala Keitla v 3aifmifre£ti
Budimpešta, 19 jan d. Pričakujejo, da bo v torek prispel v madžarsko prestolnico na službeni obisk nemški maršal Ke:-tel S službenega mesta pripominjajo, da gre za vrnitev lanskega obiska madžarskega vojnega ministra generala Barthe v Nemči i. Maršal Keitel se bo na Madžarskem mudil več cini.
Anglija je česlej fz^ufciSa le.CGG mornarjev
Rim, 19. jan. s. i>Daily Te egraph« poroča, da je po izjavah velikega admirala lorda Chatfielda ob priliki nekega govora v Londonu, angleška trgovinska mornar ca .zgubila v tej vojni zaradi sovražnih vojnih akcij 18 000 1ju U.
Lizbona, 19. jan. s. Doznava se iz Cape-tovvna, da je bivši poslanik Južnoafriške zveze v Londonu in VVashngtonu Eric Louw napalal Churchila in Roosevelta ter ministrskega predsednika južnoafriške unije generala Smutsa. Poudaril je. da so ti vojni hujskači pod vplivom angleške propagande zapletli Južno Afriko v vojno ter da se nevarnost vojne zdaj približuje Južni Afriki. Louwe je opozoril, da se je mogoče izognit: vojni samo s prekinitvijo zvez med Veliko Britanijo in Južno Afriko.
Prvi ameriški ujetniki na Japonskem
Tokio, 19. jan. s. Agencija Domej doznava :z Jokohame, da sestavlja prvi kor.t n-gent severnoameriških ujetnikov, ki so pri-šU na Japonsko 1.200 mož, ki so bili ujeti na otoku VVakeu. V skupini je 30 ofi-erjev, 423 podof cirjev in nai 700 civilistov, ki so po večini bili zaposleni pri utrjevanju otoka. Med ujetniki je tuli poveljnik garnizije VVinflen Scot in vodja vojaških del na Wakeu Chuminghan. Ta je izjavil zastopniku agencije, da Japonci dobro ravnajo s svojimi sovražniki m da se lojalno borijo. V borbah na otoku VVakeu je manjka1" podpora podmornic, kajti obramba otoka brez podmornic je bila skrajno težavna. Med ujetniki je tudi poveljnik le-talsk h sil z otoka Wakea Puttuman. Izjavi je, da so bile n^e^ove sile onesposobljene za borbo, še preden so se Japonci izkrcali in da je bila polovica njegovih ljudi že v prvih borbah ubita.
Novačenje v Bolgariji
Sofija, 19 jan. s. Vojni minister je izja-vU, da bodo naborniki letnika 1922 že v marcu pozvani k zdravniškim pregledom in v septembru v vojno službo. Vsako odlaganje vojaške službe je odpravljeno.
Smučarsko taborišče GILL-a na Rakeku
Pretekli četrtek je zvezni podpoveljnik po nalogu zveznega poveljnika in v spremstvu načelnika štaba pregledal smučarsko taborišče na Rakeku, ki ga je organiziralo zvezno poveljništvo GIL iz Ljubljane. V taborišču ga je sprejel poveljnik taborišča C. M. Albert Carcano. Zvezni podpoveljnik je pregledal oddelek smčuarjev in je prisostvoval vojaškemu obredu razvitja zastave. Nato si je ogledal taborišče in se je zanimal za delovanje posameznih naprav in ureditev. Iz taborišča se je odpravil na smu-ški teren in je prisostvoval posameznim vajam mladih smučarjev ter je ugotovil, da so zelo dobro izvežuanl. Ob zaključku Inšpekcije je zvezni podpoveljnik zbral častnike, vaditelje ta mlade smučarje ter jih je pozdravil v imenu zveznega poveljnika. Izrazil je svoje popolno zadovoljstvo z izredno dobro organizacijo, kakor Jo je našel v taborišču.
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti Javljamo vsem prijateljem In znancem, da je odšel po dolgi bolezni, h Bogu po večno plačUo naS predobri sin, brat, stric in svak,
gospod
SESEK VINKO
slaščičarski mojster.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 21. januarja ob 4. popoldne, izpred hiAe žalosti. LJubljana. Tržaflka cesta 115, na pokopališče na Viču.
Catojoče družine: SESEK. TAVČAR. ORLAK
V prvih postojankah za sneženim nasipom
V dunajskem dnevniku »Neues Wiener Tagblatt« je pričel Gilnter Raufmann objavljati vrsto člankov, katerih namen je podati CLm preglednejšo sliko zimskega vojevanja na vzhodni fronti. Preteklo soboto je bil objavljen prvi daljši članek, ki pripoveduje:
Stražar se tolče z rokami po životu, prestopa se z mrzlima nogama po jarku in potem spet pozorno gleda skozi odprtino prsobrana, napravljenega iz stolčenega snega skoraj dva metra na debelo.
Vojak gleda k sosednjim nemškim prednjim stražam, da bi bili vsi skupaj zavarovani pred presenečenjem z boka. Tretji od te skupine se mudi v bližnjem zavetišču, kjer se greje in pije z nekaterimi tovariši malce čaja. Tukaj lahko mirno pokadi cigareto ali pipico, kajti za visokimi jelkami dim ni izdajalski, tam spredaj pa lahko že sam topli dih pritegne sovražni ogenj. V eni uri bo tema in v zavetišče pridejo pri-našalci menaže, ki prineso morda tudi pošto.
Iz zaledja prispele odeje, ki jih je bilo možno hitreje razdeliti, so že po zavetiščih. Vanje zaviti so se vlegli nekateri tovariši na ležišča iz slame in smrečja h kratkemu počitku okrog žerjavice, vedno pripravljeni na alarm. Jutri zjutraj jih bo na tem odseku odrešil drugi oddelek, potem bodo lahko v zemeljskih kolibah, zgrajenih po finskih izkušnjah, dobro skriti nekaj sto metrov zadaj kaj dalje časa spali. Spa-
nec je namreč prav tako važen kakor mastna prehrana, hudi mraz odločno zahteva dališl počitek. Vse to je postalo zadnje dni za "četo lažje, ker so bile nekje vrinjene sveže nemške čete ln se je skrčil tale odsek, ki ga je treba za vsako ceno držati. Minuli dnevi so bili najhujši v sedanji vojni. Spričo ogrožujočih sovražnikovih množic so Nemci, vedno na straži, uredili svoje postojanke, izkopali so jarke v trdo zemljo ter razmestili pred svojo glavno bojno črto žične ovire in španske jezdece. Vse to so morali opraviti ponoči, v megli in snežnem viharju. S takšnimi žrtvami pridobljeno postojanko je treba držati. To si je vsak prisegel, ko je nataknil belo preoblečeno čelado in stopil na stražo ob prsobranu ali pa legel k počitku ob ognju v majhnem zaklonišču.
Možje te čete vedo, za kaj gre. To so pešaki, ki so bili pri Eydetkauu preskočili mejo in so se že v carinarnici spopadli s prvimi krasnoarmejci. Pretolkli so se skozi nepregledne gozdove pred Kovnom. Borili so se v vročini, prahu in znoju preko Klaj-pedj do Stalinove črte in prodrli še 1000 km dalje proti vzhodu. Vodi jih mlad nad-poročnik, ki obiskuje straže podnevi in ponoči.
V mraku po malem sneži. Beli sneg ln sivo nebo, zasneženo in z ivjem obloženo drevje — vse to komaj omogoča razgled pred žičnimi ovirami. Koliko živcev zahteva vse to! Tam na oni strani je brezobzirno za nastop pripravljena množica boljše-vikov, ki si izbere za svojega zaveznika
ne samo mraz, temveč tudi noč in išče ozke borbe moža proti možu. Naenkrat preseka regljanje strojnic nočno tišino, ker se je kateremukoli stražarju zazdelo neko gibanje sumljivo. Ali je bila samo prevara? Sovražnik je poln zvijač! Potem je spet vse tiho, dokler ne zadene daleč v ozadju varovalna patrola na močno sovražno skupino, ki je v noči in megli predrla nemške črte, da bi minirala nemška dovozna pota, da bi pognala v zrak železniško progo ali zažgala nemška krajevna zavetišča. Zdaj se pokaže, kako nujno zahteva ustaljena borba v snegu ln ledu gibljivo zavarovanje s pomočjo patrol na vse strani. Sovražnik se Izda v snegu ob takih prodorih ln se mora umakniti, če noče zaiti v past. nakar se mora na kak drug način prebiti skozi nemško četo. Nemški poizvedovalni oddelek je trčil ob sovjetski rušilni bataljon. ki je skušal v varstvu teme priti Nemcem za hrbet. Alarmiral je s svetlobnimi raketami močnejše gibljive rezerve ki jih mora polk imeti pripravljene za uničevanje.
Sovražnik ?e odloči za odpor ali poizkusi s prodorom. Tn so naiboM utrjeni, prirodn: fantje, naiboli izurieni strelci. najbo'je oboroženo sovražnikovo meštvo. to so v splošnem glavni bnrcf v letošnji zimski borbi na vzhodu. Teoretično so baje vsi prvovrstni smučarji, ki znalo ravnati z rasstrell-vom. ki poznalo obveščevalna sredstva in si napravl-iaio zavetišča z različnim pomožnim materialom ker se no cele dneve oddaljujejo od svoj-b zaklonišč in zamenjajo svojo oskrbovalno bazo z negotovostjo svoje usode.
V bližini polkovne postoianke se tudi danes snet razvila ogorčena borba s takšno sovražno enoto Dva nemška okloonika po-sežeta iz svoje postoianke ob cesti usnešno v borbo. Z one stra.nl reke strelja sovražna artiliPrija na nemške zveze v zaledju. Toda to nič ne lzpremeni izida trpke, neusmiljene borbe, ki je v skladu z mrazom in ledom prlrode in ki odloča na obeh straneh o obstanku ali pogubi.
Kak drug večer, po bleščeče sveltem dnevu, prineso donašalci jedil nekaj plena za prednje postojanke. To so izvrštni rus'd čevlji iz klobučevine. Vojaki dveh nemških čet si zadovoljni natikajo te vrhnje čevlje iz »prednje Sibirije«, kakor imenujejo pokrajino. kjer se zdaj vojskujejo. In notem iznova zro v jasno, zvezdnato noč pripravljeni. da se nečna igra nravkar potolčenega sovražnika nadaljuje. Kajti sovražnik venomer nadaliuie s svojimi poslednjimi adu-ti. ki mu jih vojna še ni vzela. To sta škripajoči mraz ln mračna, utrjena množica njegovih borcev.
Velik te^rt Bopolavora za delavstvo
Ljubljana, 19 januarja.
V nedeljo popoldne je priredil Dopc-lavoro v velik: dvorani na Taboru odličen koncert za delavce. Sodelovali s® umetniki opernega gledališča in Stenovičev komorni orkester. Vabilu pokrajinskega Dopoilavora se je odzvalo veliko itevilo ui>'užbencev raz-n h podjetij. Prireditev je bi.la brezplačna in vsakomur dostopna. Na koncertu sta b la prisotna tudi centralni nadzornik Dopo -lavora g. G i no Pe»ci in po.itajnik pokrajinskega Dopolavora g. Bris«-ne. Razen delavstva je pa pa-ifipelo tudi mnogo Častnikov in vojakov, ki so že v petek spoznali vrline nastopajočih umetnikov in jih tako še enkrat počastili z obiskom.
Vse točke, ki so biiie predvajane, je spretno izbral g. Rudolf Sulzer. S t en c.vič e v orkester je z znano preciznostjo zaigral nekaj komadov. Posebno všeč so bile prisotnem arije najlepOLh italijanskih oper, katere so zapeli: članice opernega gledališča ge. Koge-jeva, Vidalijeva in Ivančičeva ter gg R. Sulzer in Drago Čuden. Ga. Vidalijeva je na mah osvojila po^ušalce z arije M mi, prav tako je bila deležna ve'ikega aplavza ga Kogojeva z arijama iz »Tosce« in »Trubadur-
ja«. Prireditev je zelo lepo pokazala, kako cenijo petje tisti, ki jim je le malokdaj dano, da bi se podali v operno gledal šče. Naenkrat so spoznali vso lepoto koioratur-nega petja, ko je stopila na oder ga. Ivančičeva. Z veliko točnostjo je zapela kavati no iz »Seviiljskegia brivca« in arijo iz Do-nizettijeve opere »Don Pasquale«. ki jo zdaj pripravlja naTe gledališče. Z obema arijama je žela velik aplavz. Pa tudi oba pevca sta bila toplo sprejeta. Čuden je zapel arijo iz Gi /rdanove opere »Fedora«, Sulzer pa arijo iz »Trubadurja« in pro>'og opere »Glumači«. Poleg pevcev tn komornega orkestra je na prireditvi nastopil tudi operni balet. Gledalci &o bili zelo zadovoljni z vsemi točkami, še posebno sta jim ugajala balet iz »Prodane neveste« in pa »Valček«.
Delavstvo je skratka z velikim zadovoljstvom sledilo prireditvi, s katero je D '.pola voro pokazal, do morajo- ljudje ki vse dni v tednu opravljajo težko delo, biti deležni v svojem prostem času tudi plemenitih prireditev. na kater,h se razvedre Vsi prifyotni so bili hvaležni nastopajočim umetn;k<<m. ki so se z veseljem odzvali vabilu prirediteljev za sodelovanje na koncertu.
Crspodarska slika Srbije v nimfa mejah
Današnja Srbija šteje okrog tri in pol milijona prebivalcev in ima približen obseg izpred leta 1912-13
Beograd, 19. januarja.
Uradno so bili objavl'eni podatki o obsegu in gospodarstvu Srbije, kakršna j« ostala v novih mejah po razsulu Jugo.
sla vi je.
Današnja Srbija šteje okrog 3,500 000 prebivalcev in približno ustreza kraljevini Srbiji pred pričetkom balkanske vojno Ozemlje obsega 4 milijone hektarov površine za obdelovanje, medtem 2 in pol milijona hektarov orne zemlje. Znaten je pridelek žita. Leta 1939 je Srbija pridelala 52 odstotkov celotnega žitnega prldeika bivše Jugoslavije, to se pravi, nad 15 milijonov stotov, in 51 odstotkov celot lega pridelka koruze, t. j. 20 milijonov stotov. Skromnejša je proizvodnja riža. bombaža in tobaka, ki jih pridela dovolj za domačo potrebo Goveje živine, katere stalež se je zaradi številnega zakola leta 1940 občutno zman šal. se ceni na okrog milijon glav. našteli so pa tudi okrog 4 milijone ovac in 1 3 mlljona svinj Manj pa je na razpolago lesa. ker je od 7 milijonov /ick-tarov gozdov, ki ih je premogla bivša .iu-gonlavlia. v Srbiji ostalo same 1.6 milijona hektarov. Znaten pa je delež sadnega drevia s .i ie od 26 milijonov slivovih dreves, ki so dajala najbogatejši delež v sad-jrrstvu bivše Jugoslavije, ostalo okrog 60 odstotkov v Srbiji. V rudarstvu razpolag*-* Srbija s pomembnimi ležišči bakra ter ve. likiini rudriki svinca in antimona. Primanjkuje pa ji zlasti železne rude. pa tudi s:,-er so ostala velika ležišča kromove iu-de, antimona in magnezija tzven njenih me'a Prav tako proizvodnja premoga ne krije potreb
V splošnem se današnji Srbiji odpiralo večje možnosti razvoa v kmetijstvu kakor v industriji Nemško vo-aško poveljstvo. ki je pooblaščeno za izvedbo gospodarske organizacije v deželi je proglasilo obdelovan e vse zemlje, ki ce da obdelati, za obvezno, da zagotovi zadostno dobavo živil Prav tako je nemško vojaško poveljstvo že dne 1 maja lani odredilo, da no. raio vsa podietla. ki zaposlujejo manj ko 20 delavcev, obnoviti obrat, ostala podi
jetja pa smejo obratovati s posebnim dovoljen em, ki ga daje generalni komisari-jat za gospodarstvo, živila, surovine ln pol. fabrikati, ki so v vsakdanjem življenjskem redu nepogrešljivi, so bili zaseženi, da sc uredi smotrna razdelitev in potrošnja. Cene bo maksimirane po stanju z dne 5. apri. la 1941.
Smrt najstarejšega Vremca
Z zvonika vremske cerkve — nam poročajo z D;vače — je žalostno zadonel mrtvaški zvon. Oznanil je smrt najstarejšega Vremca. 93letnega železniškega upokojenca 'n posestnika Antona Rapctca iz Dolj-'njih Vrem št. 14.
Pokojni Rapotec je bil do zadnjega čil in vrst. Navzlic častitljivi starosti je zmerom znal poiskati pri hiši kakšno delo, ki ga je rad opravljal. Njegovo zdravo telo fe premagovale z lahkoto vse življenjske napore, dokler ga ni starost priklenda na postelj. Ko jv izčrpal vse svoje telesne moči. je omahnil. Bil je stkrben družinski poglavar. Preudarno je bilo njegovo gospodarstvo. Bi! je dobričina m poštenjak, odlikoval ga je krem en it značaj.
Vest o smrti najstarejšega Vremca se je naglo -^Sirila po vsej prelepi Vremski dolini. kjer je bij pokojni Rapotec povsod dobro znan. Predvčerajšriim smo ga v lepem številu spremili na njegovi poslednji poti. Poleg sorodnikov so se udeležili pogreba tudi zninci iz Spodnjih m Zgornjih Vrem. tz VremsikeSa Britofa, Famelj, ško-felj, Motovuna, Nakla, Skocjana, Divače m družil bližnjih krajev. S Spoštljivo zbranostjo smo počastili njegov snom in na vrem-skem pokopališču. Vrlega moža, ki je bil najstarejša gospodar v Vremski do'ini bomo ohranili v najlepšem spominu. Žalujočim na?e iskreno sožaljel
Obnovite naročnino!
Z Gcren"s!ieg3
Kuharski tečaj1. O naroinos:ci::llst čnih ženah pravi gorenjski tednik, da so s svojim oddelkom za narodno in domače gospodinjstvo pomočnice in svetovalke gorenjsk h žen. V kuharskih tečajih preizkušajo ž njimi recepte, ki naj olajšajo gospo '.injslvo s količinami živil. Različna uporaba krompirja, enotna jed, kuhrmje in pečenje z »Milei« ter štednja z mastjo, vse to praktično kažejo gospodinjam. V p:vih kuharski tečajih so žene krajevn h skupin z Lesc in iz Radovljice. Ob zaključku tečaja je prišel jedi okušat tudi okrožni vodja Hra-detzky s svojim spremstvom. Gorenjski tednik pravi, da bodo odslej 2 do 3 tečaj: pri različnih krajevnih skupinah.
Pouk na višji šoli za mladeniče v Kranju (prejšnja državna realna gimnazija) se prične v sredo 21. t m. Pouk bo dopoldne in popoldne. Vsi učenci in učenke, ki jim je bil z dopisom direkcije dovoljen ob sk te šole, se morajo zglasiti dne 21. t. m. na zavodu in sicer 4., 5. in 6. razred ob 8. uri, 1., 2. in 3. razred pa ob 10. Zavod je na-
Iz Domžal poročajo, da je dne 12. januarja okrožni vodja Pilz otvoril novi otroški vrtec. — 9. t. m. se je na cestnem ovinku zgodila nezgoda, ki pa je porekla brez poškodb udeležencev. Osebni avto. k ga je vodil Vasilij Stanič, se je za'etel v motociklista Andreja Weissa. Motorno kolo s prikolico je odletelo več metrov daleč, avto pa se je po silnem udarcu zasukal okrog lastne osi m obstal v nasprotni smeri. Motociklist je poškodovan na levici, drugi so odnesli samo strah. Motorno kolo in avto sta pa bila tako poškodovana, da so ju morali zvleči stran.
Iz Spodnje štajerske
Spodnještajerski koledar je bil pravkar izdan v nemščini. Natisnila ga je Mariborska tiskarna ln vsebuje najrazličnejše prispevke v besedi in podobi iz spodnje-štajerskih krajev.
življenje In umiranje. Zlato poroko sta praznovala v Mariboru 17. t. m trgovec Jo. sip Urban ln ga. Irena Civilno sta se po-
Achille Campanile:
Živinoreja in mlekarstvo na Dolenjskem
Z izboljianjem travnikov in pašnikov ter selekcijo živine bo dosežen velik gospodarski napredek
Med najvažnejše panoge našega narodnega gospodarstva spada brezdvomno živinoreja, ki je ponos vsakega kmeta Po številu glav, ki Jih naš kmet redi v hlevu, se upošteva kmetovo premoženje. Cim več goveje živine je v hlevu, ki Jo more kmet na svojem posestvu rediti tem večje je njegovo blagostanje, ker mu živina daje dovolj gnoja da more njive in travnike primerno gnojiti ln čim več na njih pridelati. od višek domačih petrete pa prodati. Dobro in pravilno krmljene krave daiejo primerno količino dobrega ln maščob';ega mleka, ki je najcenejše ln zelo potrebno ljudsko živilo.
Nove razmere v naši pokrajini terjajo izboljšanje živinoreje ter boljšo ln večjo molznost krav Dolenjska Je tisti del aaše pokrajine, ki mora preskrbovati «rasti Ljubljano z mlekom in mlečnimi IzJelki. Stanje goveje živine na Dolenjskem zaradi splošnih tazmer ni v stanu zadostiti da-našjim notrebam. ker živinoreja ni dovolj-no razvita. Dolenjec je v splošnem zelo konservativen in se le nerad in z nezaupanjem oprijemlje umnega gospodarstva Manjka mu tudi potrebne kmečko *tro-kovne izobrazbe Da zastaja za drugimi napredujočimi deželami nI tolikanj sam kriv. kakor splošne razmere, v katerih dolenjski kmet živi.
Doleniska ima vse pogoje za izboljšanje reje goveje živine Plodno polje, obsežne travnike in prostrane pašnike, ki sličijo planinskim pašnikom drugih pokrajin je potrebno le primerno uredit' in dobro po-gnojlti Seveda, tega dolenjsk* kmet s svojimi skromnimi dohodki sam ne more izvršiti. priskočiti bi morala na pomoč pokrajina ali država. Mnogo je obsežnih travnikov, ki so močvirni ln raste na njih manj vredna trava, ki nI primerna za dobro krmljenje živine Z osušenjem travnikov in dobrim gnojenjem, zlasti gnojenjem z umetnimi gnojili, bi se ogromni kompleksi sedaj slabih travnikov tako Izboljšali. da bi bilo mogoče iz njih rediti mnogo več goveje živine ln dobiti mnogo
ročila v Mariboru Hans Rochel in Albina Friedrichova. — Umrli so v Miriboru 6-letna posestnikova hčerka Rozalija Kipa iz Jarenine 64 letni gostilničar in posestnik Karel Ledinek iz Studencev 81 letna Marija Husikova s Pobrežja. 50 letni fotograf ln posestnik Franc Kolman s T^z-na. 36 letna kur ačeva žena A m Potočnikova. 76 letna vdova po poštnem oficialu Frančiška Slebenhuber eva in 63 letni Anton Brumen. — V prvi polovici januarja ie bilo v Mariboru skoraj prav toliko rojstev, kakor v drugi polovici decembra, in tfcer so priglasili 46 dečkov in 42 dek'ic. Umrlo je v isti dobi 42 moških in 26 žensk. Civilnih perok je bilo 46.
Nadaljn'e omejitve vlakov. Glede na Izredne naloge, ki jih mora zdaj opravljati nemška državna železnica, k*5r mora oskrbovati promet na 5 krat večjem prostoru k?kor v mirni dobi, ao bile v noči od 17 na 18 januarja uveljavi ene nadaljnje omejitve osebnega prometa. Dnevniki opozarjajo potuječe občinstvo naj se vsakdo, ki mora res nujno potovati, pred nastopom potovana informira na kolodvorih, ali pa pri informacijskih uradih državnih železnic in srednje evropskega potovalnega ura. da. kam ln kdaj je sploh mogoče potovati z vlakom.
Smrtna obsodba. V božfčni noči je bil v Smolnlku pri Rušah zavratno umorjen gozdni delavec Friderik Jurešič. Po treh dneh so izsledili roparskega morilca, 26-letnega brezposelnega Martina Kamerša-ka. Zdaj je bil Hameršak pred sodiščem obsojen na smrt in ga bodo ustrelili.
O preselitvi nemških optantov tz Ljubljane in z Dolenjskega je prinesel mariborski dnevnik v nedeljski številki daljše poročilo člankar predvsem opisuje dom l ubljanske nemške skupine na Starem trgu, nakar pripoveduje: Prvi selitveni vlak je krenil Na meji je preseljence sprejel kranjski okrožni vodja in jih pozdravil v imenu stranke. Srečnih obrazov pozdravljajo ljubljanski Nemci z dvignjeno roko svo e nemške brate. Trenutek, ki seže v srce Zapustili so dom in domovino v zaupanju na edinega moža na vodjo nemškega naroda Adolfa Hitlerja
Konec živinske kuge. Mariborska policija je objavila, da so razveljavljeni svoj-čas razglašeni živlnozdravnlški ukrepi, ki so bili izdani zavoljo parkljevke in all-navke.
Najvišje cene za spodnještajersko zelen'a vo so z veljavnostjo od 19 t. m. naslednje: endivlja kg od 0.65 do 0.86 RM. motovileč 0 62 do 0 98. šplnača 0.31 do 0.52 zelje 0.13 do 0 17. ohrovt 0 13 do 017. zelena In peteršilj šopek po 0.04. češenj 1.04, redkvica 0.16 do 0 21. por 0.31 do 0 42, pesa 010 do 0 14 Itd. Spodnještajersko sadje ln zelenjava se smeta prodajati samo na tehtnico, v kolikor za posamezne vrste niso določene izjeme.
več dobrega mleka. Nasprotno pa bi bila potrebno travnike v presuhlh legah Izboljšati z umetnim namakanjem, da bi tudi ti dali mnogo več dobre krme
Poleg izboljšanja travnikov, pride'ka večje količine živinske krme in ureditve pašnikov je treba izbrati tudi dobro in krajevnim razmeram prirrcrno govejo pasmo Za vzrejo čistokrvne pasme bi morale skrbeti živinorejske zadruge ln živinorejske selekcijske organizacije, katerih j* za obširno pokrajino še vse premalo. Vsaka večja občina bi morala imeti svojo živinorejsko zadrugo, vsak okraj pa živinorejsko selekcijskc organizacijo Za Dolenjsko Je primerno sivorjavo govedo, kateremu naj W se z dobrim ln pravilnim krmljenjem izboljšala molznost, ker je mlekarstvo važna panoga vsakega narodnega gospodarstva Mlekarstvo Je prineslo več napted-nim evropskim držav m blagostanje ln gospodarski napredek. Kar je bilo drugod mogoče tudi pri nas ni neizvedljivo.
V naših krajih daje krava na leto 1000 do 15001 mleka, v naprednejših severnih deželah, kakor na Danskem ln Holar.d-skem. pa 2000 do 3000 l mleka in še več Naravno je tedaj, da so tam gospodarski uspehi vse drugačni kakor pri nas.
Z '.zboljšanjem živinoreje ln dobro molz-nostjo krav bi se moglo razviti pri nas tudi dobičkanosno mlekarstvo V bližini mest in industrijskih krajev je vnovčenje mleka lahk*. stvar. Velika večina dolenjskih vasi pa je oddaljena od konzumnih središč ln je težavno vnovčiti mleko v svežem stanju Takim živinorejcem bi se pomagalo z ustanovitvijo obratov, ki bi zde-lovall smetano, surovo maslo in razne vrste sira Za vse to pa je treb3 previdno in dobro vodenih mlekarskih zadrug pod spretnim in vestnim vodstvom
Ker je Dolenjska po svoji legi, primernem podnebju in obilici travnikov in pašnikov pripravna za uspešno mlekarstvo, lahko dolenjski živinorejec išče v reii p'e-menske živine In molznih krav izboljšanje svojega gospodarskega stanja.
Zaprisega mladega učlt«ljstva. Dne 5. t. m je pri spelo v Celje 22 mladih učiteljev in 21 mladih učiteljic, da n^etonijo službo na posameznih šolah celjskega okrožja Spre'el jih je komisar Dorfmei-ster ki jim Je predočil bodoče naloge Nato Je spregovoril šolski poverjenik Dukar. Izvajali so tudi nekaj glasbenih točk
N®va žrtev vlaka. Na progi med posta, jama Ponikvo in Pol čanami so našli ob prosi na pol zmrzlega, nezavestnega moža Bržčas ga je vlak odbil s proge ali pa je nesrečnik s^m skrčil iz vlaka. Prepeljali so ga v mariborsko boln'šn!co, kjer je še vedno nezavesten Ugotovil; so. da je to 50 letni Josip česnik, drugih podatkov še nimajo.
Opozcrllo favcem
Zveza lovskih društev v Ljubljani opozarja vse člane lovskih drutev, da so lovsk: zakon iz leta 1931 in vse nanj se naslanjajoče hanovinske in min.stnke uredbe zlasti pred-psi o lovopirstu. gojenju divjadi, omejitvi odstrela koristne divjadi, prej ko slej v polni veljavi in da se hodo prekrški proti zakonitim določbam ne samo kaznovali po up-avnih oblastv h, temveč tudi discipl n^ko zasledovali po pristojnih lovskih društvih. Predpisi za izdajo lovskih kart in taksni predp sn so prav tako ostali v bistvu nespremenjeni. kakor so navedeni v letn;ku 1940 »Lovca« na strani 35.. samo ko'kovne pristojbine so zaokrožene na lire. m sicer kol-kovna taksa za prošnjo za lovsko karto od 10 din na 4 L., ko kovne takse za lov brez psa od 30 din na 12 L. za lov z 1 jvsom cd 40 din na 16 L., za lov z 2 p^-^ma od 50 d:n na 20 L., za lov & 3 psi ali več od 60 d'n na 24 L. in pokra rnska kolkovna taksa od 50 dinarjev na 20 L.
Zavarovalne vsote pri Zedinjeni zavarovalnici so se povišale iz dinarjev v lire tako. da je vsak član zavarovan v nezgodnem zavarovanju za 10.000 lir, odnosno 5000 lir v jamstvenem zavarovanju, za 10.000 lir obnosno največ za 30.000 lir za poškodb? a'i usmrtitve oseb in za 5000 lir za po"kodbe stvari in živali. Povišan ;a so dopustna v snrslu zavarovalne pogodbe na zneske, navedene v 7. številki »Lovca« iz leta 1940 Premije za povišanje je plačati naravnost pri Zvezi ali na njen čekovni račun št. 11.942 s pristavkom: premija za povišanje lovske zavarovalnine.
Vsii lovci, ki so ob vrnitvi lovskega orožja orejeli kake tuje lovske puške, se pozivi jejo. da nemudoma, da se izognejo neljub'm posledicam, naznanijo pristojnemu lovrkemu društvu točen popis tujih lovskih pušk. ki jih imajo v hrambi ali posesti, zlasti pa pri tem navedejo 8>wtem. kaliber, tvonrco od-nosne pu^carja kjer je puška bi!a izdelana. i.n tvomiiško številko.
Požar v palači Foleni
Spom'njam se požara, ki je nastal, ko sem bil glavni urednik velikega dnevnika Ko sem čul o požaru, sem pol:!ical slugo: »D'Artagnan,« sem dejal — slugi sicer ni bilo ime d'Artagnan bil le Pi-petto. toda odkar je bil pri dnevniku. Je menil, da mora imeti psevdonim. »D'Ar-tagnan«. sem torej velel, »privedite mi poročevalca za požarne zadeve!«
»Ni ga več v uradu, ekscelenca!« (Sluge nisem mogel nikdar odvaditi nagovarjati me: ekscelenca. kakor nisem mogel drugih navaditi na ta naslov.) Da, zares, poročevalec za požarne zadeve je bil žr+ev uradnih ur. točno ob 22. uri je zapuščal, naj bi se tudi svet pogrezal, urad, kar je bilo zelo neprijetno pri požarih, ki so nastajali po uradnih urah.
»Potem ml pokličite poročevalca za požarno brambo!«
»Poročevalec je bolan.«
»Vraga! Potem stopite do kronista, oddelek: plamen in dim!«
»Ne morem.«
»Zakaj ne?«
»Ker 1e ta oddelek oraren.«
»No. kdo fe torej v uredništvu?«
»Gospod kronist za rubriko: Izza družbe.*	- ■ —
»Pripeljite mi ga!« Eno minuto pozne-
je se je prikazal kronist za družabne vesti v fraku.
»Hitro!« sem mu delal, »spišite poročilo o požaru v palači Foleni!«
»Toda, moje območje so družabne vesti.«
»Tu ni ugovora. Nimam nikogar drugega. Poglejte si. kaj se je pripetilo. Napravite si zaoisnik, vrnite se in sestavite obš;rno poročilo!«
»Prav zares ne vem. kako naj začnem.«
»Popišite to. kar ste videli. Cemu imate oči? Poh»«te, popeljite se!«
»In vabilo?«
»Kakšno vabilo?«
»Vabilo za ude'e?ho pri požaru.«
»Za to n! treba nikakega vabila. Se tega bi bilo treba! Torej na pot!«
Poročevalec rubrike: »Izza družbe« se lit odpravil...
Drneo Jutro je prinesel dnevnik tole poročilo:
»Nočni dogodek v palači Foleni. Morje sllala in svetlobe, neorekosljlva imnrovi-zadja dr»*e«!*ne napote- to 1e orizor ki ea nudi orfl'fna družba tu oa tam trud-naočn'Vr»m z*č«>r»n#crq onrntarolra SnnčJ «e 1e vr*'l v irilalnOi nrn^orib na-lače Folene	nenw>1wi tv>*ar.
ki ao ae ga udeleževali val družinski čla-
ni. Med drugimi se je opažala strumna četa gasilcev v službeni obleki. Navajamo le nekatere: Pacchierotti Ettore. Fran-cesconi Pasquale. Casulli Filippo. Pe^la-chia Daniele. Esposito Giacomoantonio, Pararelle Venanzio. Markiza Folena je nastopala v izbranem paru najmodernejših moških lakastih čevljev, medtem ko je zastiral okusen nredpoc+elinik niene krasno modelirane oblike. Markiz v m!č-nih copatah iz mehkega usnja, s črnim, trdim klobukom in s sveti om Mri mi. progastimi. telesa tesno oklepaiočlmi se moškimi spodniicami se je prikazal v brezhibnem jop;ču svoiega dvanajstletnega vnuka. Splošnept občudovanja ie bila deležna hči grofovskeea para. Sibila. v svoji krasni rožnati pid*ajni. orav tako nie-na vzeoliteliica v očarljivi nočni sraici. Med Številnimi prisot^mi osebami Je ,bil tudi vratar palače Fnlene z vso svoio družino kakor tudi razni vratarji sosednih b'š. Te zadnie prosimo milostnega odnu-ščanla. če nfe navajamo tu ni;hovih imen zaradi pomanikania prostora Omeniti moramo Se številne znninvve elnhoko Izrezane obleke tn mnntrp ronatp Ob splošni naneto^t? se 1e za^lfirel no^r do ranega lutra. nato ie oriS^a za pasiire ln ostale enste ura slovesa Snnm<n na ta kra«nl ostnnp	npnrrrfsh^fl In mi *mO
IfnTtor tnVVn rirorr1^! r^tj	v
trratu»»m ffrofnvska drti^na ta prizor In r»rrweTl z njim svoje prijatelje in občudovalce.«
Smrt iz megle
Znanost ugotavlja, da sta megla in oblak Isti pojav, kajti megla je oblak v ruši neposredni bližini, oblaki so megla, Ki jo gledamo iz daljave Megla je tedaj oblak, ki leži neposredno na zemlji. Nikakor pa ne sestoji iz milijard vodnih mehurčkov, kakor običajno mislimo, temveč iz masivnih vodnih kroglic, ki imajo najmanjše med njimi premer kakšnih 6 tisočink milimetra, največje pa tudi premer 17 tisočink. Njih teža je tako majhna, da plavajo prosto v zraku ali pa padajo skoraj neopazno — približno 1 cm na sekundo — proti r,om.
Dve stvari odločata, da nastaja iregla Prvi pogoj je, da vsebuje zrak plinske molekule, ki vežejo vodo, in najdrobn ijše prašne delce Drugi pogoj pa je ta, da se z vodno paro nasičeni zrak ohladi za nekoliko majhnih toplotnih enot.
Najugodnejše pogoje, da se zrak ohladi, prinašata jesen in zima, ko sonce aima moči. Ni tedaj čudno, da se vrstijo v tem času megleni dnevi za meglenimi dnevi, vse tedne in tudi ves mesec Megla no,s'.ane sicer lahko tudi poleti, toda razlika med poletno in jesensko-zimsko meglo je ->gro-mm. Med tem ko je megla v mrzlem letnem času žilava in temna ter človeka skoraj duši, se razblinijo bele meglice kratkih poletnih noči vidno v svetlobi prvih sončnih žarkov
Toda vzroki za meglo so poleti, kakor pozimi enaki. V jasnih nočeh izžarevajo travniki, polja in odprta ozemlja sploh svojo toploto v hladno prostornino in se pri tem sama ohladijo. Ne samo tla, tudi zračne plasti nad zemljo postanejo hladnejše in če so bile količkaj vlažne, izločijo po znanem zakonu svojo odvišno vodno paro. Megla se prične dvigati nenadno iz globeli, kajti mrzli zrak ne more nikoli obdržati toliko vodne pare kakor topli zrak.
Zima pa ustvarja s svojimi čestimi mirnimi vremeni tudi visoko meglo, ki si je ne moremo razložiti aamo tako. Nastanek te megle je naslednji: Nad zemljo leži pogo-stoma nekoliko sto metrov debela plast mrzlega zraka. Ta plast je tako težka, da lahni vetri ne morejo prodreti v to jezero mrzlega zraku Žito vejejo nad njo. Ker so ti zračni toki večinoma toplejši in s tem tudi vlažnejši, nego masa mrzlega zraka v dolinah, se na meji obeh vrst zraka tvorijo meglene plasti. To je oblačno morje, iz katerega gledajo" s soncem obsijani vrhovi gora, med tem ko je spodaj siv dan Ta meglena plast zadržuje vse saje in dim iz dolin, da ne morejo do vrhov.
Zimska talna megla, ki nastaja isto tako kakor jesenska zavoljo toplotnega izžare-
vanja tal, je kakor visoka megla spremljevalni pojav izravnanega vremenskega položaja. Zimska megla pa je v nasprotju z jesensko za učinek sončnih žarkov skoraj neobčutljiva, tudi kadar ni visoka. V Ljubljanski kotlini imamo pogosto vtis, da se bomo v gosti, s sajami in dimom nasičeni megli zadušili, med tem pa so .norda že vrhovi Rožnika in Grajskega hriba v najlepšem soncu. Za to vrsto megle je značilen zanimivi pojav toplotnega obrata. Med tem ko je na dnu kotline največji mraz. se temperature v sorazmerju z višino višje
Doslej opisane vrste megle spadajo bolj ali manj med »suhe«. Drugačen pa je nastanek vlažnih megei, ki prinašajo padavine. Kako nastajajo, nam kaže znani pojav: pri izdihavanju v mrzlem zimskem dnevu vidimo svoj »dih« v podobi meglenega puha. Ce odpremo v takšnem dnevu vrata pralnice, vdere mrzli zrak vanjo in takoj se topla vodna para spremeni v meglo V obeh primerih se vlažni topli zrak meša z mrzlim in ker se ohlaja, mora oddajati vodne kapljice.
Ce 'ežijo nad našimi kraji mrzle zračne plasti, a začne proti njim prodirati toplejši zrak iznad morij, nastane podobna megla. Lahki, topli oceanski zrak odriva le počasi težko in mrzlo talno zračno maso. Najprvo se mora ob tej masi dvigniti v višino, da zdrsi nad njo. Pri tem se ohlaja in meša z mrzlim zrakom — tedaj že nastaja megla Čedalje globlje sega proti zemlji, saj odriva mrzli zrak od zgoraj navzdol. Leden dež bije tedaj ob okna ali pa začne snežiti v debelih, puhastih kosmih. Megla leži takrat toliko časa nad deželo. dokler ne odpravi topli, čisti veter zadnjih sledov mrzlega in mešanega zraka.
Običajno megle ne smatramo za posebno nevaren pojav, kvečjemu ji pripisujemo kakšne neprijetne prehlade. Da pa postane megla lahko zelo nevarna, nam je drastično pokazala katastrofa leta 1930. v Belgiji. Skozi deželo se vleče gosto obljudena kotlina Sambre in Moze. Mesto se vrsti tu ob mestu, tovarna za tovarno. Visoki tovarniški dimniki, kadeči se rudniški obrati, plavži in tovarne koksa so pošiljale za nekoliko dni svoje pline, pare in gaje v zrak Toda gosta megla je zadrževala vso to dimasto brozgo, da se ni mogla dvigniti v prostornino in razbliniti. Nenadno so začeli ljudje, ki so še malo prej stali zdravi ob kolesih strojev, pacati na tla, moški, ženske in otroci so se opotekali domov in so umirali s čudnimi znaki zastrupljanja. 2e prvi dan je umrlo 63
Darovi iz domovine
oseb, stotine pa so ležale po bolnišnicah
ln doma in nihče jim nI vedel pomagati. Zdravniki so stali pred uganko, divje govorice so se širile med ljudmi. Nekateri so menili, da so pozabljene plinske mine iz svetovne vojne izkadile svoje strupene pare, drugi so govorili, Ja so kemične tovarne delale poskuse z novimi bojnimi phni in da so pri tem po nesreči ušle velikanske množine teh plinov, šele vremenoslov-ci so pojasnili skrivnost: Nad globoko dolino Moze je ležal mrzli zrak, nad katerega je zdrsnil vlažni in topli zrak z oceana Nastala je gosta, siva megla, ki je izpuhtninam tovarn preprečila pot v višino. Ker spodaj ni bilo niti najmanjšega vetriča, so se zbirale nad mesti v čedalje večjih množinah, obogatile so zrak z ogljikovim plinom do takšne mere, da so začeli ljudje od tega umirati. In tako je narava sama pokazala, da so plini ln dimi industrijskih naprav za človeka le toliko časa neškodljivi, dokler jih veter razganja. Ce se ozračje ne izmenjava ln obnavlja, se prične nabirati v njem vsa mogoča nesnaga, ki postane človeškemu življenju lahko smrtno nevarna.
Nemški maršal Walter v. Reichenau, ki je na povratku z vzhodnega bojišča v Berlin umri
Vesela vožnja — z resnim koncem
Na železniški postaji v Odenseju na Danskem so morali zavoljo pijane prešernosti dveh strojevodij za več ur ustaviti vsak promet. Moža sta se napila na poroki svojega tovariša, pa sta v svojem veselem razpoloženju sklenila, da bosta svatom podala dokaz svoje strokovne sposobnosti, šla sta na postajo, stopila vsak na svojo lokomotivo in začela vozariti sem in tja, pri čemer so se morali vsi vlaki, ki so hoteli na postajo, ustaviti lepo pred njo in čakati. Pozvali so takoj policijo, da bi možaka ohladila, toda preden je to dosegla, je minilo nekoliko ur in uspelo ji je samo z uporabo plina za solzenje. Odveč bi bilo pripomniti, da so možaka, čim sta se vdala, odpustili iz službe in ju dali na razpolago sodni oblasti, da se šc ona pomeni z njima.
Iz severne Afrike
Brzl motorizirani oddelek Italijanske afriške policije se je vrnil iz sprednjih postojank
Prvo televizijsko gledališče
Mesto dvsjčkcv
Dansko mestece Hadersleben je doseglo nenavaden rekord v demografskem pogledu: lansko leto so se rodili v njem 25 krat dvojčki. Ta rekord je re3 nekaj posebnega, če upoštevamo, da šteje mestece samo 14.480 prebivalcev in da se dvojčki rodijo drugače povprečno na 80 porodov, kakor je ugotovila statistika. Verjetno je, da izvira rodovitnost haderslebenskih žensk iz podedovanih vzrokov, ki jih pa do danes še niso razčistili.
V bivSl Bechsteinovi koncertni dvorani v Berlinu so odprli te dni televizijsko gledališče, prvo svoje vrste v Evropi, kajti v Angliji so televizijski obrat za čas vojne ustavili. Stop š v zatemnjen prostor, v katerem je sedežev za nekaj več nego sto gledalcev. Pred njimi žari belo platno kakor za kinematografsko predstavo in na tem platnu se gibljejo liki Igralcev in igralk kakor v navadnem kinematografu. Razlika pa je ta, da jih ne projicirajo s filmskega traka, temveč da igrajo na drugem kraju zares, od tam pa j h oddajajo in sprejemajo s televizijsko aparaturo. Na dan otvoritve so igrali neko veseloigro s historičnimi aran-žmani iz rokokojske dobe ter čestimi spremembami prizorišča. Igra je tekla brez presledkov ali vsaj ne brez drugačnih presledkov nego v kinomatografu, bila pa je obenem vendarle neprekinjen odrski d.alog. šlo je pač za resnično glelališče — le da so ga »gledali od daleč«.
Televizijska tehnika dovoljuje sama na sebi sicer uporabo filmskih pr.pomočkov, brez nadaljnega bi lahko že v naprej posneli na filmski trak pokrajinske in težje zunanje prizore ter jih uvrst li v igro. Na ta način bi bilo mogoče oddajati s televizijsk m prenosom ter sprejemati tudi cele filme. Tedenske reportaže mel ostalim programom v resnici tako predvajajo. Berlinska televizijska oddajna postaja je v ta namen uredila posebno službo pod naslovom »dnevna
Italijanskim vojakom na ruski fronti
Mestna hiša iz glob
Dansko mesto Krorsoe ob Velikem Beltu si je zgradilo novo mestno palačo, ki je stala 600.000 danskih kron, a občina tega izdatka ne bo občutila. Ves potrebni denar so zbrali namreč samo z globami, ki so jih morali plačati neredni davkoplačevalci. Zgradbo so posvetil: te dni z veliko svečanostjo in v svojem slavnostnem govoru je župan izrazil upanje, da mu bodo zamudni an sleparski davkoplačevalci omogočili uresničiti v d ogle '.nem času ves pereči mestni gradbeni načrt.
Požrešni galebi
Zaradi nenadnega hudega mraza, ki je nastal v višini najsevernejšega norveškega mesta Hammerfesta, so prebivalci tega mesta pred nekoliko dnevi doživeli nenavaden naval lačnih galebov. Ptice, ki so si iskale hrane, so se vrgle naposled z divjim vreščanjem na tovorni avtomobil, ki je bil do vrha naložen z ribami, da jih odpelje na trg. V kratkem času so požrešne ptice požrle ves tovor. Glad jih je napravil tako drzne, da jih niso pregnale niti palice. Mnogo ptic je obležalo pobitih, toda ko so j ostale odletele, je bil tovorni avto prazen
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»To :"e pa zelo fina smotka, ki si mi jo ponudil!«
»Za Boga, tedaj sem se gotovo zmotil!« • * *
Korenek se počuti zelo slabega. Stopil je k zdravniku.
Ko ga je zdravnik temeljito pregledal, mu je de al:
»Trakuljo Imate, gospod — zapisal v*Jm bom nekaj, kar boste morali popiti vsak dan po en kozarček. Tedaj vam bo sla trakulja po kosih ven.«
»Ah, tega pa ne bom napravil, gospod doktor,« je dejal Korenček, »kajti poirm bi se mi vsedlo društvo za zaščito živali
zavoljo mučenja živali na vrat!«
• ♦ «
On: »Zakaj si prav za prav name jezna ?«
Ona: »Na žalost sem pozabila, toda odpustila ti ne bom nikoli več!«
slika«. Pojavi se napovedovalec, n. pr. kakšna vojaška osebnost, ki podaja poročila s položi ji vim filmskim materialom. Pri vsem fronte in jih komentira na živ način z raz-tem pa je poudarek vendarle na televizijskem predvajanju gledališča, ne pa filma. Dela, ki jih predvajajo, so pogosto predelave znanih odrskih del in jih za prenos zgostijo ter preuredijo po istih načelih kakor za radiofonske prenose.
Sprejemanje so omejili za sedaj na Berlin in njegovo bližnjo okolico, to i a če b; ne bilo vojne, bi ga s kabelskimi zvezami in relejnimi postajami lahko brez nadaljnjega razširili tudi na druga mesta, tehničnih zaprek za to bi ne bilo. Tako je ta zanimiva novota za sedaj obdržala še značaj eksperimenta. Toda nje praktični učinek je vendarle tudi s temi omejitvami znaten. V Berlinu je danes zelo mnogo lazaretov z manjšimi televizijsk mi sprejemniki in televiz.jsko gledališče je namenjeno v prvi vrsti ranjencem v njih.
ANEKDOTA
Schle'ermacher se je dal zdraviti po kraljevem telesnem zdravniku dr. Grafeju. Ko je ozdravil, mu je poslal zahvalno pis-ir- in 4 zlatnike kot honorar. Naslednji dan se je denar vrnil s pisemcem:
»Reveže zdravim zastonj, imoviti plačujejo po tarifi, bogatini me honortrajo po svoji spodobni uvidevnosti.« Schleiermacher je odgovoril: »Zlatnike sem prejel z zahvalo. Vaš ubogi Schleiermacher.«
VSAK DAN ENA
Vprašanje prestiža
Kulturni pregled
Bnčerjeva »Kača na Robu«
Roman Ivana Bučarja »Koča na Robu«, ki ga je izdala založba V-harnik v Ljubljani, prinaša čitateiju poslednjih slovenskih knjižnih novosti znatno presenečenje. Avtor sicer ni popoln začetnik, vendar je ta knjiga njegovo prvo večje, v pisateljevem razvoju zgodnje delo. Kdor je sposoben napisati toliko značilnih in epično krepkih strani, kakor jih najdeš v tem Bučerjevem romanu kaže nesporno pripovedno nadarjenost. Čeprav razodeva »Koča na Robu« v svoji notranji izgraje-nosti in po tisti pretehtani dognanosti, ki izloča sleherno odvečno snov in posluša samo skrite zakone umetniške nujnost.:, pomanjkljivo stvarjalno izkušenost pa kaže na drugi strani pr kupno moč doživetja in s formalne strani znatno skrb za slog in jezik.
Bučerjeva »Koča na Robu je mogla nastati samo iz stopnjevane ljubezni, ki jo čuti planinski narod do svoj h gora in ki se v mladih poedincih razplamti v pravo strast, razvname kult gora in navdahne kar reIitTiozno močno »ideologijo« alpinizma 2e pisateljevo posvetilo pričuje da se šteje Bučer med Hs*e na* še Mudi k; so ^prf'm:r^i«l,• 'nibe^en dc do-mič h gora v «oreč «">nos ;n v n^u^ani naffib k razvrj. m^č"e voMe in trdnesa osebnega etnsa »Vam vsem ki ste v tovarištvu dofv^jflli č'ovekn.« pravi pisatelj v posvetilu, »in tebi Klement Jug. ki si nam od ll. avgusta 1924 mrtev živ vodnik.« V majhni skupini gornikov, ki
jih mika gorska narava ne samo po svoji divji, prestari lepoti, marveč tudi kot vzgajališče močnega in požrtvovalnega človeka, je pisatelj prikazal ta doživljajsko neizčrpni :n duhovno povzdigujoči stik med goro in človekom, med kamenito, v višave kipečo zemeljsko skorjo in med najinteligentnejšim bitjem na tej skorji. Alpinist-čni motiv ni nov v slovenski literaturi, toda Ivan Bučer ga je v »Koči na Robu« obdelal tako. kakor doslej še nihče pri nas. Alpinistična filozofija Kle-menta Juga, ki je naviihovala celo poko-lenje naših visokogorskih plezalcev, je prešla v tem romanu iz mišljenjske sfere v literarne podobe doživljenega življenja.
Od prve pa do svoje zadnje strani stoji pred bralcem Gora s svojo neprehodno steno, ki jo ob koncu zmagovito zavzame najmočnejši, v gorskih doživljajih najbolj prekaljeni in etično najbolj izčščeni med gorniki — robustni Mihol. V ostalem pa se dogajanje razpleta okrog koče, ki si jo postavita pod hrbtom gorskega slemena, nasproti tej Gori z njeno nezavzetno steno, prijatelja Peter in Štefan. Nič ne vemo o poklicu in komaj kaj malega o življenju te dvojice M:hola in drugih gornikov v mestu: samo v zvezi z gorsko pri-rodo se nam odp'rajo niih duše in z njo ^e mer io njihova človeška čustva od to-variških in erotičnih tja do najtemnejših gonov in vzgonov živega bitja z njegovo prvinsko potrebo samoohranitve. V Koči na Robu doživljajo tovariši zapletljaje svojega tovariškega in erotičnega življenja,
t odtod prirejajo svoje naskoke na Goro in zimske smučarske partije. Zato je po pravici dala zgodbam mladih gornikov tak skupen imenovalnik, kakor bi ga mogla dati za človeške odnose manj slikovita, a za samo zgodbo nič manj usodna Gora.
Bučer je v »Koči na Robu« razpredel dva etično močna in enako zanimiva, psihološko tehtna motiva: tovarištvo in erotiko. Osebe, k; nastopajo v njegovem romanu so sami mladi ljudje obeh spolov.. Samo med moškimi, najprej med Petrom in Štefanom, nata še z Miholom se, razvije tsta vez tovarištva, ki se zdi na hipe močnejša od erotičnega čustva ln od same sle. Tovarštvo veže prijatelje v borbi z gorami, predvsem pa za osvojitev najtežjega smotra: nepnmagljive stene. »Gore priznavajo samo tovarištvo,« pravi pisatelj na strani 111. Toda poleg te vnanje prirode, ki pomaga s svojimi težkočami razvijati voljo in stopnjevati do silne napetosti duševne in telesne energije — kakor da čutiš za tem Nietzschejevo geslo: Gefahrlich leben! (2iveti v nevarnost h!) — obstoji tudi svet notranje, intimne prirode, svet Erosa, večne polarnosti med moškim in žensko, zapletenega vzajemnega iskanja tja do končne osvojitve, ki izpolnjuje voljo nadosebne vrste. Psihoanalitiki vežejo predstave gore in nje osvajanje v sanjah z libidioznimi goni; ne vem. ali je pisatelj »Koče na Robu« imel to pred očmi, vendar v njegovem romanu zveza med osvajanjem gora in erotčnimi bojj spominja na to simboliko podzavestnega sveta. Gora in ženska tvorita tem gornikom dva tečaja njih doživljajskega sveta. »V9i sončni dnevi, napori, uspeh: in hrepenenja, vse se Je zlilo ▼ eno; vsi odtenki sreče, kj sem jih doživljal v gorah, vsi so se utelesili v Romži. Ob njem lahko črpam vse tisto obenem, kar sem prej
v drobcih dosegal,« se izpoveduje Štefan Petru v samotni noči na skali. Toda Mihčl, ki je doživel težke izkušnje z Romeo, ko je bila še Zdenka in ki se je potlej tem bolj zagrizel v gore, da je pozabil na izdajstvo žensk in na nravno slabost tovarišev, gleda višje: »Edina pot, ki je bila možna,« pravi, »se je razkrivala, toda ta pot se bo odprla le tistemu, čigar duša bo močna m uravnotežena, komur bo duh zmagoval nad mesom. Razkrilo se mu bo-veliko vprašanje, ki bo rešeno v orjaški pravljici volje, dela in doživetja.«
Izmed tovarišev Gornikov je Peter edini, o čigar erotični izkušenosti ne vemo ničesar, a za njegovo strastno vnemo za gore čutimo paralizujočo moč razočaranja. Štefan doživlja svoj roman z Rom&o, operno pevko, lepo žensko, ki je prišla v gore iz velikega sveta in ki počasi odtrga tudi Štefana od tovar štva in ga potegne v nižine povsakdanjenega mestnega življenja. Njegov odnos do Romeje tvori poglavitni erotični motiv v romanu, prav kakor je Romča osrednja ženska osebnost Bučarjeve zgodbe. Toda najsamoniklejša in literarno najbolj izdelana oseb-nos je Mih61, ta rahločutni človek atletske postave, ki se po trpkem doživetju z Zdenko — Romeo in s tovarišem Stane-tom obda z mrzlo skorjo surovosti, čudaštva in alipinističnega fanatizma ter razkrije Štefanu Romčjino preteklost Štefanova ljubezen je premočna, da bi jo zlomilo spoznanje; njo zlomi in spelje na vsakdanji tir — kakor je že zakon zakona — samo banalno sožitje v urejeni skupnosti Nasproti izkuieni Romčji stoji naivna Petrova sestra Julčka. ki v strašnih dneh, ko njo, Petra, Štefana in Mihčla zasuje plaz v lovski koči in Jih žive zakoplje v grob. iz katerega vstanejo šele na koncu svojih sil — doživi čisto, sproščajočo
ljubezen z Mihčlom, tisto zmagovito ljubezen, ki vrne Mihola življenju srca in srečni človeški preprostosti ter mu daje moč, da sam premaga Goro in doseže kot prvi človek vrh njene strašne stene.
Okrog teh oseb in njih usod se suče dogajanje »Koče na Robu«, našega prvega najizrazitejšega alpinističnega romana. Zdi se ob sebi umljivo. da je moglo nastati tako delo samo pri neposrednih virih življenja in prav ta toplj življenjski živelj rešuje roman tudi na tistih mestih, kjer čutimo bolj šelest papirja kakor pa vroči utrip krvi. Ce ne upoštevamo nekaterih malenkosti, nas zavzema s svojo kleno čistostjo tudi Bučerjev jezik s svojim planinskim izrazjem in s svojim, večidel polnim stilist čnim tokom. Vsa zgodba pa je podpluta s poezijo visokogorske krajine, z mistiko njenih pravljičnih skrivnosti. Kakor jo zaznavamo ne le v poglavju o Sre-brnokrilcu, marveč tudi kot podta'no spremljavo vsega doživetja gorske divjine.
Knjiga je opremljena z risbami Zmago-slava Snoja Reproducirane so na posebnih prilogah in se lepo prilegajo besedilu. Ovitek je izdelal Vinko Finžgar. V naši sedanji pripovedni proizvodnji je Bučerjeva »Koča na Robu knjiga, ki opravičuje zanimanje za domača dela.
2E MOGOČE
—	Na mo'o mizo nikoli ne pride nobena kaplja alkohola.
—	Kaj si tako previden pri natakanjut
UPI8ANO
—	Janez Je trdil, da si i«ijot.
—	Tako naravnost tega ni rekel. Dejal je samo: Moje duševno stanje Je na las podobno tvojemu.
Kro
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za LjuoijanoKo pokrajino« št. 5 z dne 17 januarja 1042-XX objavlja naredbe Visokega Komisarja o ustanovitvi b«agajne za izplačevanje rodbinskih doklad, aoločbe o obveznem razsodr.ištvu v kokk.ivn h delovnih sporih in ureditvi pieskrbe razdeljevanja in porabe lešnikov, mandeljnov in njih moke ter odločbe Visokega Komsarja o imenovanju vodje Nadzorstvenega ura a za zaščite štednje in dajanje posojil, o prenovitvi komisije za reševanje vpiašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire in posta vitve novega komisarja pri Začasn. upravi raziaš. enih gozdov
*	Novi grobovi. Včeraj '.opoldne je po kratki bolezni preminula Magnarin Ed a-beta v starosti 83 let. Pokojnica je bila svakinja višjega kmeiijskega svetnika v p. Tranipuža Franca in sestrična pok dr Jur ja B anehinija. znanega dalmat nskega nacionalnega prvaka. Do zadnjega čila in vedra je izpolnjevala življenj v števiini druž ni svoje sestre, kateri je dolga leta pomagala kot vzgojitelj ca deleč vse raucst! in težave z njej svojstveno šepavostjo in plemenitostjo Kot uiačajna in dobrosrčna žena je bila svetel zgled številnim načakom in nečakinjam, katerim je ostala nenado-mestlj.va. Pogreb pokojn ce bo v torek 20. t. m. ob 16. uri z zal, kapela sv. Jožefa. — Od kapi zadeta je v nedeljo nenadno preminila v 42. ietu starosti soproga Ugovca in gostilničarja v Spodnji S ški ga. Marija Muigajeva, rojena B.zov.čar. Dobro srce pokojne in njena neumorna lelavnost sta bili splošno znani. Zato ie smrt g. M lg"j3\e br oko prizadela vse njene znance m p i-jatelje, zlasti pa še njeno družino. Blago pokojnico bodo spremili na njeni zadnji p ,ii iz h še žalosti v Knezovi ul.ci štev. 19 na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 80 let je po kratk. in hudi bolezni umrla v Velikih La.ščah ga. Ana Hočevarjeva, p. d. Lenčkova. Pogreb drage rajnke bo v torek ob 9. dopoldne v Velikih Laščah. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalu-jcvirn svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
*	Evropa se lahko sama preživi. Po »L' Eco di Roma« povzemamo, da je razmerje med proizvodnjo najvažne_š.h živil in konzumom v Evropi brez Rjs .e in Velike Britanije piav razveseljivo, kakor kažejo podatki iz pre'.vojnega pelletja 1934 38. Medtem ko maša v tern času povprečen letni konzum pšenice 500 milijonov stotov, je pridelek dosegel povprečje 487 nilijonov stotov, primanjkljaj pa je b.l uspešno izravnan s pridelkom rži, ki se zlasti v severnih predelih Evrope v veliki meri uporablja za krušno moko. Krompirja je evropski kontinent. pridelal za 3 m lijone stotov več kakor ga je porabil. Kar se tiče povrtnine in sadja, je konzum skoraj v celoti krit z domačo proizvodnjo. Proizvodnja svinjskega mesa je toliko višja od potrebe, da lahko krije tudj malenkostni primanjkljaj govedine in bravine. Mleka se pridela 65 milijonov hektolitrov več, kakor znaša potrošnja, prav tako izkazujejo jajca za pcltretjo miljardo koma '.ov prebitka. Na trž šču sladkorja je bilo treba ravnovesje ohranjati z uvozom, prav tako za rastlinska olja, tobak. kavo, kakao in čaj. Piva in vina pa je tako ne prebitek, da je izvoz vina n. pr. dosegel poltretji milijon hektolitrov. »L'Eco di Roma« zaključuje svoja izvajanja z ugo-tov tvijo, la bi kontinentalna Evropa z az j-skirni in afriškimi deželami ob Sredozemlju v celoti lahko preživljala sama seiie, če bi se proizvodnja in razdelitev dobrin bolj smotrno uredili.
*	No\a Sievilka glasila Liktorske mlal ne. Decembrska številka revije »Gioventu del Littorio« (Liktorska mlad na), službenega glasila generalnega poveljstva fašistične mlalinskt organizacije, prinaša pestro vsebino iz miru n iz vojne. Pozornost vzbuja naslovna slika z gigantsko podobo Herkula. vzornika današnje italijanske mladine, ki s kijem v rokah pobija zmaja. Članki, ki se razkošno ilustrirani vrste v živahni obilici pripovedujejo o podrobnem delu GILa, o pomenu rentgena v zdravstvu, o vlogi motor zma v sodobnem športu in prometu, o vzgoji najmlajšega fašističnega naraščaja, o organizaciji fašističnega šo stva o ženskem pokretu v okralju Fascia, o socialnem skrbstvu za mladino in pa o najnove.iš h dogodkih s fronte Samostojnejšemu čitatelju pa je namenjena revija »Problemi della Gioventu« (Problemi mladine), ki prinaša med drugim uvo Inik o načrt h in nalogah
ika
GILa, o organizaciji ueiovne službe v Italiji, o vzgoji in mladosti, o svetu mladostnika ter o pomenu in značaju organ-zac je hitierjevske mlad.ne. Revijo »Piob.emi della Gioventu« prav tako izaaja generalno poveljstvo GILa, ureja pa jo direktor Oifeo Sellani.
*	Nov film iz zadnje vojne na Balkanu.
V Tur nu pravkar vrte nov film pod naslovom ^.Dokument Z 3«, ki obravnava raz-ourljive pustolovščine izza najnovejše vojne na KaiKanu. Giavn; vlogi nosita Iza Mi-ranua in Claudio Gora, režijo pa vodi A> fredo Guann-
*	Na fronti pred Petrogradom je padei nemški polkovnik Lohmeyer, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. Njegova naloga je biia uničiti sov.ažnka, ki je preko Volhova vdrl v nemške p^stjjan-ke južno od izliva Tigode. Pri tem je našel smrt na čelu svojega oddelka.
*	Dobro je imeti kokoš pri hiši. V reji malin živaL zavzema najvažnejše mesto domača peiuinina, ki si jo lahno omisli pač vsak majhen posestnik, pa tudi Voan najemnik na deželi m na perifer ji mest. O tem, koiikšne so možnosti kokošjereje m kakšne kor.sti dobivamo od nje, oujavljajo listi iz ura inega v ra nekaj zan.mivih statističnih pouauiov. V kokušnjakih. ki j.h zajema slat.sUka, je dala vt,aAa kokoš yo do 100 jajc na leto, izmea katerih so jih 5 do 9 odst.oi.kov potem dali valiti. Izmed slednjih je 21 ae 28 odstotnov ostalo alo-vih, a izmed piščancev, ki so se izvalil., j.h pogine 35 do 40 odstotkov. Vtako jaj.e, k, ga carno zvariti, nam daje 400 „o 550 gramov mesa, a vsaka koklja nam aa na ta način 2.7 do 3 kg, pa tudi do 6 kg mesa. Vsaka jajčar ca pozotlje na dan 40 do 45 gramov piče in podroben račun nam pokaže, da nam 3 ao 3.5 kg pice da 1 kg kokošjega mesa.	•
*	Opuzorjo. Kc nadaljujemo s priobie-vanjem dr. J. C. Oblakovih spominov, opozarjamo, da ra vno hudomušna opazka * neprimerno za mladino« opozarja, na vedro napisane spomine. Vse številke »Jutra« z doslej ob.avijeniml spoirunii so še na razpolago.
*	Moj mož je zadovoljen ln vsa druž na je srečna, pravi gospodinja, ki kuha po receptih Gospodinjskega koledarja. Za .o ne oklevajte, marveč hitro na.očte »c.O-p> dinjski koledar«, dokler zaloga tia^a, p-i knjigarni Tiskovne zadruge v Ljuuljani, Selenburgova ul.ca 3. Cena 20 lir.
IZ LJUB JANE
u— Poroka. V soboto sta se poročila v
farni cerkvi v Šiški odvetniški pripravn k g. Mirko Fettich in gdč. Anica Ivančeva, jurisika, oba iz znanih in uglednih ljubljanskih družin. Iskreno čestitamo!
u— Anton Bazarič 701etnik. Te dni je praznoval upokojeni uradnik finančne direkcije Anton Bazarič 701etnico rojstva. Jubilant je še vedno čvrst in mla_ien.ško čil, kar izpr.čuje zlasti njegovo vneto udejstvovanje med bajinarji. Poseono ga poznajo p. ja.elji te igre na »Osojah« in »Pri tieku na g ič-ku«. čestitkam, ki mu jih izrekajo za visoki življenjski jubilej, se pridružujemo tudi mi :n mu želimo, da bi še dolgo vi sto iet ostal zdrav in čil.
u— Socijalno gospodarski odbor za rejo prašičev oovešča čiane, da se vrši i^reon sestanek v sredo dne 21. t. m. ob pol 16. uri v Marjanišču. člani, ki do 15. januarja t. 1. še niso poravnal; v celoti hranarine, se naprošajo, da to gotovo store na sestanku.
u— V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana L na'.a'ju je v sredo 21. t. m. mestni vrtnaisk. asi tent g. Pirnat Franc predavanje o spomladanskem delu v zelenjadnem malem Vitu (piki-ranje sadik v topli gredi, naprava mrzle grede, setev zgodnje zelenjave na prosto). Začetek točno ob 18. (šesti) uri zvečer. Kem jska predavalnica na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost.
u— Izgubljeno. V Drami so se v soboto zvečer izgubile rjave volnene rokavice. Ker so bile last begunca brez sreistev, p.osim poštenega najditelja, da j.h vrne v levi garderobi!
u— Dobrim srcem! 70odstotni vojn; invalid živi z družino in dvema šolo bvez ma otrokoma v veliki bed:, že od 1. 1929. ne dobiva inval dnine in zato prosi za krk šno-koli darilo Naslov pove naše uredništvo.
u— Nesreče. Na cesti je padel ln si zlomil desn.co 151etni Franc Termentin lz Kamnika. Tudi 391eUii posestakov sin Alojz Urbančič iz St. Ruperta je padel na poledeneli poti in si zlomil desno nogo Po stopnicah je pa .la in se pcškodovaa na levic. 681etna tigovčeva žena Je'a Korenčanova iz Ljubljane. S steklom si je hudo po.e.al desnico 221etni delavec Maks Meserko s Ca-teške gore. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Hrvatske
Neprekinjeno poslovanje v diiavmh ura-1 h Od 15 t . m dn 31 marca ie s Poolav a;kovo rdredbo uvedeno v državnih urad:h napredni eno poslovanje od 8 dr pol IV oh sobotah pa od 8 14 Ob nedeljah ;n oraznikih bo v urad'h same dežurna služba Cene niesa v Zagrebu Te dn so b'le do ločene nove cene za vse vršite mesa Gove dina I vrste stane 42 kun II vrste 30 50 n III vrste 34.50 kun: telet ina prednji de! 36 hrbet in steeno 40 kun kg Govedma brez prik'ade prednji de1 46 zadnji del 52 kun: te!et;na brez prklade 60 kun kilogram
Preteklo sredo ie bil *udi na Hrvatskem naimrzlejši dan v letošnji z>mi Po podnt-k h geofizičnega zavoda v Zagrebu je bila najnižja temperaturi zabeležena v Hrvatski Mitrovici. in sicer 21" C rud ničlo V Lipi-ku je k-izatl barometer 20° C. pod n člo v Co<vp:ču 19 v Brodu 15 v Osijeku pa s-imn 10° C pod ničlo.
Drurta noš'iika damv ra hrvatske voirke n > vzhodu Odbor za zbranie dan v pod vodstvom eenerala Matasuča b<> odšle i vsak mev»c redno r^š-lial darove voiak^m ns vzhodnem bojišču lanuaria je bi'<? oceana druga po i'' ika. v kater ;e bi'o 200.000 riga ret lOzaboiev toplega zimskega perda okol' 3000 vo'nen'"h H'.k:h nota vi c 160 ko mame-lade večia množ:na kek«<Tv a'koh'-'n h pi jač ci'n<lkorja suhega mefa ;n drugh ma-lenkot.ti.
J ubile i knržne druš.he. V pe^ffc ie mnilo !'•> let od prvega se^nka za ustan'w!tev knj žne družbe sv Hieron ma Pravila pa s». b»'a usodno reena rele leto ka^e^ in bc zMo svečana prodava 75'etn'ce Družbe sv Hieronima prihodnje leto.
Potn:kom v Bosno! Železniško ra\-n3te1j-stvo objavlja, naj se potnikrvm za Bo^no :z-<Lajaio vozovn ee samo dc S^vonfikega Bro-da. Za nadaljevanje vožnie bo -zdaiala vozovnice postaja v B mn'ikem Brodu samo "=tevilu razpolož j vih mest v vlaku PoiTavn k za ran!ence Te Hm je ob'"kal urita iki nače^ik 2 Marko M ha>ljev:č v sarajevskih bo'ni'>rc<?h ranjene nemške in hn-anke vojake. Ob tej prilik' iim je ;z-ro5;il osebne prečne pozdrave Pog'avn ka ;n jim razdeM.i priVenceitne darove
Spre tem padalcev v hrvatsko letalstvo. M:.mr-trotvo za vojsko ie razr>rril<. natečaj za 120 nov:ncev ra^'r'cih oddelkov. Pro-s'i'ci ne smeje b:ti m'aj5i ko 18 in ne sta-rej"ii ko 23 'et. Po končanem ST>lo"nc<m vei-ban;u se b">do vezbali ve dva do tri mesece kot pad-r.'o'. Razen rednih rrejemkov hrvatskemu voj-iVa bodo dob^*aVi v 7."četku po 3. rv~.^r>m r^" 10 in nazadnje po 15 kum dop'a-čii'a na d-m.
Zrr'p-o-'etnie p^trilcrn' na d-žavn.'h žrtez-n'cah. Prometn-"« m:ni'Jtrsit\x» jc r?den:lo z zavarovalnico »Dirnav« zava'ro\'2i'no pogodbo za n"i"r-eče na d.rž"|\Ti'h ž?'eizn o"h Vsak potnik bo 'a^ikn. pri b'aria;ni za vozovn;co v vii -ni dio 20 kun doplačaj eno kuno ;n bo 70. prmor nez^^ie za^-a-ovfn za 25.000 kun Pri vo7ovn:cnh nad ?0 knn ie treba dop'a-čiti za zi^va^vanje 2 kuni. Potn ikom pa je dano na izbv-o, da s"-o:e zarar vn'« povijajo do me-'.1« 259.000 kvn in plačajo zavarovanju nr'me-nO' d"Wičik>.
Ustanovljeno je hrvatsko uč'telisko pevsko d-ušt'ro. V nede'io 11. t. m je b:,a v Zagrebu f&up33'na Hrva*^kora učiteljnkega dm"^^. Po'eg dmg:h važnih sk'epov je b:l sprejet tudi ta, da ze osnuje hrvatsko učite' i^co tv\-V.-o druvtvt> v Zagrebu.
V Banji Luk1 je umrla ga. Jožica Stand-eker, žena bivšega mariborskega in re "aj člana banjaluškega Hrvaškega drž. gledališča. Naj v miru počiva!
Hrvatska spominska kn'l«ra. V začetku aprila bo državni poročevalski in propagandni urad pri predsedstvu vlade izdal ob prvi obletnici ustanovitve države knli^o pod naslovom »Nezavisna država Hrvatska«. V njej bodo zbrani prispevki o ustanovitvi države in obnovi njenega gospodarskega življenja.
Iz diplomatske shržbe. Dosedanji sekclj-ski šef pravnopolitičnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Oskar Turina je bil v svojstvu poslanika druge vrste dodeljen hrvatskemu poslaništvu v Berlinu. Dr. Tu-
rina je odličen pravnik ln dober poznavalec narodno-socialistične Nemčije. Med drugim je sodeloval v nemško-hrvatski razmejitveni komisiji.
Nagrade za učenje italijanščine. Italijanski poslanik pri hrvatski vladi Casertano in vodja Italijanske misije general Oxilio. sta darovala 70 000 kun za nagrade tridesetim najboljšim učencem italijanščine. Nagrade bodo razdeljene med dijake srednjih Sol ln gojence volne akademije.
Pri hrvatskih prostovoljcih. »Nova Hrvatska« poroča z Dunaja o obisku generala Matašiča pri hrvatskih vojakih v nemških vežbališčih General MataSič Je izjavil. da so življenjski pogoji hrvatskih vo-iakov izvrstni Tudi njihovo zdravstveno stanje 1e dobro Nad prehrano so vojaki polni hvale S hrvatskimi voiaki pa so zadovoljni tudi nemški vojaški krogi.
Institut za agrarno politiko. Pri kmetijskem ministrstvu v Zagrebu bo ustanovljen poseben institut zi agrarno politiko Njesrova naloea bo izdelava in proučevanje načrtov velikega stila v hrvatskem kmetijstvu.
»Grozote komunizma« v to jih slovstvih
Knjiga Poglavnika dr Pavellča »Grozot» komunizma«, ki je najprej izšla v Italijanskem jeziku in bila potem prevedena v hrvaščino bo zdaj izšla tudi v španskem in nemškem prevodu.
Otrok — iasnovHec
Turinsika »Sramna Sera« poroda o izrednem prmem na^vno-t čudežne jasnovidnosti V okolic Cunea ž'vi v nek' vasn dru-ž-na katere pog'avar siluž- v voHki in ie bil uradnem nor« na bož:č prr.g'ašen za rv^re^anega RMb-na invi razen matere še nefetnega sinčka Dne 11 decembra je dete nenadno dejalo ma«eri- »Čez tri dn' pride oče domov.	mu priprav ti kaj dobre-
ga za obed • Mati otrok »\-ih be*ed n' sma-tra'a za resne vendar t*a ie ustreg'a njegovi zahtevi ter ie za sveti več~r p^tv'^ nvzo tudi za odsotnega mo?„a Bi'a pa n' malo '»'f^vnečena ko se je mož vrn'l tr-^no po dečkovi napovedi n 'ahko si m;s'imo, d« :e druž:n'ca preživel prav lepe praznike. Deček sam pa ni bi! prav n;č iznenaden. da si so se vsi čudili njegovi točn; napovedi. SmatraH so jo za izreden slučaj, nekateri so tudi dopuščali možnost telepatske jasno-
vidnrrotj.
Krrvalu po nm-em letu se je oče odmrav-Ija! z doma po nekem nujnem povlu S nko fla je zopet ustavil: »Ne hodi z doma. oče Čez tri dn bo mama umr'a.« Mož je siku?®! (Otroku izbiti to misel, toia srnko je vztraja' pri svoji napovedi, tako da je de res odložil sivo j o pot. Točno po treh dneh je mater, sicer popc/n^ma zdravo žensko, za-de'a srčna kap in žena 5e umrla, kakor je napovedal sinček. Ti čudm dogodki so se sevoda raznesJi kot b!:ak po vvej bližnji in daljni okoici ter po\-zroči!.i razne opazke, začudenje, razprave in pogovore o skriv-n-^Vnih zagrobn h zadevah, o telepatiji in o okultnih stvareh sploh.
Turi n ako uredništvo je pon'alo na lice mesta svojega poročevalca k' pa v vasi Chiusa Pefvo ni nael omenjenega otroka, de« 90 mu v Cene« zatrjevali, da živi v tem so'u. V Chius Pesi so dejali, da žšvi jcT-Tioviidno dete v Beinetteiu toda pon če-v^lec ga tudi tam ni našel. To poročilo i'a-lijanakegra lista se sJcoraj do najmanjših podrobnosti ujema z nedavno govor co pri nas. ki je vede'a po\'edati o nck?m pod< b-nem dečku-jaeinovdcu na Jesenicah. Tudi ta je baje tri dni prej naznani! nenadni prihod oiota iti tudi simrtni primer v družini je napovedal. Ie da je šlo v na"em primeru za smrt tete. Deček je po govorici dejal materi: »Kup te si črno ruto. čez tri dni bo teia umrla.« Pri nas so se vesti o m'adem jasnovidcu raz-VrVe že prod tremi m'seči in je potemtakem italijanska inačica nekoliko mlajša.
Smej se — fn svet se bo smejal s teboj! Jokaj se — in jokal se boš sam!
Kdor se lahko od srca smeje, ni hudoben.
N'hče n'ma toliko sovražnikov kakor
odkritosrčnost. Pred svoj;m pragom naj pometa vsak, pa bodo ciste hiše in ves mestni tlak. Tudi to se primeri, da je kakšna žena grda. Kar recite ji. da je lepa. Ce ste njen mož, si bo m>s1ila: »Omožila sem se c možem umetniškega značaja!«
Obnovit« naročnino!
Naše gledališče
D B A M A
Torek, 20. Jan.: ob 17.30: O, ta mladina.
Red Torek
Sreda, 21. Jan.: ob 17.30: Rokovnjači. Red B Četrtek, 22. jan.: ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red Četrtek
Komedija tehtne vrednosti c resnim jedrom Je Gherardljeva Igra: »O, ta mladina«.
Delo Ima trt dejanja. Prevedel jo je' S. Samec. V delu Je obravnaval pisatelj problem idealistične vzgoje in pokazal njene posledice na liku tete Lucije (Nablocka) ter na mladem paru Glovanna (Severjeva) ln Vln-cenzu (Kralju). V igri nastopajo Se prijatelj Glangiacomo (Nakrst), hišni zdravnik (Lipah> ln služkinja Ninetta (Gabrije!čl-čeva) Režiser: prof. Sest. Predstava bo drevi ob 17.30 za red Torek.
V	sredo ob 17.80 bodo ponovili Govekar-»evo dramatizacijo »Rokovnjači« za red B. Delo obsega osem s'ik. ki se godiio: v Kamniku 1.1810. v koči pri čevljarju Bojcu, na Paleževlni. pri sodniku Gavriču, v krčmi pri Urši. v Črnem grabnu, v kolovSkl pisarni in na Paleževlni Dejanje pokaže usodo rokovniaške^a poglavarja Nandeta in njegove tolpe. Glavno vlogo bo Igral Gregorin Režiser prof Sest.
»Lepa pnf<t«liwWrw« jc naslov francoske kompilHe v tre** rfofnnOV ki sta Jo na-Ft^ra-^ttetme Rev in Callavet. V lerrt prikazan b*»f? m'»dp neveste, ki se zadnji !:1n nr*"' nr.r^Vo rvVofll dn h<> plodila svoji nravi ljubezni, ne pa družbenim ozirom. To-rall h^rto LevpHpva. V Skrbinšek. Na-»r,-^ TfraHpva. G"hr11p!č1č"v?i. Drenowc, Mphlrirka	T?n^trps<»ri TC^guta. L'pah,
rvoc^tn^v	Ptfrčpva. J. Bpltsr-
ieva in Rer«^®va. Režiser J. K^vič. Pre-miera tega dela bo v tekočem tednu.
OPERA
Torek. 20. Jan.: zaprto Sreda. 21. Jan.: ob 17.: Ples v Operi. Opereta. Red Sreda Četrtek. 22 Jan.: ob 17.: Madame Butter-fly. Red A
Heubergerjeva opereta »Ples v Operi«
se odlikuje z melodiozno glasbo in zelo zabavnim dejanjem. Štirje pari rodbinskih članov gredo, ne da bi vedeli drug za dru-gega na ples v Operi. Razne šale ln preizkušnje, ki jih prestanejo, so vsebina učinkovitega libreta. PeM bodo Zupan, P. Ju-vanova, SladoHev, M. ln B. Sancln, Polaj-narjeva, Barbičeva. Poličeva, Koširjeva ln Pianeckl. Dirigent D. žebre, režiser E. Fre-lih.
Po dalWem premora pride na spored zopet Puccinijeva opera »Madame Bntterfly«.
Onera z eksotičnim japonskim mlljejem se odlikuje po čustvenem delanju ln glasbi Izredne lirične in dramatične leoote. Peli bodo Heybalova. Golobova, Franci, Janko, Spanova. Ri*doljev. Do^ičar. Lu^Sa, Gregorin ln Skabar. Dirigent A. Strltof, režiser C. Debevec. Predstava bo v četrtek ob 17. za red A.
• Zanimiv plesni večer v Operi. Mlada plesalka moderne izrazne smeri, Mira Sanji na Jovanovičeva, bo priredila s sodelovanjem pianista Bojana Adamiča, violinista Antona Dermelja ln člana Drame Slavka Jana, »Plesni večer« v petek 23. t. m. v Operi. Kritiki lo označujejo kot mnogo obetaiofi plesni talent, ki ima vse oosroje za plesalko velikega formata. Spored obsega dela Chopina, ResnifrhPa, Albeniza, Rimski Kor-sakova. Smetane, Frontfnlla, Debussy1a ln Gntovca. Predprodaja vstopnic v operni blagajni.
V	kratkem bo prva letognja uprizoritev na novo naštudirane Donizettijeve komične opere »Don Pa*qua!e«. To delo prihaja po več ko desetletnem nremoru zonet na naS oder. Letrvšnla zasedba mrtij Je Izredno zanimiva. Naslovno partijo bo pel Betetto, dra Malatesto — Janko Emesta — Mano-Sevski, Norino — Ivančičeva in notarja — Jelnlkar. Delo Je muzikalno n^študlral in »ra bo dirierirnl fttritof. čf«rar 1e tudi izvrstni prevod. Režiser R. Primožič.
MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Torek, 20 t. m. Elektra. Premiera. Začetek ob 18.
Drevi ob 18. prvič na slovenskem odru velika Sofokles - Hofmanstalova tragedija »Elektra«. Uprizoritev te velike antične tragedije bo brez dvoma največji gledališki dogodek letoSnje sezone. Blagajna franč. dvorane posluje od 10.—13. In od 15. do predstave.
Dr. Jos. Cir. Oblak:
fijtge spmnmm
(MUčinski kot literarni pobudnik — lz poglavja: »Kako smo delali izpite« — in drugo, za vsakega nekaj... — Za mladino neprimerno)
Da. da, ko bi izpitov ne belo. potem bi bilo študentovsko življenje pravi raj na zemlji. Toda ne. Jaz si niti sedaj ne morem predstavljati študenta brez skrbi: tisto o samem veselju in uživanju je pravljica in laž. Goethe pravi: n;č ni težjega na svetu prenesti ko celo rajdo samih lepih dni. naš pregovor pa: dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti. Priro-da je že vse tako v življenju slehernega bitja in lepo m smotrno ured'la. da se mora celo življenje bost*, za svoj obstanek, saj ta borba je — življenje s&mo. in če bi tega ne bilo bi tudi življenja ne bilo.
Tako so tudi ti šmentanj izp ti bo-rba, prava borba s samim seboj, borba z ma-tujo in svojo, je treba spraviti toliko tuje v lastno premagati svojo nrav — svojo lenivost. k: globoko tiči v prtrod' človekovi prav take kakor spolni nagon: d,l. spolni nagon in lenoba in kar je z njo r <? 'i tud.	) to sta mi
dve bešti-I s Katerima se bon človek vse svoje življenje oolj ali manj zavestno ln vendar se drži tudi te navidez nevšečne borbe z bc ama in še pesebei študen-tovske oorbe s samim seboj in pa še z materjo in - s svojimi prrodmmi »sovrai niki« — profeao ji izpraševalci tudi sonc-stran k- - tnr' p**av vsakn »tvar pole" gor^n*	n-^rte« tudi v izn'rih tol'kr
hUTiorja da b> iabKr napolnil knMge. To s-" pravi Kdoi ea zna na'tt ga naid<» v vsaki "Stvari k^kor ^e naš nepozabni hu-" niorist Milčinaki našel veselo zanimivo
stran v najnavadnejši stvarci, stokrat obdelani. skratka: ki je znal. kakor je ae-ja* moj nepozabni prijatelj Pavle Grošelj, »i7 drek- štumfe štrikatf«. Milčinski je podobno mislil, ko je tej materiji posvetil učinkovito humor.stično poglavje.
Ko sva imela z Milčinskim svoje l*tp-rarne pogovore, sva mnogo o takem »štri-kanju« govorila: prav on ki je cenil — na. se mi ne šteje ta spomin za neskrom-nost! — moje literarno delo zlasti tudi kot planinca, mi je dal pobudo za primerjalno študijo o najlepši naSi planinski pravljici, tako da sem tudi jaz »naštrikal« I čednejših nogavic iz lepšega in boljšega materiala, kakor sta ga imela v mis-" prijatelj Pavle in z njim vred Mlinski. Prav Milčinski mi je dal na razpolago material (slične nordijske pravice) za študijo, ki jo je priobčil Go-vtkarjev »Slovan« (1904) ln ki je našla svoje priznanje tudi v očeh Julija Kugyja — sa.j prinaša iz nje več odstavkov v svoji znameniti knjigi 0 Triglavu Napravil pa sem si z njo za smrtnega sovražnika — našega Aškerca, ker primerjava njegove pesniške obdelave te pravljice z Baum-bacbovo ni bila zanj povsem ugodna, ker je po Aškerčevem mnenju dišala Baum-bachova Spela preveč po. hlevu je pa le Aškerčeva ne^magovalna lirika dišala po ^ nečem 'drugem! .. r Toda ]e le Baumba-" -hov »Zlatorc^« postal kljub svojemu duhu svetovna umetnina «n je ponesel turi' slovensko ime med svet, kakor ao ga tudi
Kugyjevi pesniško p*sani eseji o naših planinah ... Prav zares: kdor ne zna tako »štrikati«. kakor je znal tudi Milčinski, ni pisatelj in umetnik. Kdor ne zna lz stotisečkrat obravnavanega predmeta in ničkolikokrat obdelane materije — (n'č nI novega na svetu — tudi nove snovi ne) kaj novega. Izvirnega po svoje povedati, n~ zasluži niti imena »umetnik« niti lme-■>. »pisatelj«. Kdor potrebuje in išče v potu svojega obraza »novo snov«, da bi mogel kaj novega povedati, ni umetnik, prav tako ni p's~*ilj oni potoplsec, ki ne zna stokrat popisani pokra^ni nič novega pove. lati, pa makar, da še tolik-at sa-r -.Ta sebe tako imenuje. Kdor potrebuje svoj tako zva.ni potopis vedno »no" > pokrajine«, da sploh more kal povedati, je prav tako malo pisatelj kakor on«, ki aplicira na tako novo pokrajino ramo s*a-rj obrablje"e ln tule fraze. Tudi »avtor« ni. ker je avtor neki neznan tretji, kate-resra hote ali nehote le kopira, — prav tako kakor oni ne ki piSe pri tem le brez. pomembne oseb.ie m tule fabule >--ez n^ tranjega drž:.vetja To velja v polni me*-prav tako z* »»'ikartig in HnnHa in glasbenika ln vsako vrsto umetnosti, ki 1e «
p av za prav samo ena! Prav ista Je -iimi filozofi (katerih 'mamo na pre r-k), ki samo citirajo ln komp'lir9jo vse mogoče tu-ie filozofe, sami pa nimajo prav ene dejp »n svoie misli 8<»ni Tnn« Volbenk Goethe ki ga tako visoko cenim je rekel da je že vel'ki Shakespeare vso Clovpško prlrodo tako do dna Izčrpal, da
—	(kakor se je izrazil proti Bckermannu)
—	»nam ubogim nu<f čem te prav nič n'; preostalo« . . In vendar veliki Goethe n-imel čisto prav aH pa vsai ni jemati tegs
' njegoveiara Izreks dobesedno saf nam 1e" sam toliko povedal lz svoje notranjosti!
Koliko novega, izvirnega pa so povedali Tako tudi pri nas Prešem, Cankar. Župančič, Gradnik i. dr. pa tudi — Milčinski v svojem žanru. V boju z obema besttjama v človeku zmaga samo borec, tudi v — literaturi!... Toda več o tem v filozofskem delu moje »Knjige popotnika* (»Okoli prirode« I.), ki tudi zaradi danih razmer Se ni izšla.
Tako nam nudi življenje sAmo v vsaki stvari svojo zanimivo stran, sončno in senčno, če znaš nanje gledat«. Od tvojega gledanja na svet je sploh vse odvisno, kajti je živi en je: ali vesela opereta aH bridka tragedija, seveda nikdar povse brez vseh bridkosti — ali treba ni. da te Je ena sama vel'ka žalost. Trag.komedi^a je — za tdko sem jo smatra) od nekdaj tudi jaz.
Tako tudi Studentovski izpiti niso samo ena sama velika bridkost nego najdeš tudi v njih humor. di. mnogo humorja; — tako tudi jaz v svojih, celo v bridkem padcu Saj že v tem trč» humor, da izpit dostikrat napravi tisti ki se Je prav malo udi in tudi malo zna, pade pa večkrat oni, ki se je gulil noč ln dan ln ki res nekaj zna. Ko pa izp't tolikokrat zavisi od *reče! Vsaj deloma, kakor je to deloma odvisno 'udi od brfhtnostl ln pričujočnosti duha.
Moram se na čelu izpitnih spominov spomniti predvsem svojega starega dobrega prijatelja Korina. k< je znal toliko udar-. c-v usode, prenašati e Čudovito flegmo tn s svojim suhim, humorjem, katerega je •troall a svojim skoral nepremičnim obra-'»m tako tudi svoV> trpitno wnolo m navsezadnje tudi svojo nervozno Seno Ubogi nezakonski sin revne banarlee Iz Nadgo-tice tam Za Savo je Itudiral gimnazijo v
Ljubljani, se pozneje »kfrefcaril« po raznih pisarnah ln tako študiral univerzo »per distance«. V Šolah je bil vedno eno leto pred menoj ln vendar naju je življenjska pot zgodaj pilpeljala skupaj ln sva postala velika prijatelja: več sem z njim občeval ko z marsikaklm svojim sošolcem, prav tako kakor s poznejšimi, od mene nekaj let starejšimi zdravniki Otmarjem Krajcem, Plečnikom, Stojcem, Demšarjem ln drug:mi. zlasti pa s Tičarjem, ki sta 8 Korlom v gimnaziji skupaj študentarila pri isti dijaški gospod nji (v tej zvezi se spomnim tudi pevca Završana)) v pritličju hiše, ki je stala na skoraj istem mestu, kjer stoji danes Urbanceva palača... V tej zvezi pa se spominjam tudi svojega ln Krajčevega nepozabnega prijatelja Alojzija Hutha, svojevrstnega orlg.nala: zaslužil bi posebno humoristično poglavje, morda mu ga še napišem. K njemu me je toli-krat peljala pot — tudi poslovno — v Kranjsko goro ali iz nje od prijatelja Ti-čarja in Klandra v njegovo službeno mesto v Radovljici — tudi njemu se je tako zelo mudilo oženiti se kakor Korinu v Kranjski gori (nama s Tičarjem pa se Se danes ne mudi). Tako sta zgodaj prišla ob svojo — svobodo, a je Lojze s svojo M Sko po vsej priliki bolje odrezal, kakor Korl s svojo Malčko. Njegovemu prvemu otroku Feliksu sem bil «a krstnega botra Se kot avskultant in to je Mla moja nesreča: to botrstvo me Je namreč spravilo nekoč v nemalo zadrego. Da ne bo kdo pri tem kaj hujšega mislil in da se tragična moja zgodba, ki je v zvezi s tem botrstvom. ne pozabi, naj jo povem kar pri pr.Cl!
(Pride le.)
SPOR T
Spet brez sporeda...
Tudi zadnja nedelja Se ni zvabila tekmovalcev na teren
LJubljana, 19. januarja Cisto po sporedu se vrstijo letošnji dnevi v znamenju bele opojnosti ln kakor lani ob tem času smo tudi včeraj imeli v Ljubljani in okrog nje snega in smuke dovolj Za vse ju je bilo dovolj in še malo sonca je bilo povrhu — prav v megleni Ljubljani tudi — tako da so si razne kategorije smučarjev lahko privoščile nekaj ur veselja na smučeh kakor v dobrih starih časih.
In vendar ta nedelja nI bila skoraj nič
podobna oni lanski ah predlanski sredi ja nuarja. Mislimo pač na smučarje-tekmo valce, ki so se vsako leto ob tem času lovili od tekme do tekme, tn je bila sezon; tako bohotna, da so skakalce in tekače kar trgali na razne prireditve, ki jih je bile vsako nedeljo toliko, da nismo vedeli, ka tero bi obiskali in kdor ni vedel prav nt kamor, je pred letom dni stopil samo pod vrh Rožnika, kjer so oni dan skakali tud ca Mostecu in je bilo samo tamkaj okrog tisoč gledalcev.
Roma je na vrhu — sama
Po Xin. kolu vod! z 19 točkami; Venezia In Torino sledita in četrta je ostala Trie-stina
Nadaljnjih osem tekem je bilo na sporedu zadnjo nedeljo v diviziji A italijan-^ega nogometnega prvenstva in spet drugačno obliko je dobila prvenstvena tabela, sedaj takšno, da je v vodstvu ostalo samo eno moštvo, in sicer enajstorica Rome, ki je v Milanu zmagala nad domačo Ambro-slano, za njim pa sta moštvi Venezie in Torina, od katerih je prvo izgubilo bitko v Turinu, ki je zmagovalcu prinesla dve točki In enak naskok pred skupino naslednjih štirih, med katerimi je prva Triesti-na, ona enajstorica, ki je pred tedni še vodila v prvenstvu, pa se zdaj od nedelje do nedelje oddaljuje od svojega vodilnega mesta. Tržačani so v nedeljo gostovali v flrenzi m po precej enakovredni igri oddali obe točki domačinom. Obe točki so ta dan zaigrali še Napoli. Modena in Ata-lanta, v ostalem pa je bil Izkupiček golov skoraj za polovico manjši kakor preteklo nedeljo.
Podrobni izidi XII. kola v tej diviziji so bili naslednji:
v Napoliju: Bologna—Napoli 2:1 (1:1), v Modeni: Juventus—Modena 2:0 (2:0), v Livornu: Livorno—Genova 0:0, v Milanu: Roma—Ambrosana 2:0 (1:0), v Rimu: Lazio—Milano 2:2 (1:1), v Genovi: Liguria—Atalanta 1:0 (1:0), v Torinu: Torino—Venezia 2:1 (1:0), v Firenzi: Fiorentina—Triest na 2:1 (0:0). Stanje v tabeli je: Roma (22:9) 19 točk, Venezia (16:8) in Torino (16:14) 17, Trie-stina (14:10), Genova (17:14). Ambrosiana (19:18) in Liguria (23:21) 14 točk itd.
V diviziji B je bila glavna bitka v Spezii, kjer je gostovala Padova in res tudi izgubila To pomeni, da je slednja obtičala s svojimi 16 točkami še bolj daleč za vodilnimi enajstoricami Barija in naslednjih. Bari je Igral doma proti Sieni ln zmagal ter tako okrepil svojo vodilno vlogo, prav tako — toda z edinstveno razliko golov — je storila tudi Vicenza z Luchesom, med tem ko je Novari v srečanju s Pratom ostalo v naročju samo pol uspeha in je tako že za 3 točke zaostala za Barijem na čelu. Izmed znanih izidov v tej diviziji objavljamo naslednje:
v Vidmu: Udinese—Fimnana 0:0, v Vi-cenzi: Vincenza—Lucchese 7:0, v Pratu: Prato—Novara 1:1, v Bariju: Bari—Siena 1:0, v Savoni: Savona—Brescia 0:0, v Bu-«tu Ars.: Pro Patria—Pisa 0:0, v Pescari: Pescara—Reggiana 2:1, v Speziji: Spezia— Padova 1:0 in v Alessandriji: Alessandria —Fanfulla 3:1.
Stanje je v diviziji B po včerajšnjih tekmah:
Bari 21, Vicenza 20, Novara 18, Alessandria 17, Padova in Pescara 16, Brescia, Fanfulla in Ud nese 15 itd. Bari si je ustvaril že odlično prednost in mu le Vicenza sledi v nevarni razdalji. Novara in Padova sta si mnogo pokvarili z včerajšnjim remisom oziroma porazom.
Nemčifa : Hrvatska 2:o (1 :o)
Na igrišču Concordije v Zagrebu je bila v nedeljo odigrana prva letošnja mednarodna tekma v nogometu, in sicer med reprezentancama Nemčije in Hrvatske. Kljub hladnemu, čeprav sončnemu vremenu se je na igrišču zbralo do 20.000 gledalcev.
Nemška enajstorica, ki so Jo razen dveh sestavljali sami Dunaičani, je ta dan storila svoj prvi uspeh, kljub temu, da je moštvo nastopila brez pravega skupnega treninga in na tujih tleh, je gladko zmagalo z 2 0 (1:0). Prvi gol je tik pred odmorom spravil v lastno mrežo desni branilec Hrvatske Brozovič. čeprav se je v ostalem domača obramba držala prav dobro. Po od-
moru se slika nikakor ni hotela obrniti v prilog domačinov, največ po krivdi napa da, ki je sicer dobro osvajal teren, pred golom pa upropaščal mnogo lepih pozicij Zato pa so Nemci izkoristili ugoden trenutek v 24. min tega dela igre, v katerem je Decker prišel do strela in res še drugič ukanil »starega« Glaserja.
Tekmo je vodil slovaški sodnik Mohler
Radio Ljubljana
TOREK 20 JANUARJA !<>42-XX Ob 7.30: Poročda v slovenščini 7 45 Pes mi in melodije, v cdmoru napoved časa 8.15: Poročila v Ualijanščin 12 15 Koncer' pianistke Marte Osterr-Valia^o 12.VS Sek »tet Jandoli. 13: Napoved časa poročila v italijanščini 13.15: Komunike Glavnega sta na Oboroženih sil v s>ioven*čm' 13.20 Pe •itra glasba pod vodstvfrm Petrana 14. Po ročila v italijanščini 14 15 Liubliansk- ra dijaki cTkesteT p>d vodstvom D M Znanca lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Venček narodn'h nod vodstvom Pra ra. 17.35: Komorna glasba 19 30 Prm»čila \ slovenščini 1940 Kinečk1 tru 20 \'ar»<vve<1 časa. porr.č'ia v 'tahian^čin; 20 20 Komen tar dnevnih dogodkov v slovenščini 2045 Gledališka sezona EIAR: simtoničm kon cert pod vodstvom Husa Tansin a <»b sodc lovanji pianista VValterja G.ezeking, v odmorih slovensko predavanje: Nicotera Socializem in narod
PEKLENSKA ZGODBA
Umrl je kvartopirec in prišel v pekel. S kvartopirstvom je že tako, kakor pravijo naše žene, da so karte hudičeve podobice, in za igralsko strast na onem svetu ni drugega plačila kakor pekel. Ko je kvartopirec prišel, ga je s prisrčno dobrodošlico sprejel sam lucifer. A kakor se strastnemu igralcu zmerom muli, je tudi ta kvartopirec z odsekano kretnjo odklonil vse ljubeznivosti in dejal:
—	Ne utegnem izgubljati časa — kje je igralna miza, kdo meša, kdo je na vrsti?
—	V kotu, tamle, je pokazal hudič, precej zraven vel ke peči.
Kvartopirca je čakalo v resnici vse tako lepo pripravljeno, kakor bi si mogel le kdaj želeti: krasna igralna mizica, zlati krožn ki za denar, udobni stoli z ročnimi naslonjali, a za vsakim stolom grešna duša, da bi igralcem mešala karte.
—	Kje so pa karte?
—	Kakšne karte?
—	Igralne karte vendar!
—	Kart pa ni, se je nasmehnil hudič.
—	Saj to je pekel, je zakričal kvartopirec.
—	Da, pekel, je pokimal hudič.
S šestega nadstropja je padel in — ozdravel
V ženevi se je te dni primerila nesreča na stavbi, kakršne tudi zidarska kronika, v kateri ne manjka presenečenj, ne pomni. Pri obnavljanju pročelja neke hiše je bil zidarski delavec zaposlen v višini s«;-stega nadstropja. Na lepem je padel z odra v globočino in njegovi tovariši, ki so bili prisotni, so obstrmeli v grozi. Kakšnih šest metrov nad zemljo pa je bil mimo hiše napeljan snop telefonskih žic. Po čudežnem naključju je "Slavec tako lepo priletel ra-nje, da so ga žice rahlo zibaje odbile, nato pa je padel v jamo, v kateri so bili delavci pravkar pripravili vodo, da namesajo apna Iz jame se je na začudenje vseh navzočih pobral živ ln zdrav, a še toliko večjega presenečenja je bilo vredno to, da je mož pri tem strahotnem, a tako veselo za ključenem padcu tudi ozdravel. Iz otroških let ga je preganjala nerodna napaka, da je neprestano mežikal z očmi. Starši m zdravniki so si mnogo prizadevali, da ga rešijo te nadloge, a vse prizadevanje je ostalo zaman Ko je s šestega nadstropja pristal na tleh, ni bilo o njegovi živčni iaz_ vadi ne duha ne sluha.
Mječislav Tavčar f
Gospa Mara J. Tavčarjeva nam je poslala naslednje spominske vrstice: Dne 6. t. m. je umrl v Gradcu moj brat Mječislav. kamor ie odšel službeno pred 40 leti Rojen je bil v Ilirski Bistrici 1879. kjer je bil oče sodn: uradnik. S starši je prišel v Ljubljano, kjer se jc šolal na Grabnu in na realki. Stare j >im ljubljanskim pevcem bo gotovo še v pominu tenorist, ki je bil znan pod vzdev <om: »Miče. pevce kliče« kadar je bilo tre ba zapeti podoknico ljubljanski lepotici. Z mnogimi pevci je bil dolga leta v pismenem stiku kakor tudi s sošolci. Posamezni tova riš' so legali v grob njemu so ostala pisma i spomin na davne dni polne mladosti in pesmi Nazadnje je hll uslužben pri Kre ditnem zavodu, kjer je bil upoštevan na mešfenec Kal bolezni mu je ostala >zza svetovne vojne kc ie bil pri letaleh
Mrečislav Tavčar je bil srčnodober mož vesele nravi, prijatelj glasbe in pesmi Po sebna niccova odbka je bila nežna sinov *ka Ifubezen dn matere. V mrl a ie pred 20 leti in vendar je bilo vsako niesovo p!smo nosvečeno blagemu spominu pokorne mame katere smrt je tako težko prebmeval
Dot r pel si. pevec nežnega občutja' Of> teh vrsticah ko tako tesno mislim na Tebe na Tvoje živlienje m trpljenje zadni'h mesecev, dragi brat Mječislav presrčnn po zdravi našo neporabljeno mamo'
Mara. Mira in Svetozar.
Podaljšani« viria^ke službe na Švedskem
Stockholm. 19 jan d Tu ie b'lo d«nes iradno obiavlj :ro da je vrhovno novel' rištvo švedske vojske rvfredUo da <»staneio vr.iak' letnikov ki odslužilo v voiski nrd vozirrn «e naHalinrb *est mesecev
Nesreča španskega paroika
Rilbao. 19 ian s Prspela ie vest da st » zaradi viharja potopi' v r^-T+usaiskih vola h l?00tonsk' Tvimik	Fchu« k; :e bi'1 registriran v Bilbau Vsa posadka ki je tela mož se ie rešila n je s čoln- nn
r>'ijljj v Orvirto
Mali oglas

Službo dobi
Beseda l —.60. taksa -.60. /j daiame naslova ali za 0t>c0" 1
» . i •»	/i ijijnie laslub« ali L
{liro I 3.—
Služkinjo
veščo kuhania, pošteno in sn.ižno, ki ima posebno ve sclie do otroka spreimem takoj v stalno službo. Sta-ničeva 12-1. levo.
981-1
Gospod, pomočnico
pridno. čedno. pošteno, veščo vsegi hišnega dela, spreimem. Orainova ul. 11.
1005-1
Postrežnico
mtado. pošteno za popoldne spreimem. Naslov v vseh posl. Jutra.	993-1
Službe išče
rteseda I - .61. takta —.40. 'j daianit naslova tli za titro l 3.—
Gospa
inteligentna, srednjih let, zeli mesto gospodinje pri holišem samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna gospodinja«.	992-2
11 juume ia»io»« Ui »Uro l 2.—.
Harmoniko in
klavir
poučuje gospa po n.tri in uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorne. Poučuje začetnike tudi v manjših skupinah (3 do 4 uč.) Naslov v vseh posl. Jutra.	988-4
n
tmeo. i .oc,	— .oc.
u daianit aatiuvi ti) u (itro I ».—
Cyan kapsule
zopet v zalogi. Lekarna magister Bahuvec, Kongresni trg.	785-6
Pisalno mizo
in police prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 977-6
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi zaposlitve v mestu ali na deželi radi opustitve trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden pomočnik«.	984-2
INSERIRAJ
Otroško posteljico
(brez modrocaMn leseno kolo ugodno prodam. Na slov v vseh posl. Jutra.
979-6
Gojzerje
rabljene, št. 44 kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
1000-6
Gojzerje
nove, št. 44 in nove dam-ske šemi komb. čevlje št. 39 prodam. Polianska 18, II. nad., levo, Tome.
1004-6
VEČJE INSERATNO PODJETJE š 6 e agilnega in komercielno veščega
inseratnega akviziterja
s poznanjem inseratne stroke. — Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim življenjepisom, sliko in navedbo referenc naj se pošljejo oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro »In-serat«.
Iščemo lokal
v strogem centru mesta, cca. 300 do 400 m2, od katerih 150 m» v pritličju,
v najem za takoj.
Damo eventuelno odškodnino ali odkupimo vso stavbo. Ponudbe na Trdinovo 5, pritličje desno, tel. 24-20.
Novo peč, lončeno
t zelo majhno uporabo kuriva prodam. Ogled pri upravi 11 Picodo. Liublia na. Frančiškanska ul. 6.
1002-6
Kupim
•KlU. «	ot,. ..»>. .H.,
ca laianit aauuva ali u iilro 1 ».—.
Medicinske
steklenice
m zelenke. oprane kupi ie karna mg Bahovet. Kon giesni trg, Ljubnana. 786-7
Zdravilna zelišča
>>ci/ >ni Kupuic m plač-naibolie Gium lože. Liuo liana. Tržaška cesta U.
S J' -J
Stoječo blagajno
rablieno, siMem vv ciUic.m in kompletno luč za obse-vanie (gorsko sonce) kupim Ponudbe na ogl. od deiek Jutra pod »Kupim« 976-7
Voz zapravljivček
star 1« lahko neraben, sa mo da ima dobro okovic kupim Ponudbe z naved bo cene ni ogl odd Ju era pod »Zapravliivček« 986 '
O Hit
ru-oru'	fh*	cm
1a>»n < laslnv* U< « (liro l 3.—.
Enosobno
stanovanj*
pruetno kuhimo in po možnosti tudi s kopalnico ščem za takoi ali za I fe hruar Prednost v ali bliz središča mesta Ponudbe n. orI odd lutra nfV »Ovo i«	. 995-21 a
Dvosobno
stanovanje
y noveiii bili, v ali blizu središča mesta, s kopalnico in ostalimi pritiklinami
ril
za 1. februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačnike 996-21a
Opermljeno sobico
sončno v centru ali Siilu išče miren gospod za februar. Plača 2 meseca na-prej. Ponudbe oa ogl. oddelek Jutra pod »1002 februar«.	978-23a
Stanovanje
odda
*C»CU« -	OC .AfcM -OL
'j liiioii uasiov« ali ei »itro l .
Dvosob. stanovanje
krasno zameniam i nizko naiemmno za dvosobno ali trisobno v centru Ponud be na ogl. odd. futra pod »Snažno«	987-21
r u.iii
iT' T' .
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posl Jutra.	991-23
Sostanovalko
spreimem Naslov v vseh slov. Jutra.	999-23
ril i
-»citctu • Dt> ,ltU — .61 it laiantr oimuvi tli titfo I *.—
Opremljeno sobico
na;raie s posebnim vhodom v bližini bolnice išče akademik Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd |u-tra pod »Akademik«
982-23a
Sobu
,a dva kreveta hepo ure ■iienu. tražim Dobru pla •im Ponude na ogl odd '•utr? eod »Dobar stmar« 1006-23a
Opremljeno sobo
ali garsoniero v novejši hiši ali blizu središča mesu iščem za takoi proti dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo ločen vhod«. 994-23a
f»c»eOi. I i - - tak»a -.ot t* daiame naslova ab n šifro I 3.—.
Trgovec
31 let star, >e želi poročiti z gospodično, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe na ocl odd. Jutra pod »Jadran«.	985-25
Glasbila
"C»CtU >	n«.. UhU - .64.
'» daianir naslova ali t» titro I ».—
Izgubljeno
ocmotf i	ol. mu«
t* daianic naslova tli filro l ».—.
Ročno torbico
z dvema legitimacijama na ime Vetrih Aloizi|a in Dra gica sem izgubila na Blei-weisovi cesti od kolodvora do liceia. Poštenega naj ditelja prosim, da vrne isto proti nagradi na naslov — Upi pot 3.	990-28
Boa — kuna
izgubljena v nedelio od Miklošičeve do Prlu. Odda se na? proti nagradi Tavčarjeva ul. 5-II. 1008-28
Psiček
mali. beli. kosmati, se je zatekel iz Dev. Mar. Po! e. S.iši na ime Rex. Komur >e kaj znanega o niem na) prosim lavi proti nagradi na tel. 38-52 ali v gostilni Strniša v Polju. 1003-28
Pianino ali klavir
dobro ohranieri vzamem v na'em Ponudbe z navedbo znamke ali naiemnine na ogl odd lutra pod »Odrasli«	989-26
Živali
beseda I - 6C. taksa - .60 /f laianie naslova tli u tifro I ».—
Pes, polvočjak
temnoruiave barve, pasia znamka 1124. se ie 15. t m. na Spodn em Rožniku izgubil Naiditelia prosim. nai mi proti nagradi sporoči, lurečič. Gallusovo nabrežje 27 Istotam prodam moško kolo 997-27
beseda I - 6ii taksa - 60. 'i daianir naslova tli 'a titro I 3.—
Adicijski in
pisalni stroj
prvovrstne znamke poceni nsrrodaj. Mercedes, Frančiškanska ul. 10. 100T-29
m
nesecla I - 60 taksa - 60. za daiame naslova tli za šiiro I 3,—
Škornje
moške in damske, gojzer-ce in športne čevlie izde-Iuie ter spreiema vsakovrst no popravilo Mrak, Sv. Petra cesta.	9S3 -30
Po kratki, mučni bolezni, v starosti 83 let nas je danes, previdena s svetim poslednjim oljem, za vedno zapustila naša nad vse ljubljena sestra, teta in svakinja
ELIZABETA MAGNARIN
Pogreb bo v torek ob 16. uri z 2al, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu
Prosimo tihega sožalja!
LJUBLJANA, PULJ, dne 18. Januarja 1942.
Žalujoče družine: TRAMPL2, MAGNARIN ln ostalo sorodstvo

Nenadoma nas je danes, v nedeljo ob 5. uri, za vedno zapustila zadeta od kapi v 42. letu starosti naša nad vse ljubljena žena, predobra mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Kanja MalgaJ
roj. Bizovičar
4
soproga trgovca in gostilničarja
Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 20. t. m., ob 14. uri iz hiše žalosti, Sp. fiiška. Knezova ulica št. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški v četrtek ob pol 7. uri in v soboto ob 7. uri.
LJUBLJANA, dne 18. januarja 1942.
Sala joči:
NIKO MALGAJ, soprog; NIKO in MARJAN, sinova in ostalo sorodstvo.
R Sabatini:
SRCE
45
R o a a a
Izza zaves sem spremljal Malpertuisa z očmi. ko je odiezdil z dvorišča, in slišal, kako ie na vprašanje gostilničarja, ki ie prisostvoval niegovemu odhodu. kratko odgovoril, da misli zajtrkovati v Be-ausencyju.
Ko ie nato iahal po cesti ,je mahoma povzdignil glas in ob spremliavi koniskih kopit zapel popevko. ki se ie končavala takole: Ostra sapa zabrila je preko dolin, glej, da te ne odnese, kardinal Mazarin!
Ves osupel sem poslušal njegov krokarski glas.
Vprašal sem se. kam bi utegnil biti namenien in kai mu ie. da odhaia tešč. s puntarsko popevko namesto zaitrka ,in misli zaitrkovati šele dve milii odtod v vasi. kjer niti za psa ne najdeš spodobne gostilne.
Kakor Evgen. ie tudi on hitel proti ciliu. ki mu ga ie bilo malo mar In vendar sta oba moža. čeprav je bil eden namenien na sever, drugi pa na ius nomaeala tkati moio usodo, kakor bomo kmalu vedeli.
V Pariz sva dospela čez tri dni. o mraku, in kre-n^1* naravnost na mole stanovanie v ulici St An-toine
Coupri se ie zdrznil in me prestrašeno pogledal. Z več ko človeškim glasom sem mu moral povedati. da ie bedak, preden me ie nehal imeti za prikazen. Tudi on ie bil slišal govorice, da me ni več med živimi.
Nato sem poslal Michelota v Palais Royal, z naročilom. nai nesumliivo poizve. ali ie gospod de Montresor v Parizu, ali še stanuie v hotelu »Pri zvonovih« kakor svoie dni in ali ga tam lahko po-iščem.
Med njegovo odsotnostjo sem šel v svoio sobo in našel tam pismo, ki ga ie bil, kakor ie povedal Coupri, pred mesecem dni prinesel lakei, še preden se ie po Parizu razširil glas. da sem ubit.
Liubeznivo pisemce ie še zdai dišalo po rahlem parfumu; na pečatu ni bilo nobenega grba, a v pisavi sem spoznal roko svoie tetke. voivodinie de Chevreuse. Z nedoločno radovednostio, kai mi neki ima sporočiti, sem prerezal svileni trak.
Pismo ie bilo res od voivodinie. a sporočalo mi ie zgoli vabilo, nai io obiščem dan potem, ko ie bilo napisano, in končavalo se ie z namigom, na druge priietne novice, ki mi iih ustno pove.
Z vzdihom sem spravil pismo v žep Kai mi ie zdai pomagalo vabilo, nai se zglasim v nieni palači? Moral bi bil iti pred mesecem dni Od tistih dob ie bila najbrže zdavnai slišala, kar so govorili o meni. in me ie bila nehala pričakovati
Jel sem ugibati, ali 1o ie ta novica hudo uža-lostila: zdelo se mi ie verietno kaiti izmed vseh moiih Hudi ie bila eosoa de Chevreuse — čeprav
samo po poli teta — edina, ki mi ie zadnia leta izkazovala prijaznost in naklonjenost, ne pa da bi me bila zatajila kakor ostali sorodniki/ Belil sem si glavo, kakšne priietne novice mi neki ima povedati, in sklenil sam pri sebi, da ie najbrže kaj slišala o težavah, s katerimi se borim, in mi ie hotela vnovič pomagati iz stiske. Nu. moi moš-njiček je bil ta mah res prazen, a tete mi zaradi tega ni bilo treba nadlegovati, saj sem se odpravljal na potovanje tja, kjer so mošnje in denarji odveč, ne glede na gospoda kardinala, ki ie bil velikodušno prevzel vse potne stroške.
Vendar sem v srcu blagoslovil plemenito gospo; vzlic vsemu, kar so ieziki spletli na nien rovaš, je bila resnično prva in najboljša plemkinja, ki sem io kdaj poznal.
Tako sem še modroval sam pri sebi, ko se je vrnil Michelot s poročilom, da lahko najdem gospoda de Montresorja v gostilni pri »Zvonovih«, kamor se ie pravkar napotil večeriat. Takoi sem krenil z doma in zavit v svoi plašč z naglimi koraki ubral pot proti Rue des Fosses v St. Ger-mainu. kjer ie bilo poročnikovo stanovanje.
Debelušna mala gostilničarka me ie odvedla na vrh v Montrčsorievo sobo. Mladega voiaka sem našel za mizo in k sreči ie bil sam. Ko sem prišel, ie planil kvišku in takoi do gostilničarkinem odhodu zaklenil vrata Odkril sem se. spusti Inlašč z ramen in se Dokazal Nieeove ustnic eso se odDrle: razločno sem slišal nekakšen notranli vzdih, kakor bi v brezmejni zavzetosti oridržal s«do. in nie-gove ofi so se strme uorle vame Mo1 smeh mu ie
pregnal dvom o tem, ali sem živo bitje s kožo in kostmi, ne pa tudi dvoma o moji istovetnosti. Vzel ie svečo, stopil k meni ter mi za hipec posvetil v obraz; nato ie postavil svečo na mizo in s krepkimi kletvicami dal duška svojemu presenečenju, kar je bilo pri človeku niegovega stanu povsem naravno.
»Vidim, gospod poročnik,« sem rekel in si iel odpenjati meč, »da ste me imeli za mrtvega. Usoda je hotela, da sem se vrnil v živlienie in sDet okreval, kolikor ie bilo treba za pot v Pariz. Dospel sem pred eno uro; evo me. da odkupim dano besedo ter vam vrnem meč in prostost, ki ste mi ju posodili.«
Položil sem meč na mizo in iel čakati, kai Dore-če. On pa me ie še nekaj minut molče meril z očmi. in ko je nazadnje nrekinil molk. je nainrej bruhnil v hrupen smeh in se skorai brez sape zgrudil na stol.
Kri mi ie zavrela. Mar sem bil zato priiezdil iz Bloisa in storil dejanie. ki sem ga imel za naičast-neiše v svojem življeniu. da se mi ie zdai ta puhloglava mlada opica iz kardinalove telesne straže v oči grohotala? Odsev neievolie se mi ie moral Dokazati na obrazu, kaiti Montresor ie mahoma obrzdal svoi veselost.
TNSERIRAJTE V »JIJTRU«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokamarja: Mas Jeran. — Za tnneratn1 del J« odgovoren Oton Christol. — Vsi v LJubljani.