Med vprašanja, na katerc gleda učiteljstvo vse države enako, spada tudi zahteva avtomatičnega napredovanja učiteljstva in zakdnska zagotovitev pravnega postopka v tem pogledu. Ta zahteva vsebuje tudi ukinitev omejitve za pridobivanje V. skupine in v zakonu predvideno možnost popravkov za storjene krivice. Od mnogih vprašahj, v katerih bi se mogla doseči popolna naša soglasnost in ki bi se mogla smatrati kot osnovna, načelna vprašanja prosvetne politike, jih je iznešeno samo nekaj, na osnovi katerih bi se moglo, pt> novih smereh prosvetne politike iz učiteljstva ustvariti kader zadovoljnikov, sposobnih za delo in napredek prosvete v miru, kakor tudi za obrambo domovine in za borbo v prvih vrstah v vojni. Načela resnične demokracije v prosveti prihajajo do izraza najbolj v organizaciji same šolske uprave in šolske oblasti. Predpogoji za izvedbo demokracije v šolski upravi in organizaciji šolske oblasti so: Svoboda staršev, ki pošiljajo otroke v šolo, svoboda, ki se mora izraževati v uvedbi splošne in enake tajne svobodne volilne pravice v vseh zakonodajnih kakor tudi šolskih in prosvetnih predstavništvih; a za tem demokracija in avtonomija šolske uprave, ki se mora v prvi vrsti izraževati v odvajanju šole od faktorjev, ki ovirajo njen razvoj. Spremeniti je treba sedanji način šolske uprave in organizacije šolskih oblasti. Od individualističnega sistema reševanja šolskih in prosvetnih vprašanj, od posameznikov, je treba preiti na skupno reševanje teh vprašanj v šolskih in prosvetnih korporacijah in telesih — šolskih prosvctnih odborih. Šolski odbori morajo sestojati iz enakega števila prcdstavnikov staršev in učiteljstva, svobodno izvoljenih predstavnikov šolskih oblasti, tehniškib oseb: strokovnjakov, inženirjev, zdravnikov in predstavnikov faktorjev, ki imajo zveze s šolo in narodno prosveto. Naloga šolskih odborav in šolskih oblasti mora biti popolna samouprava šolstva. Demokracija šolske zakonodaje bo popolna tedaj, ko se zasliši mišljenje vseh faktorjev, ki prihajajo v poštev, a se tudi zanimajo za izvajanje prosvetne politike. Zato je treba v zakonu predvideti in zagotoviti upoštevanje mišljenja učiteljstva v šolskih in pe.dagoških vprašanjih potom učiteljskih, šolsko prosvetnih zbornic. Te učiteljske zbornice bi bilo treba formirati in predvideti kot eno od načelnih osnovnih vprašanj demokratizacije šolske zakonodaje in šolske oblasti. Privatno iniciativo učiteljstva, ki prihaja do izraza v učiteljskih.strokovnih organizacijah in ki stoji v neodvitsni službi pros^vetne stroke učiteljstva in naroda, je treba z zakrinom zagotoviti, ker je to potrebno zaradi priznanja neodvisnasti in popolne avtonomije stanovskih organizacij, urejcnih na principih stanovsko parlamentarne demokracije. Ukiniti je treba nedemokratične principe uradniškega zakona v pogledu stanovskih organizacij, v kolikor ti onemogočajo njihov svoboden in neodvisen razvoj. Danes je najaktualnejše prosvetno vprašanje demokratizacija šolske zakonodaje. Samo tem potom je edino mogoče reševati tudi ostale aktualne probleme na najstabilnejši, najsigurnejši in najrealnejši način. Brez demokracije ni prosvete, niti ne more zdrava demokracija obstojati brez izobraženega in v državljanskem duhu vzgojenega naroda. Narodna šola mora zagotoviti popoln razvoj narodne individualnosti potom narodnega izobraževanja, vzgajati državljane za skupnost, a po državljanski vzgoji k državljanski zavesti in odgovornosti. Gornji principi in načela so skupni vsem, ki želijo pravilen razvoj in napredek prosvete naroda in državc. Veljati rnorajo kot osnovna načela prosvetne politike, ki jo morajo voditi svtonomne banovinske oblasti. Toda sigurneje bi se počutili prosveta, učitelji in pa tudi ostali zainteresirani faktorji, ako bi se moglo predvideti njihovo izvedbo v osnovnih načelih državne prosvetne politike, ker bi bilo to zelo važno, da bi se s tem izognilo diferenciaciji v nasprotni smeri, a po avtonomnih banovinah bi odpadle nepotrebne borbe za izvedbo iznešenih načel in principov v prosvctni zakonedaji in v izvajanju prosvetne politike. Osnovni princip pri ugotavljanju osnovnih načel mora biti upoštevanje tega, s čimer so vsi soglasni in kar je vsem skupno. toda računati je treba tudi z onim, kar je še posebno važno za splošne državne interese.