e e i, i i t č e v , ' i I>opisi. * Poliorja. Glas prostega kmeta zastran konkordata. ,,Proč s konkordatom, proč z duhovščino, proč s vsemi erkvenimi obredi!" — Tako trobijo zdaj brezbožni časniki in jib. privrženci, iu rogovilijo, da naj tudi priprosto ljudstvo pomaga, da se zuebi oblasti, ki ovira narodno svobodo iu razdira divje zakone. Pa veste, moji dragi kraetje, kara pes taco moli? — Hudobija in brezverstvo je dospelo na tako visoko stopnjo, da še v Avstriji nikdar tako; in ti, ki mislijo, da je to izobraženost, si prizadevajo na vso moč, da se znebijo duhovščine in je oblasti; zato vpijejo na vse grlo: proe s konkordatoin, proč z duhovuiki, proč s crkvijo in jeuimi pravicami; prosto, to je po svoji želji, čemo živeti. Zavolj toga tudi z vso silo čejo ločitvo šole od crkve, ker vidijo, da dokler se mladež pod nazorstvom cikve odgojeva, svojega budobnega namena popolno dosegli ue bodo; in le zato čejo posilama odtrgati še nedulžno mladino iz rok skrbue raatere, sv. crkve, in jo izročiti judom, protestantoni in katolškim odpadnikom v izrejo, da se žc v nilado sree vcepi gnjus in mrzenje do svetih resnic, crkve in sv. vcre, in se vkorenini ošabnost, neumnost in nesramnost. Tak pošten jenamen naših olikancev, ki jiin druga ni v mislih, kakor mesena poželjivost in zanieevaoje vsega, kar je sveto. Ljudi slepijo s tem, da hoeejo učitelje osloboditi jih težkega jarma; ali to je kačja sleparija, s klero bočejo učiteljc na svojo stran dobiti, ki se pa bodo grozno opckli, ako lažnjivim prerokom verujejo. Ali misfite, dragi inoji, da bo učitelj potein prost vse višje oblasti? O nikakor ne! Znebil se bo duhovske oblasti, prišel pa bo svetnim gospodom in tudi krnečki gosposki v pest^ jaz pa, čeravno sam kmet, veudar rad spoznam, da bi kakor učitelj stokrat rajši pod duhovsko, kakor pa pod krnečko ali srenjsko g;>.sposko služil. Zdaj pa še poglejmo ma!o kako letno je dr. Mtthlfeld zakonsko postavo naštimal, in g. Caineri mu tako lepo v novinah prilaga, da bode, posebno nilado ženstvo veselja poskakovalo. Reče se naaireč, zakon je navadna, svetna ree, in zato ni potrebno, da bi se mor.il v crkvi sklenoti, iu da bi le duhovni imcli prcsoditi, ali se sme ta ali oni oženiti ; zadosti je, da žnpau okliče in zaroči, pa je vse dobro! Rcs lehka ženitev, ali poslusajle, kar na dalje pravi dr. Megerlo, da namreč iz veo vzrokov se sme zakou spet razvezati. Jokrle, jokrle, to pa ue bo nič za ženke! Tako se le mačke ženijo, bodo rekle, in skoro je laka; in če se takošen zakon vpelje, bo tudi naskoro potreba Kineške postave, da se siriejo otroci zametavati, kakor mladi kužeji. Vidite, dragi kmetje, taka je zdaj oiika naših liberalcev; toraj držimo se, kolikor le morerao, in petezajmo se za vero in domovino, naj ostanejo sv. crkvl pravice; in naj ima cesar, kar je cesarjcvega, pa tudi erkev, kar jo po božji volji gre. Priprost Kettenburger *) \tl Dmiaju. Čitaje, kako vrlo napreduje ^SIovenija" v Gradcu in kako krepko se obuašajo tam slovenski dijaki proti neprijaznim iu prcvzetnim Nerncein, bi lahko kdo mislil, da letos na Dunaju sloveuskih dijakov ni, ali pa su • pravi miačneži, ker ni duha in sluha o njib. Pa temu ni taka, ainpak tudi na dunajskem vseučilišču je lepo število slovenskih dijakov vnetih za narod in domovino, in ako je zdaj že prazen navadni izgovor vlade naše, da mora razue službe ua Sloveuskem izročevati Nenicem, kcr ni za to zmožnili slovenskih moči, bo tak smešen izgovor za prihodnji čas gotovo celo nemogočen. Po veliketn dunajskeiu mestu pa in oddaljenih predmestjih snio slovenski dijaki tak raztrošeni, da še 'se vsi ne poznamo, in še se znani večkrat celi teden ne vidijo. Sicer nam je nekterim navadno shajalisče ,,Slovanska beseda'"', nekteri pa ,še vpisani niso, ali se poprek vpisati nočejo, ker jim tu pa tam kaj ne dopadti — in labko bi tedaj do konca leta drug o drugem nc znal, da je (udi Slovenec. Davno snio tedaj že spoznali živo potrebo slovenskega dijaškega društva, pa mnogotere zapreke posebno pa različue inisli o zdrnženju, z kterim bi radi sebi pa tudi narodu našemu v literarnem obziru po svojih močeh vstregli, so nas zadrževale, da slovenski dijaki nismo iraeli že poprcj svojega društva, kakor vsi drugi Slovani na tukajšnjeni vseučiliiČH. Vendar pa sino se zjedinili, ter pravila si naredivši vstanovili slovensko dijaško društvo z imenora ,,Sava", kterega namen je, da se spoznamo iu zabavljamo ined sebo, posebno pa, da se pogovarjamo o narodnih zadevab ter izdclujemo različne znanstvene spise, ktere bi s časom lahko tiskati dali, ter z njimi še revni literaturi naši vsaj nekaj pripouiogli. Bog daj, da bi dru.štvo nSava" dobro napredovalo, ia sloga rued nauii nas podpirala, nanien svoj doseči. Kakor navadno, smo se tudi letos posebno zavolj vstanovljenja društva bili že večkrat sošli ali po našem ,,imeli smo že večkrat ropot" (,,ropote" namreč imenujerao slovenski dijaki svoje shode) in posebno pri enein je bilo prav živo. Gotovo ste brali v nemškem nWanderer" ono novico, ki je krivo pravila, da so slovcnski dijaki dunajskoga vseučilišča .,soglasno" sklenoli, naznaniti dr. Totuanu v posebni adresi, da niso zadovoljni, da je glasoval za konkordat, ali kakorse je tain reklo, z tirn poslati adreso proti konkordatu. Res je, da je občna navdašenost za adreso proti konkordatu vzbudila tudi v nekterih slovenskih dijakih žcljo, v adrcsi na dr. Toinana proti konkordatu pokazati, da so ,,liberalni", tudi se je adresa z veliko večino sprejela, nikakor pane,,soglasno", ampak nekteri smo bili zelo nasproti. Gotovo, da *) Tako se je pošten in pameten kmet podpisal, ker je g. plem. Kettenburg prošnjo za ohranjenje konkordata podpisal. Radi smo ponatisnoli jegov dopis, v kterem je več zrnate resnice in modrosti, kakor v marsikteri visoki glavi, ki dan današnji svojo modrost na prodaj ponuja. Vred. dijakom viših šol nič ne škodi, ako koakordat pade in se šola od crkve loči, škodi pa (ia to je vzrok zadosti da ne želiaio tega) škodi ljudstvu našenm ia z takim ravaaujem b le vodo livali aa miia nasprotaikov naših, ter podpirali reč ki ako obvelja, nam in ljudstvu našemu gotovo druga ae pri nese, kakor zatiranje aarodaosti. In dunovščina naša veči delj vsa narodna ia skrbeča za omiko naroda, gotovo ne zasluži, da ji mi nasprotujemo. Te in še druge rzroke saio nasprotniki oaienjeae adrese navedli zagovoraikoai jeaim, ter saio rekli, da radi podpišemo adreso proti političaerau postopaaju aaših poslancev v obče, te pa nikakor ae. Nekteri so kinaln sprevideli, kako neprilično reč so podpirali; vsaj dozdaj še se adresa ai poslala ia inisliiB, da bo celo izostala. Poslaace naše pa, kterini se je že zadosti na ušesa obesilo, pa vse zastoaj, je tudi boljše, da mi pustiaio, če tud bi glede aa pribodnost, iaieli vzrok, izreči jim svojo uezadovoljaost; ljudstvo slovensko ia posebao volilcinaj poslance pvišedše iz Duaaja pozdravijo, kakor so si zaslužili. Višaaec. Iz Giorice. Tu imanio neki neaiškutarski časuik z imeuom nGorzer Wochenblatt" ia to rcvšce bi rado v svojera ' politiškeai nmenju dunajsko judovsko časaikarstvo prekosilo ninogokrat v tukajšnih zadevah iz kouiarja vola dela ia marsiktero pobere, ki je popolnoaia bosa. Tako je unidaa povedalo 13. novembra, da so v Belunu fajaioštra pri oltarju ubili in mnogo drugih duhovnov ranili. Ne liberalai ne koaservativni italjaaski časniki o tem aič ne govorijo ia vslec privataib poročil je to gola zmišljava. Škoda, da so ravao slovenski easaiki to razglasili. Prav, da vsaj vrli slov. Gospodar ni tako lahkoverca. Sicer saio v Gorici dosorej pr: niiru; le v bližajeai Vidmu so bili nedavno spet nadškofa začeli nadlegovati z upitjeai : da naj gre v Gorico ali v Ljubljaao. Nekdo, se ve, podkupljen nekoliko časa vpivš reče: ,,Za 26 soldov seai zadosti kričal" in tckel je doaiu k svoji poleati.