Sredi na zelenem trauniku bele lise ouac, ki ponižna sklanjajo glauo in si iščejo sočnih zelišč. Kako je žiu-Ijenje tolikrat podobno trauniku, ob katerem kipe u nebo kakor čisti ideali uitke smreke in se duigajo u nedogled ogromni gorski uelikani, ljudje pa sklanjajo glaue kakor ouce in ne uidi-jo, da je nad njimi še drug suet, suet uisokih idealou in neomadežeuanega ozračja! foto V. Kramarii /^Danes \ C^t 0.&0 JU Iß IMI ^Jfj^^^JI M3 V CluMtani 20. avgusta I94I-XIX __Leto 54 - Siev. 34 Visoki Komisar v Beli krajini Eksc. Visoki Komisar Oraiioll je t nedelfo, 17. avgusta spremljan od gospe soproge in drugih odličnikov, obiskal Belo krajino. Ob 7 t jutra) s« Je Visoki Komisar odpeljal proli Dolenjski. Po kratkem pozdravu na kolodvoru v Noven. ntesln, je vlak nadaljeval svojo pot proti semiški postaji. Tam so pozdravili Visokega Komisarja zastopniki oblasti. Gostje so sedli v avtöniöbilo In kmalu so bili v Semiču, ki jo bil svečano okraäen s tribarvnicami in cvetjem. Pred župno cerkvijo so se zbrali občani, pa tudi kmetje iz sosednih občin. Na prostranem trgu, ki je nudil pestro sliko dobrega ljudstva, gasilcev, šolske mladine z zastavicami, narodnih uoš, je. bil postavljen lepo okrašen oder. Preden pa je spregovoril Eksc. Vis. Kon-.isar, so navzočni izkazali zastavi čast z rimskim pozdravom. Ljubka deklica je izročila visokemu gostu šopek cvelja in mu izrekla prisrčno dobrodošlico. Potem je visokega gosta nagovoril semiški lupan 1'eiaver, ki je v svojem govoru priporočil svojo občino, kndar bo prosila za kakšno pod.xjrc. Za županom je spregovoril iupnik Rajner Erklavec. ki je prav tako želel Ekscelenci iskreno dobrodošlico in tnu zagotovil popolno lojalnost iupljanov. Pozdravil je še podpolkovnik Alfieri. Potem jo povzel besedo Eksc. Grazioli in se zahvalil za prUrJan sprejem, ki ga je doživel in ki ga je ponovno prepričal, da j* slovensko ljudstvo dobro in činski dom, Zdravstveni dom. žnpno cerkev, ples črnomelskoga kola, okrajno glavarstvo, spomenik padlim vojakom in pokopališč«, kjer so vsi navzotni izkazali z molkom in rimskim pozdravom čast mrtvim itd. Po kosilu so gostje z avtomobili odšli v Dra-gatui, kjer je bil tudi prisrčen sprejem in nato še proti mejni, lepo okrašeni Vinici, kjer je ljudstvo predstavnike oblasti prav tako zelo lopo »prejelo. Odločni gostje so si nazadnje oglodali rudnik »Belokrajinac. Tam je Ekscelenca pazljivo poslušal delavske želje in obljubil svojo pomoč, nakar se je s svojim spremstvom vrnil v Ljubljano. Obisk Visokeca Komisarja g. Graiolija v Beli krajini je. ponovno dokazal, da ]e slovensko kmet-»ko ljudstvo mirno, delovno in lojalno, pa tudi hvaležno Oblasti, ki varuje in spoštuje tijegove narodne običaja in nj<*s«vo vero m jezili, ki sia in ostaneta bistvo slovenske kulture. 2i Vsakega naroftiika «Domoljuba1 dolžnost le, da sc narod na slovencev koledar o O O o o Letos bo koledar izšel najmanj mesec dni preje kot lansko leto, zato ga naročite takoj I Velika knjiga bo obsegala razne preglede svetovnih dogodkov, gospodarskega življenja, koristne sestavke iz kmetijstva, sadjarstva« gospodinjstva, razne leposlovne prispevke, pesmi, smešnice, anekdote itd. Poleg vsega tega bo pa v koledarju še lepa povest. V koledarju bo večbarvna bakrotiskna slika Žužemberške Marije. — Toda s koledarjem bo vsak prejel še posebno lep dar. — Priložene bodo pristne slovenske jaslice, ki jih bomo z največjim veseljem postavljali za Božič. — Tako lepih pri nas še ni bilo. — Že radi jaslic, ki so tako lepo, toplo središče vsake družine za Božič, naj vsakdo naroči »Slovenčev koledar«, ki stane le 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške. Koledar naročite takoj pri našem zastopniku ▼ Vašem kraju 1 Zastopniki, takoj na delo, le do konca septembra imate letos čas! Kjer pa ni našega zastopnika, pa ga naročite naravnost pri Upravi »Domoljuba«, Kopitarjeva 6, Ljubljana, ali pa še bolje po položnici, ki jo bomo ▼ kratkem tudi »Domoljubu« priložili in s katero nakažite 11 lir. Vedeli bomo, da je to za koledar in Vas bomo vpisali kot naročnika. Ne odlasalte, annali lakti naroČile „Sle verte? koledar"! „SLOVENČEV KOLEDAR LtafejjaM, K •Ritener« • « H | JOŽE RAZOR I azaj t>ec ne gremo »In kakšne posledice mislite iz tega izvajati, če sinem biti tako nevljuden?« »Bi jih že, če bi hotel. Povedal sem vam to le zato,, da ne boste mislili, da sloni moja poučenost na napačnih informacijah bolne domišljije.« »Dobro,« je rezko poudaril Vagner, »če me poznate, pa me poznajte in računajte z mano. Kar I se tiče naju dveh, je vendar še nekaj, kar vam napak hodi, kajne. Oprostite, dragi gospod doktor, tu sem pa nikar preveč nosu ne vtikajte, čeprav močno diši po medu. Tu sem pa jaz popoln gospodar.« »Nerad govorim o stvareh, ki se tičejo svo-" bodne odločitve tretje osebe. Poudarjam le toliko, p da se mi zdi daleč pod častjo, barantati z dušami ; nedolžnih ljudi. Lahko bi celo rekel, da je to K podlo.« H »Pha, brigajo mene nedolžni ljudjel Kdo je B: «ploh nedolžen? Ali smo vsi nedolžni, ali pa vsi i- podli. Zame ni druge možnosti. Marija Pogačar-jeva je zadeva, ki se tiče mene, in sicer zgolj i méne. To velja vedeti.« »O tem ne boste odločali vi, dragi inženir, O tem bo odločala — ona.« »In ona bo odločila proti vam. Opozarjam vas pa dobrohotno, da Vas začetni uspehi nikar ne smejo preveč navdušiti. Sčasoma se bo vse Izravnalo. Zbogom, gospod Grašič, in na dobro srečo!« Smeje se je odšel inženir Vagner v nasledki nji oddelek. Vendar njegov smeh ni bil veren izraz njegovega razpoloženja. Čutil je, da se nekaj maje pod njim. Odkritje njegovega tajnega navodila ga je kakor s kolom udarilo po glavi. Velik del uspeha komunistov v Rožnem dolu je bilo s treba pripisati skrivnostni megli, v katero je bilo « zavito njihovo vodstvo. To je zdaj prišlo na dan H t taki obliki, da bi utegtiilo roditi celo neljube ggiaodnijske postopke. Pozna sicer Grašiča in nje->vae..iu ve, da nočejo delati iz ljudi mučenikov ir da zato ne bodo spravljali zadeve v javnost, 'oda kljub temu bi njegovo ime prodrlo med ljudi, ljudje bodo vedeli, da je on, elegantni inženir ivagner, ljubljenec ženskega sveta v Rožnem dolu, Arav za prav vodja prevratnežev in omadeževan poskušenim umorom zdravnika dr. Grašiča. Vendarle ga to ni toliko prizadelo. 2e toliko let je bil vajen, da si ob nobeni stvari ni delal kakih očitkov, čemu bi si jih zdaj? Kar ga je tešilo, je bila zadeva Marije Pogačarjeve. Vzljubil je to lepo kmečko dekle. Res je, da ni imel odkrjtib namenov, toda danes, ko sta si zrla z Grašičem "z oči v oči, je dovolj jasno občutil, da brez nje iiveti ne bo mogel, da bi zblaznel ob misli, če bi la ri ja postala Grašičeva. Prvikrat je začutil pred eboj strašno praznoto. Zašel je v ulico, ki nima ibenega izhoda. Neki glas mu je prigovarjal: »Pretrgaj z do. sedanjim, Marija te bo vzljubila. Ni še prepozno.« ,Toda Vagner ga je zavrgel. Preveč je ležalo na njem, da bi se mogel z enim sunkom otresti. »Pretrgaj z dosedanjim, Marija te bo vzljubila,« si je ponovil s posmehom. »Marijo bi torej iztrgal Grašiču, če bi spremenil svoje nazore in > avoje življenje, to je nedvomno. Poznam dobro Marijo. Pa storimo takole: naredimo se, kakor da bi pretrgali z dosedanjim. Učinek bo isti. Iztrgal bom Marijo iz Grašičevih rok. Videli bomo, kdo ena bolj. Potem se bo pa treba tekmeca znebiti ' ca vselej.« Vagnerju se je vest oglasila ob tako podlem načrtu, toda odbil je z naglico vse pomisleke. Ni bila le silna ljubezen do Marije, ki mu je narekovala tako usodni sklep. Pred njim je stala jx>-sfdoba mladega zdravnika Grašiča, ki si je pridobil naklonjenost Marije. In ta Grašič je bil njegov Itekmec, njegov nasprotnik, voditelj nasprotne skupine. Ne, pod nobenim pogojem! Tu mora zmagati za vsako ceno! Grašič se mu mora umakniti. Zblaznel bi, če bi tukaj moral podleči. Svoj sklep bo izpolnil. Dobro pozna Marijo, njeno dobroto in usmiljenje. Ve, da je kljub vsemu ohranila zanj še vedno neko čustvo razumevanja in dobrohotnosti, ki bo vzplamtelo v ljubezni, ko bo videla v njem preobrat. Udaril bo na struno ■usmiljenja, ki je pri Mariji tako razvito. Preko usmiljenja do ljubezni. Ali ni to klasičen način, že roman toliko preizkušen, kakor si pridobiš žensko srce? In Marija? Ko pa bo vzljubila, bo lahko polagoma odvzel krinko. Marija ne bo mogla več nazaj, Grašiča bo pa morda takrat rešen. Vse bo šlo po njegovem načrtu, in ne po željah Franceta Grašiča. IV. Grašič je po onem razgovoru z Marijo bil večkrat gost na Pogačarjevem domu. Predvsem je hotel priti v ožje stike z očetom Martinom. Zvedeti je hotel, kaj prav za prav veže Ppgačairja na zloglasnega komunističnega prvaka. Toda vsi njegovi poskusi so. bili brezuspešni. Pogačar se je izogibal razgovora o tej stvari, na drugi strani pa ni skrival svoje nejevolje nad obiski mladega zdravnika. Toliko bolj pa sta bili veseli njegovih obiskov mati in hčerka. Marija je povedala Francetu, da se mati zelo trudi, kako bi očeta sprijaznila z njim. Oče nima nič proti njemu, nasprotno, mladega zdravnika zelo spoštuje in ceni v vsakem pogledu, toda ... Vme3 je Vagner. Ni pa misliti na to, da bi oče pojasnil svojo zvezo z Vagnerjem. »Draga, najina ljubezen bo premagala vse ovire. O tem sem prepričan.« Bilo je to v utici v sadovnjaku. Slabotni jesenski sončni žarki so zlatili umirajočo naravo. Vse okrog je bilo mirno, samozadovoljno, obilno kakor z medom napolnjeno satovje. Tako lepa je pozna jesen, ker sega tako daleč v srce s svojo otožnostjo, pa vendar tako vznemirljiva, ker človeku vsiljuje misel na skorajlaji konec vsega. In misel na konec je tako huda in vznemirjajoča za vsakogarl »Spominjam se, da sva s profesorjem Brodnikom takrat, ko smo našli tvojega brata v triglavskem pogorju, govorila o slutnjah. Človek sluti trpljenje svojcev, sluti in občuti pa tudi ljubezen sorodne duše. Zdaj vem, da sem imel ta občutek že od prvih dni, ko sem te spoznal.« »France, tudi jaz sem to občutila. Toda ta moj občutek je slonel na tako majuiiem upanju. In tudi danes, kljub vsej zavesti, občutim nekaj nejasnega, kakor da se bo nekaj podrlo, da bo stopilo nekaj med naju.« »Ne boj se, dragai Očeta bova pregovorila, in vsa zadeva bo rešena. Kar se tiče Vagnerja, sem prepričan, da se bo tudi on sprijaznil z novim položajem. Zadnjič sva govorila tudi o tem.« »In kaj ti je rekel?« »Zagrozil mi je, naj se ne spuščam v zadeve, ki se mene ne tičejo. Odgovoril sem mu, da je to pač tvoja zadeva, ne inoja ali njegova. Povej mi, Marija, ali si ga kdaj ljubila?« ljubila?« »Nikoli. Morda bi ga, če ne bi imel takih nazorov. Njemu ni nič svetega. Toda to bi moralo biti prej. Zdaj, ko sem spoznala tebe...« Marija je zardela in ni več nadaljevala. »Velikokrat sem premišljal, čemu naj primerjam ljubezen, pa nikoli nisem mogel najti zadovoljive primere. Najlepše jo opiše sveto pismo. Bral sem večkrat Salomonov slavospev na ljubezen med ženinom in nevesto. Kaj takega ni izrekla o ljubezni nobena knjiga: »Močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor pekel nje gorečnost; njeni žarki so kakor plameni ognja,« ali »Velike vode ne morejo pogasiti ljubezeni, in reke je ne morejo utopiti. Ce bi dal človek tistemu, ki ljubi, vse premoženje svoje hiše za ljubezen, ko za nič bi zanj maral.« Besede, ki jih o ljubezni še ni izrekel noben človek.« Zunaj se je večer začel spreminjati v polmrak. Jesenska megla je začela padati na spokojno naravo. Tu pa tam je prodrl v sadovnjak otožni klic poljske ptice ali prišlo na uho zategnjeno likanje pastirja, ki je gnal živino domov v stajo. Vse je bilo nekam trudno, nasičeno, kakor človek, ki je dosegel vse svoje nade, izpolnil vse svoje delo in želi zatisnili trudne oči. Megla je zavila naravnost čez travnik za hišo, se hinavsko priplazila čez sadovnjak ter končno ovila v svoj zlohotni plašč vso Pogačarjevo hišo. France Goršlč se je poslovil in izginil v mešal večerni mrak, (Dalje prihodnjič.) Listi so v juliju poročali, da je tržaški škof msgr. Anton Santin posredoval pri najvišjih krogih italijanske vlade v Bimu, naj izpusti slovenske internirance, ki so se nahajali v taboriščih v Italiji. Načelnik vlade ie to prošnjo blagohotno sprejel in je odredil, da se pomiloste in izpuste vsi listi Slovenci, proti katerim ni bilo težjih razlogov. Po škofovem posredovanju se je vrnilo iz izgnanstva domov v Julijsko Krajino nad 200 Slovencev. Tržaški škof je, sledeč zgledu sv. očeta, obrisal solze stotinam družin, ki imajo zdaj zopet v svoji sredi očete in brate. Sv. oče je imenoval posebne odposlance, duhovnike, ki obiskujejo vojne ujetnike in izgnance v taboriščih. Prejeli smo poročila, da so li papeževi odposlanci obiskali tudi nekatera taborišča v Egiptu, kjer je nekaj slovenskih ujetnikov. Razdelili so jim nekaj denarne podpore ter pobrali podatke in pošto od listih, ki iščejo svojce. Ti obiski so ujetnikom v veliko tolažbo in pomoč. Italijanska vlada je dovolila, da papeževi odposlanci obiskujejo tudi politične internirance v taboriščih. Papež je ustanovil pri svojem državnem tajništvu v Vatikanu poizvedovalni urad za vojne žrtve. Tja prihajajo iz voiujočih se držav vsak dan vreče pisem: mati išče sina, sirote sprašujejo po očetu, razseljeni nesrečniki iščejo svojce, ujetniki sprašujejo po domačih. V tem uradu je nastavljen poseben uradnik za slovenske zadeve. Tudi goriški nadškof msgr. Margotti se je s toplim razumevanjem ponovno zavzel, da slajša slovenskim žrtvam vojne usodo. Po njegovem posredovanju so se mogli v začetku tega meseca vrniti na Goriško vsi slovenski duhovniki, ki so bili v izgnanstvu. Spričo teh najnovejših dokazov, kako Apostolski sedež skuša po svojih močeh pomagati Slovencem, moremo z gotovostjo reči, da se papež trudi učinkovito pomagati tudi drugim delom slovenskega naroda, ki občutijo vojno gorje. Zvestoba za zvestobo! Odkar so blagovest-nika sv. Ciril in Metod in za njimi drugi pro-svetitelji vpeljali Slovence v družino katoliških narodov, je življenje našega naroda tesno združeno in prepleteno s katoliško Cerkvijo. V viharju velike vojne se je katoliška Cerkev spet izkazala, da je slovenskemu narodu zvesta pomočnica in tolažnica. Naš narod tega ne bo pozabil. Prepričani smo, da bodo tudi tisti Slovenci, ki so se oddaljili od Cerkve, ta dejstva pošteno priznali in svoje slališče do Apostolskega sedeža spremenili, kar se je pri resnih možeh deloma že zgodilo. Tudi v sedanjih vojnih časih Cerkev dokazuje, da so ji trpeči posebno pri srcu. Njeno delovanje se razleguje brez razlike na narodnost na vse vojne trpine. Resni časi, v katerih živimo, nam narekujejo tudi resno zadržanje do Cerkve in njenega vodstva in pravilno presojanje njegovega delovanja. Znano je iz zgodovine prve svetovne vojne, koliko se je Cerkev po svojem vidnem predstavniku papežu Benediktu XIV. trudila, da bi olajšala gorje vojnim žrtvam. Bila je nesporno prva pri delu za pomoč vojnim ujetnikom, prva pri skrbi za ranjence, prva pri omogočanju pisemske izmenjave. Delo papeštva so priznali tudi taki, ki niso včlanjeni v skupnost krščanske vere, kakor muslimanski Turki, ki so postavili Benediktu XIV. v Carigradu spomenik, kar je nekaj neverjetnega, kdor pozna razpoloženje muslimanov. Kakor v prejšnji vojni, tako se tudi v tej odlikuje papeštvo v nesebičnem delu za lajšanje trpljenja. Javnosti ni znano, kar vse se naredi. Sele pozneje se bo moglo v vsej jasnosti spoznati vse ogromno delo Cerkve, ki gre preko vseh narodnostnih razlik in iz ljubezni do Kristusa pomaga trpečemu človeštvu. Kdo ne poina prijazne vasice Kazlje pri Se- žani? Blizu àtorij in tržaške ceste jo najde«. Velja, da jo obiščeš. Dobri ljudje so tam, edina vas, ki goji danes na Krasu ovčjerejo in je znana po svojem izbornem siru. Vzhodno od te vasice je griček svetega Mihaela s pod r tino stare cerkvice istoimenskega svetnika. Baje so jo opustili za Jožefa 11. Severno od Kazelj je pa »gornja vahta« z razvalino starega tabora na vrhu. Ne rečem, da ne bo ta vahta s časom še slavna postala, ker govorice o njenem podzemskem hodniku se kar ne dajo potlačiti. Res je, da so se lotili pridni Kazeljci ie ponovno kopanja okoli valite, da zasledijo imenovane podzemske prostore, kjer ležijo baje zgodovinsko neizmerno važne relikvije njihovih prednikov. Bilo je v Kazljah pred dobrimi 100 leti, nekako poleti 1836. ali 1837. leta. V Zavahtah nad Rašo sta pasla kravice N e ž i k a Seražin, po domače Žvanutova in njen bratec Francelj. Ona je imela nekaj nad 10 let, bratec pa skoraj 6. 2e je šlo pod noč in sta mislila gnati domov, ko se jima približa čuden mož v dolgi črni halji, e črno brado in čudnimi očmi. Če nikdar nista videla podobne prikazni. Nežiko je posebno živo gledal. Vprašal jo je, odkod je doma, koliko let ima, na kar mu je Nežika lepo povedala, kar je znala. Ni pa se mogla otresti strahu pred njim. Končno pa js vprašal: »Deklica, povej mi so, kako se pravi tistemu griču tamle gor?« »Sveti Méhev,« je plaho odgovorila Nežika. On nato: »Čuj, deklica, pokaži mi pot tja gor, pojdi malo z mano, samo do one druge doline tamle, saj boš takoj zopet nazaj.< Prijel jo je za roko, in se ni zmenil za ubogega Franceljna, ki je ostal sam v mraku z Živino. Deklica se je branila, češ da mora domov, slutila je nesrečo, 6trah jo je bilo tega Človeka, a mož je ni več pustil, morala je z njim. Ko sta dospela do imenovane doline, se je hotela Nežika vrniti, a bradač jo je še trdneje prijel in ji rekel odločno, da mora iti z njim do .vrha svetega Mihaela... »Ne, moram domov, kaj bodo rekli naši, če me ne bo toliko čnsa,< se je trgala in je prosila Nežika, naj jo pusti. Tedaj ji je pa siknil neznanec: »Pojdi z mano, saj jih ne boš nikoli več videla !...« Hkrati ji je pokazal velik, nabrušen nož in ji je zagrozil: »Ti, samo zini, veš, glej, takoj te bom zaklal, e tem nožem te bom zabodel. Tihol Z menoj pojdi tja gor, ali pa le na mestu ubijem!« Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Hay. Poslovenil Frane Poljane« Sel sem iz mesta in prešel v Jobljo tišino. In vedno mi je v ušesih klical glas: »Oče! oče!« in govoril tisoč navadnih reči, ki se prej zanje nisem zmenil. Kam so me noge nesle, nisem vedel; ko sera se pa ogledal, glej! je Jnesec bledo svetil na grič križanja. In stal sem pred otrokovim grobom. In prevzelo me ie divje hrepenenje, da bi Križanemu — Vstalemu še enkrat gledal v obraz. Srce mi je močno bilo, kajti zelo sem se bal. Zgrmel sem pred grob. »tlermas!« sem klical, »Hermns! sin moj! «noj sin!« In srcc se mi je znova zakrknilo zoper tega Jezusa. Telo se mi je stresalo, in jokal sem kakor otrok, zvezde so bledele ko sem odprl oči. Telo mi je bilo vlažno od nočne rose Vstal «em in odišel proti osameli hiši, in Niega nisem videl. Naslednji dnevi so kakor «enea temnega oblaka viseli nad menoj; srce mi jc biló namreč tako težko,' in v ničemer nisem mogel najti veselja. Suzana je bolna ležala. Čudno se mi je zdelo, da ji moči niso pošle pred Hermovim pogrebom. Pretegnila se je bilà že tisto noč, ko se je vrnila iz hiše zraven ovejnh vrat, tisto noč, ko so Galilejca ujeli. Wrugi dan »o umorili njega, ki ga je ona častila, in «ina «o ji prinesli strtega do «mrli. in dni je dečku stregla, ne da bi oči zatisnila. ,n vfh vsega tega je med tem še mene potrpežljivo prenašala. S suhimi očmi je stala med lem, ko so ga dévali v grob in se je mučila, »Groza me je stresla, mrščavica me je oblila, eootila sem se od silnega strahu. On pa nie je tiščal za roko in mi še večkrat zagrozil: »Poglej, kako je ojster, v srce ti ga zasadim, samo če zakriciš ali če zajočeš naglas. Večkrat se je pa ozrl nazaj in na vse strani, če gre kdo za nama.« Nežika je tibo ihtela. Groza jo je obšla. Noč je padala na zemljo. On jo je vlekel proti vrhu svetega Mihaela nad Rašo. Ni bil več mlad, zato je močno sopel. Ubogega otroka je pa tako sum-ljivo in neusmiljeno gledal, da je čutila deklica nekaj strašnega nad seboj. Dospela sta na vrh. Mož je bil truden. Momljal Je v brado Čudne nerazumljive besede. Buljil je z vrha v temo proti Kazljam in ko se je prepričal, da je vse tiho in da ga ni človeka za njima, je legel na tla, da se odpočije. Dekletce je tiho in obupno ihtelo. Ko je pa kmalu zatem videlo, da prijemlje bradača spanec, je utihnilo in je zadrževalo celo sapo, da bi ga ne motilo. Zaspal je, držeč njeno rokico v svoji. Malo zalem pa je Nežika opazila, da njegovo stiskanje jjopušča. Novo upanje ji je vstalo v duši. Polagoma je svojo roko izmikala, končno se ni mogla več obvladati, potegnila je rokeo iz njegove, skočila je pokoncu in jo vdrla navzdol po strmini. To je še slišala, da se je tudi starec pobraK in se zgrozil zaradi njenega bega. Se bolj se je pognala proti vasi. Tedaj je dospela do znane ji skale, kamor so se zatekali otroci ob dežju. Skala je namreč zrasla tako, da štrli nje velik del v zrak in iina pod sabo prostora, da se more nekaj ljudi skriti j>od njo. Cula je, da ji okrutnež sledi. Bala »e je, da bi jo utegnil v temi spoznati in še ujeti. Tedaj ji bliskne v glavo odrešilna misel. Skoči pod skalo in se slisne prav noter v naj-globokejši kotiček. Srce ji tako hudo bije, da se je bala, da ji poči od strahu in groze. Z obema rokama si ga je pritiskala in čakala v smrtnem strahu, kako se bo vse to izteklo. Angelčka varuha je tiho klicala na pomoč in Mater božjo in svetega Lovrenca v kazeljski cerkvi. 0 groza! Nenadoma začuje stopinje starega juda, še več, čuje, kako je stopil na i »to skalo in kako se je strašno togotil in klel: »Kam je mogla uiti? Norec! Zakaj je nisem takoj zaklal?! da bi mene tolažila, med tem ko jaz nisem mislil na nič drugega kakor na svojo žalost. Zdaj pa, ko dečka več ni biló, ie legla na posteljo in zaprla oči kakor človek, bólan na smrt. Zdravnik je prišel in jo pogledal. »Preveč je zmučena,« je dejal. »Njena narava zaliteVa miru!« »Ali je kar za smrt?« sem rekel. Pogledal jo je znova in odkimal. »Ne, mi$lim, ila ne.« je dejal, »vendar pa, kdo more vedeti? Zdi se mi, do je to bolj liolezen srca kakor telesa. Dajte ji pokoj in dobro za njo skrbite.« In šel je iz hiše. »Kletev tež.ko leži nad menoj,« «em rekel. »Kri zahteva kri.« Veliko čudnih reči so v trdnjavi govorili o meni. Razneslo se je, da je Scipio Bik obseden in da ga je Prerok zadel s kletvijo. Lasje na moji_ glavi niso bili nič več temni. Teža let me je podrla eno noč. Nič več se nisem udeleževal sai in petja v četi. nič več me niso veselile kocke, meč ali disk». Temveč sedel sem zase in pil več, kakor mi je biló treba, in nihče se me, razen Rufa in Proba, ni drznil nagovorili. Kakšen večer sem hotel iti k Ilermovemu grobu, ali v svoji sobi sedeti posebej in poslušati razgovor žensk. Mati Marija in Joana in Debora in Kleofovu žena in druge, ki «o hodile za Nazarečanom, so se vrstile in prihajale, da so Suzani stregle. Velikrat so obnemele, ko sem stopi) méd-nje; jaz sam pa nisem nikoli spregovoril besede, ampak sedel v senco in se nisem ganil, tako da so svoj «trah pozabile in se brez skrbi pogovarjale. In veliko čudnih reči »em . » ie bi,a «krogla plošča, ki so se skušali, kdo jo dlje vrže. Dane« to staro grško igro: met diska — znova vpeliujeji Kaj me je vendar zmešalo, da 6em legel in ml je tako ušla... in že jutri bi moral oddati njeno kril Kje naj dobiin «edaj takega primernega otroka?! Z zobmi je škripal, po glavi so je bil same togote, klel pa je tako, kakor da bi se sam Lucifer odvezal. säe dihati si niaem ttjiala, čisto mrzla sem postala, videla sem že pred sel>oj smrt, čakala sem le, da še pogleda pod skalo, da me izvleče in mi zasadi noz v srce . .. Pa se je oddaljil. Zopet se je odpravil proti vrhu svetega Mihaela. Malo sem še )>ocakala, nato sem (nevidno in tibo prilezla izpod skale. Nisem ga več slišala. Stekla sem na vso moč proti vasi. Tu pa tam se mi je zdelo med begom, da ga ču-jcin za seboj in sem še bolj tekla. Večkrat sein nadla na tla, zadevala sem z boso nogo ob ostro čeri. Kar naravnost sein bežala čez brinje in kamenje, da bi le čimprej dospela v vas. Bolj mrtva nego živa sem dosegla samotno našo kazeljsko cerkev, ustavila sem se, da se malo oddahnem, a groza me je takoj pognala dalje do prve hiše, do Tonkovih, kjer biva sedaj kazeljski mežnar. Tam sem videla luč v hiši, zaletela sem se v vrata, zakričala sem »rešite me I« in sem padla nezavestna na tla. Ne vem, koliko časa sem bila v tem stanju. Močili so me in milovali. Ko sein se zbudila, sein zagledala poleg sebe očeta. Solzil se je. Noge so me strašno skelele, niti en noht ni bil več cel, iz vseh prstov sem krvavela, noge so mi bile ena sama rana. Tedaj se je polnila hiša moi in fantov. Moia odsotnost je'spravila pokonci vso vas. Nspravljali so se, da me gredo Iskat. Kakor še danes, so se zbirali pri Tonkovih, da se od tam razdelijo uo gručah. Strašni večer in njega grozne ure niso pustile, Bogu hvala, hujših posledic na Zvanutovi Nežiki. Opomogla 6e je. Dolgo pa si ni več upala v meje sama, niti čez dan ne. Nežika se je poročila b Grgučevim v Sepulje pri Tomaju, kjer. je umrla 56 let stara in je pokopana na kriškem pokopališču leta 1862. Imela je 11 otrok, med temi Stefana Zabrico, dolgoletnega starešino kazeljake cerkve, ki je umrl tega sedem let pri Počkarjevih v Kazljah. Zgodba Neži k i nega strašnega večera je pa še danes Uva med ljudmi. Kdorkoli gre na griček av. Mihaela nad Kazljami in je na to opozorjen, se ustavi pred tisto znamenito skalo in misli z ganotjem v srcu na ubogo 2vauutovo Nožiko in njene strašne ure. Pravijo, da je bil tisti hudobnež jud, ki je imel prinesli za drag denar krščanske krvi za kdo ve kakšne judovske obrede. (Nibla) slišul o tem ■ Nazarefnnu! Kako se je v različnih časih prikazi nekim svojim učencem — eden, Tomaž (tako so pravili), je svojo roko celo potisnil v njegovo ranjeno stran. In druga dva sta se z njim srečala pred trgom Emav-som in ga nista spoznala, dokler ni razlomil kruha. Vendar pa (tako je kazalo), ni bil dolgo pri njih, 'ampak jili je zapustil — in nihče ni vedel, kam je odšel. Celo Kajfa in ti, ki so med duhovniki imeli oblast, svojih stanovanj pri dnevni luči niso zapnSčali, da bi s[>otoma ne srečali Njega. Vse fo sera slišal in še več takega, poslušal sem pa kakor človek, ki ne razume. Pa tem, ki so te reči pravili, nisem tudi prav nobene rekel. »O da bi bil deček pri meni,« je biló vse, kar sein mislil. Suzana je ležala kakor na smrt bolna, pa i T. samega sramu nisem našel poguma, da bi ji izpregovoril tolažilno besedo. Večkrat je želela, naj bi ji govórile o Nazarečanu, in nikoli «e ni naveličala reči, ki so jil ji o njem pripovedovale. Bill so pa tudi časi, ko jo je pamet zapustMa, in vpila je čudne besede. Venomer je menila, da stoji zunaj Getsemana in hrepeni posvariti nekoga notri, da bi si rešil življenje. Potem je vpila: »Hermani Hermns! sin moj, kje si?« in premikala roke, kakor da ga meni najti zraven sebe. Nato je zopet čula ob postelji, ko mu je odtekalo življenje. Ali je stala zraven groba, ko so njegovo truplo vanj polagali. Vendar pa jaz nikoli nisem dal nobenega znamenja, kakor da kaj slišim. v »Srca nima,« «o pravili. Toda ko «o ìcné odšle, nisem mogel najti pokoja, ampak sem sedel zraven okna in strmel v noč in mialil na dn.', ki so minilL In sem tam ostajal, da se j«» začelo daniti. o Vzela sla se gdč. Hvale Anica, uradnica uprave »Slovenca«, iu g. Podrekar Janez. Mlado-iioročenceina daj Bog srečo I d Nove gradnje so v teku in sicer: preložitev ceste na Dobrovi, dela za preložitev cesie na Su-iici, dela za dograditev nove ceste na Ligojno pri Vrhniki, dela na cesti v Ježah pri Horjulu, dela pri cesti v Lučah na Dolenjskem, pri Polhovem gradcu v zvezi z ureditvijo hudournikov pri Hu-dapotniku. V proračunu je gradnja novega železo-belonskega mostu črez Ljubljanico pri Zalogu. Vrši se obnova ovinka pri Zdešarju med Dobrovo in Brszjami in na pokrajinski cesti Grosuplje— Žužemberk v Orosupljem. d Te dni je poteklo deset let, odkar je umrl dr. Danilo Majaron, soustanovitelj slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Slava mul d Ljubljanski velesejem. Od uprave Ljubljanskega velesejma smo prejeli sledeče vrstice: Iz naše in iz italijanskih pokrajin je prišlo toliko prijav razstavljalcev, da so vsi razutavni prostori popolnoma zasedeni. Letošnja velesejmska prireditev ima še prav poseben pomen, ker bo v popolni sliki pokazala gospodarsko zmogljivost in značilnosti naše pokrajine ter na splošno podala pregled italijanskega gospodarskega življenja. Potom tega velesejma naj se navežejo obširnejši stiki s trgovino in industrijo v ostalih delih kraljevine. d Predsednik okrožnega sodišča se je poslovil. V razpravni dvorani št. 124 okrožnega sodišča se je te dni poslovil od vseh sodnikov in sod-nijskih pripravnikov okrožnega in okrajnega sodišča dosedanji predsednik okrožnega sodišča g. Peter Keržič, ki je stopil v pokoj. Pozneje se je g. predsednik poslovil v isti dvorani tudi od vseh uradnikov in nameščencev obeh sodišč. O. Keržič je bil imenovan za predsednika ljubljan. okrožnega sodišča pred dobrimi desetimi leti, namreč 10. januarja leta 1931. Kot izbo. en pravnik je nepristransko in vestno vodil vse predsedniške posle. Bil je sicer tretji predsednik okrožnega sodišča v zadnjih dvajsetih letih. Njegova prednika sla bila pokojni dr. Oton Papež in že živeči, tudi upokojeni g. Fran Rele ar. d V salezijanskem zavodu na Rakovniku bodo lahko nadaljevali svoje študije dijaki, ki so se doslej šolali v Veržeju. Prav tako bo na istem zavodu omogočeno šolanje mladeničem, ki imajo veselje do duhovskega poklica, pa so morda že prestari za redno šolanje na državni gimnaziji. Obrnite se Čimprej pismeno ali pa osebno zaradi podrobnejših podatkov za sprejem na vodstvo salezijan-skega zavoda na Rakovniku, Ljubljana 8. 1 d Salezijanski dijaški konvikt na Rakovniku v Ljubljani sprejema tudi za bodoče šolsko leto dijake, ki nameravajo obiskovati realno gimnazijo. Podrobnejše podatke daje zavodsko vodstvo. d Podružnica zavoda Banca d'Italia v Ljubljani se je s priključenim oddelkom Kraljevega za-kladništva preselila v poslopje Poštne hranilnice. d Ker primanjkuje državnih kolkov, se poslej razne takse plačajo lahko tudi v denarju. d Na malem otočku pred univerzo — pa ajda zori. d Opozarjamo, da tehta liter olja 92 dkg, zato je vsak, ki kupi olje na mero in ne na vago, lahko oškodovan pri litru za 6 dkg. d Do precej hudega trčenja med kolesarjem in 'ljubljanskim tramvajem je prišlo na Sinartin6ki cesti. Zjutraj se je peljal delavec Grabnar Ivan v službo. Grabnar dela pri cestnem nadzorstvu. Peljal se je med tramvajskima tiroma proti mestu. ; iVidel je, da mu prihaja nasproti tramvaj in se mu je umaknil na drugi tir, po katerem pa je vprav iedaj privozil drug tramvaj. Trk je bil neizogiben. Grabnar je odnesel slabši del. Tramvaj ga je podrl in pri padcu je 'dobil hude poškodbe na glavi in po životu. h Monopol na vino na Hrvaškem. Monopel za nakup vina na notranjem trgu in pa za izvoz ÌC dobila na Hrvaškem od države kontrolirana uvozna in izvozna družba >Gimpex«. Letošnji vinski izvoz_ cenijo na okroglo 1500 vagonov. Pri ceni 12 do 15 kun za liter bodo dobili Hrvati za letošnjo vinsko letino okoli 180 milijonov kun. Z vinsko trto nasajeno področje obsega 99.739 ha. Povprečna vinska ietina znaša dva do tri milijone hektolitrov. Med belimi vini je zlasti znano vino iz zagrebške okolice in pa iz Daruvarja. h Naravnostni promet s Hrvatsko. S 16. avgustom lftii «o odprli direktni redni blagovni promet s postajami hrvatskih železnic skozi Metliko. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi listi, frankiranitni do Metlike v smeri proti Hrvatski. V nasprotni smeri se voznina in pristojbina nakazuje od Metlike do namembne eostaie. Pred- ^ NOVEGA ujmi in povzetja ter ekspresne pošiljatve so prepovedane, prav tako pa tudi izjave glede zavarovanja dostavljenega blaga, spremembe prevoznih pogodb, kakor tudi brzovozne komadne pošiljatve, vštevši brzovozno blago. Za kritje carinskih in železniških pristojbin, stojnine pri tranzitu ter za stroške, ki bi nastali na poti, je na oddajni poätajl treba položiti depozit 100 lir za vsako komadno pošiljatev ter 500 lir za vagonsko pošiljatev. Ta določila veljajo začasno. h V Sarajevu so dokončali zidanje vakufskega nebotičnika. Poslopje ima 11 nadstropij ter je v njem tudi džamija. Razen tega so pričeli v Sarajevu graditi 156 delavskih hiš. h 13. avgusta so se spominjali na Hrvatskem 13 letnice smrti voditelja in učitelja Hrvatov Štefana Radica. h 2e dolga leta izvažajo kače iz Bosne in Hercegovine v Nemčijo in imajo s tem ljudje lep zaslužek. V Nemčijo odpošiljajo cele zaboje kač; iz njih strupa izdelujejo cepivo. h Poglavnik je izdal naredho, s katero je zagotovljeno izplačilo plač delavcem in ostalim nameščencem v vseh tistih podjetjih, ki so ustavila obrat. h Nove šolske knjige. Hrvatska državna šolska uprava sporoča, da bodo v najkrajšem času doliskane nove hrvatske šolske knjige in vse ostale šolske potrebščine za ljudske in srednje šole. h Glavna zveza nemških kmetijskih in obrtnih zadrug s sedežem v Osijeku je bila pred kratkim ustanovljena na Hrvatskem. h Hrvatski konzulati. Hrvatska ima zaenkrat pet poslaništev, in sicer v Berlinu, Rimu, Vrati-slavi, Bukarešti in Sofiji; generalne konzulate na Dunaju, v Milanu in na Reki; konzulate pa v Miin-clienu, Mariboru in Ljubljani. Te dni je bil ustanovljen še hrvatski konzulat v Gradcu. V manjših mestih bodo zastopali Hrvatsko honorarni konzuli. s Graditev ceste Belgrad—Solun. Nemška organizacija Todt je začela v zadnjem času gradili 700 km dolgo cesto, ki bo vezala Belgrad s Solunom. Cesta bo šla skozi Kragujevac, Niš, Skoplje, Veles in dalje v Solun. Pri Nišu se bo od nje ločila druga cesta, ki bo preko Pirota vodila v Sofijo. Na novo bo treba zgraditi 630 km ceste, 70 km je pa že dobre, ter postavitev 80 mostov. Pri gradnji ceste je zaposlenih 7000 domačinov in 680 Nemcev, članov organizacije Todt. Delo nemškega delavstva £ Redka Slovesnost v ljubljanski f* stolnici Na praznik Marijinega Vnebovzetja je sedem od 12 letošnjih zlatomašnikov obhajalo skupno zlato mašo v ljubljanski stolnici. 2e precej pred pol deseto uro dopoldne so hiteli pobožni verniki v stolnico, da prisostvujejo tej tako redki in ganljivi slovesnosti. Ko so ob pol desetih pristopili zlatomašniki: Kalan Janez, Krumpestar Franc, Povše Henrik, Steska Viktor, Šareč Alojzij, Zdravlič Janez in Cestnik Anton k glavnemu oltarju, je opravil najprej zahvalno molitev ob številni asistenci generalni vikar g. Ignacij Nadrah. V koru je spremljal slovesnost zlate maše prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman. Po opravljeni zahvalni molitvi je stopil na prižnico prelat Janez Kalan in v po vsebini in obliki lepem in globokem govoru orisat pomembnost današnje slovesnosti. Vseh sedem zlatomašnikov je pristopilo nato k oltarjem. Pri glavnem oltarju je ob številni asistenci imel slovesno zlato mašo Hinko Povše, duhovni svetnik in župnik na Čatežu. Drugi zlatomašniki pa so maševali pri stranskih oltarjih v stolnici. Cerkev je bila nabito polna vernikov, ki so pobožno zasledovali najsvetejše daritve. Slovesno zlato mašo je spremljalo ubrano in veličastno pelje, Pevci so z Gallusovo latinsko peto mašo še povzdignili vso slovesnost. Po mašah so pristopili vsi zlatomašniki k glavnemu oltarju, kamor je bilo preneseno Najsvetejše od stranskega oltarja. Vsi zlatomašniki so zapeli zahvalno pesem, nakar i« bila prisrčna in <««aliiva nobožnost konji--. N. ~--— v tej deželi je bilo zaradi drugačne klime In sllnS vročine zelo naporno. Zato so nemški delavci dobili posebne, velike slamnike, ki j ili varujejo pred vr čino, in čisto nove uniforme. To so kratke hlač*, ahka bluza in močnejša obutev, ki varuje pred kačjimi piki. Težavno je bilo tudi vprašanj« prej. hrane. Nemško delavstvo ima s seboj osem zdraÄ n kov. V Belgrad u in Nišu ima pa tudi lastne boli nišnice. Zaradi številnih začetnih obolenj so dS vil llot"U injekcije proti nalezljivim bolezni Nova cesta bo gotova še to jesen. s Komisar za begunce v Srbiji je te dni akiw cai sestanek, ki se je pečal z vprašanjem zaposlitve in nastavitve beguncev, ki so prispeli v Srbijo. s Poenotenje rudarskih plač v Srbiji. Plače delavcev srbskih premogovnikov so bile doslej" i raznih rudnikih različne. Ni bilo enotnih del lovnih plač, ker so se te' ravnale po razmerah ni de ovnem trgu. Ker je bilo mnogo delavcev bres dela, so tt brezposelni večkrat pritisnili plači zelo nizko navzdol. Da bi se ta vpliv odpravil in da bi bile plače vseh rudarjev enotne, j<4 glavni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji določil, da morajo biti zanaprej plače rudarje* enake. V bodoče bodo zaslužili rudarji pri äihtu povprečno 10 din več kakor doslej. s Več marmelade, pa manj žganja. Ker sii letos v Srbiji slive dobro obrodile, je poljedelski konnsariat priporočil ljudem, naj nikar ne kuhajo iz sliv prevelikih količin žganja, temveč naj večind pridelka predelajo v marmelado. Od lani je ostalo mnogo žganja neporabljenega in če bi se kuhanj« tudi letos v takšnem obsegu izvedlo kakor lanii bi bilo pijače preveč in bi cena žganju preveč padla. Marmelada pa je tečna hrana in zato bd za ljudi mnogo bolje, če si tega hraniva čim vefl pripravijo za zimo. s Belgrad šteje sedaj 250.000 prebivalcev. pred vojno jih je imel do 400.000. g Izbor kobil na Spodnjem Koroškem (Gorenji-skem). Da bi se na Spodnjem Koroškem gojila1 najbolj odgovarjajoča vrsta konj, so naredili poi vseh krajih pregled in izbor kobil. Odziv prebii valstva je bil povßod velik. Na pregled je bik» pripeljanih vsega 726 kobil. Izbranih je bik» 12Q kobil; 27 od teh jih je dobilo posebno knjigo in rodovnik. g Iz neznanega vzroka je začelo goreti v gra* ščini v Betnavi pri Mariboru. Ogenj je naglo unii» čeval velike zaloge sena, zato je škoda znatna, i g Zaradi svinjske kuge so prepovedani pra« šičji sejmi v Mariboru. g Od žila, pšenice, koruze ali ječmena, ki s<) bili pridobljeni v lastnem obratu, ali z dajatvami v naravi se sme na Štajerskem porabiti za lastna uporabo po osebi in tednu skupaj 3750 g; na« mesto teh žitnih vrst 6250 g ajde aH prosa po' osebi in tednu. Od zaklanih živali v lastnem obratu se sme z odobritvijo prehranjevalnega urada pot rabiti za lastne potrebe po osebi in tednu 863 gramov mesa vključno mast. Vsak proizvajalec oljnih setev, ki se hoče v svojem gospodarstvu sam oskrbovati z jedilnim oljem mora dobiti za 52 tednov po osebi svojega samoo6krbovalnega go« spodarstva 12 kg jedilnega olja, če se za isto štej vilo oseb odpove prejemanju masti. Oddati pai se mora od lastne žetve najmanj 36 kg maka, 48 kg lanenega semena, 60 kg bučnega semena ali semena sončnic ali 24 kg laškega oreha brez lui pine. .' g Omejitev blagovnega prometa na gotovili prehodih meje. Na podlagi določila odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem se lahko blago, v kolikor se ne prevaža po železnici, pre. naša čez mejo samo na sledečih cestnih prehodih! Radenci—Murski Pelrovci, Schutzendorf—Veščica; Središče—Trnovec, Brezje pri Zavrču—Cestica, No-va Cerkev—Jesenji grm, Rogatec—Hum, Dobova—< Harmica, Jesene—Bregana, Cerklje—Pristava, Vo« dale—Tržišče. Izjeme dovoljujejo samo pristojni carinski uradi. Te omejitve pa ne veljajo za dvo-lastnike. .•H*«?1 Novi grobovi m Umrli so: na Viču posestnik Pezdir Franc* v Kranju Joško Mandič, v Ruperč vrhu Anna Fa<* biantsch'itsch, v Krškem župnišču 73 letna Ann Kurent. — V Ljubljani so odšli v večnost: prokus rist banke »Slavij«» Franc Rihtar, Marija Anal Vidic, soproga opernega kapelnika Tončka Stri« tof, Jožica Selevšek iz St. Vida nad Ljubljano, j goslilničarka Elizabeta Poljšak roj. Stramičnik, | Klun Ana, soproga posestnika Marija Anžič roj, ■ Kregar iz Štepanje vasi, in vodja registra na dišču Josip Türk. Naj počivajo v mirul ^ AI praznik sv. Lovrenc« so v preleiiem brt-Kcn 61. Lovrencu obhajati kar dvojno «iavje: god lam.-pi zavetnik» ili pu. na kar s« biii še nuij pss«uHi. U.M.' iel_ odkar «o njih predilli.: zgradili «erfcev Ü» ka.i razp ledei kraj so jo postavili da se labt« ogledat, zlasti z rvonika. j« vseh brnidhb ia bregovih zaiiaanit Brc m še daleč t» i Tur. kinun ravai. Kavno pravšna je eerkev svetega Lovrenc» za okroglo 7(tru* -c .a d, froutierac .ti ;ih z»sl'.. Ret n» ek«-pedir ;a. k: »e a 7olm:na prihitela ca joaroč. je muta] ptmeereètncer rešil*. drup so t. ji pa ie mb. smrt pod ledeno ode io. Tovariši »o ;ib izprebli J» ** bik ui o è»"nieo-j vodi dubomo življenje v lokivüi iar. ie m.d 82 let. Bop pa «tarasi še' veliko zdrivepi in veGew«< »<. ker je prodajal skooelieo kuvt za et no 1.9t' lire. p OMetnka svetogoreke vzpenjače. T sredo, ™ »rpusta je iiciii železnica, ki te dvipne v pelih ■»mutai: it Sc^ke doline na vrh Sv. Gore. olibaiala svojo prvo oiiletn ro. Kako fiwi r\o l» poročni-^ V prvih štirih meaer.ili oiiratora» ia — od arpusta* dt oent-mbra - prevw'la oVrr^ T».«« o«, b. Koliko JJh>e Ulos. ne von» torno, potovo ja pre v visoke » m ve- ** J1 romei dnevno rarmeroms fcraben. ft »a.i Binar.» bo naval romarjev ia »letnikov frtov« dose^ft] svoj vrhunec. P poOediee M- iUe na morjm. V sre- ■o- * »vpurta je divjala nad Triton ia firnm lrnd» nevibka. Lilo je kakor iz SkaU, bnria pa ie pilaki kaiHT sredi decembra. 7opkils je na mah ndrknila na HI atopinj Cekya ter je bilo v mesta Medno knk«r v jmuu jtmmt. Marjc je bil* uMs BiljiiUj i» je bila zaduj» beuefka j^lo.irnkt v Brdiii na printer ni unel šoo! odpee.a- nec. ki ie prišel l «vrtrijuepa «««inj» ot »uu-tooji v (it Lovrenc, mar»« BU inorai* fcujrtii» i* vizitator «praviti evoit potie v Koti rnen. » je bil kraj povzdipujeL ie leta ITtti in >e Sli Lk4.veli bo lep praznik, k« ho be porutili v tvoji cerkvi še t«'.: doma. ko» kdaj prej Uolpo t mrak »p iiatiijali in resela j-ewm «e ie rati ep» It 1ja proli i omeri Etki in briškemu {"jvjtjil ekemti gradu. K- B- razberitno Ètevilae r bitke ladjice, ki mi ve nahajale L.* odprtem vntrju na ribolovu, mi bile r velik. fie varnosti, ko jih je zajel vihar. V sen, ribjem pa t* je posrečilo doseči t ve! ki.'bi naj*»ri pri*la-aišre. le po en« ladj«co. v kateri sta b la dva r.' ra iz le)re, je moralo pcelati pritlatjško poveljstvo n.ino.'ovca. da j« je spravil i>a varno. (>ja ribiča bi bila rlcer gotovo utonila, ker n^la loopU v^č obvladati viharja ter bi ju b.lc v ladjici na Dr. Fraae TN» je airi D»« IZ aviusta ie nenadno, od srčne kapi z». ö«t izdihnil «vojo blajo dolo dr Franc Trd»» profesor rfodovme iB zrmljepiju n» ikofiitki klanim fmraari-i t št. Vidu. Z^dr e čase ie bil v Zavetišča it Jožefa v Lmbfiam. .. K°I prolesor je svoje »oči zvesto in a Inibcz-mio porvetil lokkcnm poklicu. Sodeloval p, i, tudi pri raznik naših fcsti in bn luì .Domoljubov« so.rudnik Izredno mnojo je pisal po vojni zlasti v »mersko fasopasje. Leta 1937 j« ob«Ji.l «lavne slovenske naselbine v Zdnùenlh dràvah in bodril atnerišie rojake k narodni vztrajnosti. Tnjplo raine^a prolesorja dr Franca Trdana » ■ ljubljanske«. Zavetišča I...WI, pripel,,U ».Krita^ tamoin,« pokopal,ii. Pokojni zaslužni (ospod prolesor j« Uko naiel svo, poätek v svoji na.oi,, fetatf ^ ^ 'Š delo .Novi BUfta. Marnina W,a pot n, Dd.n^e». uSzšsrjSčr'Trd"- ^ I iiior »e - V h.' korliut, p, « „ M IMl.ia UMKI1U <*v»j» t ljuVi.:i, k' Mari;» P j.unt j* nkjeria ne> T B 7*" èu i.'òi u n« «oprv i» mor u. L -weou t ** jAMUi.al up 'al vibar u. lud» ej» , j» prevelA* U r g» je i ilrttr odne«ol iu oOj. -vc »r,, a^f je ar» ■ Uli"«! <*■ gteénioe», t , trt; Iiiepvv« otiupae p» mu nivo „^ ' map*'. Prmuiiipvveljirtw jt s.owUn lad,1«. u» b. |M retila, tod» r megk. v w - t fa tu»« luopli reševalci u a.ier odknu boie » di pa je morje t čomičavu. vred pufultti K. ' p t*i«e » I riia. JaboU-a I v rsi» ■ bo!k* 11 vrrt» nruùke i. vrine .71 t^jT 11. »nJle 2 JH bruite IL rrwe lir it i bT^ L 'rute S.«. Ii «rsie H. I1L vnOe Stiu „r gH-ve l >rsie t Ai. IL vnft* Uk lir ' torej latto jxjreni najeoo »adja p V 0«r*n je «atwl» pureti hiši, Liudaiil« Br»>t:K»rjeie, • m jmhUci uagie uOuš ' je aev«-i,t («i^ Beinum tua«* u p Be je »«Bai doiai iev« rvk« '£» «eUü Pei 11* pri GoricL p Oveje. kozje u tniaM* met» prk>ail. p>\ejt. rvitjsit.. o,()< iti tuzje n>e«c bi uit ob MUKutak u v ie o- k, pul'Jne. lil b.rer pt> vbtt pua.raj.nui tra j» > m j, i'utUtii^L ob- aut bum j«, fc lem inexii: pot.: Ott tudi baru« U d». CtneviL z jed m. jiri. ptaiijes u« it noLratjiii žjutistib denn j» š> 1 p«>»ede_iikih. lorajt m bieuati. p Denarne puul.iKe uniijankta hmics v Albasijt Iialijaatki >Siulbcm B«. ob>avi^ oJlok pr.sx>'.ej;» rn.jc.Mra. po ttierrn. jc oatiCj rtj. c. käti den oljčno poiÄji.1: natjamain. k jšoo v Albanijo oi.ieč po lir. Dcii&riit pot.^n » boòode 'egi zscti.» ne smrjo pTCt^fai. p Krik it grozdja 11 fit- »LT.cc d. Rorj. poroči o novi kruha, k; fi boòc zacei. .zitio-vati krrjiu v lUl jL PneK'jac miti:Hbnvc je wm-reč izVj o'icijc. Ci jt dovol/enc uocìoni.e pc^e^nc t rn» Irunt. Bi mu bo priinetiK iz f^t. Za .zjeicn sr.it ir kruha ix ,ei.» ncibcEi oawjrlri ir sé fi bo lahko dot le brtz kart Tz 1—jšm Izdelek imenoit! .p;:,zt. ;a pz bùio lzhko tzàejoiri: 11 prodaja!, er K3o :me'i >p:n?»- y-zvo iitDow l.-utü se n.Ulor dc boi: potkibne siiiotzm. f Dve štipendiji po MOB lir v sporr r Krri Brana Mirw»! n :i je sklenila pttdeht zìi trovi). * n hi odlokom <- -.dil, da se nwi dnevra podpora revnim nateram ti».! h, ki «o bili poklàcaai k vo.akom. trna 8 ! PovSan'e Tnsša dve l-r- nz dan Z odlokom. 1e lui 'z/im 15. jtini a. je bilo numr^č določa r.u. 'Ia lodo revne iriterv vpoklK-fc.b prejemale Ji Vst lir podpore na dan. p Odkrili sp nov. nt m dolg »Jilovit ko. iik v teliki jami. Oh poseWn: razrrrtljzv, se jc ^ večkrat tamkijšn i • 1-marji na>kiko\ali lo s-teno. ker »e jim je z.!; da je ta n ki najbrž Se ^ak nov podzemski bo.li' k. ki ut.-^ne hiti p-av tako «usimiv in slikovit fe ie M), kakor ej »j,zni del Vel'ke Jan^c \ <1 prvjln i poskusi p» eo «etah raTrian. ker je ti firn» naravno«l navpična, na nek«ter-h mestih p» f**'0 vi»i n»Mj v Veliko iamo. pa poročajo it Trfla. da »e ,e nekemu drznemu pVmlm. Colonijn. .e posrečilo prren,,, preplezati to steno »er pokukali v očarljivi sve«. ki »e fkT V» n »10. Poročilo pravi, d» je la del Velike jame »e bo'j čn.torit po svoji lepoti kakor pa ki domnevali Jamskim plezalcem, ki so Uko, » Ookm pm tmti preplezali 20 melrov ««Tprfno steno, ee je orfpH no»-poitremski »vel. poi* krasnih MeSrčih kapnikov, »Mlaki,lov in sUlmr»i*vT. ki «m ra.i.tiovalcem do-vnljemli pol p« 7f) metra* dohrem bodn^ku, kamor •kovaj pofcn, * mi rtop.l» iloveika noga. Ce ie ne more menjali. »Potegniti ste me iz vode! Rešili ste me! Kako naj se vam zahvalim? Rad bi vam dal petdeset lir, a imam prl sebi samo stotak.. .« »NIŠ no ae — skočite še enkrat v vodo.c Take ali tako. Gospa: »Marija, drevi bomo Imeli goste. Mielite na to, ko boste kuhali I« Kuharica: »Bom, gospa! Ali naj tako kuham, da nas no bodo ved nadlegovali.« Sv. Peter in veriinik. Verižnik pride pred nebeška vrata in potrka. Ko mu sv. Peter odpre, se začne med njima sledeči pogovor: »Gospod sv. Peter, kako dolgo traja pri vas nebeščanih ena minuta?« »Tisoč lete »Gospod av. Peter, koliko pa velja pri vas en" milijon lir?« »Eno stotinko.c »Gospod sv. Peter, prosim vas, podarite mi eno stotinkol< »Počakajte eno minuto!« Trd bodi, neizprosen... Na veselem godovanju nekje na Goriškem je bila zbrana večja družba prijateljev. Bili so prav iidane volje. Ko je bila ura že precej pozna, se dvigne slavnostni govornik tretjič k navduševal» besedi. Z Jurčičevim Tugomerom začne zanosno: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen...!« Nagajivi Miha pa precej glasno šepne vmes: »Trd je žel« Zaspanje. A: »Kdaj vstajaš, prijatelj?« — B: »Ko pceijejo prvi sončni žarki v mojo spalnico.« — A: »Tako zgodaj?« — B: »Saj ni tako zgodaj. ,V mojo spalnico posije sonce šele opoldne.« Ponoči. Jože spi spanje pravičnega. 2e davno je minilo pol noči. Tedaj začne nekdo razbijati po hišnih vratih. Jože skoči kakor obseden iz postelje in hlastno odpre okno. »Kaj pa je?« — »Pri vas je okno odprto!« — »Kje?« vpraša Jože 8* ves od spanja omoten. — Pa se zasliši od spodaj: »Tam, kjer vi ven gledati.« Prl streljanja. Lastnica strelišča na vele-sejmu ima namazan jezik in z njim je pregovorila drobnega, kratkovidnega gospoda, da bo streljal. Zdaj mu pripoveduje, kaj vse se bo zgodilo, če bo zadel. »Vidite,« mu pojasnjuje, »če boste zadeli tistole žensko, bo pojedla košaro jajc, ki jo ima v rokah. Možak z lajno bo zaigral, če ga zadenete v čepico...« — »Lepo. Kaj bo pa napravila listale smešna figura tamle zadaj, če jo bom zadel?« — »Prav grdo bo začela kleti. To je namreč moj mož.« * Logika. »Vojno na Kitajskem so zakrivili Kitajci sami.« — »Kaj pa misliš? Ali si ponorel?« « <• »Zakaj? Saj so oni iznašli smodnik!« ■ h Ta je pa dobra! Minka je ime novi služkinji. v Preden odprete kaka vrata, morate poprej potikati,« jo poučuje gospa. »Tudi, če odpiram ornavo?« vpraša dobrodušno služkinja. Berat. Gospod: »Zakaj pa rajši ne delale?« i,— Mlad berač: »Saj bi rad, pa nimam časa. Beračim namreč vsak dan, tudi ob' nedeljah in '„ praznikih.« Slab strojevodja. Sprevodnik: »Gospa, vi imate vozni listek za Kočevje, vozite se pa v Novo mesto.« — Dama: »Križ božji, nisem vedela, da se more strojevodja tako zmotiti.« V govorniškem ognju. Škofa dr. Doubravo iz Hradca Karlove je na vizitaciji pozdravil župan kmečke občine in je svoj govor končal: »Vaši prevzvišenosti želimo vsega najboljšega na zemlji, po smrti pa nebeško kraljestvo. Iz srca želimo, da bi se v nebesih prav kmalu srečali s svojim patronom.« — »No,« je dejal škof, »tako kmalu si pa res ne telim tega srečanja.« Krvinozdravniška praksa ima to prednost, da »bolniki« sami ne morejo ocenjevati zdravnikova dela. Velik požar je nastal v soboto 9. avgusta v kemični delavnici tvornice Riva Ticinese v Milanu, škoda gre v težke tisočake. Zaradi nevihte okrog Crikvenice se je preobrnil na Jadranu čoln z 11 osebami, od katerih jih je 9 utonilo. V čilskem glavnem mestu Santiago je umrl 66 letni »kralj čilskega solitra« Paško Baburica, po rodu Dalmatinec, eden najbogatejših ljudi v Južni Ameriki. Za 60.000 mark so prodali pred kratkim na javni dražbi v Berlinu Bismarckovo sliko, ki jo je napravil leta 1893. Lenbach. Vsi ljudje so sedaj zaposleni v češkomorav-skem protektoratu, poročajo nemški listi. V Potsdanm je umrl znani nemški zvezdo-slovec 69 letni dr. Hans Ludendorff. 7,000.000 mačk je sedaj v ameriškem New Yorku. V Grčiji lahko prevažajo avtomobili samo bolnike, zdravnike in potnike. Berlinski olimpijski stadion hočejo jx> vojni tako razširiti, da bo šlo vanj 200.000 ljudi. KRATKE Nenavadno velik demant, ki tehta 890 kara-tov v vrednosti 5 milijonov dolarjev, so našli nedavno v Braziliji. Ker je usnje prevroče, bodo dobili nemški vojaki v Afriki kratke hlače in škornje iz platna. Na Balkanu živi v celoti okrog 3 milijone 700.000 muslimanov. 2500 km elektrificiranih prog ima sedaj Italija. (Leta 1922. samo 700 km.) Z magnetom so potegnili iz glave kos granate, ki se je zapičil 5 cm globoko, nekemu vojaku v bolnišnici v Karstadu na Švedskem. Več kot 2000 q čebelnega medu ie dala Vzhodna Prusija. Je na prvem mestu v Nemčiji. 35.000 obiralcev bodo rabili za obiranje hmelja v češkomoravskem protektoratu. Obirajo dober teden. ... 103 leta stara ženska je umrla te dni v španski Barceloni. To ' je letos že šesta oseba, ki je umrla v tem mestu v starosti nad 100 let. Mednarodnega sejma v Lipskem se bo udeležila tudi Turčija. Otroška paraliza (nevarna možganska bolezen) se je pojavila v južnih državah Severne Amerike. Kolera je izbruhnila v Južni Krni in v Šang-haju. Tudi v japonskem Tokiu so ugotovili v zadnjem času 164 slučajev nalezljive bolezni. Razstavo katoliškega tiska so odprli v Manili na Filipinih. 1200 let staro leseno hišo ima japonsko mesto Nara; pred 1000 leti so ji samo streho zamenjali. V misijonski cerkvi v Yambuku, beljijski Kongo so namesto klopi v vrsti na tleh položeni hlodi, na katerih verniki sedijo. Katoliška Cerkev na Norveškem Norveška se je pokristianila v 10. stoletju pod vlado kralja Olala. V začetku je bila Rimu zvesta. Versko življenje pa ni nikdar dovolj vzcvetelo ker so vladarji neprestano posegali v cerkvene zadeve. V odpad pa norveški narod nt prostovoljno zašel. Upirali so se nad 50 let zahtevi danskega kralja, da sprejmejo novo vero. Zadnji ostanki katoliške Cerkve so izginili iz države okrogL 1650. Norvežani se tega zavedajo. Ob 400-etoi« razkola je zapisal neki protestantski list sledeče besede: »400 let, odkar smo ločeni od Rima, nas ne napolnjuje z veseljem. Kajti sprejeli smo novo vero pod vplivom nasilja. Vsakega zavednega domoljuba boli, da so narodu drugi krojih vero m ,0 To" sÄki nfto'obhajaH 900-letnico pokrist-ianienja, je narod to obletnico z veseljem prazna-val. Vsi so poudarjali, da je ta .praznik v resn« narodni praznik, saj so si predniki krščansko ve» popolnoma prostovoljno izbrah. Katoliški Cerkvi je bilo po končam reformaciu vse delo popolnoma onemogočeno. Šele sredi 19. stoletja (leta 1843) je dobila pravico javnega delovanja. Danes ima Norveška dve apostolski Prelek-turi in en apostolski vikariat s sedežem v Uslu. Tekmovanja na treningih. Zaradi pomanjkanja nastopov in zaradi večjega! zanimanja za treninge (utrjevalne vežbe), ao začeli uvajati nekateri ljubljanski klubi v letošnji dobi tekmovanja na rednih treningih, kar med atleti vsakega posameznega kluba. S prvimi takimi »trening-tekmovanji« je začela SK Ilirija. Sedaj sa ji je pridružila še SK Planina, ki od t. avgusta na« prej vsak teden enkrat in sicer vsak petek prirejal takšna tekmovanja. Trening tekmovanje večkrat točno pokaže atletove zmožnosti in njegov nastop,, Vtem, ki redno trenirajo, pa služi takšno tekmovanje za kontrolo njihove sposobnosti. Atlet, ki redno trenira, mo-a namreč uravnati svoj trening po razpoloženju. Ko doseže gotovo stopnjo zmož« nosti, mu ni treba več takšnega treninga kot po« prej. Navadno je začetni trening do dosežene stop« nje izvežbanosti ostrejši kot pa poznejši, ki služI samo temu, da se atlet na taki stopnji ohrani. Zato rabi samo lažji in kar je najvažnejše, redni trening. Važnost takšnega tekmovanja je tudi zai vsak posamezen klub velika. sp Največja športna prireditev v zadnjem času je bila v petek, 15. avgusta velika krožna dirka na 256 km dolgi progi Gorica—Ljubljana--Trst—Gorica. Udeležili so se je najboljši italijanski! dirkači. Zaključek kolesarskih dirk v Gorici je pri« čakovala velika množica navdušenih športnikov. Takoj po prihodu dirkačev so sodniki izračunali čase ia razdelili nagrade. Najboljši je bil Bizzl Olimpio, ki si je priboril srebrno kolajno goriškega župana, kot najboljši vozač med vojaškimi tek« movalci. sp Na nogometnem igriščn v Ribnici je bila 15. avgusta nezanimiva tekma med SK Kočevjem in SK Ribnico. Ves čas so bili »Kočevarji« v premoči in so zmagali z izidom 9:1. Tekmo je gledala okrog 300 ljudi. sp Športni klub Novo mesto je v nedeljo, 10. avgusta z moštvom tukajšnjega 15. bataljona »Mortai« odigral prijateljsko nogometno tekmo, ki je končala z rezultatom 4:0 za Novomeščane. Tekmi, ki se je vršila na stadionu v Kandiji, je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Sodil Je italijanski zvezni sodnik Sangiorgio. Domače moštvo je pri igri po« kazalo velik napredek in tehnično zadovoljivo igro. Po izmenjani postavi v drugem polčasu so Novo« meščani pokazali zelo lepo igro, ki jim je pripomogla do lepe zmage. SK Novo mesto bo v bližnji! bodočnosti priredil nogometni turnir, ki se ga bodo udeležili vsi dolenjski nogometni klubi iz Novega mesta, Črnomlja, Ribnice in Kočevja. Poleg tega bo SK Novo mesto odigral tudi nekaj tekem z ljub« ljanskimi klubi. Novomeška enajstorica se s siste« matičnimi treningi pod vodstvom domačina St. Nota na te tekme marljivo pripravlja. Želeti je le, da bt Novomeščani z veliko udeležbo pri tekmah mate« rialno podprli ta športna prizadevanja. sp Do nadaljnjega ostanejo vsi dosedanji vo« ditelji športnih organizacij na svojih mestih, jet odredila pristojna oblast. sp Vodja hrvatskega «porta Zebtč je odredil, da se ustanovi generalni komisariat za športne zadeve. Njegova naloga bo gradnja, vzdrževanje ifli nadzorstvo nad športnimi napravami, društvenimi domovi in planinskimi kočami. sp Mednarodne tekme v Bratislavi. Ono ne« deljo so bile v Bratislavi mednarodne plavalne tek« me, katerih se se udeležile najboljše plavalke Ho« landske, Danske, Madžarske in Nemčije. Kakor, znano, je v Bratislavi največji in najlepši placatali bazen v Evropi. sp Ameriški prvaki so postavili letos sledečo uspehe: pri skoku-v višino Steers 2:07.7, pri skoku v daljino Brown 7.73, pri skoku ob palici Warmerdan 4.57 in v troskoku Brown 15.53. Najboljša Evropca pri skoku v višino sta letos Fine« Nicklen in Šved Oedmark, ki sta preskočila na« tančno 2 m, v daljino Je skočil Italijan Matfeli 7.44 s palico Nemec Glötzner 4.10 in v troskoku Finee NOresp Rekordno število gledalcev. V Buenos Ai-resu v Argentini je bilo na nogometni teknu med Llubonia San Lorenzo in Boca 76.000 gledalcev ia je blagajna dobila 112,000.000 pezosov. Tako je ta tekma dosegla dvojni rekord. 7» mm prvi s čajem trgovec iz Amsterdama. Ta čaj ie E« seveda zelo drag in so ga mogli kupovat, le bogataši. . Francoski kralj Ludvig XVI. ki j« v zgodovini poznan kot velik sladko&nednež, te mnogo trpel zaradi bolezni na želodcu. Zdravniki so mu svetovali, naj pije čaj, ki so ga takrat pnporočaJ. kot izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Tudi na angleškem dvoru so tiste dni zelo pili čaj Z dvora se je razširil čaj v plemiške rodbine. Zemljevid Kitajske. Takratni londonski škof je bil tako velik ljubitelj iaja, da je spil baje na dan po 25 skodelic čaja. Za postrežbo s čajem je bil v veljavi poseben postopek. Vsi gostje so sedli za okroglo mizo, vsak pa je moral prinesti s seboj skodelico. Ce je pustil obiskovalec žličko na krožniku, je to pomenilo, da noče več čaja. Ce pa je pustil žličko v skodelici, potem je to značik), da si gost še želi čaja in gospodinja mu ga je tudi pridno nalivala. Revni ljudje, kakor rečeno, v začetku niso mogli piti čaja. Počasi pa so se začele odpirati prodajalni ce čaja. Prva je bila v Londonu in se je imenovala »Sultan Hamid«. Vendar je bil šele v začetku 19. stoletja uvoz čaja urejen za vsesplošno, uporabo. Od leta 1850 pa je postal čaj angleška narodna pijača. V Franciji se je čaj udomačil nekoliko pozneje. KITAJSKI C| PRIDI Silno se je razširilo pitje čaja tudi v d Rusi so dobivali čai po suhi poti jn zato ^ ta čaj tudi boljši kakor čaj, ki je prihajal v F, po čez Indijski ocean. V Indijskem oceanu |e, reč silna vlaga, ki je čaju škodovala. Zalo priboril takoimenovani ruski čaj, - kj ' niči ni, — svetovni sloves ter je veljal pred J;, kot najboljši čaj na svetu. To je bila v giavZ zasluga velikih ruskih tvrdk, ki so uvaiale i po suhem iz Kitajske ter ga razpošiljale po J svetu. Danes ie čaj razširjen ne samo na KitiisbJ temveč tudi aa Japonskem, v Indiji, na Cejkl na Javi in še drugod. Strastni čajepivei soji betanci, ki ga posrkajo do 10 milijonov kìul uiov na leto. Ko je bila Kitajska še ce-- 1 Kitajski kmetje prevaiajo tovore. manjše. Ko se mreže gibljejo, padajo manjši listki navzdol in na vsaki izmed mrež ostane čaj enake velikosti, na najnižji pa skoraj 6am prah. Mreže se premikajo in čaj se sam stresa iz njih v škatlje io zaboje. Caj je lahek in mnogo ga gre na en kilogram. Preveč prostora bi zavzel, če bi ga morali takega kakor ga mi poznamo, prenašati po puščavah, v silne gore Tibeta in dalje na okrog. Zato mnogokje še vlažen čaj — liste in prah — V6e skupaj silno »tiskajo v obliko opek in takega prenašajo kara« Kitajtek je ril, ne brani se pa tudi taja. vane v najbolj oddaljene kraje. Nosači, kuliji „si naprtijo do 40 kg čajnih opek (Rusi mu pravijo ktoičm čai) m svoje utrjene rame in ga prena-šijo v visoke hribe L v neizmerne daljave po več »1o kilometrov daleč. Naiveč čaja pridelajo, pa tudi popijejo Kitajci. To S eni zgodovinskih njihovih posebnost. Pa ne edina Pri Kitajcih opazite še marsikaj tud"^ kar n v navadi nikjer drugod po svetu, vsa, med izobraženimi narodi ne. Naj navedemo na Iconcu v razvedrilo le nekatere. K-iiaioc sme nositi brado šele tedaj, ko je dopÄ Me ne svojega sporih. Kitajski zdravnik, v nekaterih krajih k Nezvestega zakonca libajo. bolniku še dandanes prinesejo človeka iz cunj ali kako lutko. To navado so baje vpeljali zato, ker so kitajske ženske, pa tudi nekateri moški od sile sramežljivi in ne marajo, da bi jih zdravniki preveč podrobno preiskovali. Bolnik na omenjenem »modelu« pokaže, kje ga kaj boli in preiskava je končana. Kadar kitajska žena toži svojega moža zaradi nezvestobe, je še danes v neštetih kitajskih pokrajinih navada, da grešnika privedejo na jav-ii pròstor, ga zvežejo in toliko časa tepejo s palico, dokler njegova žena ne reče da 1« dovo b Kako grdo si z neprimernimi čevlji pakedrajo noge, vidite na srednji sliki. Zanimiva so tudi imena posameznih kitajskih restavracij, gostiln itd. Med drugimi najdenro tudi te-le napise: »Hote! izpolnjenih želja«, »Gostilna nebeškega izvora«, »Pri blaženih sanjah«, ali »B* ser, ki razsvetljuje noč«. Slovenci prav nič ne hrepenimo po »ruskem« čaju in po fantastičnih napisifi nad kitajskimi go; stilnami in čajnimi pivnicami, ampak bomo ostah kot izobražen n gospodarsko čuteč narod v se-danjihin bodočih dneh pri izvrstnih čajih, osladkanih z našim domačim medom. lajni nasad in lojna sušilnica siarejie dobe, « »amokolnicami vieiejo okolij razne pridelke n. mestni trt, Kmet iz Santunga. Stari evropski narodi niso poznali čaja. V Evropi so začeli kot prvi piti čaj Angleži. Tako piše neki angleški zgodovinar: »Biilo je 25. septembra leta 1630., ko sem spil prvo čašo čaja«. Skoraj istočasno je bil znan čaj tudi v Franciji. Francoski zdravnik Votier pripoveduje: ».Mazarin (francoski državnik) je zelo trpel za piotinom ter je hotel poskusiti pijačo, ki jo je prodajal trgovec iz Amsterdama in za katero se jc govorilo, da |x>maga tudi proti trganju. Ta pijača ni bila nič drugega kakor čaj, ki je prišel iz Kitajske. Mazarinu je bil čaj zelo všeč in hitro nato je postal čaj — moda. Prvi 60 začeli gojiti čaj Kitajci. Po nekem izročilu je najprej odkril čaj kitajski zdravnik Cin Nung, ki je živel okoli leta 1700 pred Kristusom. Zgodilo se je tako: Nekega dne je Cin Nung naj>ravil ogenj v vejah nekega grma. Slučajno ie padlo par listov v vodo, ki je dobila naenkrat lepo rumeno barvo. Cin Nung je poskusil vodo in ie spoznal, da ima voda prileten okus. Znova 6i je pripravil čaj ter ga ponudit tudi svojim bolnikom, ki so prav tako pohvalili njegovo novo pijačo. Od takrat so zaceli Kitajci gojiti in piti čaj. Prvi Evropejci, ki so prinesli čaj iz Azije, so bili Portugalci in Nizozemci. V Paris je prišel IN HJEG0U0 HNJE l Pa menda ne mara za njo ... Gotovo se mu je Skendrova usedla na srce ...« »Jaz že ne bom več pri vas,« zatuli Marta, pa zravna motiko in začne kopati. »To imam nameček za delo ... O, ne bom več pri vas, net .. .C »Ker misliš, da ga boš dobilaI...« Nato Marta ne odgovori, ampak samo zdihuje. Lotile so se sedaj zelja tudi druge, a hkrati so obirale Marka in Lenčko .. ■ Skendrova Lenčika je pa bila otožna. Skrbelo jo je, kaj misli o njej Marko ... »Da bi te Marte ne bilo poleg, bi bila že kaj rekla otroku. Ah, pa ta mora biti za vsakim prva ... Da je le ni sram ...« Molče je delala tisti dan in mislila samo nanj. Marko ji je bil vedno pred očmi in ji je ugajal bolj in bolj... »0, ko bi ga vsaj dobila... Preskrbljena bi bila. Vsak ga hvali... In če ima otroke, kaj zato? ... Rada bi jih imela, da bi me tudi on potem rad imel... Pa tudi jaz njegovih ne bom, ako me vzame... Njegova punčka se me ni nič bala .. Kako je ogledovala tiste srce.« Na Marto je bila pa vendar jezna. Da bi si malo olajšala srce, jo zatoži zvečer mr.teri. »Vi ne veste, Rojnikova' Marta že smuka za Romanovim Markom.« »O, saj pojdejo tudi druge za njim,« se zasmeje mati. »Za njim bodo Sle?« vpraša Lenčika prestrašena. »0, šle, šle ... Pa še kako!.... Pa samo ena bo dobila pravi ključ.. .« »O, da bi ga vsaj jaz!« si misli Lenčika in premišlja, kako bi ga dobila. V. Markova žena je bila dolgo hirala. Vse rože, pa tudi padar in konjederka ji niso mogli pomagati na noge. E, kadar se človeka prava loti, kaže vsem zdravnikom tobe. »Jaz sem dozorela za ta svet,« je dejala večkrat bolnica ravnodušno. »Kmalu ji bo zazvonilo,« si je mislil Marko in bril oči. Ljubil jo je in žele! samo, da bi ozdravela zaradi njega, zaradi otrok, pa naposled je vendar spoznala, da je to le prazna želja. »Vdovec bo naš Marko,« so se menili njeni starši. »Zeniti se bo moral zaradi otrok, zaradi gospodinjstva... Skoda!... SkodaI... Kaj ji tre. ha umreti, Marko je dober, uboštva ni, razumela sta se in hudega ji ni bilo. Ej, škoda, škoda!...« Takrat se pa stari posveti. »Veš kaj, stari, mu bomo pa Se eno hčer dali.« »Da te treni!... Saj res, stara!« »Jerica bi bila preskrbljena ...« »Na to nisem mislil.,. Kaj bo rekel Marko, ko mu jo ponudimo?« »VeS, ali mu je. ni treba ponujati. Sam naj jo snubi!« »Ako jo bo hotel.« » »Nastaviti se mu mora, da se ujame.« »Ti si navihana!« »Ej, človek si mora znati pomagati... Veš, Jerica naj hodi h Romanovim delat. Naj pokaže, kako zna gospodinjiti, pa se bo Marku priljubila in ni Sent, da bi se ne naredilo...« (Nadaljevanje prihodnjič.) all pisne Te besede so zadele ubogega dečka,- kakor da bi mu kdo zabodel nož v srce. Ah! Ni mu bilo več mar zanj! Nekoč je njegov oče zatrepetal, če ga je zaslišal le enkrat zakašljati. Torej ga ni več ljubil. Ni bilo nobenega dvoma več, da je ljubezen do njega umrla v srcu njegovega očeta... »Oh, ne, oče moj,« si je dejal deček in srce se mu je stiskalo od bolečine, »sedaj pa moram zares končati. Brez tvoje ljubezni ne morem živeti. Hočem, da me boš zopet ljubil kakor poprej. Vse ti povem. Ne bom te več varal. Učiti se hočem še bolj pridno kot poprej. Naj se zgodi kar hoče, tvojo ljubezen moram za vsako ceno zopet pridobiti. Danes je moj sklep resnično neomajen!« Kljub temu pa je tisio noč zopet vstal, gltoraj že iz navade. Se enkrat je hotel v nočni tjšini pogledati sobico, v kateri je že toliko mesecev tajno delal in se pri tem delu veselil, da more pomagati očetu, ne da bi on za to vedel. In ko se je znašel pred mizico in prižgal petrolejka in je zagledal bele trakove, na katere ne bo nikoli več pisal imen krajev in ljudi, katere je sedaj že znal na pamet, je žalost napolnila njegovo srce. Z odločno kretnjo je pograbil za pero, da bi se znova lotil dela. Toda ko je iztegnil roko, je zadel v neko knjigo, ki je padla na tla. Vztrepetal je. Ce se oče zbudil Sicer res ne dela ničesar sla. bega in saj je itak že sklenil, da mu vse pove, vendar... če bi zaslišal, da se njegov korak pri. bližuje v temi... če bi ga oče presenetil pri njegovem delu... Mati bi se prebudila in prestrašila ... In da bi njegov oče moral biti ponižan pred njim, ko bi odkril njegovo skrivnost... Vse to ga je navdajalo s««trahom. Pozorno je poslušal in zadrževal sapo... Ničesar ni bilo slišati. Stopil je previdno k vratom in poslušal. Ničesar. Vsa hiša je pokojno spala. Njegov oče ni sliSal ničesar. Pomiril se je. Znova je začel pisati in kup pred njim se je večal. Slišal je enakomeren korak nadoma prenehal. Cez nekaj časa je zasliial ropot stražnika pod oknom, nato ropot kočije, ki je ne-dolge vrste vozov, nato pa je zopet zavladala tišina, kj jo je le od časa do časa motilo oddaljeno lajanje psa. In deček je pisal brez prestanka. Njegov oče pa je med tem stal za njim. Vstal je, ko je padla knjiga na tla. Čakal je ugodnega trenutka. Ropot vozov je pokril šum njegovih korakov in rahlo Škripanje vrat. In sedaj je bil tu. Njegova siva glava se je sklanjala nad kodrasto sinčkovo glavico. Videl je, kako je njegovo pero drselo po papirju... V trenutku je vse uganil. Sj>omnil se je -vsega in vse razumel. Neizmerno kesanje in neizrekljiva ljubezen sta napolnili nje. govo srce. Bil je od teh čustev tako prevzet, da se ni mogel ganiti. Skoraj brez diha je stal in gleda! svojega otroka. Nenadoma pa je deček zavpil.,. Dve roki sta se krčevito oklenili njegove glave. »Oh očka, od. pusti mil« je vzkliknil, ko je spoznal očeta. »Odpusti mi ti, otrok moj! je odvrnil oče med solzami in pokril dečkovo čelo s poljubi. »Vse vem, vse sem razumel. Jaz moram tebe prositi odpuščanja, zlati moj otrok! Pridi, pridi z menoj!« Dvignil ga je v naročje in odnesel v spalnico. Tu ga je položil poleg matere, ki se je med tem tudi že zbudila, in jI dejal: »Poljubi tega svojega angelskega otroka, ki že Stiri mesece ne spi in dela zame. Jaz ga. žalostim, a on nam služi kruli!« Mati ga je prižela nase in dolgo ni mogla spregovoriti besede. Nato je dejala: »Pojdi spat, otrok moj! Takoj v posteljo, da si odpočijeS. Nesi ga v njegovo sobico!« Oče ga je znova vzel v naročje, ga odnesel v njegovo sobo in položil v posteljo. Skrbno mu je popravil blazine in odejo. »Hvala, oče!« je po-navaljal deček. »Hvala! Toda sedaj pojdi tudi ti v posteljo Jaz sem sedaj zadovoljen. Pojdi spat, oče!« Toda oče je hotel, da on prej zaspi. Sedel je poleg postelje, prijel dečka za roko in mu dejal: »Zaspi, zaspi, plemeniti moj otroki Julij je bil zelo izmučen in je res prav kmalu zaspal. Spal je zelo dolgo; saj je po dolgih mesecih prvi« mogel spati brez skrbi. In ko se je zbudil, ko je sonce bilo že visoko, je opazil očetovo sivo glavo na robu svoje postelje. Ostal je vso noč pri njem in končno utrujen zaspal z glavo ob srcu svojega ljubega otroka. (Konec.) I m LOTOSOV CVET Indijska pravi), «a Ob sveti reki Ganges v daljni Indiji, takrat ko v tei baini deieli Se niso poznali prelepe lotosove cvetlice, je živela ubožna vdova, ki ie imeia dva sinova in Stiri hčerke. Vsi ti so se ie poženili in pomožili, le ena izmed hčera, Hatma, najlepša med njimi, se ni hotela poročiti. Materi ie bilo to všeč, sai ie bila Hatma ljubljenka njenega srca in io je rada imela pri sebi. Hatma ie bila vesela svojih mladih let in svoie svobode ter ni marala slišati o možitvi. Brezskrbno, kakor drobna ptička na kraju džungle ie živela ter bila srečna, če ie mogla materi storiti kakšno uslugo. Oglašali so se mladeniči ter hrepeneli po nieni roki. Toda ona ie živela le za svoie cvetke, ki iih ie nasadila okrog hiše. krami iala s krasnobarvnimi ptičkami v džungli ter sanjala o čudoviti deieli. kjer rastejo prečudežne cvetlice in pojejo naiiepše pesini ptički, ki iih človeško uho še ni slišalo. Nekoč ie Hatma nabirala sladke lagode ter pri leni zašla globoko v džunglo. Kar naenkrat ge grmovje razna ne in pred prestrašeno Hatmo stopi mladenič v lovski obleki ter z lokom in puščicami na ramenih. Bil ie to Bang, mladi džungelski lovec, ki ie zasledoval jelene. »Kdo si. prelepa deklica, kj si tako všeč mojim očem?« jo vpraSa. »Hatma mi ie ime, doma sem ob robu džungle, kjer bivam s svojo materjo,« ie v zadregi odgovorila Hatina. Mladenič io je spremil do njenega doma, se poslovil in odšel. Toda z niim vred ie šla podoba Hatme, ki ie ni mogel več iztrgati iz sira. Misel na deklico ga ie spremljala po vsej prostorni džungli. Doslei tako miren, je poslal otožen in zamišljen. Nič več ni sledil divjačine, posedal ie v gosli džungelski senci med buino rastočo Iravo ter šel s svojimi mislimi tja daleč preko širne džungle, na dora svoie izvoljene deklice. Končno je sklenil, da razodene Hatmi svojo ljubezen. Hatmi ie bil mladi lovec zelo všeč. rekla pa ni ne »da« ne »ne«. Tako ie mladi Bang od hrepenenja po Hatmi vedno boli in boli gineval. Nosil ji je divjačino, nosil ii krasnih cvetlic iz srede džungle, kamor še nikoli ni prodrla človeška noga. Hatma ie vse sprejemala z velikim veseljem ter se radovala vsakega Bangovega obiska, ka iti imela ga ie za iskrenega prijatelja, toda na njegovo vprašanje še vedno ni odgovorila ne »da« ne »ne«. Končno ie mladi lovec obupal. Šel ie v džunglo, se vsedel ob robu potoka ter se od žalosti zjokal. Tu se ga dotakne nekdo z roko na ramenu. Bil ie brahman, častitljiv starec z dolgo, belo brado ter z dobrotnimi, milimi očmi. Sočutno vpraša mladega lovca: »Zakaj so solzne tvoje oči in zakai ie žalostno tvoie srce, hrabri mladenič?« »Kako ne bi bile solzne moje oči in žalostno moje srce, ko imam pa rad deklico, ki se igra z mano in noče povedati, ali me mara ali ne. Pomagaj mi, sveti mož, da bo nieno srce tudi moje srce.« Brahman se ie globoko zamislil in rekel: »Vse se da narediti in poravnati: tigra ie mogoče ukrotiti, kačji strup preboleti in vodo reke Gangesa zajeziti, ni pa mogoče spremeniti srca mladega, neusmiljenega dekleta.« »Tedaj mi ni več živeti,« je rekei mladi Bang ter sklonil glavo. Sočutno ie pristopil sveti mož k njemu, ga pobožal po čelu in — glej! lam, kier je prej sedel mladenič ter si močil vroče noge v hladnem potoku, je zdaj zrastel čudovit lotosov cvet ter širil svoi blagi voni po okolici. Drugo iulro ie Hatma šla nabirat jagode ter prišla do bistrega potoka. Opazila ie prelepi cvet, ki ga ni videla še nikoli v življenju. Ze ga je mislila utrgati ter odnesti na svoj dom, ko stopi pred njo častitljiv starček ter io pokara: »Nikar, neusmiljena deklica! Pusti rasli sveto cvetlico, ki ie zrasla iz bolečine ranjenega srca! Cvetlica, ki raste tukaj pred tabo, ni navadna cvetlica, to ie mladi lovec Bang, ki se ie zaradi žalosti in hrepenenja po tebi spremenil v lotosov cvet, znamenje neizpolnjene ljubezni.« Bridko ie zajokala deklica, ko ie to zaslišala. Od takrat naprej ie izginilo veselje iz njenega srca. Vsak dan ie hodila k potoku v džunglo ln negovala prelepi lotosov cvet, ki ia vedno razprostrl cvetno čašo, kadar ie prišla Hatma, ter io žalostno sklonil, ko je odšla. »Zakai te nisem prei razumela!« si je neprestano bridko očitala Hatma. Končno ji ie bilo tako hudo, da ie mislila, da bo umrla. Vsedla se ie nekega dne v hladno senco ob bistrem potoku zraven lotosovega Cveta ter jokala. Tedaj pristopi k njej sveti brahman ter p reče: »Ker nisi razumela prei velike ljubezni mladega lovca in ker ti ie zaradi tega zda i tako hudo, bom tudi tebe spremenil v lotosov cvet ob potoku, da bosta združena vsa i po smrti, ker nista mogla bili v življenju.« Ob teh besedah ie deklica izginila, na njenem mestu pa ie stal in duhtel drug prekrasni lotosov cvet. Kmalu so oba cvetova izsledile žuželke ter iz njiju črpale sladki med. Popotnik, ki je zašel v džunglo, se ni mogel načuditi n juni lepoti. Cez neka i let se ie iz niiiu razmnožil lotosov cvet po vseh bregovih svete reke Ganges ter postal ljudem znamenje neizpolnjene ljubezni. Čudovita ura Švedski inženir David Olsson, nastavljen pri tvrdki za orožje in municijo, Bofors, je skonstruiral univerzalno uro, ki ne kaže samo dnevnega časa, ampak tudi vzhajanje, pot in zahajanje sonca in meseca. Ura kaže poleg tega nastop jutranje zarje in večernega mraka, vse laze meseca, datume leta, dneve v tednu, godove ter celo vrsto astronomskih prikazni. Kot dodatek ima poseben zemljevid za zvezde, s katerega je mogoče čitati vsa premikanja na lirmamentu. Pod uro je ore-jemnik za radio, ojačevalec in gramofon, ki se dado avtomatično sprožiti. S priključitvijo na električni tok daje ura tudi razsvetljavo in skuha kavo. Višek Olssonove ure pa je kovač, ki kuje v majhni kovačnici. Nekaj minut preden udari ura, zažari kovačnica v rdečkasti barvi. Kovač vzdigne kladivo in bije z njim po razbeljenem železu. Ko so udarci pri Kraju, ugasne v kovačnici luči Komplicirani mehanizem deluje popolnoma samogibno, ne da bi se ga človek dotaknil, in je tako precizen, da registrira celo takšne izredno-sti kakor je prestopno leto. Stnola barona Porivala »Pojutrešnjcm ne morem. Recimo, t nedeljo.« »Dobro, v nedeljo!« Bilo je okrog potih. Dorival je čakal obiska gospoda Emila Šepca. Čakanje ga je nekoliko vznemirilo, najsi se je trudil, da bi ohranil običajni mir. Čutil je, da bo imel nevarnega nasprotnika pred seboj. Najbolj neprijetno pri vsem tem je bilo, ker ni vedel, kje naj moža potiplje. Kadil je cigareto za cigareto — si nalival konjak ... feti _ . Pa gospodu Šepcu se ni mudilo. Ko je preteklo že četrt ure čez domenjeni čas, je začel Dorival dvomiti, bo-li Emil šepec sploh prišel. »Za vraga!« si je mislil, »kaj pa, Če ga je policija res prijela? Dolžili ga bodo atentata na Adamka in — čedne reč iutegnejo priti!« Pogleda na uro. Petindvajset minut čez domenjeni čas. Nič več ni vzdržal. Hotel je iti proč, na cesto, kamor koli. Prav ko je bolel pozvoniti Galdinu naj mu prinese plašč in klobuk, vstopi Emil Šepec skoz vrata, ki vodijo iz delavne »obe v spat-aice. Nehote je odskočil za korak nazaj. »Gromska sirela!« zakriči na Šepca. »Kako ste prišli semkaj?« Emil Šepec se vljudno zasmeje. »Dober večer, gospod Samostrel,« pravi. »Napovedal sem se vam za peto uro in sem tudi točno prišel. V sosednji sobi sem bil, vi ste me pa tukaj pričakovali. Prav resnično bi mi bilo žal, če ste morda postali nepotrpež- Ijivi. Smem sesti?« v. Ni čakal, da bi mu Dorival dovolil, ampak se je kar zavalil v udoben naslonjač. Dorival odpre zabojček s cigarami in jih ponudi gostu. »Kadite? Prosim, vzemite!« Emil šepec se zasmeje in vzame cigare iz tvojega žepa. ._. , »Oprostite, gospod Samostrel, če rajši kadim svojo sorto.« praH in pristavi kakor da se opravičuje: »Ne smele misliti, da vam ne -aupam, če sem odklonil. Saj vem. da nimate samo opijastih izdelkov. Sem pac navajea na SV°^Opijasle izdelke?« se čudi Dorival. »Kaj mislite s tem reči?« »Če želite — prav nič.« Z vžigalnikom si je prižgal cigaro in puhnil rekaj mojstrskih kolobarčkov v zrak. »Udobno stanovanje imals, gospod Samo- strel. Že snoči sem videl. Snoči namreč, ko sva se ločila, sem bil tukaj. Hišnik, ki sem mu rekel, da sem svoj ključ pozabil, mi jc odprl vrata do poselskih sob. Kajpak naju je zamenjal. Prav takisto se je dogodilo vašemu slugi.« »Zanimivo!« reče Dorival. »Zato vam o mojem obisku prav gotovo ni nič povedal. Tudi danes mi je hišnik odprl vrata z dvorišča. Mož je uslužen, zelo pazljiv. Vaš sluga je stal na hodniku in čakal gospoda, ki naj bi vas obiskal. Prav pri meni se je pritožil, da ga ni in ga ni. Torej, da prideva na najine posie: Adamku ste vzeli listnico, kjer je bilo 12.500 dinarjev in nekaj vrednostnih papirjev. Policija sumi, da sem jaz to storil — na to sumnjo vi niste odgovorili. Sicer vam tega ne jemljem za zlo, najsi nerad pojem juho, ki mi jo je drugi skuhal. Dvoje želim vedeti od vas: prvič, čemu ste brskali pri Adamku? Da ste lahko ponosni na svoje delo, sem vam že povedal. Ne vidim pa vzroka, ki vas je k temu nagnil. Kolikor vem, vam ničesar ne manjka. Drugič bi rad vedel, česa bom deležen, če vzamem nase vse posledice kraje, ki ste jo zakrivili?« Emil šepec je govoril «sto mirno. Zdaj sprašuje Dorivala z očmi. . - Dorival ne odgovori nič. Lagati noče. U tej — o tej Adamkovi zadevi govoriti, ga ni prav nič mikalo. Gospod Šepec ga reši muk. Zasmeje se ia nadaljuje: . , .. »Ko sem prejle čakal v vaši delovni sob«, sem videl, da se eden mojih ključev prilega vaši pisalni mizi. Radoveden, kakor sem sem odprl pisalno miao in našel v desnem pre- 5* . Žeiimlje. Gad je pičil v gozdu 16 letno Milko dteblajevo, posetnikovo hčerko iz naše vasi. .V ljubljanski bolnišnici so ji rešili življenje. Kibaira. Te dni je predal okrajni komisar dr, Sisgoreo iz kočevske občine posle za občino Ribnico novemu komisarju g. Rudežu Marku, velepo-setniku in industrialcu ter uglednemu ribniškemu domačinu. G. Rudežu, ki je v ribniški okolici splošno priljubljen in spoštovan, želimo na tem važnem mestu mnogo uspehov in sreče. Sv. Vid nad Cerknico. Zdravstvena avtokolona je obiskala 11. avgusta tudi našo občino. Tekom dneva je bilo 1193 zdravniških pregledov, t. j. skupno otrok in odraslih. Zanimivo je, da so gg. zdravniki ugotovili, da ni zlepa tako zdravih ljudi kot so pri nas. Zlasti jetike ne poznamo. Pre-bivalstyo je hvaležno gg. zdravnikom ter ostalemu osebju za njihovo res požrtvovalno delo in skrb za ljudsko zdravje. Ribnica. Dne 19. avgusta je priredil v našem trgu koncert narodnih in umetnih pesmi operni pevec Lukman. Sodeloval je tudi g. Ocvirk. G. I.ukman bo '26. avgusta priredil koncert tudi v Kočevju. — V soteski od Podklanca v Sodraški kotlini nadaljujejo z ureditvenimi deli Matiče vode. Upajo, da hudourniki po izvršenih delih ne bodo delali več škode. — Dela na novi cesti proti Novi Stilli bodo predvidoma končana do Malega Šmarna. — Strogi pasji kontumac je do nadaljnjega v celem kočevskem okraju. Mirna na Dolenjskem. Na cesti med Mirno in Rakovnikom se je ono nedeljo popoldne dogodila huda kolesarska nesreča, katere žrlev je postal 33 letni delavec Ivan Zavrl z Rakovnika. Zavrl je po cesti stopal proti domu. Za njim je privo-zila družba kolesarjev, med katerimi je bil ludi Vincencij Gregorič z Rakovnika. Zaradi prenagle vožnje je Gregorič z vso silo zavozil v Zavrla in ga podrl na tla, da je ta obležal s počeno lobanjo nezavesten na cesti. Družba kolesarjev se za ponesrečenca ni zmenila, marveč je mirno nadaljevala svojo pot. Bližnji stanovalci so hudo poškodovanega Zavrla našli in ga nezavestnega prepeljali v Mirno, nato pa v Kaudljo v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Gor. Logatec. Posestnikov sin, enoletni Fran-cek Tomazin, je zadel ob lonec kropa, ki se je prevrnil na dečka in mu prizadejal hude opekline po vsem telesu. Logatec. Smolo je imel te dni 60 letni Ivan Brus, mizarski mojster iz Cevice pri Logatcu. Doma je padet s kozolca 4 m globoko in se pre- 4 IZ RIZNIH KRAJEV fr cej poškodoval. Vojak! so ranjenca s svojim avtomobilom pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Med potjo so naložili še 16 letnega Ivana Zalokarja, ki si je pri padcu blizu Logatca zlomil nogo. Vrhnika. Ono soboto smo dottili prvič meso na karte in po primerni ceni. — Pretečeno sredo je Prevod nakupoval živino. Prignali so več ko 100 prav lepih živali. — Letina je dobra. Mlatil-nice pojo. Tudi sadje je lepo. Pri Treh farah pri Metliki. Vsakoletno Žeg-nanje bo v običajni obliki na Jernejevo nedeljo dne 24. avgusta. Pridite k Mariji sedem žalosti od blizu in dalečl t Andrai Mejač V soboto 16. avgusta je na svojem domu v Komendi pri Kamniku po dolgem trpljenju izdihnil plemenit slovenski mož, g. Andrej Mejač. Z njim je spet legel v grob eden tistih pionirjev slov. krščanskega preporoda, ki so se ob času mladega slovenskega ljudskega gibanja zbirali okoli Jan. Ev. Kreka ter z njim skupaj polagali temelje slovenskemu preporodu tedanje dobe. Andrej Mejač Je bil rojen dne 16. novembra leta 1866. v Komendi, v šolo pa so ga poslali v Ljubljano. Za njegovo izobrazbo se je močno zanimal njegov stric Matej Močnik, ki je bil sloveč slovenski šolnik in pisatelj. Tako je mladi Mejač, ki je pozneje prevzel domačijo, postal tudi pisatelj, ki je spisal zlasti mnogo zgodovinsko zanimivih prispevkov ne le za Slovence, marveč se je uveljavil tudi v Domu in svetu tedanjega časa, prav tako pa v Domoljubu. Komenda je tisti kraj, kjer je rastel tudi rajni naš dr. Jan., Ev. Krek, ki je od otroških let postal z Mejače*'prijatelj. Tako je rajni Mejač v zrelih moških letih postal tudi Krekov sodelavec ter ga ni zapusti! do smrti. Tako se je Andrej Mejač zgodaj začel uveljavljati tudi v javnem življenju, kjer Je celih 41 lot bil član kamniškega cestnega odbora, 28 let ko-mendskl župan, nekaj časa tudi član Trgovske zborntče. Leta 1901. je bil Izvoljen tndi za deželnega poslanca kmečkih občin kamniškega okraja ter je kot tak sodeloval v ostrih bojih za posplo-šenje volivne pravice ter za uvedbo širših ljudskih pravic v javnem življenju. Dragoceno Je bilo njegovo sodelovanje, kjer koli ga je klicala dolžnost. Po svojem značaju ni bil bojna narava, pač pa kremenit poštenjak, ki je z ljubeznivim nastopom izgladil mnogo nasprot-slev. Njegova hiša Je mnogo desetletij bila pravi hram gostoljubnosti vsem javnim delavcem, kakor tudi tistim, ki so se k njemu zatekali po pomoč v sili. Bil je res vzoren krščanski mož, vzgleden Slovenec in pošten od nog do glave. Njegova vinska trgovina, ki jo je s svojim delom in trudom ter s svojo poštenostjo dvignil do velikega slovesa, je uživala po širni domovini največji ugled. Zdaj je ta vzgledni slovenski mož legel k počitku. Naj počiva v Gospodu, kateremu je vedno zvesto služil. Njegovim svojcem, spoštovani gospej vdovi, njegovim otrokom in vsem sorodnikom pa bodi izrečeno naše iskreno sožalje. Z njimi žalujemo tudi mi vsi, ki smo plemenitega rajnika poznali, ga spoštovali in ljubili. Novo mesto. Ponoči od one sobote na nedeljo je bila nad našim mestom in okolico velika nevihta. Voda je poplavila ceste in ulice in napravila po sadovnjakih precejšnjo škodo. — Prijatelji športa so v, velikem številu prišli na katt-dijski stadion, kjer je bila prijateljska tekma med enajstorico Novega mesta in vojaško enajstorico možnarjev. — V nedeljo zvečer je bil zopet pro-menadni koncert vojaške godbe. — Ono sredo za hude nevihte je strela zažgala velik kozolec graščine Ruperč vrh. V kozolcu je bilo 5 vagonov mrve in nekaj žitnega snopja. Pogorela je tudi motorna stiskalnica. Selo pri Mirni. Nesreča je zadela te dni 8 letno hčerko cestnega delavca llertno Golobovo. Pomagala je sosedovim spravljati seno. Na poti proti domu se je voz prevrnil, pri tem so se vile zn-pičile v dekletovo nogo in ji prizadejale hudo rano. Trebnje. 16 letni mesarski vajenec Mirko Žagar je pomagal domačim mlatiti. Nenadoma ga -je zgrabilo gonilno kolo mlatilnice in mu tako poškodovalo levo roko, da je lant moral v kan-dijsko bolnišnico. dalu listnico, ki jo je prej enkrat nosil Adamek. Denar je bil še nedotaknjen. Po tem sklepam, da vam ničesar ne primanjkuje. Tudi menice niso bile podpisane z vašim imenom. Ta okoliščina mi je vzbudila radovednost, da zvem, kaj vas je gnalo do vloma. Mislim, da bo prav, če mi zaupate vse, kar je v zvezi z zadevo. Prav zares lahko odkrito govorite. Imam važen vzrok, da vas ne pahnem v zadrega Vzrok vam povem pozneje.« Dorival se zarezi. Možakar mu prav za orav ugaja. Kar naglo se odloči in pravi: »Dobro, Adamku sem listnico vzel.« Emil šepec pokima in je zadovoljen. »Čemu?« Dorival je mencal z odgovorom — »Hočem biti do vas toliko odkrit, gospod Šepec,« reče naposled, »kolikor smem biti, ne da bi škodoval drugim. Zares nisem vzel Adamku listnice, da bi ukradel denar ali menice. V listnici je bil dokument, ki je bil v Adamkovj roki kaj slabo shranjen, ki ga je pa Adamek dobil po nepošteni poti. Samo da dobim tisto listino, sera si prilastil listnico. Nimam sicer navade uganjati neumnosti, razen te. ki sem jo naredil Adamku. Prvič v svojem življenju sem tako zagrešil.« »Velik talent!« pripomni gospod Emil šepec. »Kar ste povedali, moram le potrditi. Videl sem, da je bila listnica po dolgem zašita. Opazh sem, da je bila po šivu razparana, kajti nitke črnega sukanca so še tičale v usnju. Seveda sem si takoj mislil, da je bila v predalu, W sto «a odprli, posebno važna vrednost. Bi 5* mi Ii hoteli povedati, kakšna je bila listina, ki ste jo pravkar omenili?« »Ne smem. Kar se listine tiče, moram zaradi koristi nekoga molčati.« »Dobro, pustiva vprašanje začasno tako, kakor je. Pomirilo me je, ko ste povedali, da še niste nikoli uganjali reči, ki spadajo v moj obrt. Ne razumite me nàpak. Ni, da bi se bal, češ da bi mi v zelje hodili. Nisem tak. Privoščim vsakemu, kar mu gre. Ampak način, kakor ste izpeljali, je bil tako spretno pripravljen in izvršen, da sem se spočetka bal, češ da ste angleško dediščino že zapravili in ste prisiljeni, jemati denar tam, kjer ga drugi spravljajo. Tega bi mi bilo žal. Zakaj, vam povem pozneje, še eno vprašanje. Vedeli ste, da se policija zame zanima, vedeli ste tudi, da sva si drug drugemu zelo podobna. Ko ste jo Adamku tako čedno zagodili, ste čutili, da se vam prav zato ni treba bstS, ker ste morali misliti, da bodo zaradi vloma mene osumili?« »Nak!« pravi Dorival. »šele ko sem v časopisu^ bral, da policija sumi vas, se mse zavedel, kakšne neprijetnosti sem vam nakopal s svojim dejanjem. Misel nys je mučila. Slednjič sem se potolažil, ker sem bil prepričan, da vas ne dobe v roke. Grozno sem se ustrašil, ko mi je ravnatelj Zobec sporočil, da vtis je prijel. Peljal sem se v «Prometej» z namenom, da vas rešim, naj stane, kar hoče.« Emil šepec se zasmeje. »Bila je resnično smešna zadeva,« meni, »Potrjen sem bil spet v stari resnici, da se smem zanesti samo nase. Ko sem bral o tako imenovanem atentatu na bankirja Adamka. sem vedel, da ie več ko verjetno, da ste bili vl atentator, čudil sem se. Nisem mogel priti na jasno, kakšni bi bili vzroki, ki so vas nagnili, da ste šli Adamka oropat. Znano mi je, da sie pred leti precej podedovali. Kaj mi je bilo bliže, ko misel, da ste že suh. Takrat mi je padla v glavo misel, da bi šel popra.šat, kako in kaj je z vami. Ali sem bil neumonl Eden uradnikov me je prepoznal, ljudje so me prijeli. Slišal sem pri tem, da ste ravnatelju Zobcu naročili, naj me izročijo policiji. Bilo je čudno naključje, da sem moral prav v zavod »Prometej« zaiti, da dobim pojasnilo o vas. No, saj veste, da se tam nisem mudil več, kakor je bilo neobhodno potrebno. Ko sva se srečala na stopnicah, ste se prav pametno obnašali. Ampak čemu ste hoteli iti policiji na roko, ko vrši svojo službo? Kaj sem vam prizadejal, Obleka ne naredii človeka,« pravi star pregovor; toda v gotovem pogledu ta pregovor ni resničen. Res Je, da človek v bistvu ostane isti, naj se obleče tako ali tako; vendar pa napravi nate čisto drugačen vtis skrbno in snažno oblečen človek, kakor pa zanemarjen in raztrgan. Gotovo ni nič čudnega in tudi nič napačnega, če so posebno mlada dekleta rada lepo oblečena. Toda z lepo obleko moraš znati tudi prav ravnati. A ne samo z obleko, tudi z vso ostalo svojo garderobo. /■ Ko pride? domov in moraž v kuhinjo ali v hlev, se najprej preobleči. Prav kmalu si boš pokvarila obleko, tudi če se še tako paziš. Nikar ne spravljaj v omaro mokre, prepotene ali zaprašene obleke. Osnaži jo čimprej, ker prah obleki škoduje. Tndi razni madeži Be dajo mnogo lažje odstraniti, dokler so sveži. Prepogosto likanje obleke pa ni priporočljivo. Svileno perilo je sedaj zelo v modi in tudi kmečka ter delavska dekleta si ga želijo. Mislijo, da kar je za mestne gospodično lepo, more biti tudi zanje. Toda ne smeš gledati le na to, kar je lepo, ampak kar je primerno. Obleka in perilo uradnice, ki ves dan sedi za pisalnim strojem, se gotovo ne pokvari tako hitro. Ce pa mora« delati na njivi, ti bo takšno perilo prav maio časa trajalo. Isto velja za delavko. Pri delu na polju, v tovarnah in delavnicah je mnogo bolj priporočljivo, že imaš belo perilo iz plalna ali iz koleuiue, ki je trpežno in se lahko pere. Tudi raznih čipkastih naramnic in vložkov varčno dekle ne bo uporabljalo za perilo, ki ga rabi za delavnik. K nedeljski obleki si pa gotovo lahko privoščiš svileno kombinežo, če ti je vseč in imaš sredstva za to. Isto kot o perilu velja o svilenih nogavicah. Kar se čevljev tiče, je pa gotovo zelo nespametno, če si podeželska dekleta kupujejo moderne čeveljčke z visokimi petami. Naravnost smešno je gledati, kako se kakšno dekle z visokimi petami opoteka po klancu, ki je prav na debelo pokrit z gramozom. Saj je v nevarnosti, da si prej ali slej izvine nogol In kako neokusni so čevlji s po-žvedranimi petami! Ženske iz mesla se opremijo, ko gredo na deželo z »gojzerji«, ker dobro vedo, da bi z lahkim« modernimi čeveljčki ne prišle daleč in da bi jih morale, ko se vrnejo z izleta, zavreči, ker bi bili gotovo popolnoma pokvarjeni. Jesenska obleka Nel^aj nasvetov Lise oljnate barve iz lesa odpraviš, če jib drgheš z deževnico, v kateri je raztopljenega nekaj luga in košček ugašenega apna. Sknivljeno iglo šivalnega stioja poravnaš, če jo primes s kleščami in jo držiš toliko časa v ognju, da zažari. Nato jo poravnaj s kladivom, vtakni še enkrat v ogenj in iarečo v mrzlo vodo. Kako jabolka dobro ohraniš. Jabolka oberi kolikor mogoče pozno jeseni, pokladaj jih v kadi in zasiplji s suhim peskom, da se ne dotika drugo drugega. Tako jih ohraniä zelo dolgo. Jajce, ki še ni pokvarjeno, a ima nekaj duha, izgubi duh, če ga razlepeš na krožniku in ga pustiš nekaj časa na prepihu. NOVELA Prišli so sorodniki, prišel je duhovnik. Deklica se je dvignila. Njun razgovor je bil prekinjen za vedno. Ko Je naslodnjfga dne Danica vstopila v materino spalnico, je opazila, da je mečkala med prsti r ju 1)0, z značilno kretnjo težko bolnih ljudi, in je govorila, da hoče vstati in je namršila obrvi, kakor da bi ne videla več dobro. Oče, ki ji je pravkar dajal injekcijo, je dejal s svojim strašnim mirom: »Živela bo še do treh popoldne.« V zmedenosti je mati dvakrat klicala Branko, ki je vse dni bila skoraj vedno odsotna. Bila je pri neki malerini prijateljici. Tisto jutro pa je bila še v postelji. Danica jo je šla klicat. »Pridi pozdravit mamico.« »Kako se počuti?« je vprašala Branka in stekla v bolničino sobo, zavita v volnen plašč. Mati jo je poljubila na lepe, modre oči. »Moja mala!« To so bile njene zadnje besede. Točno ob treh je izdihnila. Teta je ostala ves mesec pri žalujoči družini, da je spravila hišo nekoliko v red.. Prav za prav 6e je nekoliko čudila nad mirom osirotele družine. Predvsem se je čudila Branki, ki je pustila, da so jo oblekli v črno, ne da bi vprašala, kje je mamica. »Moji otroci bi ne bili takšni!« je dejala služkinji. »Saj jokajo, če se oddaljim le za en dani« »Res je,< je odvrnila služkinja. »Saj je pokojna gospa večkrat dejala, da dekleti nista čisto nič podobni njej. Tukaj nihče ne joka!« Nihče ni jokal; toda Danica je našla vsako jutro materino sliko v salonu mokro od solz. Nihče ni jokal. Toda ko 6e je Branka vrnila v šolo in ji je učiteljica, ki je poznala svoje učenke do dna duše, stegnila roke nasproti, se je ubogi otiok privil k »svoji gospodični« in bruhnil v tako krčevit jok, da je strepetal ves razred. Nihče ni jokal; toda Danica s^. je. popolnoma spremenila. Ni trpela v navadnem pomenu besede. Čudila se je temu in bila nevoljna sama nase. Toda ne da bi se tega zavedala je bridkost delovala v njeni duši ter ji utrjala vero in voljo, V šoli so tovarišice njeno črno obleko, njeno malo-besednost. In to spoštovanje jo je bolelo, ker je čutila, di ga ne zasluži. Ko je minilo šolsko leto in je brez posebnega navdušenja sprejela maturitetno izpričevalo, se je resnično vrnila v družino. Zbudila se je iz svojih sanj in se znašla sredi življenja. Odprla je oči in pogledala okoli sebe. Kakšna sprememba v tako kratkem času! Pogledala je svojega očeta: njegovi lasje so osiveli, hrbet se mu je skrivil, njegov korak je postal počasen in truden. Njen oče' je postal starec. Pogledala je sestrico: njene velike modre oči so postale nemirne in zamišljene, njena usta so dobila skrivnostno potezo: oči in usta žene. Tako starec kakor dekle sta potrebovala, da bi jima ljubeče žensko srce posvečalo vso pozornost. Danica je slutila to potrebo in to nevarnost, zato je odločno sklenila: »Ta naloga pripada meni!« In da bi se ubranila nevarnosti, da bi se vrnila v kraljestvo sanj, je spravila svoje knjige v zaboj in jih skrila, kakor se skrije slika moža, na katerega bi bilo grešno misliti. Zavedala pa se je, da s tem ni storila ničesar več kot to, da je izpolnila materino željo. Saj ji je ljubeča mati, ki ji ni nikoli ničesar ukazovala in ničesar prepovedala, v treh besedah začrtala njeno dolžnost. • Preden je družina, kakor navadno, odšla na počitnice, sla zdravnik in Danica odprla materino skrinjo, katere se ni nihče dotaknil, odkar je gospa zbolela. Z vonjem po vijolicah, ki je puhtel iz njene ja perila in iz raznih drobnarij, se j9 v vsej svoji ljubeznivosti in milini dvignila podoba pokojnice. Oče in hči pa sta si bila po svojih čustvih tako podobna, da nobeden izmed njiju ni jokal, toda nista si upala pogledati si v «Si, da bi bridkost, ki je razjedala srce, ne bruhnila na dan. »Nobenega spisa spominov ni pustila. Njeno življenje je bilo kakor vonj vijolice. To je vsa njena zapuščina: knjižica, v katero je zapisovala vsakdanje izdatke, seznam perila, Hoja za Kristusom, evangelij, ročno delo, katerega je morala prekiniti, nekaj čipk, nekaj perila. Ničesar drugega ni pustila.« »Svojo vero, očka I« Zdravnik ni odgovoril ničesar. (KONEC.) ■WWk IVI/IN U/UMRD U/1HI/1ZOR PPPPP Valvazor je bil eden izmed tistih velikih ljudi, ki po svoji krvi niso domačega rodu. Toda ker so živeli dolgo časa med našim ljudstvom in spoznali vso lepoto njegove duše, so kmalu prevzeli slovensko miselnost, slovenske običaje in se sploh začeli prištevati k slovenski narodni skupnosti. Postali so na ta način pravi Slovenci. Število teh mož ni sicer veliko, so pa zato njihova imena tem bolj svetla in slavna. Valvazorjevi so bili po rodu iz Italije. V Slovenijo se je prvi tega imena preselil iz italijanskega mesta Bergama v Lombardiji Janez Krst-nik Valvasor. Svoje premoženje je zapustil sorodniku Hieronimu Valvasorju. Sin Hieronim, Jernej, je vzeli v drugem zakonu Ano Marijo Ravbar-jevo za ženo. Ta mu je rodila I. 1641. v Ljubljani na Starem trgu št. 4 našega Ivana Vajkarda. Na tej hiši danes lahko vidimo spominsko ploščo, na kateri je vtisnjeno ime Valvasorja in njegove letnice. Mladi Ivan Vajkard Valvazor se je šolal najprej pri ljubljanskih jezuitih, katerim je vse svoje življenje ohranil hvaležen spomin. Na tej šoli je poučeval tudi znameniti slovenski zgodovinar Schönleben. Po navadi plemiških dijakov tedanjih časov se je po končanih šolah napotil v tujino in sicer na Nemško. Prva pot ga je vodila 1. 1659 čez Koroško in Solnograško na Bavarsko, kjer je obiskal Monakovo, Ingolstadt, Nürnberg in Augsburg. Boji s Turki v vojaški krajini so ga pozvali zopet domov. Kot vojak je služil najprej v Senju, kjer se je seznanil s hrvatskim plemičem Pavlom Vitezovičem, ki mu je bil pozneje pri njegovih delih marljiv sotrudnik. Pod poveljstvom grota Nikolaja Zrinjskega se je udeležil nekaterih vojnih podjetij proli .Turkom. L. 1666. se je odpravil znova na pot, ki ga je imela sedaj privesti tja do libijske puščave. Najprej je obiskal avstrijsko prestolnico, kjer se je mudil dalj časa. Z Dunaja je šel na Nemško v Brunšvik, potem pa čez Bavarsko in Benetke v Afriko. Tu je obiskal puščavo, si ogledal mesta, ljudi in njih življenje ter se mudil tam približno pol leta. Naslednje leto (1670) se je vrnil v Lyon na Francosko, kjer se je pečal skoraj dve leti z zgodovinskimi vedami, starino-slovjem in prirodoslovjem. Po šestih letih potovanja v tujini se je vrnil Valvazor v domačo deželo, bogat na pridobljenih vtisih in izkušnjah. Bil je takrat 31 let star. Ker je njegov rojstni grad Medija preel v last starejšega brata Karla, si je Ivan Vajkard kupil blizu Litije grad Wagens-perg s sosednjima gradičema Črni potok (Schwarzenbach) in Lichstenberg. Hkrati se je tudi oženil z Ano Rozino Orafenweger in si tako ustanovil svoje ognjišče. Zdaj se je tudi pričelo njegovo plo-dovito pisateljsko delovanje v proslavo ožje kranjske domovine. Na svojih potovanjih se je Vaivazor prepričal, da je Kranjska po svetu skoraj popolnoma neznana in da je o njej razširjeno krivo mnenje, »kakor da bi ta, vse hvale vredna vojvodina, bila le majhen neznaten kot evropske zemlje brez lepih mest in krasnih gradov in se nikakor ne more vzporejati z drugimi deželami.« To krivo mnenje ga je potrdilo v sklepu, da hoče svojo drago domovino z vsemi njegovimi znamenitostmi v besedi in sliki predstaviti najširšemu občinstvu in spisati o njej knjigo, ki bi nadkriljevala vsa slična tedanja dela. Kako pa pa jepriäel Valvazor na tako velikansko misel, ki je stala ogromno truda in stroškov? Gotovo je že Schönleben, oče slovenskega domovinoznanstva, ki je bil Valvazorju v mladosti učitelj, v zgodnjih letih nanj vplival, da se je njegovo stremljenje razvilo v tej smeri. Potovanja po tujini so mu šele odprla oči za domače vrednote, ker glavna pridobitev v tujini je vedno ta, da začnemo domače stvari pravičneje in bolje presojati. Takrat, ko je Valvazor doraščal v moža >n ga je pot tolik rat dovedla v Nemčijo, je po Z1 mTH1, Evrop.i 8l0vel0 del°- ki sta ga izda-5JiMe.na,Vn .Staierski Pisa,e'i Martin Zeil-L":™ dIel0J?,bll0: tipografija (krajtpis) srednje Evrope. L. 1677., eno leto pred ustanovitvijo Val-vazorjeve de avnice na Wagenspergu, je izšla v Menanovi zbirki tudi »Topographia provinciarum i Austriacarum< (krajepis Avstrijskih dežel), kjer je pa iz vsake dežele komaj nekaj krajev opisanih in naslikanih. Valvazor sam priznava, da je to delo odločilno nanj vplivalo in ga izpodbudilt* da pokaže svetu popolno sliko kranjske dežele. Pripravljal se je na to svoje delo s potovanji po domovini, kjer je hotel sam videti in preiskati, kar naj bi pozneje opisal. V spremstvu svojega sluge in psa je na konju neštetokrat prejezdil vso deželo, pa ne le Kranjsko, tudi sosedno stajersko, Koroško, Hrvatsko in Primorje. In kar je našel v mestih, trgih, vaseh, gradovih, samostanih in cerkvah znamenitega in zanimivega, vse to si je skrbno zabeležil in prerisal. Nič manj ni opazoval šege, navade, nošo in življenje kranjskega prebivalstva, kar je vse opisal v svoji knjigi z redkim razumom. Sad teh potovanj so bile najprej bogate zbirke rudnin, matematičnih inštrumentov, novcev in knjig na gradu Wagenspergu, ki so bile že same za svoj čas redka zanimivost. Tu je nastal tudi prvi kranjski umetniški zavod. Ko se je namreč Valvazor odločil za tako obsežno delo, kot je krajepis dežele kranjske in sicer v slikah izdelan, ni bilo v domači deželi tehničnega zavoda, ki je bil za tako delo nujno potreben. Zato se je odločil, da na gradu Wagenspergu sam ustanovi bakroreznico in tiskarno za bakroreze. Okoli sebe pa je zbral cel krog risarjev in bakrorezcev, ki so pod njegovim vodstvom izdelovali slike. Njih imena izvemo največ iz del samih, kjer so se podpisovali s celimi imeni in monogrami. Slej ko prej je veljalo vse njegovo delo in trud veliki knjigi o vojvodini Kranjski, ki mu je imela zlasti v domači deželi pridobiti nesmrtno slavo. L. 1689 je ta knjiga izšla pri tiskarju Mo-ricu Endtnerju v Nürnbergu v štirih delih z naslovom »Ehre des Herzogtums Krain« (Slava voj-vodine kranjske). Celo delo je razdeljeno v 15 glavnih oddelkov ali knjig, vsaka »knjigac v poglavja. Pod naslovi je vedno v kratkih stavkih označena vsebina poedinih poglavij. Vse knjige skupaj štejejo 3320 strani s 533 slikami. Da8iravno je Valvazoi pisal nemško, ima njegovo delo velik pomen zt Slovence. Vse, kar koli je mogel pisatelj svoje dni poizvedetl in preiskati v rodu, zgodovini, jeziku in veri, o šegah in običajih slovenskega naroda, je sprejel v svojo knjigo. Pri sestavljanju krajepisa ni pozabil nemškim imenom krajev, gora, rek, rastlin in živali dostaviti njih slovenskih imen. Slednjič nam je s svojim delom ohranil spomin na premnoge za rod in dom zaslužne može in jim za vsa poznejša stoletja priboril zasluženo čast. K temu nežnemu pojmovanju slovenske ljudske duše je privedlo pisatelja zlasti zaupno občevanje s kmečkim ljudstvom, v čigar oredini je bival večji del svojega življenja in čigar navade je pridno proučeval. Knjiga »Ehre des Herzogtums Krainc bo za vse čase slovenskemu zemljepiscu, kulturnemu zgodovinarju in narodopiscu najimenitnejši vir. Stoletja ki so že prešla, odkar je to delo zagledalo beli dan, so le povečala njegovo vrednost. Valvazorjeva knjiga je romala po vsem svetu, v vse dežele, povsod oznanjevala njegovo slavo in slavo njegove domovine. Izdaja velikega dela, ki je donesla Valvazorju ve™ m * ^JÌnÌ 'o'*« hvale, pa je bila zaradi velikih stroškov zanj zelo usodna. Povzročila je ? P.°P°!fn P,oIom njegovega gospodarstva. 2e l. 1690. je bil Valvazor prisiljen prodati svojo lepo knjižnico zagrebškemu škofu Mikuliču Dve leti pozneje je prešel v tuje roke grad Wagensnerc z vsem, posestvi ki so bila z njim združenj Valvazor je moral prodati tudi svojo hišo v Ljubljani Poiskal si je teda skromno zavetišče v Krškem kjer ,e z ostanki svojega premoženja kupil pre-' prosto meščansko hišo z vrtom. Tu je preživel Säw • •■» Pot shed sfoltita Razdelitev se i« izvršila tudi pod vidikom dobrodelnosti, ki bila odlično organizirana. Proti sredi I rei jej, stoletja je Cerkev v Rimu oskrbovala liuo revežev. V »Mučeništvu sv. Lavrencija«, ki je hü diakon papeža Sista II., se pripoveduje, da je Lavrencij pokazal preganjalcu vdove, sirote bolnike, slepe, kruljave in berače, ki jjh jj oskrbovala Cerkev, ter rekel: »Glejte, to je naie bogastvo!« V teh besedah je najbolj izražen duh prve Cerkve. Tako si je Cerkev polagoma utirala pot t rimski poganski državi ter naraščala, kakor narašča prekvašeno testo. Seme, ki je |>ii0 vrženo, je vzklilo in pognalo prve kali. Torba med starini poganstvom in m|a. dim krščanstvom. Sena pod zemljo »Seme, ki ne pade v zemljo in ne umrje, oita. ne samo.« S temi besedami je Kristus mislil predvsem na sebe. Toda to sc je uresničilo tudi na njegovi Cerkvi, v vseh, časih, zlasti pa v času slavnega začetka. Krščanstvo je zmagovalo z žrtvami in s krvjo svojih mučenikov. Izmed vseh cerkvenih občin je bila rimska občina prva tudi zaradi svojega mučeništva. Koliko je bilo število rimskih mučencev? Nekateri naštevajo zelo visoke številke, drugi pa številke spet zelo znižujejo. Oboje je' zmotno. Najbolj pravilno mnenje bo tisto, ki ne pretirava s številom, priznava pa, da je bilo mučencev vendarle veliko. Klemen Rimski in Tacit nam pripovedujeta o veliki muožici kristjanov, ki jih je dat mučiti Neron. Dijon Kasij prav tako omenja veliko itevüo kristjanov, ki jih je dal mučiti cesar Domicljan. Poj Septimijera Severom v začetku tretjega stoletja, piš« krščanski pisatelj Minucij Feliks: »Vsak dan vidimo z lastnimi očmi, kako teko potoki krvi krščanskih mučencev, ki jih žive sežigajo, križajo ali pa obglavljajo.« Zlasti veliko kristjanov je padlo v velikem preganjanju pod cesarjem Dioklecijanom. Njegova doba se imenuje naravnost »doba mučencev«. Preganjanje je odprla vrsta mučencev v 1. 64. Tedaj je cesar Neron vrgel odgovornost za požij Rima na kristjane, čeprav ga je v svoji okrutnosti sam povzročil. Dal jih je mučiti na posebno iznajdljiv način. Krvniki io jih prevlekli s «molo in z drugimi gorljivimi snovmi, jih zvezali na kole po vatikanskih vrtovih ter jih nato ponoči žive zažgali, da so kot žive plamemce razsvetljevali okolico. Spet druge je dal obleči v živalske kože ter nahujskal nanj» podivjane pse, ki so jih rai-trgali. Od leta 64. pa do zmage krščanstva pod Konstantinom Velikim 1. 312, to je skoraj dve stoletji in pol, j« bilo krščanstvo preganjano in zatirano, Preganjanje, včasih kruto, včasih manj kruto, je bilo tako rekoč nepretrgano. Včasih so bila le posamezna mučeništva, ki so se dogajala tudi ▼ dobi miru. Spet drugič pa bruhne preganjanje z vio silo na dan. V smrt gredo cele množice kristjanov. »Samo Bog ve za njih imena,« poročajo stari rokopisi. Imena mnogih mučencev so se vendarle ohranila ter so v veliki časti v Cerkvi. Tako so izmed najbolj slavnih imen znana sledeča: apostol Pavel, kt je bil obglavljen, konzul Flavij Klemeni, ki ä» )e dal usmrtiti njegov nečak cesar Domicijan, antiohijski škof Ignacij, ki ga je dal cesar Trajan privesti v Rim ter ga vreči v amfitealer, kjer so ža raztrgale divje zveri, filozofa Justin in Antonia pod Cesarjem Antoninom, mladenka Cecilija v >rvt četrtini tretjega stoletja, krščanski pisateil riipoht, ki je umrl na prisilnem delu v španskih rudnikih L 236, dijakon Lovrenc, ki so ga živega sežgali I. 258 pod cesarjem Valerijanom, častnik Sebastijan, ki so ga prestrelili s puščicami, ter dvanajstletna deklica Neža, ki so jo obglavili pod cesarjem Dioklecijanom. Tem mučencem je treba dodati še papeže. imajo zelo častno mesto v vrsti rimskih mučen«** »DOMOLJUB«, dne 20. avgusta 1941-XIX. STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET ei, katero Bern utrgal za Verico,« je nadaljeval« »V «redi go bile črne pike.« »Zelo verjetno so bila to iabja jajčeca,« ja dejala gospa Rayeva. »Čez nekaj časa se bodo te črne pike spremenile v male ribice, ki se bodo prerile skozi sluzasto tvarino in bodo plavalo po vodu Polagoma jim bodo zrastte noge, njihov rep bo izginil in postale bodo prave žabe.« Otroci so gospo poslušali s silnim zanima« njem. Po zajtrku je Stanko stekel v kuhinjo ia prosil kuharico, naj mu da stekleno posodo za vkuhavanje sadja. Pritrdil jo je na ""dolgo palico, Preden se je lotil dela, se je vestno vprašal, če je to dovoljeno in kaj bi k temu rekla mali. Uve-ril se je, da ne dela ničesar slabega. Zajel ja torej velik kup žabjih jajčec in jih nekaj spravil v posodo. Napolnil je posodo z vodo in s travo, ki je rastla v vodi in vse skupaj odnesel v hišo pokazat materi. »Hočem jih ohraniti, dokler se ne spremeni« jo v ribice,« je dejal, »imel bom lep akvarij.« Odnesel je posodo v igralnico. Brigita, ki nI slutila, da bi se v teh črnih pičicah skrivala kakšna nevarnost, ni temu ugovarjala. Ker pa se ve? dni ni v posodi ničesar spremenilo, se je Stan« potegnil iz žepa svojo pipico. Gospa Ravcva pa je poklicala otroke v knjižnico. Želela je govoriti z njimi o dogodku ob jarku. Še nikoli ni tako resno in strogo govorila s Stankom. Deček ki še nikoli ni jokal, kadar ga je mati posvarila, ie bil sedaj ves rdeč in debela solza mu je zdrknila po licu. »Ti nisi svojega dejanja prav nič premislil,« je končala. »Storil si le to, kar ti je trenutno šinilo v glavo. Slutil si, da je bilo prav tako napačno, da si se po lestvi splazil preko jarka, kakor če bi bil šel v čoln. Storil si še nekaj hujšega, kakor to, kar sem ti prepovedala. Kuznovala te bom, da si boš svoj prestopek dobro zapomnil. Stric Ivan je obljubil, da vam bo na vrtu pripovedoval lepo povest. Verica in Francek bosta odšla k njemu, ti pa moraš v posteljo. Kmalu bom prišla za teboj in se bova pogovorila. Sedaj pa naredi sklep, da boš v bodoče bolj previden, da boš ravnal bolj premišljeno in da se boš ravnal po mojih zapovedih tudi po duhu, ne samo po črki.« Ubogi Stanko je žalosten odšel po stopnicah, medtem ko sta Francek in Verica stekla na vrt, ki se je še ves blestel v soncu in kjer ju je čakal stric Ivan, ki je imel zanju pripravljeno čudovito lepo povest. Stanko je imel strica Ivana silno rad, ker je bil ranjen v vojni in je izvršil mnogo sijajnih dejanj. Ko je čez eno uro gospa Raveva prišla v dečkovo spalnico, je našla Stanka vsega struženega. Na očeh se sna ie poznalo, da je j jkal. Ves skesan je priznal, da se zaveda, da je bil neubogljiv. Obljubil je, da se bo pred vpkim dejanjem, o katerem bi ne bil gotov ali je dovoljeno ali ne, vprašal: »Ali bi bila mamica zadovoljna, da to storim? Ali je to tako slabo, kot to, kar mi je prepovedala? Ce si o tem ne morem priti na jasno, se bem tega dejanja rajši zdržal.« , . , , Nato je pomirien zaspal z iskreno želio, da. bi svoj sklep ttidi resnično držal. Četrto poglavje. Piknik. Naslednjega dne je Stanko pri zajtrku vprašal mater: »Kaj je neki ona stvar, ki je podobna pogači iz tapioke, katero sem včeraj videl v jarku?« . ^CJH^ »To ni prav, to A ^^j^ni pravi« je vzklik- Ak ^^nila med solzami. »Saj je to storil lc, fflBft ^^rfhla ie rešil Stanka. Ud Stanko pa je padel v vodo, ker je liotcl Wfip utrgati moj stoti cvet. mM Zakaj nam ne pusti- MF te, da bi stvar po- ^f insilili? To res ni prav!« Jokajoč je stekla za dečkoma, i Kako pokvarjen in neolikan le ta otrok,« ie rekla teta Henrika. Dečka sta vedoma prekršila prepoved. Sai sem ti že večkrat ponavljala, da je tvefi način vzgajanja zgrešen. Brez dvoma, če bi bil njihov ubogi ®če še živ, bi stvar bila čisto drugačna. Stric Ivan ni mogel več molčati. »Oprostite, gospa,« je dejal. »Mnogo sem Imel že opraviti z otroki; toda tako dobro vzgo-lenih, kakor sta Stanko in Verica, še nisem videl. In njun mali gost je zelo ljubek deček in za oba zelo primeren tovariš. Prepričan sem, da /o ie nezmožen, da bi zavajal Stanka na slaba pota. Zdi se mi. da je zadeva s čolnom nekoliko zagonetna. Oprostite mi, da se za nekoliko časa oddaljim.«. Rad bi poizvedel, kako je s to •tvarjo.« Gospa Raveva ga je hvaležno pogledala. J On pa ji je pomežikni! tako, da stric in teta tega nista videla. Stric Ivan je našel dečka v kopalnici. Francek je pomagal Stanku, da se je iznebil blata, kajti Brigite ni bilo doma. Odšel je iskat Verico. Našel jo ie v otroški sobi. Posadil jo je na svoja kolena, ji posušil «olze in ji prigovarjal, naj mu pove vse, kar se je zgodilo. Nato se je vrnil na vrt in povedal ostalim, kako je Francek s svojo prisotnostjo duha rc-iil Stanka gotove smrti in kako ie Stanko padel v vodo, ker je hotel ustreči svoji sestrici in 11 utrgati cvetlico. Nato je odšel v jedilnico, pripravil na podstavku štiri skodelice čaja in še mnogo drugih dobrot irt odšel v igralnico. Malica mu ie v družbi otrok zelo dobro teknila. Po malici so otroci vzeli svoje albume in odšli v njegovem spremstvu k stricu in teti, da jih jima pokažeta. Verica ie izjavila, da ji je žal, da se je razjezila. Stanko pa ie deial teti, da mu je neizmerno žal, da je pokvaril prelepo obleko, ki mu io je ona podarila. Stric Ambrož pa je rekel Franeku, da mu je silno žal, da ga Ue po krivem obsodil. Vzel ie srebrn novec iz žepa in mu ga podaril, kot nagrado, ker ie rešil Stanka. Tudi Stanko in Verica sta dobila nekaj drobiža, čeprav je teta Henrika z nezadovoljstvom to gledala. Toda ko sta stric Ambrož in leta Henrika odSln, se ie stric Ivan podal na vrt in se vsedel na svoj priljubljeni prostor, poleg žive mete 111 Mat il oglasnik V Domoljubu s« zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača bati ki li*« slatto L ftJO u besed«; t ženitvenih oglasih ia dopisih beseda L. 1"—; t vseh dragik «gla-iik Krna« beseda U ÜÄ V sera oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L. T—, ta ženitvene oglase L il)'-. Redni Doatoijubovi naročniki plačajo polovico manj _ pri oglasih gospodarskega mačaia- Sute fkt repno in motovllčevo ••na« ln kumno kupu-]• Sevef A Komp.. Ljubljana. Nil lir nffiät! I^Vm kobilo, temno tukso. majhna (lava a zvezdico, trt no«« b«ie. star* S let. mera 1M-1J0 ca tis lil*. Oddana v Kleče, raz-paičena pri Skocijanu. Peterael Franc. Spod. Zadoocova IT. pojta D. Ä Polje. ČUtilnfti za žiti pajkelje — prvo vratnega izdelka. ima *o-p*t na xalo«t tvrdka Fr. S tu pica, ielea-nlna v Ljubljani. Go~ sposvetska c. 1 lir nagrad« 409 tir dan C-Stema, ki ad »porodi. kje je moj konj. kostanjeve barve, višina 111 cm. drobnega fl-veta. na čelu in ssiri-kn mala tisa. rep na vrhu brej iime. drli ga na stran. Odpeljan pred t tedni čez Krko proti Blokam. Skubie Anton. Osel« p. Vu-Uava. dobi Usti, ki ml pove za konja prama brez posebnih znakov. Visina Idi cm. objem 17S cm. Zig na kopitu it. 4154. Naslov v upravi • Domoljuba« lt. 105*4 Suh« gebe Jurčke in lisičke, kupi vsako količino tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyräeva cesta St. ti (Javna skladi-it»). KosipIcL tramsiisijs z jermenlcami in le-tUČL premer 4 z (00 cm. malo rabljeno — prodam. Jože Selan. Tlake, p. Smarje-Sap. Dolenjsko. Creda iška p*šta. Nibla: Pošljite še kaj podobama. _ Ho;če: Popisa, ki ga omenjate, nismo prejeli. ■•Itava mm Bestia Z aašo ometi» esenco \lo«tin k lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izboruo, obstojno ia zdravo domačo pijačo. Cena 1 JtekLia 150 litrov L. IfSO, po pošti L. 15-—, 2 steklenici po pošti L. S3"— 3 steklenice po pošti L. 42—. *ap*a Im«. IJiMum. 2Mnsti «LI JU deželi pa zahte.aite Mostin pri Vašem trgovca ah zadrugi, ker si prihranite poštnino. _-v. -----7- V»iio «fcrb posvečajo vorailtia p«ov v Nemih,i Ta haa vsak p«i-P^™."®'. "Aäelek psov, ki « udeleiaiejo vseh vociai* va^ Nemčija ima «la, okro* 54000 n vojno ovaifcuKk psov. V Jem imajo «lo bolnico, aame-a?eao tzJklmiao voiaiki® psoa». Takih rroia smejanja«. KaattUa ai visoka, njeno evvtje & rume-u ajega se rar»u«?j» t—3 setr.-ti.ika znui. Ta zraa Arabci suše, imeljejo v drotiea prah ter ta Pf»ll poeem nosljajo kakor tobak. Kdor ponoslja fraka, se ma začne goditi tako. ka-** tartan«. kt je viiiaaval pUa za smejanje. Xaj- « I*""^*"**' P"3«0» plesati ia noreti kakor bt bil ptjaa. Cea daij «asa p«, „et" 2" prra^aU ia «S «S iguts smrčati. Dopisi Vel LaMe-Sv. Id Velika množica ljudi je poromaia od blizu in daleč na sv. Roka dan m sledečo nedeljo k sv. Roku. Cerkvici sv. Roka je na lepem in razglednem hribčku nad Vel. Laščami ia je prav priljubljen romarski in izletni kraj. Vsako leto prav lepo okrasijo cerkev z venti, zelenjem in cvetjem. Vsem sodelavcem za njih trud najlepša hvala! Prečaa. Ono sredo popoldne je pričelo grmeti in treskati Strela je udarila v zvonik v Zalogu. Streha se je takoj vnela in popolnoma zgorela. Obok nad zvonovi je obvaroval, da ni ogenj prišel do zvonov. Hitra pomoč vaščanov in prečenskega gasilnega društva je preprečila, da ni äe cerkev pogorela. Zaloška soseska je majhna in revna; zalo sama ne bo mogla popraviti škode. Priporočamo se za pomoč. — Tatvina konj se je grozovito zanesla med ljudi. Ne samo krompir, ližol, kumare in solato, ampak celo konje in vole kradejo. G. župniku je tat ukradel kobilo rdeče barve, ki ima liso na čelu in čez smrček, ima belo kopito leve noge in tri cm široko brazgotino na prsih. — Lenarčiču iz Suhorja je tat odpeljal konja v noči od praznika na soboto; ta je že starejši >fuksc z belo grivo. Bataraj pri Craanlja. Blizu mesta se je neznani kolesar zaletel z veliko silo v 63 letnega posestnika Janeza Butala. Butala je padel na tla in si pri tem zlomil roko. Lakeaci pri Mokraaoga- Da bi se ubranil požrešnih ptičev, ki pustošijo žitna polja, je 34 letni posestnik Franc Merzedovnik poskusil i raketami pregnati ptičjo nadlogo. Zaradi nepravilnega ravnanja mu je raketni naboj močno ožgal roko. Torniseli Zdravstvena kolona i dvema avtomobiloma je bila pri nas v soboto 9. avgusta. Zdravniki, sami specialisti za rentgen, oči, ušesa, notranje bolezni in za zobe, so neutrudno ves dan delali in preiskali vse šolske orroke, pa tudi veliko odraslih, dajali nasvete in recepte ali pa kar takoj pomagali z raznimi zdravili. Vseh preiskanih je bilo 914. Občina se zahvaljuje, da so s svojim vestnim in nesebičnim delom toliko pomagali k zdravju tukajšnjega ljudstva. Grahova. L»pa nedelja 10. avgusta je izvabila veliko njenih ljubiteljev, ki so se podali na vse strani iskat razvedrila in pozabe vsakodnevnih skrbi. Tudi 1114 m visoka Slivnica je imela veliko izletnikov, saj je raz njo lep razgled po vsej ■Notranjski prav do Ljubljane. Tokrat pa je Slivnica zahtevala smrtno žrtev. O tem žalostnem dogodku smo zvedeli naslednje: Med drugimi, ki so bili na Slivnici, sta bila tudi prijatelja 30 letni Rožanc France po domače Lenckov in Kraševec Anton, oba z Martinjaka pri Cerknici Proti večeru, tako okrog šestih, sta se vračala s kolesom po cesti, ki jo je lan-ko leto zgradilo bivše jugoslovansko vojaštvo. Privozila sta po hudem klancu na kraju Lanišče blizu cerkvice sv. Miklavža. Sa ovinku pa je Kraševec Anton izgubil oblast rad kolesom. Oba sta se z vso silo zaletela v smreko na ovinku. Udaree je imel hude posledice Rožanc France, ki je sedel spredaj na kolesu, je z glavo in s sencem udaril v smreko, Krašev-'a pa je vrgfc preko njega po nekem pokošenem lazu in je nekaj metrov od kraja nesreče oblefal nezavesten. Kmalu pa se je zdramil iz nezavesti in je stopil k svojemu prijatelju, toda temu je bila vsaka pomoč zaman. Ubil se je na mestu Kra-*?vec je pri pa.loj dobil lažje poškodbe po rokah in po obrazu, kolo pa se je razbilo. O nesreči ie Krasevee takoj obvestil Kr. Karabinerje in oroi- Varajte zelje prei kapisev» brinom 2t 'ini. ^ pojavljajo metulji kapuso- rT^ :™ L,Ve''ie* 5tevilu- Ta dru£ letošnji rod metuljev odlaga svoja jajfka na spodnjo stran h*tja kapusnie kjer jih najdemo v obliki rumenih kupčkov 1 j ja^ se bodo v 14 dneh izlegle go! kanale1 Ti* üf0d*" "»ia indrugih ^ ° reber- Da to preprečimo. £>-J škodljivca. Cešče pregledamo listje kapusnic ter jajčka ali že iz. «gle majhne gosenice zmeèkajmo Ce bi ^ vkliLb temu pojavile gosenice v veCiem števZ ^ ijih. b^t^ * Todeo® raztopino tohafc,«» Ä Zntumfa Podpitami Trne« Anion, Pet. kovet 17, s» nuflepi« zakv»ljulem upravi „Domoljuba" m prejetih C. M0— poiane podpore, ko mt je poS». reta tlanovaujtk* kiia in hlev. „Domoljubu p» vtaki družni toplo priporoiam. TBE V ES ASTON Petkorec 17 nike v Grahovem, ki ao z vozom odšli po neiref. nega Franceta in ga prepeljali v grahov,ko mrtva, šnico. Za nesrečo se je hitro rarvedelo po rerkni. ški in loški dolini in je vest povsod vzbudila mnogo sočustvovanja s sorodniki obeh ponesrečencev, Kočevje. V polnem teku je nabiranje malin po kočevskih gozdovih, posebno na Fridrihštaj-nu. Kupcev za večj» množine malin smo doslej pogrešali. Cena v mesta je okrog 2 in pol lire ta kilogram. Potov vrh pri Brasairak. V drvarnici sla se igrala 2 letna hžerka nekega našega posestaikt in njen 3 letni bratec. Po neprevidnosti je deček vsekal Ljudmilo s sekiro v roko. Neyarno poškodovano deklico so odpeljali v bolnišnico. Preiskašea redilai prašek ..Redin"» prairie Pri maiih prašičkih poepešuje , Redin prašek hitro rast, krepi kosti in iih varuje raznih bo- - lezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo ln dobro prebavljajo. Zadostujete I zavitek za I prašiča ter stane 1 zav. L. po poŠti L. 7 -, 3 zav. po poŠti L. 15--, 4 zav. po pošti L. 19--. Mnoeo zahvalnih pisem. Pazite privi Red i o m doòi samo z gornjo fliko. PnUjš iwftrtt« lit, i fr»«- ». žMotiH 11 Ka deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgov« ali zadrugi, ker si prihranite poštnina Višek raitreseaasti. Nekdanji tajnik Ins»-skega državnika Painlevea pripoveduje o njegovi izredni raztresenosti. Nekoč je moral kot vojni minister odkriti spomenik na deieli. Po 100 k« vožnji z železnico je prišel ob svitu na kolodvor Postajenačelnik je razburjeno pojasnil, da je prišel minister z napačnim vlakom. Pričakovali » ga 3 ure pozneje. Hotel je zbuditi župana. Paia-leve je odgovoril, da ni to potrebno. Rajši bo počakal v čakalnici in prišel ven k pravemu vlaka. Poglobil se je v uradne spise, ki jih je imel i seboj. Kno uro pozneje je zaklical vratar: »Pariški vlak! Vstopite takoj!« Minister je pozabil, kje j«, pohitel na vlak in se odoeljal nazaj v Pjrii. Pozabil je na kolodvoru tajnika, ki je med tem n-dremal v čakalnici in ni imel napovedanega govora. t« ■SSM, •»ris»« »Domoljaka «*- Citprij Petja JABLIN • Jabolčnik za izdelavo umetne domače pijače Vas stane t* 50 litrov zavitek L. 11 40i po pošti L. 16 -, ? vitka po pošti L. 30-—, 3 zavitki po pošti L. 43-Pradaj« Droganja Rmsi t - LredaJk; J