NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 3 - LETO 55 - CELJE, 20.1. 2000 - CENA 280 SIT
»Telesa se nisem
zavedal, le občutka
breztežnosti in
lebdenja v zraku.
Razgledoval sem se
naokrog, ko sem
zaslišal glas. Ubogal
sem ga in začel leteti.
Lebdel sem naprej z
nepopisno lepimi
občutki. Tako lepo je
tam. Nobene prazne
točke ni. Občutek je
poln in popoln, vse je
eno.« Kdor je preživel
lastno smrt, se smrti
ne boji.
GRIPA NA
POHODU
v regiji doicazali najmanj osem
primerov gripe - Epidemija še
prej Icot v dveh tednih? Stran 3.
PRIČEVANJA IZ DOLINE MRTVIH
Izkusili so obsmrtno doživetje in se vrnili v življenje. O ljudeh, ki se ne bojijo umreti, berite na strani 13.
OBČINA TOZI^
INŠPEKTORJE
Če stanovanjski siclad Celje letos ne bo uredil in razčistil
vseh nedorečenosti, napovedujejo odstop vseh. ki v skladu
delajo na področju poslovnih prostorov. Stran 2.
NA LED ZA
PRIJATELJA
V Solčavi bodo tekmo na ledenem poligonu posvetili
spominu na ponesrečenaga alpinista. Stran 12.
PRIREJENE PRAVICE
IN KRIVICE
O kršitvah, lažeh in sprenevedanjih v
postopkih oddaje otroka v rejništvo
in posvojitev ter vrnitvi k biološkim
staršem na strani 5.
2
DOGODKI
Občina toži inšpeictorje
Če Stanovanjski sklad Celje letos ne bo uredil in razčistil vseh nedorečenosti iz preteklosti, direktor
Slavko A. Sotlar napoveduje odstop vseh, ki v skladu delajo na področju poslovnih prostorov
Pred sprejemom denacio-
nalizacijskega zakona je bi-
lo v Celju v občinski lasti
420 poslovnih prostorov,
zdaj ima Stanovanjski sklad
sklenjenih 235 najemnih
pogodb, še 37 lokalov pa je
takšnih, za katere z najem-
niki zaradi neporavnanega
dolga še niso sklenjene nove
najemne pogodbe. Med nji-
mi so v skladu z dvanajstimi
že sklenili poravnave. Med
25 dolžniki, ki še ostajajo in
za katere so v skladu že
vložili tožbe za izselitev, pa
so tako zasebniki kot podjet-
ja in nenazadnje državni or-
gani.
V Stanovanjskem skladu Ce-
lje so tako med drugimi vloži-
li tožbo za izselitev Republiš-
kega energetskega inšpektora-
ta, ki za prostore v Gledališki
4 ne plačuje najemnine že od
marca 1997 in skupaj dolguje
2 milijona 863 tisoč tolarjev,
ter Republiškega tržnega inš-
pektorata, ki za pisarne v Vod-
nikovi 11 od lanskega avgusta
dolguje 835 tisoč 700 tolarjev.
Kot smo že pisali, je znesek
neporavnanih najemnin za
poslovne prostore v Celju še v
letu 1998 znašal okoli 250
milijonov tolarjev, ob predpo-
stavki, da bo vseh 12 najemni-
kov, ki so s skladom konec
decembra sklenili poravnalne
pogodbe poplačalo za skupaj
nekaj več kot 21 milijonov
tolarjev dolga, je dolg zdaj že
nižji od 124 milijonov tolar-
jev.
Po sklepu mestnih svetni-
kov so v skladu lani odprocjali
za 50 milijonov tolarjev po-
slovnih prostorov; šlo pa je za
lokale, v katerih je finančni
vložek najemnikov po oprav-
ljeni sodni cenitvi presegel
polovico vrednosti. To mož-
nost bodo najemnikom ponu-
dili tudi letos, s tem, da se
bodo za odkup lokalov lahko
potegovali tudi najemniki, ki
imajo prostore v stavbah z
manjšinskim občinskim last-
niškim deležem. Lokali so se-
veda naprodaj po tržni vred-
nosti, pri čemer ne lani ne
letos kvadratni meter prostora
ni cenejši od poldrugega tiso-
čaka nemških mark.
Po besedah direktorja Sta-
novanjskega sklada Celje
Slavka A. Sotlarja konec lan-
skega avgusta uveljavljeni pra-
vilnik prinaša možnost, da v
skladu tudi končno razčistijo
in uredijo nedorečenosti iz
preteklosti. »V Celju so na pra-
gu devetdesetih let najemniki
v velikem številu preurejali
poslovne prostore in na svoje
stroške ustvarjali lokale vča-
sih celo iz zanemarjenih skla-
dišč in kleti,« pravi Sotlar in
dodaja, da takratna stanovanj-
ska skupnost z najemniki žal
ni sklepala pisnih pogodb.
»Vlaganja niso bila ovrednote-
na, velikokrat se je delalo tudi
brez ustreznih dovoljenj, do-
kumentov o tem pa preprosto
ni, saj je šlo za ustne dogovo-
re,« našteva Sotlar razloge za
večno odprt krog nesoglasij
med najemniki in zdajšnjim
skladom. Sicer pa zatrjuje, da
vse dolžnike obravnavajo ena-
ko; tako zdaj nenazadnje toži-
jo in zahtevajo deložacijo ta-
ko za posameznike kot tudi
državne organe. Če vmes ne
bo prišlo do poravnav, lahko
prve deložacije v Celju priča-
kujemo konec leta.
V skladu so z obračunom
razlike do polne vrednosti
lokala lani najemniku pro-
dali gostišče Špital oziroma
zdaj Columbus v stavbi, ki je
razglašena za kulturni spo-
menik. Zdaj najemnik Ro-
man Fonda, ki ima svoj foto
atelje v Prothasijevem dvor-
cu, prav tako kulturnem
spomeniku, zahteva isto.
»Ali bo lahko kupil lokal ali
ne, bodo odločili mestni
svetniki,« pravi Sotlar, ki po-
jasnjuje, da je razlika od
lanskega primera v tem, da
je bila občina v primeru Co-
lumbusa manjšinski last-
nik, Prothasijev dvorec pa
ima v 100-odstotni lasti.
»Odloči lahko le lastnik,« je
odločen Sotlar.
Do konca leta pa so si v
skladu vzeli tudi čas, da uredi-
jo in razčistijo vse nedoreče-
nosti, ki so se v zvezi s poslov-
nimi prostori v Celju dogajale
v preteklosti. »Če nam to ne bo
uspelo, nismo sposobni
opravljati svojega dela,« napo-
veduje Sotlar kolektivni od-
stop vseh, ki se v skladu ukvar-
jajo s poslovnimi prostori.
i IVANA STAMEJČIČ
V Kozjem se stiskajo
v Kozjem obnavljajo staro trško stavbo, v kateri so
prostori občine, KS, matičnega urada in policijska pisarna,
v njih pa sta občasno tudi predstavnik kmetijske svetoval-
ne službe in notar iz Šmarja pri Jelšah.
Stavba je po denacionalizacijskem postopku v lasti
domačega župnišča, občina pa jo ima po lanski poravnavi
v brezplačnem najemu za obdobje 30 let. Temeljito
obnovo stavbe, v okvirni vrednosti 9,5 milijona tolarjev,
bodo plačali iz občinskega proračuna. Občinska uprava,
ki ima vsa leta delovanja mlade občine povsem zase en
sam prostor, bo imela po končani obnovi na voljo štiri
prostore.
Obnovo notranjosti in zunanjosti stavbe bodo zaključili
konec marca. Trenutno so povsem prenovili sejno sobo, ki je
služila tako za seje občinskega sveta kot za pevske vaje in
druge potrebe, ter dosedanjo pisarno KS. V tem tednu namera-
vajo začeti z obnovo v I. nadstropju. - . BJ
Obetajoči projekti
Minulo sredo so župani
občin Gornji Grad, Nazar-
je, Preddvor in Solčava
podpisali pogodbo o usta-
novitvi konzorcija štirih
občin, ki so vključene v
Pharov program uvajanja
sistemov ogrevanja z bio-
maso.
Projekt daljinskega ogre-
vanja na lesno biomaso je
največji in edini tovrstni
Pharov projekt čezmejnega
sodelovanja vzdolž sloven-
sko-avstrijske meje. Vanj so
zaenkrat vključene štiri ob-
čine, vendar pa ima velike
razvojne potenciale, pred-
vsem pa naj bi bil model za
druga območja v Sloveniji. V
Avstriji deluje že približno
300 tovrstnih sistemov, v
Sloveniji pa bi bilo, kakor
kažejo analize, smotrno iz-
peljati vsaj 50 podobnih pro-
jektov.
Celotna vrednost projekta
za omenjene štiri občine
znaša 9 milijonov evrov, od
tega je 1,5 milijona evrov
Pharovih sredstev za čezmej-
no sodelovanje iz razpisa za
leto 1997. Projekt bodo sofi-
nancirala še ministrstva za
gospodarske dejavnosti, za
okolje in prostor ter za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no; pomemben delež, pred-
vidoma 1,35 milijonov evrov
nepovratnih sredstev, pa bo
prispeval avstrijski ekološki
sklad. Sodelujoče občine bo-
do zagotovile približno četr-
tino potrebnih sredstev in
objekte, ugodne kredite pa
bo sodelujočim občinam
omogočil Ekološko razvojni
sklad.
Lesna biomasa (sekanci,
vejevje, lubje, žagovina) je
obnovljiv, okolju prijazen
in domač vir energije, ki
ima veliko prednost v pri-
merjavi z ogrevanjem na
premog, nafto ali zemeljski
phn. Je ekološko izredno či-
sto ogrevanje, poleg tega
spodbuja regionalni gospo-
darski razvoj, pozitivno
vpliva na podobo kraja in
razvoj turizma. Na ekono-
mičnost sistema daljinskega
ogrevanja vplivajo številni
dejavniki, vendar pa nas-
ploh velja, da je potrebna
določena višina subvencij,
da je projekt ekonomsko
upravičen. US
Celjski zdravniki navezali
stike z japonskimi
Na povabilo doc.dr. Radka
Komadine, dr. med., pred-
stojnika službe za razisko-
valno delo in izobraževanje
v Splošni bolnišnici Celje, se
je v Sloveniji minuli teden
mudil profesor Satoshi Toh z
medicinske fakultete Hyro-
saki.
Japonski gost je najprej
obiskal medicinsko fakulte-
to v Ljubljani, kjer se je z
dekanom prof. dr. Mihom
Žargijem in predstavniki ka-
tedre za kirurgijo pogovarjal
o možnostih dolgoročnega
sodelovanja japonske in naše
fakultete na raziskovalnem
in izobraževalnem področ-
ju. Fakulteti bosta že letos
poleti za šest tednov izme-
njali vsaj dva specializanta
kirurgije, prihodnje leto naj
bi stekla še redna izmenjava
študentov. Hkrati se bodo še
bolj kot doslej pričeli pove-
zovati tudi raziskovalci obeh
ustanov. »Mednarodne razi-
skovalne skupine so veliko
bolj prodorne, tudi pri ob-
javljanju svojih rezultatov,
brez česar danes v svetu me-
dicine ne pomeniš nič,« po-
jasnjuje dr. Radko Komadi-
na.
Prof. Satoshi Toh se je v
Celju najprej pogovarjal z
vodstvom bolnišnice, nato pa
si je ogledal še center za inten-
zivno medicino, ki po njego-
vem mnenju tako po organiza-
ciji kot opremljenosti prav nič
ne zaostaja za tovrstnimi cen-
tri v ZDA in na Japonskem.
Sodelovanje s tujimi medi-
cinskimi ustanovami je zelo
pomembno tudi za celjsko
bolnišnico, ki se v mednarod-
ne znanstvene in izobraževal-
ne tokove vključuje kot učna
bolnišnica nekaterih klinič-
nih predmetov. Prizadeva si
tudi, da bi sčasoma prav na
področju intenzivne medicine
ustanovila svoj prvi klinični
oddelek. JL Fpto: GK
Prof. Satoshi Toha z medicinske fakultete Hyrosaki
(Japonska) je v Slovenijo povabil doc. dr. Radko
Komadina, dr. med.
invazija račk
Maribor bo od 21- 29. januarja prizorišče 46.
svetovnega prvenstva novinarjev-smučarjev i
Ognjemet, nastop slo-
venske smučarske demon-
stratorske vrste, smučar-
jev veteranov, laserski šov
ob glasbi skupine The stroj
in uvodni pozdrav pred-
sednika države Milana
Kučana, bodo v soboto ob
19. uri na snežnem stadio-
nu v Mariboru naznanili
začetek 46. svetovnega pr-
venstva novinarjev smu-
čarjev.
Slovenija je gostiteljica
rednega letnega prvenstva
novinarjev smučarjev že
tretjič, tokrat pa prvič v no-
vem tisočletju in prvič kot
samostojna država. Posebej
zato je letošnje srečanje, ki
se ga bo udeležilo okoli 250
novinarjev-smučarjev iz 32
držav izjemno pomembno.
Pri svetovnih prvenstvih
kluba SCIJ namreč ne gre le
za smučanje in z njim pove-
zana tekmovanja, ampak za
promocijo države, v kateri
srečanje je, za izmenjavo
mnenj in tudi tehtne okro-
gle mize. Letos bodo, napri-
mer, obdelal teme Slovenija
in njena pot v Evropsko uni-
jo. Desetletnica padca ber-
Ob izdatni pomoči države
je generalni sponzor svetov-
nega prvenstva Telekom Slo-
venije.
linskega zidu in Slovensko
gospodarstvo.
Udeležencem bodo temelji-
to predstavili tudi Maribor in
njegovo turistično zaledje, del
udeležencev pa si bo ogledal
tudi Celje in razstavo Grofje
Celjski.
Tekmovanje v veleslalomu
bo 25., v tekih pa 27. januarja.
BS
Razpis za vpis v visoko šolstvo
Izšel je razpis za vpis v visoko šolstvo v
študijskem letu 2000/2001, ki so ga pripra-
vili Univerza v Ljubljani, Univerza v Mari-
boru in koncesionirani samostojni visoko-
šolski zavodi.
Vsi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol
ga bodo dobili na svojih šolah, drugim kandi-
datom za vpis pa bo na voljo tudi v prijavno -
informacijskih službah obeh univerz, na vseh
visokošolskih zavodih ter na vseh enotah Za-
voda za zaposlovanje, imele pa ga bodo tudi
svetovalne službe osnovnih šol. Besedilo raz-
pisa bo dostopno tudi na Internetu.
Kandidati bodo 11. in 12. februarja na
informativnih dnevih lahko obiskali visoko-
šolske zavode in si pridobili informacije,
pomembne za odločitev pri študiju. Najka-
sneje do srede, 8. marca, pa bodo morah
oddati t.i. prvo prijavo na razpis. Za vpis v prvi
letnik bo skupaj na voljo 21.823 mest, kar je
doslej največ.
Najkasneje do konca januarja bo izšel tudi
razpis za vpis v višje strokovne šole, v katerem
bo predvidoma ponujenih še okrog 2.200
mest.
SABINA KRANJEC
Vegrad se bo poboljšal
v Šentjurju, kjer je občina nezadovoljna s pomanjklji-
vostmi v zvezi z nekaterimi gradnjami velenjskega Vegra-
da, je prišlo v ponedeljek do novega sestanka.
Iz Vegrada so obljubili, da bodo reših nekatera odprta
vprašanja še v tem tednu. V zvezi z nekaterimi deli kuhinje v
novi šoli Prevorje, kamor se učenci še vedno niso preselili,
bo v tem tednu dodatni sestanek, glede varovanih stanovanj v
domu starejših pa naj bi Vegrad investicijo zaključil čimprej
ter bi opravili primopredajo. Predstavniki občine so nezado-
voljni tudi zaradi gradnje mestne avtobusne postaje, ki se še
ni začela. Po nekaterih informacijah naj bi Vegrad tamkajš-
nje zemljišče vrnil, občina pa bi v tem primeru poiskala
novega interesenta. BJ
DOGODKI
3
Gripa na pohodu
V regiji dokazali najmanj osem primerov gripe - Epidemija še prej kot v dveh tednih? - Za zaščito pred okužbo mora
poskrbeti vsak zase
čeprav trenutno gripa v
Sloveniji ni še nikjer tako
razširjena, da bi že lahko
govorili o epidemiji, zagoto-
vo drži, da nas virus tipa A ni
obšel. V preteklih dneh so ga
uspeli dokazati tudi v labo-
ratorijih celjskega zavoda za
zdravstveno varstvo in od-
delka za nalezljive bolezni
in vročinska stanja v bolni-
šnici. Infektologi napovedu-
jejo, da je širše razsežnosti
bolezni mogoče pričakovati
v desetih dneh.
V Celju so od 11. januarja
preiskali 28 brisov nosu. Pri
osmih bolnikih - dveh odra-
slih in šestih otrocih od druge-
ga do osmega leta starosti, so
odkrili virus Influenzae A.
Otroci so imeli visoko vročino
in nahod.
Lani je bilo v prvih mese-
cih leta v celjski regiji prijav-
ljenih več kot 6 tisoč preh-
ladnih obolenj, od tega je
polovica bolnikov imelo gri-
po. Precejšnje povečanje šte-
vila prehladnih obolenj, ki
so sicer značilna za ta čas, so
v zavodu za zdravstveno
varstvo zabeležili tudi ta me-
sec, zaradi česar so v celjski
bolnišnici že pred enim ted-
nom zaprli vrata obiskoval-
cem, da bi pred okužbo zaš-
čitili zlasti kronične bolnike.
V primeru, da bo izbruhnila
epidemija, bo bolnišnica naj-
brž zaprta še kar nekaj časa.
To pa, ocenjuje predstojnik
oddelka za nalezljive bolezni
in vročinska stanja prof. dr.
Gorazd Lešničar, dr. med.,
ni dobro tako za bolnike kot
za zdravstveno osebje. Meni
tudi, da bi bolnišnica za kro-
nične bolnike morala vedno
imeti na voljo vsaj 500 doz
cepiva. Tudi če ga ne bi upo-
rabili, bi bila škoda v primer-
javi s posledicami, ki jih lah-
ko pri takšnih bolnikih pov-
zroči gripa, neprimerno
manjša.
V regiji se je proti gripi
cepilo preko 16 tisoč ljudi, ki
so razmeroma dobro zavaro-
vani pred sedanjim tipom vi-
rusa. Kljub temu ni odveč
tudi dodatna zaščita, ki sicer
velja za vse, ki se niso cepili.
Izogibati se je treba stikom z
bolniki, prezračevati zaprte
prostore ter pogosteje umi-
vati roke, še zlasti po kiha-
nju, kašljanju ali uporabi
robčkov. Možnosti za okuž-
bo so večje povsod tam, kjer
se zbira več ljudi, na primer
na delovnih mestih, v avto-
busih ali na prireditvah.
Postelja in topli
caji
Bolezenska znamenja gri-
pe so nenadna vročina, utru-
jenost, glavobol, mrzlica, po-
tenje ter bolečine v sklepih
in mišicah. Običajno jih
spremlja še slab apetit. Bole-
zen običajno traja sedem
dni, pri nekaterih ljudeh pa
se lahko pojavijo še dodatne
okužbe, na primer pljučnica,
bronhitis ter vnetje srednje-
ga ušesa, žrela ali sinusov. V
takšnih primerih mora
zdravljenje prevzeti zdrav-
nik. Prav tako je hišni obisk
zdravnika potreben tudi v
primeru, če vročina tudi po
štirih ali petih dneh še vedno
vztraja, kašelj pa se stopnju-
je.
Ob običajnem poteku bolez-
ni je gripo najbolje zdraviti z
zdravili za zniževanje vročine
ali zmanjševanje bolečin na
primer z lekadolom, aspiri-
nom ali panadonom. Za boljše
počutje je treba čim več poči-
vati in piti veliko toplih napit-
kov. Jemanje raznih antibioti-
kov bolj škodi kot koristi, saj z
njihovo prepogosto uporabo
postajajo bakterije odporne
nanje. Zato je presojo o tem.
kdaj in kateri antibiotik vzeti,
treba vedno prepustiti zdrav-
nikom.
DomaČa
lekarna
Vsaka vročina v tem času še
ni gripa, je pa dejstvo, da za
prehladi in virozami zboli ze-
lo veliko ljudi, nekateri tudi
večkrat. Medicina nima kak-
šnega posebnega zdravila, za-
to je tudi v teh primerih potre-
ben počitek, saj se iz vsake
viroze, vsaj teoretično, lahko
razvije katera od že omenje-
nih okužb. Mnogi v teh dneh
za lajšanje tegob in bolečin, ki
jih povzročata prehlad in gri-
pa, poleg zdravil priporočajo
še domače recepte in blago-
dejne učinke mazil, zeliščnih
obkladkov in čajev.
V hladnejših dneh nas pred
prehladom varujejo žajbljevi
in evkaliptusovi bonboni, po-
sebno primerni so bezgovi in
lipovi čaji. Pred virusi se je
mogoče ubraniti tudi z vročo
kopeljo in z vdihavanjem vod-
ne pare. Če se nam zamaši
nos, je zelo učinkovito inhali-
ranje vodne raztopine kuhinj-
ske soli ali eteričnih olj iz ka-
milice, timijana ali mete. Bole-
čine v grlu lahko ublaži grgra-
nje žajbljevega ali kamiličine-
ga čaja.
Novo zdravilo
kmalu tudi v
Sloveniji?
Poleg znanih zdravil, ki bla-
žijo bolečine pri gripi, so v
svetu že razvili nekaj sredstev,
ki bolezenskih znamenj, kot
so povišana temperatura, na-
hod, kašelj ali bolečine v
okončinah, ne le zdravijo, am-
pak se lotijo tudi njenih pov-
zročiteljev. Britanski koncern
Glaxo Wellcome že prodaja
zdravilo relenza, ki vsebuje
snov zanamivirum. Ta ustavi
delovanje encima nevramini-
daze, ki je nujno potreben za
razmnoževanje virusa gripe.
Edina pomanjkljivost zdravi-
la, ki naj bi ga kmalu imeli
tudi v Sloveniji, je ta, da so ga
izdelali v obliki praška in ga je
potrebno inhalirati. Zato bodo
bolniki, nevajeni takšnega na-
čina jemanja zdravil, morda
raje posegli po izdelku švicar-
skega koncema Roche, ki je
maja letos izdelal podobno
snov in jo poimenoval tamif-
lu. Zdravilo, ki ga še preizku-
šajo, naj bi bilo v obliki tablet
in spreja na voljo že to jesen. Z
novim sredstvom iz Švice so
se že seznanili tudi na celj-
skem infekcijskem oddelku,
kjer pravijo, da je zelo učinko-
vito, če se zdravljenje z njim
prične takoj, ko se pokažejo
prvi znaki bolezni.
Vse torej kaže, da bomo tu-
di pri nas poleg cepiva kmalu
imeli na voljo še zdravilo, ki
bo lajšalo posledice okužbe z
virusom gripe. Kljub temu,
menijo mnogi, se bomo pred
boleznijo najbolje obranili z
zdravim načinom življenja, ki
povečuje odpornost organiz-
ma.
M§. JANJA INTIHAR
V preteklem stoletju je gripa kar trikrat prizadela ljudi po
vseh delih sveta. Leta 1918 je tako imenovana španska gripa
vzela več kot 20 milijonov življenj, zbolela pa je skoraj
milijarda ljudi, katastrofalna je bila tudi azijska gripa leta
1957, ko je umrlo milijon ljudi, leta 1968 pa je hongkonška
gripa zahtevala 700 tisoč življenj. V zadnjih desetletjih se je
gripa običajno pojavljala v blažjih oblikah, umirali so pove-
čini starejši ljudje, vendar ji strokovnjaki zaradi možnosti,
da zboli veliko ljudi, še vedno posvečajo zelo veliko pozor-
nost. Svetovna zdravstvena organizacija od leta 1973 pripo-
roča tako imenovani cepilni koktajl, sestavljen iz virusov
gripe, ki trenutno krožijo v svetu. Ker pa virusi tako hitro
spreminjajo dedno zasnovo, da jih obrambni sistem človeš-
kega telesa že čez eno leto ne prepozna več, je treba za vsako
cepilno sezono cepivo osvežiti.
Nov razpis za Rimske
Medresorska komisija za
oživitev zdravilišča v Rim-
skih Toplicah je v začetku
tedna obravnavala vsebino
pravega javnega razpisa, ki
bo objavljen konec januarja
in s katerim naj bi zdraviliš-
če vendarle končno dobilo
resnega investitorja, ki bi
kompleks vzel v dolgoročni
najem ali ga morda celo od-
kupil.
Kot je znano, je Agencija RS
za prestrukturiranje in privati-
zacijo decembra lani objavila
informativni razpis, s katerim
je država skušala ugotoviti, ali
propadlo zdravilišče sploh še
koga zanima. Prispelo je šest
ponudb, med katerimi je pet
investitorjev svojo namero o
dolgoročnem najemu oziroma
odkupu zdravilišča tudi resno
utemeljevalo. Neuradno je sli-
šati, da sta med ponudniki
diagnostična medicinska cen-
tra z Bleda in iz Ljubljane ter
zasebno podjetje, ki zastopa
interese nemške verige zdravi-
lišč.
Kot je povedala direktorica
agencije Sonja Bukovec, bo
komisija poskušala vsebino
novega razpisa nekoliko prila-
goditi ponudbam prijavljenih
investitorjev. Razpis bo naj-
verjetneje objavljen že konec
tega meseca, odprt pa bo kar
60 dni. Od informativnega se
bo razlikoval zlasti po tem, da
mu bo priložena tudi predpo-
godba, v kateri bodo natančno
opredeljena najemna oziroma
kupoprodajna razmerja med
državo kot lastnico zdravilišča
ter bodočim partnerjem.    JI
Tajnice se ne dajo
v Šentjurju je bilo v petek regijsko srečanje tajnic, vključe-
nih v Klub tajnic Celja in okolice.
Tajnice kluba, ki mu predseduje Zora Croznik iz celjskega
STC, se želijo letos še posebej posvetiti vsestranskemu dodatne-
mu izobraževanju, predvsem na področju tujih jezikov, pravil
slovenskega jezika in računalništva. Njihove predstavnice se
bodo udeležile majskih dni tajnic v Portorožu, pridobiti želijo
nove članice, organizirale bodo 3-dnevni rekreativni oddih v
enem od okoliških zdravilišč ter se povezovale z drugimi klubi.
Njihovega srečanja v Šentjurju so se udeležile predsednice
klubov tajnic iz različnih pokrajin Slovenije, med njimi tudi
predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Marta Pikalo. Približ-
no petdeset udeleženk je pozdravil tudi šentjurski župan in
poslanec Jurij Malovrh. BJ
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Mesic vodi, Granii
izgublja
Do predsedniških volitev
na Hrvaškem so le še štirje
dnevi. V ponedeljek bodo
namreč volivci potrdili, ka-
teri izmed kandidatov jih je
najbolj prepričal. Da je na-
poved izidov precej nepred-
vidljiva, kažejo zadnje razi-
skave. Medtem ko je za glav-
nega favorita dolgo veljal
kandidat HDZ Mate Granič,
je zdaj kar naenkrat favorit
postal kandidat štirih opozi-
cijskih strank Stipe Mesič.
Zadnji predsednik nekdanje
skupne države SFRJ je po pri-
ljubljenosti za sabo pustil tudi
drugega kandidata zmagujoče
koalicije na parlamentarnih
volitvah, Dražena Budišo. Prav
zaradi takih napovedi je Gra-
nič odstopil z vseh položajev v
stranki in v njenem predseds-
tvu. Spori v vrhu HDZ po veli-
kem porazu na volitvah so na-
mreč premočno škodovah nje-
govi predsedniški kampanji.
Res pa je, da jo je zastavil
precej manj populistično od
Mesiča. Njegova je že kar ame-
riška: srečuje se z ljudmi na
ulici, jih vabi na kavo in z
njimi kramlja o vsakodnevnih
stvareh, od ameriške se razli-
kuje le v tem, da nima varnost-
nikov. Ljudje pa verjetno tudi
niso pozabili njegovih ostrih
in tehtnih kritik na račun
Tudmana, s katerim sta se po-
litično razšla že leta 1994. Še
to: začasni predsednik Pavletič
je javno napovedal, da bo
mandat za sestavo nove vlade
zaupal Ivici Račanu.
Arkana ubili sredi
Beograda
Zloglasni Želj ko Ražnjato-
vič Arkan je mrtev. Umrl je
za posledicami strelnih ran,
ki jih je dobil med napadom
v beograjskem hotelu Inter-
continental. Ob atentatu
nanj sta bila ubita tudi nje-
gova telesna stražarja, na-
pad pa naj bi izvedla dva
moška, ki sta pobegnila nez-
nano kam.
47-letni Arkan je veljal za
enega največjih beograjskih
šefov (če ni bil celo vodja)
podzemlja in je živel na veliki
nogi, v eni od najrazkošnejših
vil na Dedinju, v neposredni
bližini Miloševičevih. Kadar je
bil seveda doma. Interpol ga je
iskal v zvezi z več ropi po
Evropi, najbolj pa je »zaslovel«
kot vodja zloglasne paravojaš-
ke skupine Tigri, ki so med
vojno v Bosni ubijali in ropali
po vojnih območjih. Haaško
sodišče za vojne zločine ga je
zato uvrstilo na seznam obto-
ženih vojnih zločinov. Po vojni
naj bi se umiril, precej je od-
mevala njegova poroka s folk
pevko Ceco, v Beogradu pa je
postal lastnik številnih loka-
lov. Nekateri menijo, da polici-
ja nikoli ne bo odkrila storil-
cev. Mogoče je Arkanova smrt
povezana tudi z njegovim mo-
rebitnim pričanjem v Haagu,
kjer bi lahko kompromitiral
nekatere srbske oblastnike. Ali
pa je šlo za neporavnane raču-
ne v zvezi z mnogimi nepojas-
njenimi umori na beograjskih
ulicah in likvidacijami jugoslo-
vanskih emigrantov po Evropi.
Pinochet ni
zmožen sojenja
Nekdanji čilski diktator
Pinochet je preveč bolan, da
bi lahko preživel sodni pro-
ces v Španiji. Britanska vla-
da zato razmišlja, da bi mu
dovolila vrnitev v domovino.
To odločitev je sporočil no-
tranji minister Stravv, potem
ko je na mizo dobil ugotovi-
tve štirih zdravnikov, ki so
84-letnega »mesarja iz San-
tiaga« preiskali po poobla-
stilu ministrstva.
Vlada v Madridu se je na
Strawovo odločitev odzvala
dokaj zadržano; zunanje mi-
nistrstvo je sporočilo le, da bo
spoštovalo vsakršno odločitev
britanskega sodstva. Španski
sodnik Garzon, ki je prvi zah-
teval aretacijo Pinocheta in
njegovo izročitev Španiji, je
od britanskih oblasti zahteval
vnovičen pregled, pri katerem
bi sodelovali tudi Španci. Raz-
ne nevladne organizacije po
svetu pa so Britance obtožile,
da kršijo mednarodne kon-
vencije, ker nočejo objaviti
medicinskih poročil o Pinoc-
hetovem zdravju. Kot je zna-
no, so Pinocheta na zahtevo
španskega sodišča aretirali
16. oktobra 1998 v Londonu,
ko se je tja prišel zdraviti.
Poleg težav s srcem naj bi
bolehal tudi za artritisom in
depresijo, menda naj bi pre-
stal tudi tri lažje srčne kapi,
že leta 1992 pa so mu vsadili
srčni spodbujevalnik.
Rošade v
Microsoftu
Najbogatejši Zemljan, usta-
novitelj družbe Microsoft, Bili
Gates, je odstopil s položaja
izvršnega direktorja vodilne-
ga računalniškega koncema
na svetu. Ostal bo predsednik
uprave, kot direktor pa bo
prevzel nov oddelek, ki se bo
ukvarjal z razvojem program-
ske opreme.
Gates se je tako odmaknil od
poslovnih odločitev, je pa po-
stal glavni arhitekt nove gene-
racije programov, ki so močno
povezani z revolucijo Interne-
ta. Rošade v Microsoftu so se
zgodile v precej občutljivem
trenutku: proti družbi namreč
ravno poteka protimonopolni
postopek, poleg tega pa bi
ameriška vlada koncern najra-
je razdelila na dve ali tri pod-
jetja. Microsoft naj bi zlorabil
prevladujoči položaj na trgu,
ko je skupaj z operacijskim
sistemom Windows prodajal
tudi internetni brskljalnik Ex-
plorer. S tem je s trga izrinil
družbo Netscape, ki tudi pro-
daja brskljalnike, če predpo-
stavljamo, da sistem Windows
uporablja več kot 90 odstotkov
vseh osebnih računalnikov na
svetu.
4
DOGODKI
Slovenci pametno trosimo
ali zapravljamo?
Savinjska regija ob Zasavju in Pomurju izbrana za testno regijo - V letih 2000 do 2002 je Evropa preko programa
Phare na Celjsko pripravljena vložiti 6 milijonov evrov
»Evropska unija je v predpri-
stopnem obdobju pripravljena
finančno pomagati državam,
ki se ji pridružujejo. Pomoč
oziroma denar, ki ga namenja
skupini držav, bodočih članic,
seveda ne namerava deliti kar
tako, na pamet, pač pa na os-
novi programov in projektov,
ki bodo zastavljeni tako, da
bodo okoljem prinašali razvoj.
Porabo denarja bodo v Bruslju
seveda skrbno nadzorovali,
pomembno pa je še to, da bo-
mo v Sloveniji v predpristop-
nem obdobju dobivali relativ-
no majhno pomoč, z vključi-
tvijo v EU pa se bo tudi delež
denarja močno povečal,« pravi
vodja nacionalnega programa
Aktiviranja lokalnih razvojnih
partnerstev Slovenije in hkrati
odgovorna koordinatorica
Phare programa za Savinjsko
regijo v letih 2000 do 2002
Alenka Hren.
Kot je znano je bilo območje
statistične Savinjske regije izbra-
no za eno od treh testnih regij v
Sloveniji, to pa prav zaradi svo-
jih začetnih povezav oziroma
vključevanja v Phare programe,
ki sega že v leto 1998. Takrat so
za območje Savinjske regije iz-
delali progr.im aktiviranja zapo-
slitvenih potencialov, ki je bil
ocenjen za enega najboljših v
Sloveniji, v Celju pa so poleti
tega leta odprli tudi Informacij-
sko raziskovalni center oziroma
takoimenovano pisarno Phare
programov. Vlada Republike
Slovenije je 11. novembra lani
sprejela Prehodni državni raz-
vojni program za obdobje 2000
do 2002, ki bo prešel v državni
razvojni program do leta 2006,
Evropska unija pa takšne pro-
grame zahteva za od vseh pri-
družitvenih držav.
Prehodni program je tudi te-
melj za koriščenje denarja, ki ga
EU preko Phare programov na-
menja Sloveniji. Če se omejimo
samo na pomoč trem testnim
regijam, gre v letih 2000 do 2002
za letno po 2 milijona evrov za
vsako regijo, skupaj torej za 18
milijonov evrov. Pri tem velja
opozoriti, da je Evropa zaintere-
sirana za vlaganje v razvoj pod-
jetništva in zlasti človeških vi-
rov, razvoj izobraževanja in eko-
nomske infrastrukture, saj oce-
njuje, da so to šibke točke, ki jih
je v Sloveniji najprej treba okre-
piti. Hkrati pa je to prehodno
obdobje do leta 2002 tudi nekak-
šen test za Slovenijo, v katerem
bo naša država morala pokazati,
da zna pametno »trositi« denar,
ne pa pomoči zgolj zapravljati.
Če poenostavimo; Evropa nam v
tem času ne bo podarjala rib,
skupaj z nami pa se je pripravlje-
na potruditi, da se izučimo za
ribiče.
Evropski denar želi
biri vzpodbuda
»Evropa želi v prehodnem ob-
dobju pridružitvenim državam
pomagati tako, da se bo njihova
denarna pomoč resnično odra-
žala v posameznih okoljih. Gre
za to, da je v primeru razvojnega
financiranja treh testnih regij na
tretjino evropskega denarja dr-
žava dolžna primakniti drugo
tretjino, lokalne skupnosti pa
morajo zagotoviti še preostalo
tretjino. Skupaj pa je to že vsota,
s katero se resnično da veliko
narediti,« pravi vodja nacional-
nega programa ALRP Alenka
Hren in dodaja: »Če bomo seve-
da znali, a najprej si moramo
jasno odgovoriti, če to potrebu-
jemo in resnično želimo.«
Prijava programa za Savinj-
sko regijo je pripravljena, v
Bruslju jo že lahko berejo, do
konca meseca pa je čas, da se
posamezne podrobnosti še us-
kladijo. Prav te dni je v Ljublja-
ni delavnica, na kateri posebej
pretresajo prijavo projekta Sa-
vinjske regije, saj le-ta temelji
na razvoju človeških virov, po-
dročju, ki so ga v Bruslju ob
obravnavi Prehodnega držav-
nega razvojnega programa oce-
nili kot premalo razdelanega za
potrebe Slovenije. Do konca fe-
bruarja oziroma začetka marca
pa v Sloveniji pričakujejo odgo-
vor, ali so v Bruslju zadovoljni s
poslanimi prijavami projektov
ali pa jih bo morda treba še
dopolniti.
»Glede na stopnjo brezposel-
nosti, slabo raven izobraženosti
ter strukturno neusklajenost
kadrov glede na potrebe trga
dela, podatek da kar 60-odstot-
ni delež znotraj brezposelnih
pripada mladim ter na drugi
strani izrazit odliv mladih stro-
kovnjakov, ki znotraj območja
pač ne najdejo svoji izobrazbi
in usposobljenosti primernega
dela, je jasno, da bo v Savinjski
regiji prvo leto treba vlagati zla-
sti v razvoj človeških virov ter v
vzpostavitev potrebne infra-
strukture,« pravi Hrenova. V
praksi se programi pripravljajo
in razvijajo skozi pet lokalnih
razvojnih partnerstev; pri če-
mer so partnerstva za območja
Spodnje Savinjske doline, Zgor-
nje Savinjske doline in Šaleške
doline, Dravinjske doline z juž-
nim Pohorjem ter Kozjanskega
in Obsotelja že vzpostavljena in
delujejo, partnerstvo za Celje z
okolico pa bo treba še postaviti
na noge. Glede slednjega bodo
na eni prihodnjih sej razpravlja-
li celjski mestni svetniki, saj
zanimanje za ustanovitev part-
nerstva kažejo v občinah Voj-
nik, Dobrna, Štore in Laško,
Celjani pa se vsaj. doslej še niso
izrekli. Pa se brez lastne iniciati-
ve ne bo premaknilo prav nič,
kvečjemu bo v besedah željen
razvojni voz drsel nazaj po
klancu.
Volja in ljudje
Phare programi za pomoč
pridružitvenim članicam EU so
zastavljeni tako, da se bodo
ljudje, njihov način razmišlja-
nja in pripravljenost za delo, v
bodočih članicah skupnosti
skozi prehodno obdobje razvi-
jali tako, da bodo znali sami
odgovorno nastopati v svojem
okolju. Da ne bodo videli samo
svojega delovnega mesta in za-
služka, ampak bodo znali po-
gledati preko meja svojega pod-
jetja in občine ter iskati skupne
interese okolja.
Na Celjskem nekateri to že
znajo; to dokazujejo tudi pobu-
de, ki prihajajo iz posameznih
delujočih lokalnih partnerstev.
Razvoj turizma in podeželja,
iskanje inovativnih produktov,
priprava in razvoj tehnoloških
centrov, pri čemer je zlasti Celje
močan center orodjarstva, raz-
voj socialno ekonomskih pro-
gramov za težje zaposljive ter
priprava osnov za razvoj alter-
nativnih oblik dela so skupaj z
vzpostavljanjem regijskega in-
tegralno informacijskega siste-
ma, ki bo služil monitoringu in
spremljanju posameznih pro-
jektov, so ključne naloge za ob-
dobje do leta 2002. Izpeljati pa
jih bo mogoče le, če bo najprej
uspešno zastavljen razvoj člo-
veških virov. »Naša naloga je,
da poiščemo in zagotovimo kri-
tično maso ljudi, računam zlasti
na mlade strokovnjake, ki bodo
znali in zmogli v posameznih
okoljih zastaviti obetavne pro-
grame. Potem pa jih spremljati,
nadzirati in na koncu oceniti.
Sodelovanje na regijski ravni bo
zastavljeno zlasti na koordina-
ciji, svetovanju in strokovni po-
moči, a odločilna bo vloga lo-
kalnih partnerstev oziroma lo-
kalnih skupnosti, ki se morajo
odločiti, ali jim je to izziv ali
ne,« je prepričana Hrenova.
. >.  '        IVANA STAMEJČIČ
28-letna Alenka Hren. Zrečanka po rodu. se je po diplomi na
univerzi De Pauiv v Združenih državah Amerike in prvi
zaposlitvi v New Yorku vrnila v Slovenijo. Pripravništvo je
opravila v Emo ETT. se za kratek čas zaposlila v Razvojnem
centru Celje ter bila v aprilu 1998 izbrana za nacionalno
koordinatorica Phare programov Aktiviranja lokalnih zapo-
slitvenih iniciativ. Zdaj vodi nacionalni program Aktiviranja
lokalnih razvojnih partnerstev in je hkrati odgovorna koordi
natorica za program Savinjske regije v letih 2000 do 2002.
Slovenija potrebuje nov Demos
Minuli četrtek so v Žalcu z
odkritjem spominske plošče
obeležili 10-letnico ustanovi-
tve Demosa za Spodnjo Sa-
vinjsko dolino. Ploščo sta od-
krila Milan Dobnik in Eran
Sadnik.
Slavnostni govornik v nabi-
to polni dvorani Doma gasil-
cev Žalec je bil Janez Janša,
ki je povedal, da se je v bese-
dah »za suverenost slovenske-
ga naroda in demokracijo«
skrival celoten program ta-
kratnega Demosa - pri dosega-
nju suverenosti je bil cilj dose-
žen, pri uveljavljanju demo-
kracije pa je dosežen formalen
vidik (sprejetje ustave), v vse-
binskem pogledu pa proces še
ni dokončan. Janša je prepri-
čan, da je Demos opravil svojo
zgodovinsko nalogo - leta
1990 ga je Slovenija potrebo-
vala, da je jasno povedal, kako
naprej. Tako sedaj Slovenija
potrebuje nov Demos (začel je
nastajati pretekli teden s spre-
jetjem osnutka sporazuma o
strategiji političnega sodelo-
vanja med SKD in SDS), ki se
bo zavzemal za ohranjanje
slovenske samostojnosti, de-
mokratičnih reform in ponu-
dil odgovore na razvojna vpra-
šanja.
Podobno kot Janez Janša je v
nadaljevanju tudi drugi govor-
nik, Lojze Peterle, napovedal
zmago na jesenskih volitvah.
Peterle je poudaril, da Slovenija
potrebuje popravek hitrosti in
smeri razvoja; kot konkretne
naloge novega Demosa pa na-
povedal ustavitev zaraščanja
podeželja, korupcije in padanja
verodostojnosti slovenske poli-
tične oblasti pred lastnim ljuds-
tvom in evropsko skupnostjo.
O Demosu in njegovi vlogi
je spregovoril še Eran Sadnik,
takratni predsednik iniciativ-
nega odbora za ustanovitev
Demosa, s pesmimi in recita-
cijami pa so sodelovali pevci
Savinjskega okteta in Tone
Kunter.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Milan Dobnik in Eran Sadnik s spominsko ploščo, ki jo bodo na gasilski dom obesili v
toplejših časih.
PO DRŽAVI
Škandal
UUBUANA, 12. januar-
ja (Delo) - Zaradi suma sto-
ritve kaznivega dejanja po-
narejanja uradnih listin bo
odbor DZ za nadzor prora-
čuna in drugih javnih fi-
nanc na tožilstvo podal
ovadbo zoper neznanega
storilca. Računsko sodišče
je namreč pri reviziji na
obrambnem ministrstvu
ugotovilo, da obstajata dva
izvirnika poročila o nabavi
vojaške opreme, ki se med
seboj razlikujeta za 92 mili-
jard tolarjev.
Plače
UUBUANA, 13. januar-
ja (Delo) - Vlada je podprla
uskladitev zdravniških plač
s sodniškimi in če bodo po-
gajanja s sindikatom zdrav-
nikov uspešna, bodo zdrav-
niki prvi dodatek dobili že
z januarskimi plačami. Mi-
nistri pa so zavrnili zahteve
sindikata v vzgoji in izobra-
ževanju po povečanju do-
datkov. Sindikalisti so že
napovedali morebitno splo-
šno stavko.
Gaspari
odgovarja
UUBUANA, 14. januar-
ja (Delo) - Finančni mini-
ster Mitja Gaspari je v dr-
žavni zbor poslal odgovor
na interpelacijo, ki so jo
proti njemu vložili poslanci
SDS in SKD. V njem zavra-
ča vse očitke, vlagatelje pa
opozarja na pravne napake
pri postopku. Poslanci bo-
do o interpelaciji razprav-
ljali 14. februarja.
Ustavna kriza
UUBUANA, 15. januar-
ja (Delo) - Janez Janša je
opozoril, da država zaradi
poslancev LDS, ki nočejo
upoštevati odločb ustavne-
ga sodišča o referendumski
zmagi večinskega volilnega
sistema, drsi v ustavno kri-
za. Premier Janez Drnov-
šek je napovedal, da naj bi
svet LDS o morebitni uved-
bi večinskega sistema odlo-
čal konec januarja.
Pomladni valček
UUBUANA, 17. januar-
ja (Delo) - Potem ko sta
izvršilna odbora SKD in
SDS sprejela osnutek spo-
razuma o političnem sode-
lovanju in skupnem nasto-
pu na volitvah leta 2000,
bosta 20. januarja dokonč-
no odločitev o tem potrje-
vala še sveta obeh strank.
Predsednika SDS in SKD
pričakujeta, da se jima bo
pridružila še SLS.
Proračun
UUBUANA, 18. januar-
ja (Delo) - Začelo se je
izredno zasedanje državne-
ga zbora, na katerem bodo
poslanci dokončno odločali
o predlogu proračuna za le-
to 2000. K predlogu je bilo
vloženih 335 dopolnil, ki
jih bodo obravnavali več
dni. Glede na izkušnje v
prejšnjih letih je malo ver-
jetnosti, da bi vladajoča
koalicija podprla katerega
od dopolnil opozicije.
VROČA TEMA
5
Prirejene pravice
in Icrivice
O kršitvah, lažeh in sprenevedanjih v postopkih oddaje otroka v rejništvo in posvojitev ter vrnitvi k biološkim staršem
v prejšnji številki smo pi-
sali o rojstvu deklice Tjaše,
ki jo je mati zapustila, oče pa
sploh ni vedel, da je žena
noseča in da mu je v porod-
nišnici rodila hčerko. Za-
puščenega otroka je žalski
Center za socialno delo izro-
čil v rejništvo (z namenom
kasnejše posvojitve) zakon-
cema, ki sta novorojenčka
sprejela z vso ljubeznijo in
živela pet mesecev v upanju,
da bo otrok nekega dne
njun. Po petih mesecih sreče
sta morala deklico izročiti
biološkim staršem.
Vmes oziroma vzporedno
so tekli postopki in zahtevki s
strani Centra za socialno delo
in s strani otrokovih bioloških
staršev. O eni resnici z več
obrazi, ki se kažejo v podrob-
nostih (in tudi interesih), so
zdaj za javnost spregovorili v
Centru za socialno delo Žalec,
svojo stran pa sta prikazala
tudi starša male Tjaše, ki sta
za posredovanje njune resnice
pooblastila odvetnico Karmen
Orter iz Žalca.
Včeraj je bila Tjaša Hlupič iz
Žalca stara pol leta. Do pone-
deljka, 10. januarja, je še živela
pri nadomestnih starših v Do-
briši vasi, istega dne je bila
uradna predaja otroka v roke
bioloških staršev. Tako je nare-
kovala odločba Ministrstva za
delo, družino in socialne zade-
ve. To je ravnalo po črki zako-
na, zakone pa so v Centru za
socialno delo Žalec v tem po-
stopku večkrat grobo kršili.
Vmes naj bi se starši na vse
načine borili za svojega otroka.
»Zakonca Hlupič sta presrečna,
da sta svojega otroka dobila
nazaj, oče Viktor Hlupič ga je
10. januarja prvič videl in stisnil
v objem. Njuno šestmesečno
borbo za vrnitev otroka je
spremljalo hudo trpljenje, ki ga
je še povečeval pritisk Centra za
socialno delo Žalec, njihovo
nestrokovno, zlasti pa arogant-
no delo,« je izjavila odvetnica
Karmen Ortner in odločbo mi-
nistrstva podkrepila z beseda-
mi: »Center za socialno delo
Žalec vseskozi ni bil priprav-
ljen zadeve rešiti na miren na-
čin, temveč je zavestno kršil vse
pravne predpise ter s tem grobo
posegel v roditeljske pravice
staršev. Zato bom proti Centru
vložila odškodninsko tožbo za
povračilo nepremoženjske ško-
de, ki sta jo utrpela zakonca
Hlupič, predlagala pa bom tudi
uvedbo disciplinskih postop-
kov zoper odgovorne delavke
Centra.«
Očeta pa ni bilo
Da bi bila javnost objektivno
obveščena o tem odmevnem
primeru, je Center za socialno
delo Žalec sestavil posebno iz-
javo. V zvezi z rojstvom otroka
v celjski porodnišnici (19. juli-
ja 1999) in kasnejšimi dogodki
in dejstvi so zapisali: »Otroko-
va mati je dan po rojstvu zapro-
sila za izhod iz bolnišnice zara-
di smrti svojega očeta, kar pa ji
zdravnik ni dovolil. Ponovno
je za izhod zaprosila četrti dan,
z navedbo, da mora na pogreb
svojega očeta, kar se je kasneje
izkazalo za neresnično. Odhod
na pogreb so ji dovolili, v po-
rodnišnico bi se bila morala
vrniti še istega dne do 20. ure, a
se ni. Jo je pa tega dne prišel v
porodnišnico obiskat mož, ki
pa o pogrebu ni vedel ničesar.
Otrok je ostal zapuščen v po-
rodnišnici. Že dan po odhodu
iz porodnišnice je mati prišla
na center za socialno delo in
pisno izjavila, da sta se z mo-
žem, zaradi družinskih raz-
mer, odločila za posvojitev
otroka in da je enako izjavo
dala že v porodnišnici ter da je
seznanjena s posledicami pos-
vojitve, da jih razume in v
celoti sprejema. Pri tem jo je
vodila predvsem želja, da bi
bilo temu otroku lepo, hkrati
pa je poudarila, da je bila to
zanjo težka, a razumska odlo-
čitev. Navedla je tudi, kdaj bo
prišel izjavo podpisati tudi
mož. Ob tem, da je otroka
dejansko zapustila. Center ni
imel nobenih podlag, da tej
njeni izjavi, ki jo je podpisala,
ne bi bil verjel. Dan po datu-
mu, ko naj bi se na Centru
oglasil otrokov oče, je mati
spet prišla, na vprašanje, zakaj
ni prišel tudi otrokov oče ozi-
roma mož, pa je odgovorila, da
ima preveč dela, da se bo ogla-
sil kasneje, sicer pa sta se o
vsem dogovorila. Izrecna želja
matere je bila, da se mož oglasi
pri isti socialni delavki, s kate-
ro je bila sama v stikih.«
O rojstvu izvedel iz
časopisa?
»Ko so nam iz porodnišnice
sporočili, da je otrok priprav-
ljen za odpust in da naj poskrbi-
mo zanj, smo začeli intenzivno
iskati družino, ki bi bila pri-
pravljena in sposobna poskrbe-
ti za deset dni starega otroka.
Enajsti dan po rojstvu smo otro-
ka namestili v družino, istega
dne pa smo izdah odločbo o
rejništvu. Takšno odločitev
center za socialno delo vedno
sprejme v primerih, ko otrok ne
more živeti v lastni družini ali
so ga starši zapustili. To je nor-
malna oblika ukrepanja v vseh
podobnih primerih,« piše v iz-
javi za javnost, pri čemer so v
Centru za socialno delo Žalec
izpustili dejstvo, da so posto-
pek pričeli brez privolitve očeta
in da je šlo za odločbo o name-
stitvi otroka v rejništvo z name-
nom posvojitve. Na tak način je
bil otrok staršem odvzet neza-
konito. Po 141.členu Zakona o
zakonski zvezi in družinskih
.razmerjih se sme dati v posvoji-
tev otrok, čigar starši so neznani
ali že leto dni neznanega biva-
lišča, ali če so pred pristojnim
organom privolili, da dajo otro-
ka v posvojitev. Ni pa potrebna
privolitev roditelja, ki mu je
odvzeta roditeljska pravica in
ki je trajno nesposoben izraziti
svojo voljo.
V nadaljevanju izjave za jav-
nost so v Centru za socialno
delo Žalec napisali: »Preden sta
zakonca sprejela otroka v rej-
ništvo, sta bila seznanjena s
celotnim postopkom in situaci-
jo. Zavedala sta se dejstva, da
sprejem otroka v rejništvo še ne
pomeni posvojitve.« Kot izhaja
iz odločbe o rejništvu, bi se po
preteku enega leta rejništvo
spremenilo v posvojitev, pred-
pis pa veleva, da si mora center
za socialno delo v tem enolet-
nem obdobju ves čas prizadeva-
ti za to, da bi se otrok vrnil k
biološkim staršem. To se v tem
primeru ni zgodilo. Po izjavi
odvetnice Karmen Orter starša s
posvojitvijo nista bila seznanje-
na, saj »se je šele 26. avgusta,
torej mesec dni po oddaji otro-
ka v rejništvo, pri družini Hlu-
pič oglasila delavka Centra, ki
je vodila postopek ter od očeta
zahtevala privoljenje za posvo-
jitev. Dejansko je bil šele takrat
oče Hlupič Viktor seznanjen, da
ima otroka in ga je takrat nemu-
doma zahteval nazaj, torej v
posvojitev ni privolil. Zakonca
Hlupič sta bila potem še večkrat
na Centru za socialno delo Ža-
lec, kjer sta izjavljala, da hočeta
otroka nazaj, a v Centru niso
ukrepali, ampak so jima izroči-
tev otroka zgolj obljubljali.«
Center za socialno delo Žalec
v izjavi za javnost v nadaljeva-
nju navaja: »Sredi avgusta 1999
se je na centru za socialno delo v
Žalcu ponovno zglasila otroko-
va mati, spet sama, je pa predla-
gala možnost, da ona sama pod-
piše izjavo za moža, s čimer se
socialna delavka ni strinjala, ob
tem pa jo je seznanila, da se bo
oglasila pri njih na domu. Ker
se oče še vedno ni oglasil, je to
koncem avgusta tudi storila. Ta-
krat je oče dejal, da je zdaj prvič
uradno seznanjen o rojstvu
otroka. Socialna delavka ga je
seznanila, da je otrok v rejniš-
tvu, na to pa je oče dejal, da
bosta to zadevo z ženo sama
razčistila. Hkrati je izjavil, da
so ga o rojstvu otroka seznanili
sosedje, ki so mu povedali, da
so to prebrali v časopisu. Sredi
septembra je oče prišel na cen-
ter za socialno delo, kjer je
izjavil, da je ves čas nosečnosti
sumil, da bo žena rodila, a je
takrat razmišljal, da bo za
otroka že poskrbela sociala.
Ko ga je koncem septembra
socialna delavka obiskala na
domu, pa se je odločil, da bo za
otroka sam poskrbel. Takrat je
oče negiral izjavo, dano sredi
septembra, da o rojstvu otroka
ni vedel ničesar...« Mati, ki je
otroka zapustila v bolnišnici in
možu zamolčala, da mu je ro-
dila petega otroka, se je ves čas
sklicevala na stanje poporodne
depresije.
Začne se potopelc
za odvzem otroka
v izjavi za javnost Center za
socialno delo Žalec nadaljuje:
»Glede na ravnanje staršev v
zvezi z nosečnostjo, ob poro-
du in neposredno po porodu
(ko se za otroka ni nihče zani-
mal ne v porodnišnici ne na
centru za socialno delo) je
center menil, da gre za zapu-
stitev otroka in ravnanje, s
katerim sta starša pokazala,
da ne bosta skrbela zanj. Pri
tem je center ugotovil, da nju-
no ravnanje in odnos nekaj
tednov staremu otroku ne za-
gotavlja varnosti. Zato je izdal
odločbo o odvzemu otroka, ki
bi ostal v rejništvu pri družini,
v katero je bil nameščen kma-
lu po rojstvu.«
Odvetnica Karmen Orter je
nad takšnim ravnanjem Cen-
tra ogorčena: »Šele 19. okto-
bra sta bila starša seznanjena,
da je Center zoper njiju začel
postopek odvzema otroka.
Center je namreč začel ta po-
stopek že 23. julija, a o tem
roditeljev sploh ni obvestil.
Za odvzem so se odločili zato,
ker v tem primeru privoljenje
staršev ni potrebno. Družina
Hlupič na Centru ni bila nikoh
obravnavana kot problematič-
na, v obrazložitvi odločbe o
odvzemu otroka pa je navede-
na kopica laži in namigovanj
brez prave osnove. Center je
staršem ves čas onemogočal
stike z otrokom, četudi sta
starša to zahtevala, odločbe o
stikih, ki bi jo moral izdati, "še
do danes ni izdal. Strokovna
komisija, ki je presojala o
okoliščinah za prepoved sti-
kov staršev z otrokom, pa je
bila pristranska. Kot zunanji
član je namreč sodeloval so-
prog ene izmed delavk žalske-
ga centra za socialno delo.
Zato bom uvedla tudi posto-
pek zoper delavko centra, ki
je vodila postopek, s katerim
so bili ti stiki prepovedani.
Ves čas je šlo zgolj za zavlače-
vanje in pritiske na starše. Na-
mesto da bi center priznal na-
pako, ki jo je storil z nezako-
nito odločbo o oddaji v rejniš-
tvo in kasnejšo posvojitev, je
nadaljeval s kršitvami, pričela
pa se je tudi prava gonja zoper
starše, da bi popustili pri svo-
jih zahtevah. Opis družinskih
razmer, kot so ga sestavili v
centru, da bi lahko otroka
staršem odvzeli, je pravi do-
mišljijski spis, zasnovan na
lažeh, natolcevanjih in naved-
bah, ki očeta prikazujejo v
izrazito negativni luči.«
Domišljijski spis?
Center za socialno delo Žalec
svojo izjavo za javnost začenja s
trditvami: »Center družino Hlu-
pič dobro pozna, saj se s social-
nimi razmerami v tej družini
ukvarja že od leta 1990. Odloči-
tve, ki so bile sprejete po rojstvu
zadnjega otroka, je center za
socialno delo sprejel glede na
poznavanje razmer v tej družini
iz prejšnjih intervencij in glede
na dogodke, ki so se zgodili tudi
po rojstvu otroka, saj je to nje-
gova naloga, ki mu jo izrecno
nalaga Zakon o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih, kadar
je mogoče sklepati, da so kori-
sti otroka ogrožene. V obravna-
vanem primeru je center za so-
cialno delo presodil, da so kori-
sti otroka hudo ogrožene. Izja-
vo Center končuje z besedami:
»Še enkrat poudarjamo, da nas
je pri celotnem postopku vodi-
lo to, da zaščitimo pravice in
koristi otroka in mu zagotovi-
mo normalen razvoj in okolje,
v katerem bo odraščal.«
V Ministrstvu za delo, druži-
no in socialne zadeve so zade-
vo končali z odločbo, s katero
je bilo treba otroka vrniti ma-
teri in očetu. Glede na številne
kršitve zakonov, ki so si jih
privoščili v Centru za socialno
delo Žalec, je bila naloga mini-
strstva pravzaprav lahka. Sle-
dili so črkam zakonov. Sicer
pa: roditeljska pravica je ustav-
na pravica, ki se jo lahko od-
vzame ali omeji le iz razlogov,
ki jih zaradi varovanja otroko-
vih koristi (54.člen Ustave Re-
publike Slovenije) določa Za-
kon o zakonski zvezi in družin-
skih razmerjih pa tudi 9. člen
Konvencije Združenih naro-
dov o otrokovih pravicah. Smo
pravna država in menda tudi
socialna. V socialnih državah
so vse mame zlate.
MARJELA AGREŽ
Odvetnica Karmen Orter: »Človek kar verjeti ne more, česa
vse so se v centru za socialno delo lotili, da bi se izognili
odgovornosti za hude kršitve v postopkih«.
Družba SLOVENIJALES Gradbeni material
in stavbno pohištvo d.o.o. Ljubljana,
Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana
OBJAVLJA
za Poslovno enoto CEUE, Medlog 18
prosti delovni mesti
PRODAJALEC in
SKLADIŠČNIK
Od PRODAJALCA pričakujemo:
-IV stopnjo izobrazbe trgovske smeri
-6 mesecev delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga, s pogojem
poznavanja stavbnega pohištva, parketov, oblog, lesnih repromaterialov
in pohištvenega okovja
-obvladovanje dela z računalnikom, znanje tujega jezika in vozniški izpit
B-kategorije
-komunikativnost, vljudnost in prepričljivost
Od SKLADIŠČNIKA pričakujemo:
-IV stopnjo izobrazbe trgovske smeri (občasno delo v prodaji)
-1 leto delovnih izkušenj s pogojem poznavanja gradbenega materiala,
keramike in kopalniške opreme, stavbnega pohištva in lesnih reproma-
terialov
-obvladovanje dela z računalnikom, znanje tujega jezika, vozniški izpit
B-kategorije in izpit za voznika viličarja
-natančnost, vestnost, sposobnost organiziranja
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za določen čas
6 mesecev z možnostjo kasnejše ureditve delovnega razmerja za
nedoločen čas.
Vaše pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe,
delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8. dneh po
objavi na naslov:
Mednarodno podjetje SLOVENIJALES d.d.
Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve
1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
6
GOSPODARSTVO
Gorenje v
Sarajevu
Predsednik uprave Gore-
nja Jože Stanič je v petek v
naselju Blažuj pri Sarajevu
odprl skladišče in poslov-
no zgradbo podjetja Gore-
nje Commerce. Objekt, ka-
terega naložbena vrednost
je okrog tri milijone mark,
naj bi pospešil distribucijo
Gorenjevih izdelkov na ob-
močju Bosne in Hercegovi-
ne ter izboljšal tudi servi-
sno dejavnost.
»Naložba v sarajevsko pod-
jetje ni niti prvi niti edini
dokaz, da želi biti Gorenje
prisotno v gospodarskem
prostoru Bosne in Hercegovi-
ne,« je ob otvoritvi poudaril
Jože Stanič in dodal, da voj-
na vihra, žal, ni prizanesla
njihovi nekdanji tovarni hla-
dilno zamrzovalnih aparatov
Bira Bihač, ki so jo morali
nadomestiti v Velenju. Kupci
v Bosni in Hercegovini še ved-
no zelo zaupajo Gorenjevim
izdelkom, zato je družbi
kmalu po končanih spopadih
uspelo ponovno oživeti tržne
aktivnosti. Podjetje Gorenje
Commerce je tako lani na
tem območju prodalo 110 ti-
soč gospodinjskih aparatov,
skupni promet pa je znašal 52
milijonov mark. JI
Podpora celjskemu Tecosu
Ministrstvo za znanost bo orodjarskemu centru zagotovilo bolj enakomerno financiranje -
Znanje je pogoj za dolgoročni razvoj Celja
Minister za znanost in teh-
nologijo dr. Lojze Marinček, ki
je v začetku tedna obiskal raz-
vojni orodjarski center Tecos v
Celju, je napovedal, da bo mi-
nistrstvo še naprej pomagalo
centru pri obnovi raziskoval-
ne opreme in ga okrepilo z
dvema novima raziskovalce-
ma. Po njegovem mnenju je
Tecos, ki sodeluje s približno
šestdesetimi podjetji in jim
med drugim pomaga razvijati
in uvajati nove tehnologije na
področju orodjarstva, eden od
najuspešnejših tehnoloških
centrov pri nas.
Dr. Lojze Marinček je v Ce-
lju med drugim predstavil tudi
tehnološko politiko ministrs-
tva za leto 2000. Zelo pomem-
bno je bilo sprejetje zakona o
podpori gospodarskim druž-
bam pri razvoju novih tehnolo-
gij in vzpostavljanju in delova-
nju razvojnih enot do leta
2003, s katerim se je skrb za
tehnološki razvoj dvignila na
vladno raven. Kljub temu bo
denarja za razvoj še naprej pre-
malo. Ministrstvu je uspelo v
predlogu proračuna za letos
zagotoviti 1,5 milijarde tolar-
jev za neposredne tehnološke
subvencije in vpeljati nov pro-
računski sklad za tehnološki
razvoj, v katerem so 3 milijar-
de tolarjev. Dr. Marinček je še
povedal, da bodo v sodelova-
nju z nekaterimi ministrstvi
poskušali vpeljati še nekatere
sistemske in finančne spodbu-
de, prizadevali pa si tudi bodo,
da bi se tuj kapital usmerjal
zlasti v tiste gospodarske de-
javnosti, ki bodo slonele na
sodobnih in okolju prijaznih
tehnologijah.
Ministrstvo za znanost je med
največjimi finančnimi podpor-
niki Tecosa, ki so ga pred dobri-
mi petimi leti ustanovili z na-
menom, da poveže razpršeno
znanje orodjarske industrije in
obeh univerz. V Tecosu, kjer
trenutno skupaj s podjetjem
Emo Orodjarna ustanavljajo
novo podjetje za hitro izdelavo
prototipov izdelkov in orodij z
najsodobnejšo visoko tehnolo-
gijo, si vseskozi tudi prizadeva-
jo, da bi mladim predstavili
strojništvo kot prijazen poklic z
zelo obetavno prihodnostjo.
Ustanovitev novega podjetja
podpira tudi mestna občina
Celje, saj se po besedah župana
Bojana Šrota dobro zaveda, da
je znanje nujen pogoj za dolgo-
ročni razvoj mesta. V Celju se
tudi trudijo, da bi dobilo čim
več višjih in visokošolskih us-
tanov, zaradi katerih bi v mestu
gotovo ostalo več mladih stro-
kovnjakov. Doslej jim je že
uspelo pridobiti višješolski
študij komercialista, radi pa bi
še višjo vrtnarsko šolo z vrtnar-
skim inštitutom ter fakulteto
za logistiko.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Delnice Pivovarne Lašico
v elitni skupini
Trgovanje na borzi v prvih dneh februarja - Poslovni rezultati podobni predlanskim -
Bo sodelovanje med proizvajalci pijač preraslo v kapitalsko povezovanje?
Uprava Ljubljanske borze
je v borzno kotacijo A spreje-
la delnice Pivovarne Laško.
Odločbo o tem so v Laškem
dobili v začetku tedna, trgo-
vanje z delnicami pa se bo
pričelo takoj, ko bo pivovar-
na izpolnila vse formalne
pogoje za trgovanje v okviru
borzne kotacije A. To pome-
ni, da mora javno objaviti
prospekt in ga poslati tudi
vsem borznim hišam. Po be-
sedah člana uprave Pivovar-
ne Laško Boška Šrota naj bi
se trgovanje na borzi pričelo
v prvih dneh februarja, kak-
šnega večjega prometa pa ne
pričakujejo.
Pivovarna Laško je imela ob
koncu lastninjenja preko 14
tisoč delničarjev, danes jih
ima še okrog 10 tisoč. Dobrih
29 odstotkov delnic je v rokah
zaposlenih, 31-odstotni delež
imajo fizične osebe, ki so del-
nice kupile v javni prodaji, 20
odstotkov imajo pidi in skla-
di, 17,5 odstotka pravne ose-
be, med katerimi so največji
delničarji Banka Celje, Cetis
in pivovarna Union, dober od-
stotek delriic pa je v skladu
lastnih delnic.
V Laškem so lani prodali
milijon in 115 tisoč hektoli-
trov piva, kar je za odstotek
več kot leta. 1998.,Boško Šrot
je povedal, da je prodaja na
domačem irgu. sicer upadla,
vendar so kljub temu obdržali
svoj 53-odstotni tržni delež.
Povečanje prodaje gre zato na
račun večjega izvoza. Na tujih
trgih so prodali 272 tisoč hek-
tolitrov piva, kar je dobrih 12
odstotkov več kot leta 1998 in
24 odstotkov njihove celotne
prodaje. Skupaj z mestinj-
skim Vitalom, kjer so večinski
lastniki, so lani v primerjavi z
letom poprej prodajo brezal-
koholnih pijač povečali za pe-
tino. Pivovarna je junija lani
začela prodajati tudi ustekle-
ničeno vodo. V šestih mesecih
so je prodali 13 tisoč hektoli-
trov, kar štejejo kot dober re-
zultat.
Po prvih ocenah bo priho-
dek pivovarne znašal 15,6 mi-
lijarde tolarjev, kar je približ-
no toliko kot predlani, čistega
dobička pa bo 1,3 milijarde
tolarjev, kar je približno toli-
ko kot so ga imeli leta 1998.
Pivovarna je lani za naložbe
namenila blizu 3 milijarde to-
larjev. Nadzorni svet družbe
bo v začetku februarja sprejel
poslovni načrt za leto 2000, ki
v osnutku predvideva, da bo
letošnja prodaja piva ostala na
ravni lanske, prodaja brezal-
koholnih pijač naj bi se pove-
čala za 15 odstotkov, prodali
naj bi tudi 30 tisoč hektolitrov
ustekleničene vode.
Na uvrstitev v borzno kota-
cijo A Čakajo tudi v pivovarni
Union; kjer pričakujejo, da se
bo trgovanje z njihovimi del-
nicami pričelo še v prvem tro-
.mesečju. V Ljubljani niso pre-
več zadovoljni z lanskimi po-.
. slovriimi rezultati, saj kljub
temu, da so v primerjavi z
letom poprej prodali nekoli-
ko več pijač, prihodki družbe
niso višji. Član uprave Franči-
šek Boljka pravi, da so za to
krive velike trgovine, ki hoče-
jo imeti izdelke po bistveno
nižjih dobavnih cenah, s či-
mer jemljejo proizvajalcem
prihodek in dobiček.
Zadnje čase je bilo v javno-
sti slišati kar nekaj namigov o
tem, da se nameravata obe
največji slovenski pivovarni
povezati. V Laškem, kjer sicer
podpirajo sodelovanje v bran-
ži, pravijo, da o tem nič ne
vedo, v Unionu pa menijo, da
bo med proizvajalci prej ali
slej moralo priti tudi do kapi-
talskega povezovanja. Kdaj
naj bi do tega prišlo, pa niso
povedali.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
Paronova uspešna
petletka
Tovarna pohištva Paron iz
Laškega bo najkasneje do
sredine leta odprla v Ljublja-
ni salon za opremo stanova-
nja, v katerem bo ob pomoči
različnih strokovnjakov po-
nujala tako imenovani sta-
novanjski inženiring.
Na okrog 350 kvadratnih
metrih razstavnih površin si
bodo tisti, ki si urejajo stano-
vanje ali hišo, lahko izbrali
želeno opremo od tal do po-
hištva, Paronovi strokovnjaki
pa jim bodo potem prostore
uredili po načelu »ključ v ro-
ke«. Rado Hrastnik, lastnik
in direktor podjetja pravi, da
so se za Ljubljano odločili
zato, ker imajo tam že sedaj
veliko kupcev, poleg tega pa se
za salon v Laškem niso odloči-
li zaradi slabih cestnih pove-
zav z glavnim mestom.
Podjetje Paron, ki je bilo
ustanovljeno pred petimi leti,
je lani ustvarilo okrog 1,2 mi-
lijarde tolarjev prometa, od
tega tri četrtine na tujih trgih.
Po besedah Rada Hrastnika so
lani občutno znižali stroške
proizvodnje, saj so petino po-
slov, ki so jih prej delali s
tujimi kooperanti, prenesli v
domače podjetje. To sta jim
med drugim omogočila tudi
posodobitev proizvodnje in
nakup nekaterih novih stro-
jev, za kar so lani porabili
okrog 50 milijonov tolarjev.
Tako kot v Paronu, kjer je
trenutno zaposlenih 175 ljudi,
so bili v preteklem letu uspešni
tudi v celjskem podjetju Profa-
gus, kjer ima družina Hrastnik
večinski delež. Za švedsko fir-
mo Stokke so izdelah 75 tisoč
otroških stolčkov trip-trap. Le-
tos bodo proizvodnjo, ki je že v
celoti odkupljena, povečali še
za 20 odstotkov. JI
Hmeljarstvo
na prelomu
tisočletja
Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo Žalec tudi letos
pripravlja tradicionalni se-
minar o hmeljarstvu, ki bo v
torek, 1. februarja, v dvorani
Gasilskega doma Žalec.
Na seminarju, ki se bo začel
ob 9. uri, bodo spregovorili o
slovenskem hmeljarstvu na
prelomu tisočletja, drugi
sklop bo namenjen tehnologi-
ji pridelave hmelja, tretji pa
varstvu hmelj skih nasadov.
Seveda bodo spregovorili tudi
o perečih problemih, s kateri-
mi se srečujejo pridelovalci
hmelja, seminarja pa se bodo
udeležili tudi predstavniki vla-
de. Prijave za seminar do
vključno 25. januarja spreje-
majo v žalskem inštitutu.   US
Novo obdobje podjetnic
v Narodnem domu v Celju je bil v torek ustanovni zbor sekcije podjetnic celjske regije. S tem naj bi
se, je poudarila predsednica iniciativnega odbora Ana Špat, pričelo obdobje bolj tvornega
vključevanja žensk v izgradnjo takšnega sistema države, ki bi žensko razbremenil njenih številnih
vlog in ji omogočal, da se vključi v ustvarjalno delo in s tem tudi v podjetništvo.        JI, Foto: GK
BAROMETER
Drugi bančni
steber
Predsednika uprav Nove
KBM in SKB banke dr. Jože
Glogovšek in Cvetka Selšek
sta podpisala dogovor o na-
meri združitve obeh bank.
Čeprav dogovor ni obvezu-
joč, sta banki že napovedali,
da bo postopek združevanja
potekal po načelu spojitve,
končan pa naj bi bil maja ali
jujnija. Nova banka, ki bi
imela skoraj 25-odstotni trž-
ni delež, bi začela poslovati
1. januarja 2001. Sedež bi bil
v Mariboru, nekatere dejav-
nosti pa bi banka opravljala
v Ljubljani in tudi v Novi
Gorici ter Kopru. V SKB ban-
ki so napovedali, da bodo
izgubo, ki po slovenskih
standardih znaša 5,5 milijar-
de tolarjev, krili v breme
lastnega kapitala.
Merkur vodi
Na nedavni skupščini del-
ničarjev Kovinotehne so na
predlog večinskega lastnika
Merkurja za člane novega
nadzornega sveta, ki bodo
zastopah interese kapitala,
izvolili Bineta Kordeža,
predsednika uprave Mer-
kurja, Viktorja Vauhnika,
člana uprave Merkurja, in
Bojana Voha, direktorja
šempetrskega Sipa. Svet de-
lavcev Kovinotehne je v 6-
članski nadzorni svet za
svoje predstavnike imeno-
val Romano Žlof, Janeza Ka-
stelica in Jožeta Tanka. Nov
nadzorni svet je na prvi seji
za predsednika izvolil Bine-
ta Kordeža, za njegovega na-
mestnika pa Viktorja Vauh-
nika.
Afining V turizmu
Podjetje Afining iz Velenja
je delno prenovilo hotel Me-
dijske toplice v Izlakah, ce-
lotna naložba pa je stala
okrog 190 milijonov tolar-
jev. V hotelu so prenovili
recepcijo, posodobili vseh
35 sob in preuredili gostin-
ski lokal, še letos bodo pre-
novili tudi notranji bazen.
Afining, ki je znan predvsem
po poshh z vrednostnimi pa-
pirji ter drugimi finančnimi
naložbami, je lani za nalož-
be v turistično dejavnost na-
menil več kot 10 milijonov
mark. Poleg hotela Medijske
toplice so namreč prenovili
še hotel Marita v Portorožu,
ki ga bodo uradno odprli
konec meseca.
Rajh Z direktorji
Laški župan Jože Rajh je v
torek pripravil sprejem za
direktorje vseh večjih in po-
membnejših podjetij v obči-
ni. Čeprav gre le za protoko-
larno srečanje v novem letu,
mu je občinsko vodstvo dalo
velik pomen, saj je samo od
njihovih lastnih pobud odvi-.
sno, v kolikšni meri je sezna-
njeno z razmerami v gospo-
darstvu. Kot ugotavlja Rajh,
podjetja v Laškem poslujejo
zelo dobro z razmeroma vi-
sokimi dobički, težave pa so
na področju zaposlovanja,
saj v mnogih podjetjih
zmanjšujejo število zaposle-
nih, novih delovnih mest pa
ni. JI
GOSPODARSTVO
7
Iz Celja v Slovenijo
Podjetje STC-Interfruct želi postati vodilno v Sloveniji pri preskrbi s prehrambenimi
izdelki - Mesečni promet v celjskem cash&carry centru najmanj 100 milijonov tolarjev
Mešano podjetje STC-Inter-
fruct, ki sta ga lani spomladi
ustanovila STC Celje in ma-
džarska trgovska veriga Inter-
fruct, v kateri je ves kapital v
rokah nemške družbe Tengel-
mann, je v ponedeljek na Ki-
dričevi ulici v Celju odprlo
svoj prvi cash&carry center.
Naložba je vredna preko 200
milijonov tolarjev, v centru pa
na 3000 kvadratnih metrih
prodajnih površin ponujajo
več kot 5.000 domačih in tujih
prehrambenih izdelkov.
Cilj podjetja, ki ima sedež v
Celju, je širiti verigo Imerfruct v
Slovenijo in nato naprej na jug.
V petih letih nameravajo v več-
jih slovenskih mestih odpreti še
devet cash&carry centrov, ki
bodo organizirani podobno kot
centri v zahodni Evropi. »V Slo-
veniji želimo postati vodilni pri
oskrbi s prehrambenimi izdel-
ki, kar naj bi nam glede na
visoko kakovost in razmeroma
nizke cene tudi uspelo,« je po-
vedal direktor STC-Interfructa
Igor Vukotič. »Pričakujemo, da
bomo okrog 65 odstotkov pro-;
meta ustvarili z velikimi kupci,
to je trgovci, gostinci, šolami in
bolnišnicami, ostalo pa naj bi
bili individualni potrošniki. Ce-
ne bodo za vse enake, omejitev
minimalne vrednosti nakupa,
kot jo imajo podobni centri v
tujini, pa ne bo. Določene bodo
le najmanjše nakupne količi-
ne.« V Celju naj bi sprva naredi-
li na mesec za okrog 100 milijo-
nov tolarjev prometa, ki pa ga
bodo skušali čim prej še pove-
čati, saj znaša povprečna me-
sečna realizacija Interfructovih
cash&carry centrov v drugih dr-
žavah preko 3 milijone mark.
V celjskem centru je prib-
ližno 10 odstotkov vseh izdel-
kov uvoženih, posebno pozor-
nost pa so namenili sadju in
zelenjavi, saj menijo, da tre-
nutna ponudba v Sloveniji, za
katero sta značilna slaba ka-
kovost in evropske cene, ni
primerna. Po besedah Igorja
Vukotiča so v izbor izdelkov
želeli vključiti čim več doma-
čih dobaviteljev, ki so s tem
dobili tudi možnost, da svoje
proizvode ponudijo v vseh In-
terfructovih centrih po Evropi.
REKLI SO
VVolfgang Stein, predstav-
nik nemškega kapitala v STC-
Interfruct: »Za širitev verige In-
terfruct v Slovenijo smo se od-
ločili zato, ker je med država-
mi v tem delu Evrope gospo-
darsko najbolj razvita in pred-
stavlja dobro odskočno desko
za prodor centrov cash&carry
tudi v ostale države jugovz-
hodne Evrope. STC je odličen
partner, saj se je že doslej uk-
varjal s trgovinsko dejavnostjo.
Prepričan sem, da bomo z do-
brimi cenami in visoko kako-
vostjo izdelkov privabili čim
več kupcev. Ne samo v celjski
center, ampak tudi v vse tiste,
ki jih še nameravamo zgraditi.«
Marko Brezigar, generalni
direktor STC Celje: »Prepričan
sem, da bo Celje, tudi ob po-
moči mešanega podjetja STC-
Interfruct, kmalu spet postalo
regijsko trgovsko središče. Ve-
sel sem, ker je sedež podjetja
v Celju, saj se bo od tu širili po
Sloveniji in najverjetneje tudi
preko mej, kar lahko mestu
prinese veliko koristi.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Cash&carry center bo med tednom odprt od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 15. ure.
Brez sprememb do konca marca
SKB banka prodala hotel Donat za 900 milijonov tolarjev - Do 31. marca ostane vse po starem
Podjetnik Jože Pipenbaher
iz Slovenske Bistrice je novi
lastnik hotela Donat v Ro-
gaški Slatini. Primopredaja
najbolj uglednega slatinske-
ga hotela, ki je bil doslej v
lasti SKB banke, je bila
opravljena v petek. V skladu
s kupoprodajno pogodbo, ki
so jo podpisali decembra la-
ni, mora Pipenbaher oziro-
ma njegovo podjetje Svit ce-
lotno kupnino, ki znaša 900
milijonov tolarjev, poravnati
do 15. aprila. Za prvi obrok
je že odštel okrog 200 milijo-
nov tolarjev.
Odločitev SKB banke, da
zopet proda hotel Donat -
pred skoraj natanko enim le-
tom je namreč podobno ku-
poprodajno pogodbo, vendar
z nekoliko višjo vsoto, podpi-
sala s slatinskim poslovnežem
Miranom Krklecem - je marsi-
koga presenetil. Še zlasti zato,
ker so lani v Rogaški Slatini
podpisali pismo o nameri, s
katerim so se Slovenska raz-
vojna družba kot večinska
lastnica Zdravilišča Rogaška
ter SKB banka. Banka Celje in
občina zavezali, da bodo v
okviru skupne družbe Nova
Rogaška poskušali oživeti
nekdanje elitno zdravilišče.
Jože Pipenbaher, ki dobro
pozna razmere v Rogaški Sla-
tini, saj je njegovo podjetje
pred časom obogatilo turistič-
no ponudbo kraja s termami,
zavrača govorice, da je z naku-
pom hotela porušil koncept
razvoja zdraviliškega turizma.
Pripravljen je namreč na vse
oblike sodelovanja z lastniki
ostalih objektov, zavzema pa
se tudi za celovito reševanje
zdravilišča, ki bi po njegovem
že v nekaj letih spet lahko
prevzelo vodilno vlogo v Slo-
veniji. Meni tudi, da je Sloven-
ska razvojna družba predolgo
in tudi na neprimeren način
reševala težave v Rogaški Sla-
tini.
Jože Pipenbaher tudi napo-
veduje, da se s prevzemom
hotela Donat ne bo zgodilo
prav nič pretresljivega. Po-
slovno politiko vodenja hotela
bo vsaj še do 31. marca prepu-
stiti družbi Grand hotel, ki je
imela doslej Donat v najemu,
kar pomeni, da bodo do takrat
ostali v veljavi vsi prejšnji do-
govori in pogodbe. Prav tako
se ni prav nič spremenilo za
zaposlene, ki imajo še naprej
delovno razmerje z družbo
Grand hotel.
MisBiMMMMi JANJA INTIHAR
Maček v skupini Hermes Plus
Ljubljanska družba Hermes Plus je za 100 milijonov
tolarjev kupila celjsko podjetje Maček, ki se ukvarja pred-
vsem z računalniškimi komunikacijami.
Podjetje Maček, v katerem je zaposlenih 22 izkušenih stro-
kovnjakov, je na svojem področju že zdavnaj preraslo celjsko
regijo in je eno vodilnih v Sloveniji. Glavne dejavnosti in rešitve
podjetja so predvsem internet in intranet sistemi, izgradnja ter
vzdrževanje prostranih in lokalnih omrežij, elektronsko banč-
ništvo ter integracija telefonije in intranet sistemov. »Z dodatni-
mi programi podjetja Maček bomo popestrili našo ponudbo,
razširili možnost novih poslov in povečali tržni delež,« je
povedal predsednik uprave družbe Hermes Plus Slavko Despo-
tovič in poudaril, da so v družbi še bolj kot dodatnih programov
Veseli Mačkovih ljudi, saj je znanje najpomembnejši vir in tudi
jamstvo za poslovno rast. JI
Nov hotel v Zrecah
Jutri popoldne bodo v središču Zreč odprli garni hotel
Mak, last družine Makovec. Zgrajen je bil v rekordnih
petih mesecih. Za naložbo, vredno 100 milijonov tolarjev,
so denar zagotovili z dolgoročnim posojilom pri Krekovi
banki,
V hotelu lahko hkrati sprejmejo najmanj 46 gostov, maksi-
malna zmogljivost v osmih sobah, v katerih poleg nočitev
ponujajo še zajtrk, ter v sedmih prostornih apartmajev,
velikih 49 kvadratnih metrov, pa je 56 ležišč. V objektu je še
manjša kavarna, namenjena tudi županjim gostom, v delu
pritličju, ki ga bodo lastniki oddali v najem, pa naj bi kmalu
uredili še dva lokala s trgovinsko ali podobno dejavnostjo.
Kot je povedala Marija Makovec, so se za gradnjo garni
hotela odločili predvsem zato, ker v Zrečah zaradi hitrega
razvoja turizma, ki privablja v kraj vse več ljudi, že primanj-
kuje nočitvenih zmogljivosti. S svojo ponudbo nikakor ne
bodo konkurirali Termam, saj so hotel zgradili v dogovoru s
podjetjem Unior Turizem, ki tudi samo želi, da bi čim več
zasebnikov dopolnilo ponudbo v Zrečah in povečalo turistič-
ne zmogljivosti kraja. JI
Vrednostni papirji delniških družb
8
KULTURA
Aktualna tema na
Odrupododrom
Begunka Alisa, Alica v »čudežni deželi«
Na mali sceni Slovenske-
ga ljudskega gledališča Ce-
lje so se lotili velike, še
vedno zelo aktualne teme o
problematiki begunstva, ki
na slovenskih odrih še ni
bila obravnavana. Tekst je
napisala Draga Potočnjak,
predstavo je s sodelavci po-
stavil na oder kot krstno
uprizoritev umetniški vod-
ja gledališča in režiser Ma-
tija Logar.
»Tekst zdaj že uveljavljene
dramske ustvarjalke je nastal
pred dvema letoma. Lani je
bila nominirana za Grumovo
nagrado. Temn, ki jo obrav-
nava, je še vedno zelo blizu,
ker se neposredno nanaša na
dogodke grozljivih balkan-
skih vojn. Gre za odnos konf-
liktne situacije dveh glavnih
protagonistk, ki jih igrata
Milada Kalezič in Barbara
Vidovič, ob njiju pa sta v
paru še Jagoda Vajt in Igor
Sancin. Igralski kvintet pa
zaključuje Igor Žužek,«
predstavlja ekipo Matija Lo-
gar in poudarja, da je imel
pri izboru igralcev srečno
roko. Mlada igralka Barbara
Vidovič v naslovni vlogi Ali-
se, Alice doda: »Zelo srečna
sem, da imam za svojo sode-
lavko preizkušeno igralko
Milado Kalezič, ki je ogrom-
no prispevala k igri in mi
predvsem veliko pomagala
in me veliko naučila. Prav
tako bi mi bilo zelo težko
ustvariti ta lik brez pomoči
lektorja Josipa Ostija. Pe-
snik pravi, da je šla bosanšči-
na dobro v glavo in uho celj-
skim igralcem< in dodaja, da
tudi v Sloveniji pogosto sre-
čamo mešanico jezikov med
slovenščino in bosanščino.
To posebej velja za zadnje
obdobje in v tekstu se pre-
pletata ta dva jezika. Vloga
Barbare Vidovič je bila zelo
zahtevna. Moji občutki pa so
dobri.«
Med sodelavci tudi Matija
Logar še posebej izpostavlja
lektorja za bosanski jezik,
pesnika Josipa Ostija, ki je
sodeloval ob celjskem lek-
torju Jan Jonu Javoršku. Ko-
stumografijo je prispevala
Darja Vidic, sceno Jože Lo-
gar, glasbo Primož Ahačič,
za ton skrbi Uroš Zimšek, za
luči Dušan Žnidar, rekviziter
je Franc Lukač, vodja pred-
stave in šepetalka Breda Jen-
ček.
Po sinočnji predpremieri
bo nocoj, ob 20. uri, premie-
ra tega dela.
■MATEJA PODJED
Foto: DAMJAN ŠVARC
Baron v
Šenljuriu
v Knjižnici Šentjur bodo
danes, v četrtek, 20. januar-
ja, odprli razstavo fotografij
Roberta Barona iz Velenja,
snemalca TV Velenje in TV
Slovenija.
Baron, ki se je pred kratkim
predstavil v celjski Antiki, bo
razstavil portrete v črno-beli
tehniki. Na slovesni otvoritvi
bosta nastopila učenca šent-
jurske glasbene šole, kitarista
Lucija Filič in Matic Plemeni-
taš, ki ju; vodi mentor Roman
Ocvirk. Prireditev bo ob 18.
uri. ^.^:,f..BJ
ZAPISOVANJA ^
Iz pisateljskega klana
Piše: TADEJ ČATER
Moram priznati, da revije
Ona, no ja, priloge časopisa j
Delo, ne prebiram. Pa ne za- >
to, ker bi imel karkoli proti
tovrstnim ženskim revijam, \
pa ne zato, ker bi imel karkoli
proti ženskam, pač pa zato, i
ker nimam nič proti ženskam \
in ker prebiram druge, za moj j
okus boljše, ženske revije a la j
Jana, hrvaška Mila... Če pa jo .
že prelistam, prelistam pa jo \
vsak torek, si preberem edino- \
le kolumne Arturja Šterna in \
Vesne Godine. Prvega zato, i
ker je moj prijatelj in ker ga \
zelo spoštujem. Drugo pa zato, !
ker je duhovita in lucidna, ;
predvsem pa zelo natančna ■
in včasih do mojega spola že i
tudi groba. Kar pa ji zaradi |
prej naštetih atributov zlahka
in z veseljem oprostim. In, ko \
sem prejšnji teden prebiral '
vrstice Arturja Šterna, sem se ;
odločil, da ha temo, ki se jo je ,
lotil, zapišem nekaj vrstic tudi \
sam. Zakaj? Prvič, ker me je \
malce iritiral in drugič, ker si ■
je to sam tudi želel. Drugače \
enostavno ne morem razume- \
ti njegovih zaključnih besed: \
»prisluhnite - na primer - nji- \
hovemu komentarju na zgor- \
nje vrstice.« i
Gre skratka za kulturnike, [
ki menda sodimo v ta ali oni
klan. Z redkimi izjemami se- :
veda, ki ne sodimo niti v ta \
niti v oni klan. Pač pa smo ;
neke vrste prosti strelci. Ja, ■
tudi prosti strelci sestavljamo i
neke vrste klan: klan prostih ;
strelcev. Še več, ko se je skupi- !
niča takoimenovanih neodvi- \
snih pisateljev odločila neko- j
liko ostreje nastopiti priti tre-
nutnim razmeram, ki vladajo]
na »slovenski pisateljski sce- ^
ni«, se je združila v klan: klan ^
neodvisnih pisateljev. Ergo, j
neodvisnih in izvenklanov- j
skih pisateljev enostavno ni! ]
Niti kulturnikov! Neodvisnih, ]
ni, skratka. Naj si nekdo še ■
tako zelo domišlja, daje neod- ;
visen, to si preprosto samo \
domišlja. In nič več. Spomnite j
se tistih neodvisnih založni- \
kov, ki so jih bila polna usta \
neodvisnosti, ob vsakem raz- \
pisu za državne subvencije, i
pa so napisali po sto in več\
prošenj za sofinanciranje s\
strani države. Njihova neod-S
visnost seje v trenutku izgubi- \
la. \
Zadnjič sem prisluškoval - I
kako zelo nekulturno - neke- _
mu pogovoru dveh individual-
nih športnikov-rekreativcev, \
ki sta družno ugotovila, kako \
je njim, se pravi neodvisnim,]
težko, ker so odvisni samo od j
sebe. Ko človek teče na smu-,
Čeh, je menda neodvisen. Je]
odvisen od samega sebe. Kar
že spet pomeni, da ni neodvi-
sen. In če k temu dodamo še
to, da je odvisen od cele ekipe
ljudi, ki sestavlja njegov štab,
od tistega reveža, ki tam ob
progi zmrzuje in mu ponuja
pijačo, ugotovimo, da ni niti
najmanj neodvisen. Da je
prav toliko neodvisen kot no-
gometaš, ki ga na igrišču
spremlja še deset njegovih soi-
gralcev. Edina razlika med
njimi je v načinu dojemanja
cilja. In to je vse. Medtem ko
morajo prvi doseči nek cilj in
potem razbremenjeno uživati
v tem, da so dosegli svoj cilj, ki
se kot takšen zgolj dozdeva,
morajo drugi nasprotnika
uničiti, poraziti, ga prizadeti,
osmešiti, mu zlorabiti mamo
in sestro... Kar je mogoče zgolj
skozi plemenski duh in zapri-
seženo pripadnost plemenu,
ki te varuje, ki je na tvoji
strani tudi takrat, ko nimaš
prav. In v tem je vsa razlika.
Da druge podpira pleme. Da v
tem, da dosežeš gol, ni prav
nobene zmage, pač pa je zma-
ga v tem, da nasprotnika pri-
zadeneš. Povedano drugače;
smučarji tekači, tekači na dol-
ge proge, prizadenejo sebe.
Svoj ego. In v tem smislu so
športi, ki jih imamo za indivi-
dualne stvar kartezijanskega
razmišljanja. Človek na pre-
lomu stoletja pa tako enostav-
no ne razmišlja. Človek se na
prelomu stoletja združuje, ne
pa osamlja, svoje cilje uresni-
čuje oziroma skuša uresniče-
vati v duhu skupnosti, kolekti-
va. Ja, plemena, če hočete.
Evolucija, pač. Evolucija je ti-
sta, ki nas je naredila takšne.
In, če za konec uporabim Mar-
jana Rožanca, ki je v svojem
eseju o nacionalni identiteti
zapisal, da bomo Slovenci po-
stali narod šele takrat, ko bo-
do nogometaši Olimpije na
Marakani premagali Crveno
zvezdo, potem lahko ugotovi-
mo, da še vedno nismo po-
vsem narod. Da še vedno ni-
smo povsem zapopadli evolu-
cijskih procesov. S to pripom-
bo, da jih ni še nihče. Da je na
svetu še vedno vse preveč smu-
čarjev tekačev.
Da bi bilo v vrtcu lepše
v Šentilju pri Velenju je bil v soboto, 15. januarja, na dan
dobrodelnega koncerta, dom krajanov poln obiskovalcev,
ki so želeli prispevati k zbiranju denarja za gradnjo
novega Šentiljskega vrtca.
S prireditvijo, ki so jo pripravili v Mestni občini Velenje,
šentiljski krajevni skupnosti in mladinskem društvu, so
uspeli zbrati dobrih dvesto tisočakov. Nastopilo je trinajst
glasbenikov in glasbenih skupin. Naložba v vrtec, ki ga
bodo začeli graditi junija letos, je vredna približno 18
milijonov tolarjev in krajani načrtujejo še več dobrodelnih
akcij, eno od teh tudi v sodelovanju s šaleškimi likovniki.
Šentiljski otroci vrtec nujno potrebujejo, saj ima zdaj
osemnajst malčkov na voljo komaj 25 kvadratnih metrov
veliko igralnico. K.L.
Direktorja pri papežu
Iz Kozjega že četrto darilo za Janeza Pavla II. - Slomškov stekleni masni kelih v večnem mestu
v tovarni Dekor Kozje, ki je
del steklarne iz Rogaške Slati-
ne, so ustvarili že četrto pre-
stižno darilo za papeža Jane-
za Pavla n., poglavarja rim-
skokatoliške cerkve in vati-
kanske države. Slomškov ste-
kleni kelih je papežu name-
njen v zahvalo za njegov dru-
gi obisk Slovenije ter razglasi-
tev Slomška za blaženega.
Kozjanski steklarji so ga iz-
delali po povabilu slovenske-
ga veleposlaništva v Vatikanu,
ki ga vodi dr. Kari Bonutti.
Papežu so ga želeli izročiti v
okviru splošne sredine av-
dience v Vatikanu, ki je bila
napovedana za včeraj. K av-
dienci sta se odpravila gene-
ralni direktor steklarne Ro-
gaška Crystal Davorin Škri-
njarič in direktor njene tovar-
ne v Kozjem Jože Božiček.   .
Stekleni masni kelih s Koz-
janskega, ki bo krasil oltar
papeževe kapele, je oblikoval
vodja umetniške delavnice
Studio Gry iz Kozjega Franci
Černelč. V steklarni so pono-
sni, da je pri nastajanju umet-
nine sodelovalo kar trideset
rok, pri čemer je gravure iz-
vedla Tanja Valenčak. Prib-
ližno 25 centimetrov visoke-
mu kelihu so priložili zložen-
ko, ki predstavlja njegovo na-
stajanje.
Osrednji motiv keliha je
umetniški portret Antona
Martina Slomška, s papeš-
kim grbom na hrbtni strani.
Na njem je zapisano: »Anton
Martin Slomšek Slovenija
1999 Zgodi se tvoja volja Ja-
nez Pavel II..« Med ornamenti
prevladuje grozdje in žitno
klasje, vse skupaj pa bogati
zlata barva. Štajerski steklarji
so izdelali še 15 pomanjšanih
kopij keliha, ki so jih ob slo-
vesni priložnosti namenili
najpomembnejšim vatikan-
skim kardinalom.
V Kozjem so doslej izdelali
različne steklene umetnine, s
katerim se je Slovenija pono-
sno predstavila najpomem-
bnejšim državnikom in dru-
gim imenitnežem. Tako so la-
ni med drugim izdelali darili
za ameriškega predsednika
Billa Clintona in soprogo Hil-
lary. Za Janeza Pavla II. so
prvo darilo naročili iz celjske
opatije, za njegov prvi obisk
Slovenije leta 1996, ko so mu
izročili različno unikatno ste-
kleno posodje. Drugo darilo,
kristalno vazo z likom bloške-
ga smučarja, so naročili slo-
venski škofi, ki so se mu nato
zahvalili za prvi obisk naše
države. Tretje darilo so mu
izročili med lanskim obiskom
v Mariboru, šlo pa je za kri-
stalno zibelko z upodobitvijo
Sloma in motiva iz Slomško-
vega otroštva, zahvalno darilo
Slomškove domače župnije
Ponikva pri Grobelnem.
Različne umetnine kozjan-
skih steklarjev so na ogled tudi
za najširšo javnost. V Dekorju
Kozje, kjer so prejšnji mesec
slavili četrt stoletja dela, so
namreč za obletnico odprli Og-
ledno turistično pot. Gre za
prikaz tehnološkega postopka,
opazovanje brušenja stekla,
obisk prodajalne njihovih iz-
delkov ter razstavo kopij umet-
nin, ki krasijo Belo hišo, Vati-
kan, arabske dvore in druga
prebivališča prijateljev naše
države. Omenjeno zanimivost,
ki je na območju Kozjanskega
parka, si je ogledalo že precej
domačih in tudi tujih gostov.
BRANE JERANKO
Slomškov stekleni kelih je oblikoval Franci Černelč iz
Bistrice ob Sotli, vodja umetniške delavnice Studio Gry.
KULTURA
9
Boi za dvajsetino
Bo vsem občinam ostal 35-odstotni delež dohodnine? - Kdo bo financiral kuhurne ustanove?
Država Slovenija je pred
dvema letoma z novelo Zako-
na o financiranju občin dolo-
čila, da občinam z dotedanjih
30 odstotkov dodeljene do-
hodnine poveča delež na 35
odstotkov, hkrati pa je na ob-
činska pleča naložila tudi fi-
nanciranje kulturnih zavo-
dov, katerih ustanoviteljice
so. Celjani so tako lani finan-
cirali Slovensko ljudsko gle-
dališče Celje ter oba muzeja,
letni obračun pa je pokazal,
da 5-odstotni dodatni delež
dohodnine niti v kumulativi
ni pokril teh stroškov. Kolik-
šen delež dohodnine bo obči-
nam ostal letos in kdo bo fi-
nanciral kulturne zavode, sta
vprašanji, ki ostajata potem,
ko je Ustavno sodišče RS raz-
veljavilo sporni člen zakona,
še vedno odprti.
V državi ostaja v igri kar ne-
kaj razUčic, kako priti do odgo-
vora. Ustavni sodniki se ob raz-
veljavitvi 27. člena Zakona o
financiranju občin, ki je preložil
finančno skrb za kulturne zavo-
de na občinska pleča, niti z
besedico niso dotaknili obči-
nam dodeljenega povečanega
deleža dohodnine. Lokalne
skupnosti so bile tako prepriča-
ne, da se 35-odstotni delež do-
deljene dohodnine ne bo
zmanjševal, v Celju pa so to
prepričanje utemeljevali še z
dejstvom, da je država z letom
1999 prav vsem občinam, - tudi
tistim, ki niso imele kulturnih
zavodov, ki bi jih morale poslej
same financirati - enotno pove-
čala dodeljeni delež dohodni-
ne.
Gre za 13 milijard
tolarjev
Vlada in državnozborski po-
slanci morajo čimprej - razpra-
vo o tem so začeli predvčerajš-
njim, v torek - najti odgovor, kje
poiskati približno 3,5 milijarde
tolarjev za financiranje kultur-
nih zavodov in kakšno usodo
čaka nekaj manj kot 13 milijard
tolarjev, kolikor predstavlja 5
odstotkov vse v Sloveniji zbra-
ne dohodnine.
Na voljo so tri rešitve; vlada
se zavzema, da bi vsem obči-
nam, ki na svoja pleča tudi v
prihodnje ne bi prevzele finan-
ciranja kulturnih zavodov, od-
vzeli 5 odstotkov dohodninske-
ga denarja in jih tako »kaznova-
li«. Poslanec SLS Vili Trofenik
(sicer predsednik državnozbor-
skega odbora za lokalno sa-
moupravo) skozi amandma na
predlog letošnjega državnega
proračuna predlaga, da bi obči-
nam znižali dodeljeni delež do-
hodnine nazaj na 30 odstotkov,
razliko, torej blizu 13 milijard
tolarjev, pa s prerazporeditvijo
na posamezna ministrstva po-
rabili za financiranje kulturnih
zavodov in posameznih projek-
tov na lokalni ravni. Tretjo razli-
čico, ki jo podpira tudi držav-
nozborski odbor za kulturo,
šolstvo in šport, ponuja posla-
nec ZLSD Samo Bevk, temelji
pa na tem, da bi občine ohranile
35-odstotni delež dohodnine, s
prerazporeditvami znotraj pro-
računa ali povečanjem prora-
čunskega primanjkljaja pa bi
zagotovili 3,5 milijarde tolarjev
za financiranje kulturnih zavo-
dov. Bevkov predlog podpira
tudi večje število slovenskih ob-
čin in Stalna konferenca lokal-
nih skupnosti Slovenije.
Kako se bo iztekle?
Mestna občina Celje je lani
ob 5-odstotnem porastu deleža
dohodnine dobila okoli 310 mi-
lijonov tolarjev več denarja,
hkrati pa so se letni stroški za
financiranje Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje, Muzeja
novejše zgodovine Celje in Po-
krajinskega muzeja Celje usta-
vili le malce pod 320 milijonov
tolarjev. Razliko slabih 10 mili-
jonov tolarjev je Celju dolžna
pokriti država.
Celjani so bili lani v skupini
tistih slovenskih občin, ki so pri
Ustavnem sodišču RS sprožili
pobudo za presojo ustavnosti
27. člena Zakona o financiranju
občin in bili konec oktobra tudi
obveščeni, da mora država svo-
jo odločitev o prelaganju bre-
men na občinska pleča, vsaj v
primeru financiranja kulturnih
zavodov, popraviti. Do konca
koledarskega in s tem seveda
tudi finančnega leta je bilo še
dva meseca, a v tem času se ni
zgodilo skoraj nič. Na sicer šir-
šo temo financiranja občin so se
21. decembra v Ljubljani sestali
župani oziroma podžupani 54
slovenskih občin, na tem sreča-
nju pa je celjski podžupan Zde-
ne Podlesnik zagovarjal stališ-
če, da je zmanjševanje deleža
dohodnine nesprejemljivo, saj
med odločbo ustavnih sodni-
kov in predlogom vlade o 5-
odstotnem zmanjševanju dele-
ža ni nobene vzročne povezave,
hkrati pa se je zavzel, da bi
morala država za kritje meril, ki
jih predpisuje za področje druž-
benih dejavnosti, zagotoviti tu-
di potreben denar.
V občini so čakali, konec leta,
šele 28. decembra, pa dočakali
poziv ministrstva za kulturo, da
se do 10. januarja odločijo, ali
so kulturne zavode pripravljeni
financirati še naprej in s tem
obdržati 35-odstotni delež do-
hodnine ali pa se temu »odreka-
jo«. Na svoj odločen »ne« za
nadaljnje financiranje niso do-
bili nobenega odgovora, posle-
dica pa je seveda tudi ta, da so z
januarjem prekinili financira-
nje vseh treh zavodov.
Pred odločanjem državnoz-
borskih poslancev so se v Celju
zganili v Območnem odboru
ZLSD ter svoje stališče podpore
Bevkovemu predlogu razrešitve
»kulturniško-dohodninskega«
zapleta posredovali tudi držav-
nozborskemu poslancu iz Celja
Jožetu Zimšku »Pričakujem,
da se bo celjski poslanec zavzel
za celjske interese,« pravi pred-
sednica odbora Janja Romih,
ki kot celjska podžupanja odgo-
varja tudi za področje družbe-
nih dejavnosti. »Prepričana
sem, da bi morala država čim-
prej sprejeti Nacionalni kultur-
ni program za področje pomič-
ne kulturne dediščine, ki je de-
finiran že z lani februarja spre-
jetim zakonskim besedilom o
kulturni dediščini, in s tem
končno razrešiti vprašanje fi-
nanciranja kulturnih zavodov.«
IVANA STAMEJČIČ
V nekaterih manjših občinah, ki so lani pridobile dodatnih
5 odstotkov dohodnine in na svojem območju niso imele
kulturnega zavoda, katerega financiranje bi morale prevze-
ti, so predlog Vlade RS, da se delež dohodnine zmanjša le
občinam, ki se financiranju teh stroškov odrekajo, naklonje-
no sprejeli. Drugače pa je v občinah, ki se jim to še kako
pozna. Kot primer lokalne skupnosti, ki se zna potegniti za
svoje pravice, velja izpostaviti Mestno občino Maribor z
županom Borisom Sovičem na čelu. Mariborski župan je že
prejšnji četrtek na novinarski konferenci s številkami pona-
zoril, kaj vladni predlog pomeni za mesto in življenje v
njem, v ponedeljek, dan pred državnozborsko razpravo, pa
je v občini oblikovana stališča posredoval še vsem državnoz-
borskim poslancem iz Maribora in okoliških občin. Kot
kažejo dosedanje izkušnje, bi se kaj podobnega lahko zgodi-
lo v Celju morda le ob naravni katastrofi.
GUTENBERGOVA
GALAKSIJA
Cederomi
Pravijo jim knjiga prihodno-
sti. Prihodnost se kaže kot
skrajna racionalizacija prosto-
ra, časa in bivanja. Knjiga naj
bi postala plastični plošček, le
eden v seriji nosilcev digital-
nih zapisov informacij. Kajti v
prihodnosti bo postala najpo-
membnejša sveta krava infor-
macija, knjiga (v kakršnikoli
obliki že) pa vredna le toliko,
kolikor informacij bo posredo-
vala. In na tak majhen plošček
se da spraviti neprimerno več
informacij, kakor se jih da od-
tisniti na papir še tako debele
knjige. Črnogledosti glede Gu-
tenbergovega izročila nav-
kljub pa si ne znam predstav-
ljati, da bi pred spanjem v
postelji na primer bral z ekra-
na roman ali pravljico za lah-
ko noč. Bomo videli.
Kakorkoli že, ponudba digi-
talnih knjig je zaenkrat omeje-
na na zelo specifične žanre,
predvsem na raznorazne pri-
ročnike, slovarje, enciklopedi-
je in t.i. interaktivne učbeni-
ke. Seveda je predpogoj, da
lahko take knjige uporabljate,
imeti relativno zmogljiv raču-
nalnik in obvladati računal-
niško pismenost.
V Vaši knjižnici si zaenkrat
lahko izposodite okrog 60 di-
gitalnih knjig. Splača se pogle-
dati Enciklopedijo Britaniko in
Encarto Africano  (zgodovina
in kultura Afri-
ke). Na svojem
ekranu se lahko
v miru seznanite
s stalnimi zbir-
kami londonske narodne gale-
rije, ali si ogledate zbirko slo-
venskih bankovcev. Po Atlasa
Slovenije se boste lahko vir-
tualno premikali iz kraja v
kraj, prav tako tudi po turistič-
nem vodniku VVelcome to Slo-
venia. Vsaj za šolarje je dobro
imeti pri roki Pregled svetovne
in slovenske književnosti, ki je
tudi na voljo v digitalni obliki.
Od slovarjev so na voljo Slovar
slovenskega knjižnega jezika,
nemško-slovenski in angleško-
slovenski veliki slovar. Na vo-
ljo je tudi Slovenska bibliogra-
fija in pa Register pravnih
predpisov. Največ tovrstnih
knjig pa je namenjenih otro-
kom in mladini, ki hkrati
spoznavajo nove vsebine in se
računalniško opismenjujejo.
Gre za razne interaktivne pri-
ročnike za spoznavanje nara-
ve, geografije, matematike,
nemščine, angleščine, človeš-
kega telesa... Za nameček
omenimo še Slovensko smu-
čarsko šolo v angleščini in pa
katalog z razstave Ob 100-let-
niči ljubljanskega potresa. Ce-
deromi so vam na razpolago
za en mesec.
Bibelj
Razstava
otroških
likovnih del
V ponedeljek, 24. ja-
nuarja, bo ob 17. uri v
knjižnici Gimnazije Celje
- Center otvoritev razstave
otroških likovnih del
»Hom 99«.
Otroška dela nadarjenih
učencev celjske, štorske,
dobrnske in vojniške obči-
ne so nastala v dvodnevni
likovni delavnici na Homu
nad Grižami. Otroci so risa-
li z ogljem in slikali s tem-
perami, njihova mentorja
pa sta bila prof. Dejan Pe-
trovič in likovna pedagogi-
nja ter pedagoška svetoval-
ka Marija Cene. SK
PRIREDITVE
GLEDAIISCE
SLG - Limonada Slovenica:
20. 1. ob 11. uri za abonhia
Gimnazija Celje Center, 21. 1.
ob 11. uri za abonma Vrtnar-
ska šola Celje in ob 18. uri
zaključena predstava; Alisa,
Alica 20. 1. ob 20. uri premie-
ra na Odru pod odrom in 24.
1. ob 20. uri oderpododrom,
za abonma in izven; Žogica
marogica 22. 1. ob 10. uri za
abonma družinski lutkovni in
izven; Don Juan 25. 1. ob U.
uri za Abonma Gimnazija La-
va I in 26. 1. ob 11. uri za
abonma Gimnazija Lava II.
Kulturni dom Šentjur 21.
1. ob 19.30 Pigmalion, pred-
stava Mestnega gledališča
ljubljanskega.
.     KONCERTI    i
Cerkev Sv. Jožefa 23. 1. ob
18. uri koncert mešanega pev-
skega zbora Pevskega društva
upokojencev iz Celja.
Športna dvorana Zreče 23.
1. ob 16. uri koncert ob 10.
obletnici ansambla Fantje iz-
pod Rogle.
RAZSTAVE
Knjižnica Šentjur Robert
Baron.
Muzej novejše zgodovine
»NE!« razstava o drogah.
Likovni salon Mestece Ce-
lje - alternativa sedemdesetih,
do 8. 2.
Avla zdravstvenega doma
Celje slovenska zobozdravs-
tvena zbirka.
Razstavni prostor »stare
občine« Šentjur Aleš Než-
mah.
Dom sv. Jožefa Ciril Velko-
vrh - Dediščina ob Slovenski
planinski poti.
Kulturni center Laško
France Slana.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava slik sloven-
skih slikarjev.
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, do 30.
4.
Pokrajinski muzej  Celje
Celjski grofje, do 28. 5.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2.
Avla Splošne bolnišnice
Celje »Dijaki in njihova sreča-
nja z umetnostjo«, do 30. 1.
Salon Fiat Dragan Ilič, do
31. 1.
OSTALO
Mladinski center 20. 1. ob
20. uri potopisno predavanje o
enoletnem popotovanju okoli
sveta ali več sreče kot pameti,
Matjaža in Tadeje M. Nema-
nič; 21. 1. ob 20. uri kocert
orkestra pihal iz Šentjurja; 22.
1. ob 20. uri gledališka pred-
stava Kajetana Čopa in Nataše
Burger - improvizacija.
Kulturni dom Vojnik 26. 1.
ob 10. in 11. 15 »Smeško med
črkami ali Plesna abeceda«,
plesna predstava Teatra Igen,
Studia za ples Celje.
Muzej novejše zgodovine
Celje 25. 1. ob 10. uri mladin-
ska delavnica Mladi mladim,
26. 1. ob 12. in 17. uri pogovor
o predstavitvi pomoči zasvoje-
nim z drogo po programu te-
rapevtske skupnosti »Sreča-
nje«.
Knjižnica Velenje 20. 1. ob
19. uri kulturni večer s pisate-
ljem Alojzom Rebulo.
Kraljična brez
bisera v Zagradu
Prejšnjo soboto je gledališ-
ka skupina KUD Svoboda Za-
grad iz Celja na domačem
odru v domu krajanov v Za-
gradu ponovno zaigrala
otroško gledališko pravljico
Kraljična brez biserov Astre
Žnidaršič, ki jo je na oder
režijsko postavila domača
režiserka Nada Jelen.
Premierno so to pravljico na
oder postavili v prazničnem
decembru, 20-članska ekipa
pa jo je pripravljala štiri mese-
ce. Poleg režiserke in igralcev
so predstavo soustvarjali še:
Marija Horvat kostume, sceno
sta pripravila Petra Žnidaršič
in Tomaž Jelen, mojster luči
pa je Robi Vodušek. Mladi
igralci, osnovnošolci iz Kra-
jevne skupnosti Zagrad, ki
obiskujejo Osnovno šolo Fra-
na Krajnca na Polulah, so s
svojim delom pričeli v letu
1998, ko so, pod vodstvom
Nade Jelen in Petre Žnidaršič,
na oder postavili dve božični
igrici izpod peresa obeh men-
toric.
Kraljična brez bisera je
pravzaprav klasična otroška
pravljica, v kateri je tudi pouč-
na nota o dobrem in slabem,
kajti kot zbledi ob izgublje-
nem biseru kraljičin spomin.
ko kraljična pozabi, da je to
kar je in se druži z navadnimi
smrtniki, tako ob tem zbledi
tudi kraljičina nečimrnost.
Iz celotne izvedbe je opa-
zen pošten odnos do gledališ-
kega dela, ki so ga mladi
igralci pod vodstvom režiser-
ke vložili v predstavo. Čeprav
gre za začetniško skupino, ki
jo seveda še pestijo nekatere
težave, na trenutke opazne
predvsem pri odrskem gibu
in dikciji, je vendar čutiti smi-
sel za igro, logično odrsko
podajanje in tudi kolektivno
igro, predvsem pa, kar je pri
začetnikih težje dosegljivo,
odrsko disciplino, kar vse da-
je solidno podlago za napre-
dovanje - ob trdem delu in
upoštevanju režijskih napot-
kov, seveda.
Predstava je v dvorano v
Zagradu privabila lepo števi-
lo mladih in tudi manj mla-
dih, obiskovalcev. V načrtu
pa imajo še gostovanja v os-
novnih šolah v okoliških kra-
jih.
ZIVKO BESKOVNIK
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Smuka za konec dne
Na Celjski koči si želijo vsaj še nekaj centimetrov snega - Bodo že prihodnjo sezono
debelino bele odeje uravnavali s topovi?
Celjska koča je bila pred leti priljubljeno smučišče Celjanov, j
Tako je bilo v letih, ko si je bilo treba že v mestu zadeti smuči i
na rame ter jo peš mahniti iz Zagrada v hrib, pa magari po do|
kolen in še višje segajočem snegu. Potem se je življenje začelo;
modernizirati, za Celjsko kočo pa so se oblikovale za takratne, i
žal pa tudi današnje čase, naravnost neverjetne zamisli, j
Postavitev sedežnice, denimo, ki bi smučišče v celoti povezala 1
z dolino! Po obdobju, ko v mestu preprosto nihče ni vedel, kaj^
z bližnjo planinsko in izletniško točko sploh početi, sta že'
razsvetlitev smučišča in priprave na umetno zasneževanje
velik zalogaj, ki Celjski koči morebiti le obeta boljše čase.     \
Celje je ravno pravšnje mesto,
da se v njem najde dovolj smu-
čarskih zanesenjakov, ki si ne-
kajkrat tedensko zaželijo dan
zaključiti s smuko. Odkar je v
dneh okoli božiča po Celju zao-
krožila zgodba o alarmiranju ga-
silcev, češ da je na Celjski koči
zagorelo, a se je še pred njihovo
intervencijo izkazalo, da je »po-
žar« le odsev razsvetljenega
smučišča pod Tovstom, je to
mogoče. Na Celjski koči namreč
vsak dan ob 17. uri prižgejo 12
halogenskih luči. zaenkrat na-
meščenih kar na drevesa ob
smučišču, smuka za tisoč tolar-
jev pa je mogoča vse do 21. ure.
»Če bi nam uspelo urediti še
parkirišče in obračališče za avto-
mobile ob novozgrajeni cesti, ki
Celjsko kočo preko Vipote pove-
zuje z mestom, sem prepričan,
da bi bilo večernih smučarjev še
več,« pravi vodja smučišča na
Celjski koči Tine Veber. Novoz-
grajena cesta, ki je pozimi lepo
vzdrževana, namreč Celjsko ko-
čo ' mestu približa na zgolj 7
kilometrov, a tudi približno 24
kilometrov dolgo pot preko Štor
smučarjem ne vzame več kot pol
urice.
Za letošnjo smuko na Celjski
koči skrbijo v sodelovanju z
Mestno občino Celje v Smučar-
skem klubu Štore, ob vsakod-
nevni večerni oziroma nočni
smuki pa naprave ob sobotah in
nedeljah poženejo tudi med 10.
in 16. uro. Za obratovanje vleč-
nice ter red na smučišču med
tednom skrbijo štirje smučarji,
člani Smučarskega kluba Štore,
konec tedna pa se ekipa še okre-
pi. Zaradi skromne snežne ode-
je morajo namreč smučišče ure-
jati ročno. »Odvisni smo od vre-
mena, zato si močno želimo, da
bi zapadlo vsaj še nekaj centi-
metrov snega,« pravi Veber in
dodaja, da bodo na Celjski koči
morda že prihodnjo sezono de-
belino snežne odeje lahkg urav-
navali sami, z umetftiliižasne-
Tine Veber, vodja smučišča
na Celjski koči: »Odvisni smo
od vremena, zato si še kako
želimo vsaj nekaj centime-
trov novega snega.«
zevanjem. Navezali so namreč
stike s smučarskim centrom na
Rogli, ki je Celjanom letos pri-
pravljen pomagati s snežnima
topovoma. Na Celjsko kočo ju
bodo predvidoma dobili v teh
dneh, vendar pa si ne gre delati
utvar, ■ da bodo kar takoj »na-
streljali« tistih nekaj prepotreb-
nih centimetrov bele smučar-
ske podlage. »Problem je voda,«
pravi Veber, saj bo na Celjski
koči treba zgraditi vodno zajet-
je, »potem pa še hlajenje vode
na ustrezno temperaturo.«
Gostinsko ponudbo v pla-
ninskem domu na Celjski ko-
či je pred časom prevzela Agi-
ca Sinko, smučarjem pa s to-
plimi napitki in osvežilnimi
pijačami ter prigrizki postre-
žejo tudi v zunanjem bifeju.
Seveda, ugotavljajo smučarji,
je počitek med smuko še ved-
no najbolj prijeten v domu, ob
zakurjeni peči ali za prostor-
nimi mizami v posebni sobi.
Med tednom večerne ure za
smuko na Celjski koči izkoristi
kakšnih 40 ali 50 smučarjev, ob
sobotah in nedeljah jih v pov-
prečju naštejejo trikrat toliko.
»To pa je za zmogljivost vlečnice
tudi že skorajda optimalno števi-
lo,« pravi Veber in našteva izzi-
ve, ki bi jih letos še radi izpeljali.
»V času zimskih počitnic načrtu-
jemo preko Športne zveze Celje
smučarske tečaje za šolarje, na-
javljenih imamo že tudi nekaj
tekem. Posebej veseli pa bi bili,
če bi na Celjsko kočo v večjem
številu prihajali smučat tudi šo-
larji, saj lahko ob napovedi sku-
pine smučarjev vlečnico pože-
nemo tudi med tednom.«
Celjski koči, ki je v času, ko
sta rastla smučarska centra na
Rogli in Golteh, tonila v pozabo
in so ji ostajali zvesti sprva še
najmlajši, ki so se smuke šele
učili, ter peščica najbolj vztraj-
nih smučarjev, se zdaj morda le
obeta povrnitev starih, dobrih
časov. Z dograditvijo razsvetlja-
ve, ki naj bi jo spomladi razpo-
tegnili vse do vrha, ter ureditvi-
jo umetnega zasneževanja v
prihodnji sezoni, bodo prvi ko-
raki narejeni.
. ■'- IVANA STAMEJČIC
Foto: GREGOR KATIC
Smučarski pozdrav ob izteku proge na Celjski koči.
Za pomoč razbitim avtomobilom
Minuli petek so v Vojniku odprli novo
kleparsko in ličarsko delavnico Avto storitve
Cepin.
Kot je povedal lastnik podjetja Janko Cepin,
ki je imel doslej delavnico v Zadobrovi, se je za
gradnjo novega objekta v Vojniku odločil, ker
je želel dejavnost razširiti in predvsem lastni-
kom avtomobilov ob prometnih nesrečah nudi-
ti celostno storitev. Tako je ob ličarskih in
kleparskih delih začela delovati tudi vlečna
služba, v nekaj mesecih pa bodo pričeli tudi z
odkupom poškodovanih in prodajo novih avto-
mobilov. »Voznikom bomo ob nesreči skušali
nuditi celostno pomoč, saj bomo odpeljali avto
in ga popravili, pogodbo imamo sklenjeno z
vsemi večjimi zavarovalnicami na Celjskem, v
nekaj mesecih pa bo pričela v novem objektu
delovati tudi mehanična delavnica,« je povedal
Janko Cepin. Otvoritve novega objekta na Poti
v Lešje 1 v Vojniku sta se udeležila tudi celjski
župan Bojan Šrot ter vojniški župan Beno
Podergajs, med otvoritvijo je nastopil Vili
Resnik, prireditev pa so zaključili z ognjeme-
tom. N.-M. S., Foto: G. KATIC
Otvoritveni trak v novo delavnico Avto storitve Cepin je prerezal Jankov sin Blaž, ki je za
očka ob otvoritvi delavnice sestavil tudi pesmico.
Bogu in pošti za
iirbtom
Ne vem, kako vi komunici-
rate s svojimi sorodniki, pri-
jatelji in znanci, ampak mo-
ja žlahta večinoma raje piše,
kot da bi uporabljala telefon.
Malo zaradi šparovnosti,
malo pa zato, ker me takšna
ali drugačna pošta vselej
najde, telefone pa po svetu
leteča včasih kar odmislim.
Zato pa toliko več uporab-
ljam blagodati elektronske
pošte, po kateri kdaj pa kdaj
pošljem lepe pozdrave raču-
nalniško pismenim znan-
cem. In dobim odgovor veči-
noma takoj. Zadnjič, ko me
je že ravno zaskrbelo za bra-
tranca Simona, ki se mi že
dolgo ni oglasil, me je v elek-
tronskem nabiralniku čaka-
lo njegovo pisemce. In glej
ga ziomka, govorilo je prav o
nabiralnikih. Tistih, klasič-
nih, iz katerih jaz vsak dan
vzamem kak časopis, Simon
pa tega ne more, ker se je
preselil nekam bogu in pošti
za hrbet...
Živjo, Pika!
Pri nas na Kozjanskem ljud-
je bolj ali manj kihajo, mi smo
pa zdravi kot dren, saj nas je
celjski zrak, ki smo ga dihali
toliko let, tako prekalil, da
nam ne morejo do živega niti
najdrznejši virusi in bacili.
No, naj ti povem, da so tu pač
drugi kraji in zato tudi druge
težave. Ljudje so prijazni, za-
nje nismo tujci. Blizu so
Atomske toplice, blizu je Ro-
gaška Slatina, kraj je ob zelo
prometni cesti, tu je šola, ne-
kaj podjetnikov in veliko kme-
tovalcev. Vse je blizu, le za
preljubo slovensko pošto smo
izjemno daleč.
Ker trenutno še uživam os-
tanek lanskega dopusta, sem
veliko na Internetu in se raz-
gledujem po drugih poldnev-
nikih. S pomočjo računalnika
in telefona prebiram vsakod-
nevno, čisto svežo izdajo av-
stralskega dnevnika Sydney
Morning Herald, različne
ameriške dnevnike, pariški Le
Monde, nemške in avstrijske
ali italijanske dnevnike. Saj
veš, da me svet že od nekdaj
zanima, pa tudi jezike moram
malo utrditi. No, medtem ko
lahko prebiram časopisne
dnevne novice iz Avstralije,
Severne Amerike in Evrope še
istega dne, se moramo v tem
kraju zadovoljiti, da začnemo
brati naš Novi tednik in različ-
ne slovenske dnevnike šele v
petek (tudi ti so na-Internetu,
vendar hočemo popolno inači-
co).
Piše: PIKA KUKERL
V Celju smo prejemali pošto
vsak dan, v Kristan Vrhu laja
Luks na pismonošo le ob po-
nedeljkih, sredah in petkih.
Podobne težave so na Breclje-
vem, komaj dva kilometra iz
občinskega in upravnega sre-
dišča v Šmarju pri Jelšah. Na-
šo selitev iz Celja v lepe koz-
janske kraje, med prijazne in
ustrežljive ljudi, je torej zagre-
nila Pošta Slovenije.
Moja boljša polovica, za ka-
tero (ti) praviš, da je pol vraga,
se je seveda pozanimala. Ni se
pustila, na pošti jim je poveda-
la, kar jim gre. Da nismo tu
kakšni butci, da plačujemo
poštne usluge po istih cenah
kot v Celju ter drugih naseljih,
kjer je sedež pošte in kjer lah-
ko že samo zaradi takega ba-
nalnega dejstva prejemajo
njene pošiljke vsak delavnik.
Mi imamo sedež pošte v Pod-
platu, kjer jo zato raznašajo
vsak dan, v naši vasi, ki je
bistveno večja, pa le trikrat
tedensko. Vem, da si ti s svo-
jim vselej polnim poštnim na-
biralnikom tega ne moreš
predstavljati in da bi to hudo
načelo tvoje živce. Ker si nekaj
fantazirala o selitvi na podeže-
lje, ti toplo priporočam, da na
svoj spisek vsega, kar je treba
preveriti, preden človek izbe-
re svojo hišico v cvetju, nujno
uvrstiš tudi točko »pošta«. A
boš? Ali pa bi morda raje zag-
nala kakšen vik in krik na to
temo?
Pa lepe pozdrave od Simona
Kozjanskega!
P. S.: Hja, sem hotela zag-
nati vik in krik, jasno, pa ga
je zagnala že Simonova Me-
ri. Ko sem jo jadrno poklica-
la, mi je takoj zdrdrala, da s
pošte Podplat kar 545 gos-
podinjstev (vseh skupaj jih
je 775) prejema pošto le tri-
krat tedensko, na Breclje-
vem, kjer živi njena najbolj-
ša prijateljica, pa s pošte
Šmarje pri Jelšah tako red-
ko vidi poštarja 428 gospo-
dinjstev (od skupaj 1489).
In to sploh nista edina koz-
janska kraja, ki sta včasih
dlje od pošte kot od Avstrali-
je! No, ampak Meri, ki je
punca akcije, je takoj zag-
njavila še celjsko Pošto, kjer
so ji nemudoma zagotovili,
da bo stvar urejena še letos.
Pa ne zato, ker to zahteva
Meri, ampak Evropska uni-
ja. Kar je v rezultatu v redu,
v principu pa ne vem, zakaj
bi bila neka Evropa pomem-
bnejša od ljudi iz Kristan
Vrha, Brecljevega, Gostinc
ali Rudnice.
Kako postavljati meje?
v stranski dvorani Narodnega doma v Celju bo danes, v
četrtek ob 17. uri, v okviru Sole za starše psihologinja
Alenka Tacol govorila o tem, kako postavljati meje v
zadovoljstvo otroka in staršev.
Kako doseči, da bo naš otrok svoboden, hkrati pa ne
razvajen? Kako postavljati meje, ki se nanašajo tako na
omejitve kot spoštovanje pravil? Pravilno postavljene meje
namreč omogočajo otroku varnost, zaupanje vase in razvoj
odgovornosti. Izkušnje kažejo, da imajo starši s tem kar
precej težav, zato so se v Lokalni akcijski skupini odločili, da
eno od rednih mesečnih srečanj Šole za starše namenijo prav
tej razpravi. IS
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Devet premaganih stopnic
Posebna dvižna ploščad bo Bojanu Lorgerju in njegovi materi poenostavila življenje - Uspela dobrodelna akcija
Humanitarnega zavoda Vid in celjskega društva Sonček
Na Goriški 4 v Celju je pred
vhodom v stanovanjski blok
devet stopnic, ki jih zdravi
stanovalci z lahkoto prehodi-
jo. A že najnižja stopnica je
za devetnajstletnega Bojana
Lorgerja, ki je odvisen od in-
validskega vozička, nepre-
magljiva ovira. V minulih os-
mih letih je bila zanj in za
njegovo mamo vsaka pot prek
stopnišča mučna. Kadar je de-
ževalo, sta bila premočena do
kože. V suhem vremenu je
bila mati mokra od znoja.
Električni invalidski voziček,
ki ga je tolikokrat sama pre-
našala, namreč tehta kar se-
demdeset kilogramov.
Od prejšnjega tedna, od 12.
januarja, je ob vhodu v stano-
vanjski blok na Goriški na-
meščena posebna dvižna ploš-
čad, na katero potisnejo Boja-
na z vozičkom vred in dvigalo
ga varno spusti navzdol ali
ponese navzgor. Približno mi-
lijon tolarjev, kolikor je vred-
na premična ploščad, sta pris-
pevala Humanitarni zavod
Vid, ki mu je 600 tisoč tolar-
jev podarilo eno od sloven-
skih podjetij, in Društvo cere-
bralne paralize Sonček iz
Celja. Kako gleda na dobro-
delno akcijo Bojan? »Zelo
srečno!« je odvrnil.
Vozičku niveckos
Jožica Lorger je mama še-
stih otrok in Bojan je njen
najmlajši. Ko je bil star leto
dni, je prebolel meningitis,
nakar se je zanj odprl križev
pot. Sčasoma ni več mogel
teči, korak je zastajal in za-
čele so se vrstiti dolgotrajne
preiskave. Dve leti je preži-
vel v različnih bolnišnicah,
dokler niso potrdili, da ima
cerebralno parahzo in mišič-
no distrofijo. Diagnosticirali
so tudi lažjo duševno priza-
detost. »Potem se je njegovo
telesno stanje le še slabšalo.
Ko je enkrat omahnil, ni
zmogel samostojno niti ko-
raka več. Dobil je hojico, ki
mu je za nekaj časa omogoči-
la gibanje. Dolgo smo se tru-
dili, saj smo ga hoteli obdr-
žati čim dlje na nogah, po-
tem pa smo uvideli, da ga
čaka življenje na vozičku,«
je pripovedovala Bojanova
mama in se spomnila let, ko
sta se z Bojanom vsak dan na
novo trudila oditi zdoma,
potem ko ga je umila, nahra-
nila in oblekla. Stanujejo v
šestem nadstropju in dvigalo
je komaj dovolj prostorno,
da vanj potisne voziček in se
prerine k sinu še sama. Do-
slej je prek vhodnih stopnic
štirideset kilogramov težke-
ga fanta prenašala na rokah.
Odkar so jim namestili dviž-
no ploščad, porabi za njego-
ve odhode in prihode polovi-
co manj časa, zlasti pa manj
energije. »Vsako jutro odi-
dem v Sončkove delavnice,
kjer največkrat izdelujemo
ročno izdelan papir, razgled-
nice in voščilnice. V delavni-
cah sem že tri leta. Sprva ni
bilo lahko, ker je bilo zame
vse novo, a zdaj se tam dobro
počutim,« je pripovedoval
Bojan.
V dvoinpolsobnem stanova-
nju živi šestčlanska družina.
Jožica Lorger, danes štiriin-
petdesetletna upokojenka, je
bila dvajset let čistilka, mož
Maks pa je zaposlen prek jav-
nih del. Njuni dohodki znaša-
jo približno sto tisoč tolarjev
in zato ne moreta, naj si še
tako prizadevata, izpolniti
Bojanove velike želje. Fant na-
mreč nujno potrebuje nov in-
validski voziček, ker je stare-
ga prerastel in ga zaradi izred-
no omejenih gibalnih sposob-
nosti ne more več upravljati.
Gumba ne more zanesljivo
obračati s pokrčeno roko, ker
je to gib, ki ga zaradi hudega
mišičnega obolenja enostavno
ne zmore. Dokler je bil vozič-
ku kos, je lahko preživel več
časa na sprehodih, kar je bilo
zanj, odkar ga je bolezen pri-
krajšala za normalno življe-
nje, eno največjih razvedril.
Dobri ljudje so mu enkrat že
pomagali. Mu bodo tudi dru-
gič? Do novega invalidskega
vozička mu manjka prav vse -
približno milijon in pol tolar-
jev.
KSENIJA LEKIČ
Takole ga dvižna ploščad varno ponese navzdol. Osem let je
dan za dnem delo dvigala opravljala Bojanova mati.
Milijon in pol
do vozička
Ce želite Bojanu Lorgerju
pomagati pri nakupu do-
volj velikega invalidskega
vozička, lahko svoje pris-
pevke nakažete Društvu
cerebralne paralize Sonček
Celje, na številko žiro raču-
na 50700-678-48909, s pri-
pisom »ZA BOJANA«.
Računalnik za bolnega učenca
David Šarlah, učenec drugega razreda II.
osnovne šole v Rogaški Slatini, ima resne
zdravstvene težave. Zaradi številnih kost-
nih zlomov mora veliko sedeti, zato so ga v
petek osrečili z računalnikom ter opremo, ki
mu bo v veselje v prostem času.
Deček je namreč navdušeni obiskovalec šol-
skega računalniškega krožka, zato si je zelo
želel, da bi imel računalnik tudi doma. Denar
za njegov računalnik so zbrali na koncertnem
srečanju različnih zborov, ki jih vodi Mihaela
Pihler, profesorica glasbe v II. osnovni šoh.
Tako so na koncertu v Kristalni dvorani nasto-
pili pod vodstvom Pihlerjeve oba šolska zbora,
ženski pevski zbor Rogaška Slatina ter vokalna
skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah.
Po uspešnem koncertu, ki je bil v začetku
januarja, so s pomočjo šole kupih za malega
Davida računalnik z vgrajenim televizijskim
tunerjem s teletekstom in radiom, s tiskalni-
kom ter faks modemom s priključkom na
internet. Učencu in njegovemu očetu so vse
skupaj predali v prostorih šole, ki jo vodi
ravnateljica Karla Škrinjarič. Oba sta bila
vidno ganjena.
Mali David se je računalnika ter pestre opreme, ki so mu jo predali v domači šoli, zelo
razveselil. Skupaj z očetom Zdravkom, ravnateljico prof. Karlo Škrinjarič, razredničarko
Kornelijo Plavčak, učiteljico Marjano Fuehrer ter učiteljico in zborovodkinjo prof. Mihaela
Pihler (z leve proti desni).
Popravek
K članku »Z biciklom na
porod«, v katerem sta bila
predstavljena zlatoporočenca
Ivanka in Jurij Korošec in je
bil objavljen v prejšnji številki
Novega tednika, dodajamo
naslednje pojasnilo: njuna
hčerka Mira je žal že pokojna,
pred smrtjo pa je živela pri
Gevančevih v Novi Cerkvi.
Uredništvo
DESKANJE
PO SPLETU
Peisčimo nezemljane!
Mislim, da se je že večina
ljudi iz naše generacije neka-
ko sprijaznila, da le ne bo iz
oči v oči videla nezemljanov.
Kot majhen otrok sem sicer
rad fantaziral o tem, da bo do
leta 2000 gotovo prišlo do
bhžnjega srečanja tretje vrste,
a sem sčasoma spoznal, da si
bom takšne dogodke žal še
najbolj podrobno ogledal v
Spielbergovih filmih.
Kljub temu pa nas je na
svetu kar nekaj, ki menimo,
da je obstoj zunajzemeljske
inteligence možen in da bi ga
bilo potrebno poiskati ter
predvsem dokazati. Prav s to
nalogo se ukvarja ameriški
program Searching For Ex-
traterrestrial Intelligence, ali
SETI. Gre za iskanje elektro-
magnetnega sevanja s pomoč-
jo radioteleskopov. Fizični
kontakt dveh civilizacij na-
mreč zaradi gigantskih razdalj
ne bi bil mogoč. Vsaj v tem
vesolju in s trenutno znanimi
fizičnimi zakoni ne. Zato pa
bi bilo možno oddajati in
sprejemati signale.
Seveda, takoj pridemo do
problema številka ena. Na
kateri frekvenci naj posluša-
mo vesolje, če bi hoteh spre-
jeti morebitno sporočilo ne-
zemljanov? Tega ne vemo,
zato so morali v projektu
SETI poslušati na precej ši-
rokem frekvenčnem spek-
tru. In tu se začne projekt
SETI@home, ki v iskanju ne-
zemeljske inteligence tre-
nutno združuje več kot mi-
Ijon in pol Zemljanov. Radij-
ski teleskop v Portoriku, ki
so mu določili to nalogo,
namreč vsak dan posname za
35 gigabajtov podatkov, vso
to goro podatkov pa je treba
nekako analizirati. Kako?
Preko Interneta, jasno!
Za obdelavo ogromnih koli-
čin podatkov bi pri SETI po-
trebovali monstruozen supe-
računalnik, ki pa si ga ne mo-
rejo privoščiti, saj imajo vso
kompjutersko moč zasedeno
na drugih projektih progra-
ma. Zato so razvili sistem, ki
podatke razbije na manjše
enote in jih preko spletne stra-
ni http://setiathome.ssl.ber-
keley.edu/ razdeli v analizo
omenjenemu poldrugemu mi-
lj onu uporabnikov Interneta
po vsem svetu. Ti imajo na
svojih računalnikih nameščen
program, ki te podatke pregle-
da in jih preko Interneta poš-
lje nazaj v SETI-jev center,
kjer kamenčke zopet sestavijo
nazaj v smiselni mozaik.
Program je moč skonfiguri-
rati tako, da deluje samo ta-
krat, ko računalnik ni v upora-
bi. K njemu je tako dodan tudi
priložnostni ohranjevalnik
zaslona, ki kaže kako daleč je
računalnik prišel z analizo.
Na svetu imate namreč na mi-
lj one računalnikov, ki večino
svojega obratovalnega časa
preživijo v lenuharjenju, torej
z vključenim ohranjevalni-
kom zaslona. In pri SETI so se
domislili: »Zakaj jim ne bi v
tem času dali nekaj za premle-
vati?«
Projekt je torej nastal kot
spletna aplikacija, sčasoma
pa je prerasel v največji raču-
nalniški sistem na svetu. V
projektu sodelujejo prosto-
voljci iz 224 držav, med nji-
mi tudi iz Slovenije, ki po
opravljenih procesorskih
urah in obdelani količini po-
datkov v razporeditvi po dr-
žavah zaseda trideseto me-
sto. Več o vsem tem si prebe-
rite na omenjenem naslovu,
ki podpira tudi slovenski je-
zik. Vsekakor zanimivo, tudi
za tiste, ki o kakšni izvenze-
meljski inteligenci niti sliša-
ti nočejo. Bi pa glede na do-
godke v dosedanji zgodovini
človeštva bilo dobro narediti
soroden projekt, le da bi se
ta ukvarjal z iskanjem inteli-
gence na Zemlji. A se bojim,
da ima SETI več možnosti za
uspeh.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Na led za prijatelja
V Solčavi bodo tekmo na lednem poligonu posvetili spominu na ponesrečenega alpinista
v alpinističnih in planinskih
krogih še vedno odmeva ne-
srečna smrt 30-letnega Marka
Čara iz Žirov, ki se je minuli
torek ponesrečil med pleza-
njem po zaledenem slapu pod
goro Sušica. Marko je plezal po
20-metrski ledni sveči, med
plezanjem pa ga je varoval
drug cdpmist z vrvjo. Ko je
priplezal na vrh, se je sveča
odlomila in padla v globino.
Pri padcu so na alpinista padli
tudi deli ledne sveče. Marko je
utrpel tako hude telesne poš-
kodbe, da je kljub zdravniški
pomoči v popoldanskih urah
umrl v Kliničnem centru v
Ljubljani.
Njegovo slovo še posebej bo-
leče občutijo prijatelji alpinisti v
Solčavi, kjer so že pred časom
postavili ledni poligon za pleza-
nje. Marko je bil od začetka med
najbolj gorečimi pristaši malce
nenavadne ideje, ki je do posta-
vitve poligona v obliki kocke
zorela leto dni, pomagal je alpi-
nistom pri vseh njihovih pripra-
vah in izdelavi, še v ponedeljek
zvečer pa s Solčevani do 22. ure
preizkušal težavnost ledne ste-
ne. Zato bo že pred časom napo-
vedana tekma na lednem poligo-
nu, ki jo bodo alpinisti pripravili
22. in 23. januarja, posvečena
prijatelju Marku.
»Marko je bil med desetimi
najboljšimi lednimi plezalci
Evrope in ko si tako dober, po-
staneš samozavestnejši in se te ž-
ko ustaviš,« je o prijateljevi ne-
sreči razmišljal Anton PavUč, ki
ga vsi poznajo pod imenom Čif,
in ki je eden izmed tistih, ki
imajo največ zaslug za kocko v
Solčavi. Za Markovo nesrečo po
alpinistično krivi pogoje, ker ni-
so bili dobri in povzročili, da se
je sveča odlomila.
Plezanje brez
omejitev
Sicer za plezanje po zaledene-
lih svečah in slapovih ni omeji-
tev - vsak lahko preskusi svoje
sposobnosti. Na srečo je malo
takšnih, ki bi se na led podali
brez izkušenj, vodnikov in opre-
me, tako da ne prihaja do večjih
nesreč. Samo na Solčavskem je
evidentiranih 50 zaledenelih sla-
pov, kar dolino uvršča v sam
evropski vrh. Slapovi se »pona-
šajo« z vsemi težavnostnimi
stopnjami - od najlažjih do zelo
težkih in čisto pravih vzponov.
Za plezanje po ledu se pogosto
odločajo domačini, člani Plezal-
nega kluba Planika, v goste na
Solčavsko pa prihajajo tudi dru-
gi ljubitelji ekstremnih dosež-
kov in plezanja. Plezanje zahte-
va izjemno dobro psihično in
fizično pripravljenost, dodaten
čar pa mu ponuja dejstvo, da
slap iz leta v leto nikoli ni enak.
»Narava se pri ustvarjanju oblik
vedno znova poigrava - veter
napiha kapljice vode po skalah
in takrat se ledne sveče razpore-
dijo v različnih oblikah. Tako so
ti slapovi vsako leto drugačni,
včasih dobri, drugič slabi, pride
pa leto, ko slapa ni - led se pač
vsako leto spreminja, slap pa
nima vsako leto enake težav-
nostne stopnje. Tako so ti slapo-
vi izredno nepredvidljivi, sploh
ker je led izjenano krhek. Za
plezanje je potrebna posebna
oprema, od cepinov, derez do
osnove opreme, kot so vrvi, čela-
de, votli klini, ki jih zavrtaš v
led...,« se je razgovoril Čif. »Po-
tem ko alpinist prepleza kakšen
slap, poda splošno oceno; opiše,
kje se slap nahaja; kakšen je led;
kaj se dogaja med plezanjem; ali
gre za ogromno visečo svečo; ali
obstaja možnost podora... Vsi ti
podatki so navadno objavljeni v
alpinističnem vodiču in dostop-
ni vsem, ki jih plezanje po ledu
zanima. Tako poznavalci že vna-
prej približno vedo, kam gredo,«
je razložil Čif in dodal, je slap
najboljši takrat, ko ima masiven
temelj in stožec ter da ga na vrhu
»nekaj drži«.
Za enega najboljših in najtež-
jih slapov velja Rinka, torej izvir
Savinje. Slap je za plezanje med
najtežjimi tudi v evropskem me-
rilu in velja za dober vzpon. Kot
raven steber je po pričevanju
Solčevanov zamrznil samo leta
1952. Med dobrimi poznavalci
nenavadnih Rinkinih oblik je tu-
di Čif, ki je Rinko plezal pred
dvema letoma, ko so se alpinisti
pripravljali za vzpon na Himala-
jo. »Takrat smo dosti plezali,
Rinka pa naj bi dodala piko na i.
Med plezanjem se mi je zaradi
vibracij, poškodb, velikosti in
teže sesula zgornja sveča,« je o
sicer srečnem razpletu pripove-
doval Čif in po solčavsko dodal,
da je »enkrat narobe piknil, pa
ga je ubrisalo«. »Sveča me je
zadela v višini prsi in vrgla v
vodo, vendar sem se nekako
ulovil in si z vrvnimi tehnikami
pomagal, da sem prišel nazaj do
leda in splezal naprej.« Tako je
precej grozljivo izkušnjo na krat-
ko opisal Čif, ki sicer o okolišči-
nah Markove nesreče ni maral
podrobneje govoriti. Sploh ne
ugibanj, kaj bi bilo, če bi... Naj to
raziščejo pristojni, pravijo sol-
čavski alpinisti.
Tekma na lednem
poligonu
Kot že rečeno, se Solčevani
pripravljajo na veliko tekmo na
lednem poligonu. V soboto, 22.
januarja, se bo ob 14. uri začel
start kvalifikacijske tekme, v ple-
zanju pa se bodo pomeriU naj-
boljši slovenski ledni plezalci.
Nekako 40 plezalcev, pravi Čif,
stena prenese, gre pa za odprto
prvenstvo v lednem plezanju Ice
Exti-em Solčava 2000. Po tekmi
bodo pripravili zabavno sreča-
nje vseh ljubiteljev lednega ple-
zanja, za zabavo v dvorani Za-
družnega doma Solčava pa bodo
poskrbeli Zmaji. Alpinisti so v
neposredni bližini stene postavi-
li še iglu, ki so ga poimenovali
Ledenium, kjer bo obiskoval-
cem postregli s hrano in pijačo.
Veliki finale ledne tekme bo v
nedeljo, 23. januarja, ob 12. uri,
nato pa bodo najboljšim plezal-
cem podelili nagrade. V bistvu
gre pri tekmi za težavnostoo
plezanje, v katerem se formira
tudi svetovni pokal. »Trenumo
se še učimo, vendar če bo tekma
dobra, bi lahko začeli računati
na stalen datum za tekmo za
svetovno prvenstvo,« načrtujejo
Solčevani, ki jih posebej veseli,
da so v njihove ideale in sanje
začeli verjeti skoraj vsi v občini.
Tako ne morejo mimo turistič-
nega društva, vodstva občine.
Logarske d.o.o. in mozirske za-
druge, hvaležni pa so prav vsa-
kemu Solčevanu, ki jih je med
delom spodbudil z lepo besedo
in naklonjenostjo do njihove
projekta. »Tovrstno tekmovanje
izvira iz Francije, kjer so naredili
ledni pohgon in nanj povabUi
najboljše plezalce s celega sveta.
Vsem so plačali teden bivanja,
kar je pomenilo dobro reklamo
za poligon. Žal si v Solčavi tega
ne moremo privoščiti, saj smo
zaenkrat še bolj na začetku in
nam bo vsaka pomoč dobrodoš-
la. Upamo, da bodo sedaj, ko
poligon v obliki kocke stoji, stva-
ri lažje stekle in da na bo uspelo
uresničiti vse velike načrte, ki jih
imamo,« je menil Čif.
V soboto, ko smo s solčavski-
mi alpinisti razpredali o načrtih,
življenju in smrti, še niso točno
vedli, koliko tekmovalcev se bo
udeležilo odprtega prvenstva v
lednem plezanju. Vendar je
vsem iz oči iskrila tiha žalost, ker
med njimi ne bo Marka Čada.
Vendar zaradi njega, njegovih
idealov in zavzetosti pri gradnji
poligona Solčevani nadaljujejo.
Za prijatelja.
URŠKA SELIŠNIK
Plezanje po lednem poligonu v Solčavi je vedno varovano.
Anton Pavlič-Čif i
Kokoška Uršula v Intersparu
V sklopu Otroškega diren-
daja, ki ga v teh januarskih
dneh pripravljajo v celjskem
centru Interspar, so v pone-
deljek in torek na odru sredi
tega centra nastopili učenci
Osnovne šole Vojnik.
V ponedeljek so se gledal-
cem predstavili učenci po-
družnične šole Nova Cerkev,
ki so nastopili z nekaj pevski-
mi točkami, zaigrali so igrico
Kokoška Uršula ter v sklopu
igrice tudi zaplesali nekaj na-
rodnih plesov. Učence, ki so
jim pri pripravi na nastop po-
magale mentorice Sabina Pe-
nič, Damjana Ferlic, Ida Gro-
belnik in Jolanda Klanski, je
s harmoniko in sintesajzerjem
spremljal glasbenik Berti Za-
vršnik. V torek so se predsta-
vili člani vokalne skupine pev-
skega zbora OŠ Vojnik pod
vodstvom zborovodkinje
Emilije Kladnik Sorčan. Mla-
de pevce sta spremljali učenki
šole Maja Dobrotinšek ter pr-
vakinja v jodlanju Tamara
Kuzman, s plesno točko pa
sta se predstavila dvojčka Ka-
ja in Urh Poteko. Včeraj, v
sredo, so člani lutkovne skupi-
ne As iz Velenja zaigrali pred-
stavo Soviča Oka, danes, v če-
trtek ob sedemnajstih se bo
predstavilo gledališče Unikat
z igrico Kljukec in Pavliha,
jutri, v petek, 21. januarja ob
sedemnajstih pa bodo člani
tega gledališča zaigrali pred-
stavo Hop v pravljico. Otroški
direndaj se bo zaključil v so-
boto, ko si lahko ob enajstih
ogledate predstavo Zelo lačna
gosenica, ki jo bodo zaigrati
učenci III. OŠ Celje.
N.-M. S., Foto: G. KATIC
S plesno predstavo Kokoška Uršula so učenci iz Nove Cerkve navdušili gledalce tudi v centru
Interspar.
Tisoč planincev zdravju naproti
Planinsko društvo Polzela je pripravilo 18. tradicionalni
pohod Zdravju naproti na Goro Oljko.
Pohodniki, ki jih je bilo okrog tisoč, so na vrh te 734 metrov
visoke gore krenili s Polzele, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Velenja
in drugod. Čeprav je bilo hladno in je sonce skoparilo s svojimi
žarki, je bilo pohodnikom prijetno. Okrepčila so prinesti v nahrbt-
nikih, planinsko društvo Polzela pa jih je pogostilo s trdo kuhanimi
jajci in topUm čajem. Pohodniki so prišli iz vseh koncev Slovenije,
med njimi je bilo tudi nekaj Zagrebčanov. T. TAVČAR
REPORTAŽA
13
Pričevanja iz doline mrtvili
Izkusili so obsmrtno doživetje in se vrnili v življenje, ljudje, ki se ne bojijo umreti
Preživeli so umiranje in
se vrnili v dolino živih. Niso
sanjali, pravijo, doživetje v
onostranstvu je bilo moč-
nejše od vseh, ki so jih kdaj
čutili v času življenja. Niso
zmedeni in niso bili pod
vplivom zdravil. Obsmrtna
izkustva niso blodnje uma,
po mnenju nekaterih razi-
skovalcev so resnična kot
vse druge človeške sposob-
nosti. Resnična so kot mate-
matika in jezik. Njihove pri-
povedi zbujajo upanje in
strah. Sprašujemo se o živ-
ljenju po smrti, a posamez-
niki iz različnih verskih in
kulturnih območij po vsem
svetu, ki so prestopili hišo
časa, nam zatrjujejo, da s
smrtjo ni vsega konec.
Niti dve zgodbi ljudi, ki so
zaznali okus po smrti, nista
enaki, a domala vse druži za-
drega pri pojasnjevanju ob-
smrtnega čutenja. Ne morejo
namreč najti dovolj polnih
besed, ki bi odrazile, kar so
čutili onkraj življenja. Vesna
Škodnik Gabrovec, modna
ustvarjalka iz Velenja, je po-
trebovala deset let, da je na
tem planetu odkrila svetlobo,
podobno blagodejni beHni, ki
jo je obdajala medtem, ko je
bila klinično mrtva. »Nisem
zmogla opisati svetlobe, ki
sem jo doživela. Trdila sem
le, da to ni luč, ni sonce, ni
reflektor. Potem sem jo napo-
sled videla. Bila sem na poko-
pahšču in postalo mi je nez-
nosno slabo. Nisem več mo-
gla stati in legla sem na stri-
čev grob. >Kaj počneš, Vesna?
Ne moreš vendar ležati na
pokopališču,< mi je prigovar-
jala teta. Slabost in vrtoglavi-
ca sta hitro minili, odprla sem
oči in se ozrla v nebo. Zagle-
dala sem nežne bele oblake,
videti so kot snežene kepice,
človek bi kar stopil vanje. Pu-
hasti in lepi so, obsijani s
soncem. Prav takšna svetloba
me je zajela, ko sem pred leti
umirala. Takrat sem opazova-
la lastno operacijo.«
Lebdenje pod
stropom
Prometna nesreča jo je do-
letela 1. aprila leta 1986. Av-
to, v katerem so bili trije mla-
di potniki, je na mostu zane-
slo, odžagal je trinajst metrov
ograje in obvisel na rečni bre-
žini. »Na pol pri zavesti sem
začutila premikanje in zasli-
šala rezanje. Vedela sem, da
so prispeli reševalci. Potem je
trenutek izginil. Zdaj vem, da
mi je takrat odpovedalo srce.
Vse je bilo svetlo in dobre
volje sem opazovala dogaja-
nje. Gledala sem, kako so me
dvignili, naložili na nosila in
odnesli prosti mostu, a zaradi
strmine so se nosila močno
nagnila. >Poglej, me bodo še
na tla stresli!< sem si rekla.
Vedela sem, da sem to jaz,
opazovala sem od daleč in
vse me je silno zabavalo. Ču-
dila sem se le, zakaj je tako
svetlo. Bila naj bi noč. Dali so
me v reševalni avto in v kotu
za voznikom sem gledala
zdravnika. Stal je ob mojem
telesu, ki ni kazalo znakov
življenja. >Dajmo, pospeševa-
nje srca!< je ukazal in kmalu
zmajal z glavo. >Dvomim...< je
dejal sam pri sebi. >Pa se mo-
tiš!< sem mu v sebi odgovorila
in lagodno opazovala naprej.
Čutila nisem ne bolečin ne
žalosti, le nekakšno otroško
radovednost in veselje. Pripe-
IjaU so me v bolnišnico. Ljud-
je so prihajaH in odhajali, me
zaskrbljeno opazovali. Leb-
dela sem desno od svojega
telesa tik pod stropom. Prvič
mi je postalo neugodno, ko se
je telesu približala moja do-
bra prijateljica, medicinska
sestra, ki je bila tedaj dežur-
na. Povedali so ji, da sem
brez utripa in planila je v jok.
Takrat me je nekakšna sila
gnala z veliko hitrostjo po
prostoru sem ter tja. Občutila
sem nemir. Strah. Trpela
sem. Solze motijo mrtve.
Potem so me položili na
operacijsko mizo in mi prere-
zali krilo. >Ne! Saj imam ven-
dar zadrgo!< sem jim skušala
dopovedati. Reagirala sem
jezno. Ne jezno! To so dru-
gačni občutki, kakršne poz-
namo v življenju. Jeza ni je-
za, žalost ni žalost. Operacija
se je začela in odprU so prsni
koš. Gledala sem lastno odpr-
to telo in niti malo me ni
prizadelo. >Tak je torej človek
od znotraj,< sem se čudila pod
lučjo in uprla pogled v njiho-
ve roke. Poslušala sem zdrav-
nika, ki sta soglašala, da mi
namesto vranice vstavita >u-
metno žagovino<. Točno tako
sta jo imenovala. Borila sta se
zame, četudi je bilo zelo malo
možnosti za preživetje. Srce
je bilo premaknjeno, pljuča je
zalila kri. Iz pogovora in pri-
zorov sem že tedaj razumela,
da so mi odrezali del čreves-
ja, vzeli ledvico in vranico.
Zaslišala sem zdravnikove
besede: >Zaznavam utrip...<
Slike od zgoraj je bilo konec.
Kot bi ugasnili televizijski
ekran. Zbudila sem se v bole-
čo resničnost. Iz mene so štr-
lele cevke in bolelo je. Nič ne
vidim! Imam oko? Imam no-
ge? Se lahko premikam?«
Duša ima gube
Sledilo je trideset dni na
enoti   intenzivne   terapije.
Medtem je bila še enkrat ope-
rirana in odvzeli so ji želodec
in dvanajstnik. Preživela je in
več kot enkrat spravila v za-
drego zdravnike s podrobni-
mi opisi svoje operacije, z
izrazi in stavki, ki jih je sliša-
la med lebdenjem pod stro-
pom.
Vesna se je vse življenje
bala grobov. Po nesreči se jih
ne boji več. Rojena je na dan
mrtvih, na noč čarovnic, ob
0.50. Kot deklica se je rada
šalila, da se ji ne more nič
hudega zgoditi, ker jo varuje-
jo svetniki. Kot mlada ženska
je dvakrat prestopila prag
smrti in obakrat se je vrnila.
Ob drugi prometni nesreči, ki
jo je doživela 5. novembra
leta 1990, je bila mesec dni v
komi. »Čutenje ni bilo takšno
kot pri prvi nesreči. Svetloba,
ki sem jo zaznala prvič, je
bila lepa, topla in prijetna,
doživljanje in sposobnost
opazovanja pa kot da bi pri-
hajali iz možganov. V komi
sem čutila dušo. Tisto je tako
globoko in občutljivo, da
uporabim ime duša. Čutila
sem jo v prsnem in hrbtnem
predelu telesa. Barvo duše
sem skušala kasneje naslika-
ti. To je zHtje barv med rdečo,
vijolično in rjavo. Zamolkla
je, a vseeno izredno živa bar-
va. Duša je podobno nagr-
bančena kot možgani, le da
ima vdolbine bolj razmaknje-
ne. Med temi vdolbinami so
iskre, drobne lučke, ki utripa-
jo. Moje so svetile zelo medlo
in najhuje je bilo, da sem
postala po vrnitvi iz kome
preobčutljiva za stiske in trp-
ljenje drugih. Bilo je nevzdrž-
no. Leta so morala preteči, da
sem znova zgradila zaščito
okoli duše in našla pot do
Vesne, kakršno sem imela
svoj čas rada.«
Ljudje se zaradi izkušnje
umiranja spremenijo in tudi
Vesna se je. Nikoli ni bila
verna, a verjela je v silo, ki
uravnava življenje v odločil-
nih preobratih, kakršna sta
preživetje ali smrt. Nihče ni
več tak, kot je bil pred šo-
kantnim dogodkom. »Du-
hovno obzorje se je razširilo
in postalo prevladujoče. Za-
živel sem s potrebo, da bi
naredil v podarjenem življe-
nju čim več dobrega. Ta po-
treba, prisotna tudi prej, a
kot priučen in privzgojen
slog življenja, je potem po-
stala pristna. Materialne do-
brine izgubijo na pomenu. V
ljudeh, ki prestopijo stopni-
co smrti, se zbudi tisto, kar
manjka na tem svetu - spo-
štovanje do življenja,« je de-
jal 56-letni Edo Jan, upoko-
jeni elektrikar. Spomin na iz-
kušnjo, ki jo je doživel v hu-
di prometni nesreči, ko je že
začel odhajati na drugo
stran, je tako močan, kot bi
se zgodil včeraj. Izkusil ga je
pred osemnajstimi leti.
Gosta blaženost
»Vračal sem se z delovišča
v Istri, bil sem preutrujen in
med vožnjo na avtocesti sem
zaspal. S polno hitrostjo, vo-
zil sem kakšnih sto kilome-
trov na uro, sem zapeljal s
cestišča in skoraj čelno trčil v
skalo. Vrglo me je iz avtomo-
bila v obcestni jarek. Trčenja
se spomnim le kot udarca in
vidim trenutek, ko sem za-
gledal skalo pred seboj. Po-
tem sem se znašel v belem
objektu. Nobene druge bar-
ve ni bilo, nikogar ni bilo ob
meni, prostor je imel podol-
govata okna, a nobenih vrat.
Oziral sem se. Kje sem?
Naenkrat sem se znašel nad
tem objektom. Telesa se ni-
sem zavedal, le občutka
breztežnosti in lebdenja v
zraku. Razgledoval sem se
naokrog, ko sem zaslišal
glas, ki mi je dejal, kam naj
se usmerim. Ubogal sem ga
in začel leteti. Bil sem na
višini kakšnih dva tisoč me-
trov, sodeč po oddaljenosti
pokrajine, ki sem jo videl
spodaj. Lebdel sem naprej z
nepopisno lepimi občutki.
Prevevala me je blaženost.
Tako lepo je tam, da je gosto.
Nobene prazne točke ni. Ob-
čutek je poln in popoln. Vse
je eno. Takšni občutki so v
življenju primerljivi samo s
čudovito klasično glasbo.
Edino ta je blizu, a še vedno
je daleč od lepote čutenja v
onostranstvu. Precej časa
sem letel s temi občutki, a
potem sem nenadoma začu-
til drugače. Nazaj moraš!
Obrnil sem se, spremenil
smer... in dojel, da ležim v
obcestnem jarku v strašnih
bolečinah,« je pripovedoval
Edo Jan.
Raziskovalci obsmrtnih
doživetij so iz večjega števila
pripovedi izluščili skupne
značilnosti. Najpogosteje do-
živijo umirajoči izventelesno
izkušnjo in tunel, ki se pojav-
ljata v približno treh četrti-
nah vseh opisov. Stične točke
obsmrtnih izkušenj so tudi
srečanje z lučjo, občutek po-
polnega razumevanja, sprem-
ljanje dogajanja, doživljanje
intenzivnih in močnih čustev,
odločitev za vrnitev in sreča-
nje z bitji iz onostranstva.
Posamezniki so izkusili le
eno od doživetij ali več doži-
vetij zaporedoma, od opazo-
vanja lastnega telesa do poto-
vanja skozi tunel in doživlja-
nja ljubezni, miru in blaženo-
sti. Pri tem so ohranili lastno
identiteto kot identiteto du-
hovnega bitja.
Simfonija
preteklosti
»Moji umrli sorodniki, ki
sem jih med utapljanjem vi-
del v najlepši luči, so bih ta-
krat zame živi,« je pripovedo-
val Franc Meža iz Zavodenj
pri Šoštanju, danes osemin-
šestdesetletni upokojenec.
Spomladi leta 1966 se je z
družino in s prijatelji odpra-
vil na kopanje na Ravne na
Koroškem. »Z navdušenjem
sem naložil sina na ramena,
stopil v bazen in čofotal z
njim v vodi. Mlad moški se je
pognal v vodo in me z nogo
zadel v prsni koš. Zaprlo mi
je sapo in z otrokom vred sem
zdrsnil v globlji del bazena.
Še trikrat sem se poskusil
odgnati, a mi je zmanjkalo
moči. Začel sem goltati vodo.
Kaj bo z mojo družino? Duše-
nje v prsih je bilo neznosno
boleče in ti trenutki so se
zdeli dolgi kot večnost. Na-
stajala je tema, mučen mrak.
Potem... Kako naj opišem?
Vse je postalo blaženo in ne
najdem besed, s katerimi bi
opisal prelepo luč. Slišal sem
čudovito simfonijo in se utap-
ljal v njej kot v najlepših sa-
njah. Kot bi jih izstrehl, so me
prevevale misli na pokojnike,
ki sem jih imel rad. Z veliko
hitrostjo so se vrstili dogodki
in najlepša doživetja iz moje-
ga življenja. Na travi sva se
igrala s sestro. Star sem bil
dve leti. Videl sem brata in
najin skupni spomin iz otroš-
tva. Starše sem videl ob sebi
krepke in zdrave, polne moči
in veselja. Prevzel me je ob-
čutek, da sem vsega rešen, da
je moja pot pri koncu. Nisem
se zavedal telesa in vedel
sem, da to niso sanje. Bila je
resničnost. Glasba me je od-
našala proč. Ne spominjam se
prehoda v ta svet. Držali so
me ob bazenu in voda mi je
prihrumela iz ust. >Kje je Bog-
dan?< sem zakričal v strahu in
se pognal v vodo. Preživel
sem nepopisne muke, preden
sem dojel, da je otrok na var-
nem.« Ko razmišlja o koncu
tukajšnjega življenja, pravi
le, da žeh oditi, preden ga
doletita bolezen in popolna
nemoč.
Tisti, ki so že umirali in se
vrnili iz trenutka največje te-
lesne stiske, se smrti ne boji-
jo. Vesna trdi, da smrt ni tež-
ka. Grozljiv je lahko le ze-
meljski potni list do nje.
KSENUA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
Franc Meža. Med utaplja-
njem so se z veliko hitrostjo
zvrstili najlepši dogodki nje-
govega življenjcL
Vesna Škodnik Gabrovec. Bi-
la je dvakrat na drugem sve-
tu, prvič klinično mrtva, dru-
gič v komi.
Edo Jan. Spomin na lebdenje ]
in občutek popolnosti je ]
zanj   eno   najmočnejših ]
doživetij. q
Privid ali resničnost?
Ameriški filozof, zdravnik in psihiater
Raymond A. Moody je s knjigo Življenje
po življenju leta 1975 (pri nas je knjiga
izšla leta 1984) sprožil plaz vprašanj in
raziskav na temo obsmrtnih doživetij, ki
so postala predmet resnega znanstvenega
raziskovanja. Mednarodno združenje za
preučevanje obsmrtnih pojavov lANDS je
danes prisotno v najmanj 25 državah.
»Približno četrtina ljudi od tistih, ki so se
znašli v neposredni smrtni nevarnosti (kli-
nična smrt, koma, težke nesreče) doživi
obsmrtno izkušnjo. Ta pojav je poznan v
vseh kulturah že več tisočletij, opisan je tudi
v starodavnih mitskih in religioznih besedi-
lih, kot so Egiptovska knjiga mrtvih. Ep o
Gilgamešu in Tibetanska knjiga mrtvih. Ne
razlikujejo se od današnjih pričevanj. Prvi
pravi direkten opis obsmrtnega doživetja je
zapustil Platon v 10. poglavju Države,« po-
jasnjuje Mirko Golobic, predsednik sloven-
skega društva lANDS, ki je bilo ustanovljeno
pred dvema letoma z namenom, da bi pod-
prlo študije obsmrtnih in podobnih pojavov,
obveščalo javnost in zbiralo pričevanja (nji-
hove spletne strani so na naslovu http://
www.ljudmila.org/iands, naslov elektron-
ske pošte je iands@mail.ljudmila.org] S po-
močjo sodobne medicine preživi vse več
ljudi, ki bi sicer umrU in tudi zato se število
pričevanj povečuje. Dvomljivci trdijo, da je
obsmrtno doživetje le nedoumljivo delova-
nje umirajočih možganov. So torej obsmrtna
doživetja resnična ali so posledica halucina-
cije? »Argument za dokazovanje njihove re-
sničnosti je velika ponovljivost. Popolnoma
različni ljudje imajo enake izkušnje in se
dogodka spominjajo kot resničnega, ne kot
privida, sanj ali blodenj,« pravi Golobic.
»Najtrdnejše dejstvo v prid dokazovanju re-
sničnosti doživetij pa je, da so posamezniki
v času obsmrtne izkušnje izvedeli resnične
in preverljive podatke o dogodkih, za katere
nikakor niso mogli vedeti.«
14
ŠPORT
Ko bodo dolgovi skopneli...
Boljši obeti za atlete Kladivarja - Usmeritev na mednarodna prizorišča
Atleti Kladivarja bodo novo se-
zono pričeli z nekaj boljšimi obe-
ti. Podaljšek adetske dvorane je
kljub vmesni sanaciji v glavnem
dokončan, dolgovi zmanjšani,
razmere za delo so se izboljšale.
Cilji v tekmovalnem letu 2000 so
usmerjeni predvsem na medna-
rodna prizorišča, saj je ob domači
prevladi težko zbrati zadostno
motivacijo.
V ospredju sta seveda olimija-
da v Sydneyu in bližnje dvoran-
sko EP v Centu (27.2.). Kladivar
ima 4 potrjene kandidate za Av-
stralijo (Cankar, Kocuvan, Va-
lant, Acman), Rovan in Rozman
sta potencialna potnika, v klubu
pa si želijo nastopa petih atletov,
kar bi bil rekord v zgodovini
ADK. Celjski atleti niso malen-
kostni niti pred belgijskim EP,
kamor naj bi poleg naštetih po-
tovala še metalec Medic in mno-
gobojka Čalasanova. Na mladin-
sko SP v Santiago bodo poslali
Marino Tomič, ki je na petko-
vem mitingu s časom 8,61 znova
popravila svoj (teden dni star)
mladinski državni rekord na 60
ovire m vnovič dokazala, da so
njeni dosežki boljši od tistih, s
katerimi se je v mladostnih letih
ponašala šampijonka Brigita Bu-
kovec. Možnosti za uspeh na
velikih tekmovanjih pa ima brž-
čas le Gregor Cankar. Redkobe-
seden kot je, sicer nerad govori o
novem odličju, toda napovedi
sti"oke in pričakovanja so vse
večja. Veliko smelejši je oviraš
Miro Kocuvan, ki se zaveda
vložkov v celjsko atietiko in
spremljajočih težav, zato »jekle-
novoljni« državni prvak in rekor-
der jasno pove, da tokrat razoča-
ranj ne bo.
Poškodbo kolena je kot kaže
dokončno sanirala Anja Va-
lant, ki bo s polnimi treningi
pričela prihodnji teden. Po
operaciji gležnja okreva tudi
Urban Acman, ki si je za sedaj
naprtil le nekaj manjših obre-
menitev.
Največji klubski projekt je ob-
stanek v Superligi, kamor so se
prebili na ECCC lani v Atenah.
Čeprav organizator še ni do-
končno znan - sprva je bil v igri
Beograd, po novem pa naj bi se
najboljša evropska klubska os-
merica zbrala v Portu, kandida-
turo pa so poslali tudi Celjani - so
pri Kladivarju že zasnovali na-
črt, ki bi jih popeljal na 6. mesto,
ki zagotavlja obstanek v eliti.
Šibka točka so dolge in srednje
proge ter štafete, zato si bodo
podobno kot lani verjetno izpo-
sodili atiete v drugih slovenskih
klubih, kar nenazadnje počno
vsi udeleženci največjega klub-
skega tekmovanja Evrope.
Optimizem vliva prav nova
dvorana, ki omogoča kvalitet-
nejše zimsko delo. V njej je 200
meterska krožna steza, prostor
za skoke s palico brez bojazni,
da bi tekmovalec oplazil stieho,
tribuna je podaljšana ipd... Ob-
jekt so doslej s pridom izoristili
mariborski, koprski, velenjski,
šentjurski in brežiški atleti, ki so
se tod mudili na pripravah, na
voljo pa je tudi drugim. Kot pravi
predsednik kluba Jože Zimšek,
naj bi dvorana postala zbirališče
celjskih športnikov, vendar jo je
potrebno še posodobiti pred-
vsem z opremo, dokončno ure-
diti zunanjo infrastrukturo, pri-
praviti bivalni objekt ter dolgo-
ročno tudi fitness in športno am-
bulanto.
Miro Kocuvan ml. je med
zbrane predstavnike sedme si-
le razdelil nadvse domiselno
osebno vizitko, ki je istočasno
tudi koledar in ravnilo. Na njej
se je našel prostor tudi za sez-
nam najvidnejših dosežkov te-
ga celjskega atieta, sponzorje,
ne manjkata niti njegov malce
nenavaden portret in karikatu-
ra. Domislica, vredna posne-
manja.
Ostanejo le še denarne zagate,
s katerimi se bo vodstvo Kladi-
varja moralo spoprijeti nekoliko
drugače, kot doslej. Novi del
dvorane je veljal približno 110
milijonov tolarjev, skupni pre-
dračun obnove pa 350 milijo-
nov. Občina Celje naj bi zagoto-
vila tretjino sredstev, nakazala
pa je vsega 25 milijonov. Za
dokončno postavitev atietskega
centra, ki naj bi bil med vodilni-
mi na stari celini, računajo na
fondacijo za šport, državni de-
nar (tega je v objektii več kot
občinskega) in donatorje. »Do
objekta smo se dokopali tudi po
zaslugi vrhunskih dosežkov na-
ših atletov, sicer pa za tekmoval-
ni del lemo potrebujemo 400
tisoč mark. Trenutne dolgove
kluba smo zmanjšali na slaba 2
milijona sit, v kratkem bi morali
dobiti še 6 milijonov že odobre-
nih sredstev,« meni Zimšek. Iz
sistemskega financiranja je Kla-
divarju namenjenih 100 tisoč
mark in ker mehanizem polnje-
nja blagajne še ni stekel (z more-
bitnim generalnim pokrovite
Ijem so pogovori še v teku), so
pogodbe sklenjene le z atieti
mednarodnega razreda. Za »odi-
sejado« v Atenah niso dolžni
nikomur več, na zasluženih in le
delno izplačanih 800 tisočakov
pa s svojo medaljo iz Seville še
vedno čaka Gregor Cankar.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIC
Gregor Cankar sije v ponedeljek prvič ogledal podaljšano atletsko dvorano, medtem ko je
Miro Kocuvan v njej že »pustil« nekaj kilometrov.
Prebold in Šmarje v
boju za 2.SKL
V vseh štirih skupinah 3.
SKL so v soboto zaključili z
rednim delom prvenstva, na
vrsti pa so še kvalifikacije naj-
boljše četverice vzhoda in za-
hoda.
V skupini vzhod 2, v kateri so
nastopale štiri ekipe iz Celjske-
ga, je prav zadnji krog odločal o
drugem potniku v dodatne kva-
lifikacije. Veliki met je uspel eki-
pi Šmarja Pivovarne Lipnik, ki
je z zmago nad Plimo iz Prebol-
da 68:63 osvojila 2. mesto. V
Šmarju pri Jelšah so v soboto
pripravili pravi košarkarski praz-
nik, polna dvorana (300 gledal-
cev), pa je z bučnim vzpodbuja-
njem pomagala svoji ekipi, da se
že v drugem letu, odkar ponov-
no igra v rednem tekmovanju,
uvrsti v razigravanje - po zaslugi
boljšega medsebojnega razmer-
ja s Pragerskim, ki ima enako
število točk. 1. mesto in kvalifi-
kacije si je že prej priigrala ekipa
Plime iz Prebolda. Priključita se
še moštvi mariborskega Aktuala
in Dupleka. Medsebojni rezulta-
ti se prenašajo in z dvema zma-
gama tako vodi Duplek, po eno
imata Plima in Piv. Lipnik, brez
zmage pa je Aktual. Na sporedu
so še štirje krogi (pričetek 5.
februarja). V obeh ekipah iz
Celjskega poudarjajo, da si želijo
napredovanja v 2.SKL, kamor se
neposredno uvrsti prvouvrščena
ekipa nove mini hge, drugouvrš-
čeno čakajo nove kvalifikacije. V
Preboldu so odločeni vrniti se v
drugoligaško konkurenco, pa
čeprav bodo tekme morali igrati
v Žalcu ah na Polzeli (dvorana v
Preboldu ni primerna), tudi v
Šmarju pa sicer ne skrivajo am-
bicij, da bi jim ob 30-letiiici igra-
nja košarke uspel veliki met. V
3.SKL sta igria še Pivovarna
Haler iz Podčetitka, ki je končala
na 4. mestu in Vojnik na 7. Obe
sta sezono že končali, razen če
se bosta prijaviM za predkrog
slovenskega košarkarskega po-
kala, ki se prične v februarju.
JANEZ TERBOVC
Ničla na Australian open
Katarina Srebotnik je v uvodnem krogu končala prvi
letošnji turnir za Grand slam,
V 1. krogu glavnega turnirja odprtega prvenstva Avstralije v
Melbournu, kamor je bila Velenjčanka uvrščena neposredno, jo
je izločila Kanadčanka Jana Nejedly s 4:6, 6:1, 6:4. Skupaj z
Mariborčanko Tino Pisnik sta pred tem izgubili polfinale
turnirja v Aucklandu, kjer ju je izločil zimbabvejsko-francoski
par Black-Fusai (6:2, 7:6), nato pa zaradi časovne stiske morali
odpovedati tudi nastop v kvalifikacijah turnirja v Hobartu z
nagradnim skladom 112.500 dolarjev. PŠ
Kdo bo
šporliiilc'99?
Športna zveza Celje bo
31. januarja razglasila naj-
boljše športnike, športnice
in ekipe v minulem letu.
Na listi nominirancev je
nekaj manj kandidatov,
kot lani, nesporno pa si bo
laskavi naziv znova nadel
atlet Gregor Cankar.
Nekaj več negotovosti bo
pri dekletih, kjer so v konku-
renci Anja Valant, Urška Žol-
nir. Maja Frece, Andreja
Razlag, Marika Kardinar in
Polona Koštomaj, pri ekipah
pa AD Kladivar, RK Celje
Pivovarna Laško, JK Sanka-
ku in KK Miroteks. ŠZ Celje
glasovalce tokrat še posebej
naproša za resno in nepri-
stransko glasovanje, saj se je
lani izkazalo, da je velik del
sodelujočih anketirancev
glasoval subjektivno, zase
ali po »navodilih od zgoraj«.
Rezultati ankete, v kateri so-
delujejo športniki, trenerji,
vaditelji, profesorji, funkcio-
narji, novinarji in ostali pod
oznako »poznavalci«, bodo
tudi tokrat objavljeni v bilte-
nu ŠZC.
PRIMOŽ ŠKERL
Miroteksu še
zadnji mošiveni
naslov
Kegljaški klub Miroteks je
letos uspel osvojiti vse moštve-
ne naslove državnih prvakinj.
Po uspehu članic in osvojeni
mladinski lovoriki so v soboto
in nedeljo slavile še kadetinje.
Rada Savič, Dobrila Vučeno-
vič, Zorica Gluvič in Barbara
Fidel, ki je z 857 keglji postavila
najboljši posamični izid prvens-
tva, so imena tretje selekcije
celjskih kegljavk, ki se jim je
uspelo dokopati do najvišjega
domačega ekipnega naslova.
Druga ekipa Miroteksa se je
uvrstila na 3. mesto za maribor-
skim Konstruktorjem, najmlaj-
ša vrsta Celjank pa je bila peta.
Nastopili so tudi kadeti Šošta-
nja, ki so med 8 klubi zasedU 6.
mesto, najbolje pa se je predsta-
vil Denis Barthem. J.K.
Celjani boljši od
Velenjčanov
Serija malonogometnih tur-
nirjev na odboj, ki jih organizi-
ra Združenje slovenskih prvo-
ligašev se je začela minulo so-
boto v Velenju, končala pa se
bo z velikim finalom v Ljublja-
ni konec tedna. V prestolnici se
bodo pomerili najboljši iz
predtekmovanj - SCT Olimpija,
Domžale, Maribor Pivovarna
Laško in CM Celje Publikum.
»Velenjska Rdeča dvorana je
bila polna. Ogledal sem si še
tekmovanje v Murski Soboti,
kjer je bilo podobno, pa tudi
vesti iz Ajdovščine omenjajo lep
obisk. Torej smo cilj dosegli,« je
zadovoljno pojasnil predsednik
Združenja prvoligašev Brane
Florjanič. Osnovni cilj je pač po-
pestriti »zimsko spanje« in ljubi-
teljem nogometa tudi med pre-
morom ponuditi nekaj užitkov.
Okoli tisoč obiskovalcev v Rdeči
dvorani je bilo lahko več kot
zadovoljnih. Ati:aktivni in nego-
tovi dvoboji Korotana, Dravogra-
da, Rudarja in CM Celja PubUku-
ma so slednjim najbolj »ležali«,
saj so premagali vse nasprotni-
ke. V odločilni tekmu so rume-
no-modri odpravih »knape« s
5:4, predvsem po zaslugi izjem-
no razpoloženih Mitiča in Štan-
carja, v vratih pa je kraljeval
Buturuga, kajti Mujčinovič se je
na turnirju poškodoval, zato je
tudi vprašljiv njegov nastop na
finalu. Rudar je upal na uspeh
pred domačim občinstvom,
vendar se tokrat ni izšlo. Morda
bi bilo drugače, če bi se novim
soigralcem pridružil Peter Bin-
kovski, okrepitev, ki je turnir
spremljala s tribun. Velenjčani
očitno še niso rekli zadnje pri
sestavi moštva za pomlad. Boj-
da imajo v rokavu še aduta, celo
bolj cenjenega, kot je Binkov-
ski. T.L.
ŠPORT
15
Lascani so se potrudili
v lokalnem derbiju 17. kro-
ga l.A SKL je Pivovarna Laš-
ko še drugič v tej sezoni do-
kazala premoč nad Savinjski-
mi Hopsi. Polzelani, ki so bili
tokrat gostitelji, so v končnici
sicer ogrozili slavje, toda za
lovljenje nasprotnika so v
drugem polčasu porabili pre-
več moči, več kot očitno pa je
bilo, da jim zavoljo načrtnega
pomlajevanja moštva pri-
manjkuje izkušenj in nena-
zadnje tudi kakovosti.
Sdvinjčani so sicer povedli,
toda podjetnejši gostje so hitro
prišli do občutne prednosti,
predvsem po zaslugi izjemno
razpoloženega Hafnarja, ki ga
je ustavil šele Kadič v 18. minu-
ti, ko sta oba zaradi medseboj-
nega prerivanja morala predča-
sno pod prho. V obeh taborih
so bili mnenja, da sta bila iz-
ključena prestrogo, med pivo-
varji je sicer prevladovalo mne-
nje, da so nasprotniki načrtno
iskali incident in tudi zato so
bili silno nezadovoljni s soje-
njem. Reprezentančni dvojec
Zrinski-Pipan je »udrihal« po
arbitrih Jeršanu in Špendlu, ki
dejansko nista bila kos zahtevni
nalogi, mnenja obeh strategov
so bila podobna, le da je bil
domači malce bolj »grenak«:
»Pričakovali smo, da bi z dob-
ljenim skokom dobili tudi tek-
mo, vendar žal temu ni bilo
tako. Skoraj nam je uspelo iz
nemogočega narediti mogoče.
kajti po zaostanku smo se >vrni-
li< in ob koncu je odločala dobe-
sedno ena žoga. Iztirila nas je
poškodba Kahrimanoviča, po
izključitvi Kadiča smo se hitro
znašli, umirih in z Josipovičem
ujeli ritem. Naši zadnji trije na-
padi so bili brez repa in glave,
kar kaže na našo neizkušenost,
toda to je davek na pomlajeva-
nje moštva. To moramo vzeti v
zakup. Škoda, ker nismo izkori-
stili ponujene priložnosti,« je
premleval reprezentančni se-
lektor, njegov pomočnik iz iz-
brane vrste, v soboto pa nas-
protnik, Aleš Pipan, je bil zado-
voljen ob zmagi, igra pa ga ni
navdušila: »Derbiji kot po pravi-
lu niso na visoki kakovostni
ravni in tako je bilo tudi tokrat.
30 minut smo nadzirali razvoj
dogodkov na igrišču, nato pa so
nam stvari pobegnile iz rok. Tik
pred končnico so bili naši napa-
di slabi, nepovezani, brez pra-
vih idej, branilci so preveč gre-
šili, pravzaprav sploh ne vem,
kaj so razmišljali. Toda šteje
zmaga. Žal je bilo sojenje slabo.
izključitev Kadiča in Hafnarja
pa neupravičena. Pripravljeni
smo bili na provokacije in dogo-
vorili smo se, da na njih ne
bomo odgovarjali. Vseeno je
prišlo do omenjenega inciden-
ta, vendar slabšo luč na sreča-
nje sta zagotovo vrgla oba sod-
nika.«
KZS je izžrebala polfinalna
para finala košarkarskega
pokala v Laškem (8. in 9.
april). Za vstop v finale se
bodo pomerili Krka-Pivovar-
na Laško in Union Olimpija-
Loka kava.
Lokalni derbi kljub bojaznim
zaradi očitne razlike v kakovo-
sti in izkušnjah ni povsem zble-
del. Pravega sijaja sicer ni bilo
moč zaznati, kajti prazne tribu-
ne tako negotovi tekmi nikakor
niso v ponos. Toda to je druga
zgodba. Dejstvo, da zanimanje
za košarko na Polzeli upada, ni
nobena novost. Morda gre upad
obiska povezovati tudi z nekoU-
ko slabšimi rezultati. Vendar
Hopsi zagotavljajo, da gradijo
ekipo prihodnosti, ki naj bi v
naslednjih sezonah spet mešala
štrene najboljšim. Resnici na
ljubo, tudi letos jim jo tu in tam
zagode, a ne preveč resno. Po-
dobno je bilo tudi minulo sobo-
to, ko so Laščani potrdili, da so
najboljši na Celjskem. A za us-
peh nad Savinjčani se je treba
vedno znova potruditi.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Najboljšega strelca derbija Primoža Kobaleta je Ervin
Dragšič težko dohajal.
PANORAMA
NOGOMET
Zimska liga Si.Mobil
I. krog: Rudar (V)-Dravograd
6:3 (1:2) Spasojevič 5, Jolič 17,
26, Oblak 19, 30, Šumnik 22.
CMC Publikum-Korotan 6:4
(3:2) Mitič 2,12, Štancar 14,22,
Beršnjak 17, Jožef 30. 2. krog:
Korotan-Rudar (V) 2:5 (2:3) Spa-
sojevič 4, Podvinski 7, 14, Jolič
26, 28. Dravograd-CMC Publi-
kum 2:3 (0:2) Mitič 4,16, Sanko-
vič 13. 3. krog: Rudar (V)-CMC
PubUkum 4:5 (1:1) JoUč 7, 22,
Podvinski 24,28 za Rudar, Štan-
car 8, 23, 26, Romih 20, Goršek
2Z Končni vrstni red v 2. sku-
pini: CMC Publikum 9, Rudar
(V) 6, Dravograd 3, Korotan 0.
1.SLMN
II. krog: EM Celje Pelikan-
Beton Diveri 3:2 (2:1). Vrstni
red: Sevnica 28, Puntar 26, Le-
sna ind. Utija 24. EM Celje Peli-
kan 22, Meteorplast 14, Beton
Divert 12, Tomaž Poetovio 11,
Vulk. Stipič in Family Shop 8,
Orkan Zbelovo 4.
Evropska liga
12. krog: Paf Bologna-Pivo-
varna Laško 81:63 (33:34) Lisica
19, Hafnar 17, Goljovič 13, Jurak
8, Žarkovič, Dragšič in Miletič 2.
Vrstni red: Efes Pilsen 20, Paf
Bologna in Ulker 19, Gibona 18,
Varese 16, Pivovarna Laško 14.
Uga Kolinska
17. krog: Savinjski Hopsi-Pi-
vovarna Uško 77:78 (36:48) Ko-
bale 28, Ovčina 20, B. Udrih 15,
Nikitovič 5, Kadič 3, Kahrimano-
vič in Cizej 2, Josipovič in Gor-
jup 1 za SH, Goljovič 24, Lisica
15, Hafnar 12, Jurak in Dragšič
10, Kune in Nachbar 2, Žarkovič
1 za PIL. Helios-Rogla Atras
89:86 (49:30) Mihailovski 14, Zi-
nrajh 12, Šporar 10, Harman 9,
Benič 8, Jokič 6, Pučnik 5, Ma-
nojlovič 4. Vrstni red: Uniona
Olimpija 24, Pivovarna Laško
32, Krka Telekom 31, Zagorje
27, Slovan in Triglav 26, Savinj-
ski Hopsi 24, Helios in ZM Mari-
bor 22, Rogla Atras in Loka kava
21, Kraški zidar 20.
1.BSKL
14. krog: Simp Radovljica-
Banex 65:75 (31:35) Sivka 21,
Ravnihar 20, Novak 18, Jesenek
8, Lušenc in Keblič 4. Elektra-
Nova Gorica 83:53 (46:23) Vug-
dalič 19, Rizman, Črešnik in
Božič 15, Zupane 7, Rupreht, in
Nuhanovič 4, Maličevič in Gor-
šek 2. Kemoplast-Bežigrad
97:79 (38:30) Novakovič 22,
Zorko 17, Ribezi 11, Kočar 9,
Rovšnik 8, Jovanovič 7, A. Ma-
ček 4. Vrstni red: Radenska
Creativ 24, Kemoplast, Beži-
grad, Banex in Nova Gorica 23,
Ten Krško in GD Hrastnik 21,
Elektra in lUrija 20, Jurij Plava
Laguna, Union Olimpija ml. in
Simp Radovljica 18.
Hopsi končali z Evropo
Savinjski Hopsi so tudi povratno srečanje šestnajstine
finala pokala Saporta visoko izgubili, vendar z bistveno
nižjo razliko, kot na Polzeli.
AEK je slavil z 68:44 (40:21), kar je pomenilo, da je Slovenija
ostala brez predstavnika v tem pokalu, saj je Krka Telekom
dosegla prenizko zmago nad milanskim Adeccom. Hopsi, ki so
v Atene dopotovali brez Kahrimanoviča, so pred vsega 300
gledalci malce popravili vtis iz prvega obračuna. Tekma je bila
odločena že v prvem delu, končni zmagovalec pa že veliko prej.
Strelci za SH: Ovčina 17, Josipovič 7, Cizej 6, Nikitovič 4, B.
Udrih in Čmer 3, Kadič in Kobale 2. PRIMOŽ ŠKERl^
NA KRATKO
Polzela: Pred končnico Sa-
vinjske košarkarske lige je v
vodstvu ekipa Prebolda, kar 5
moštev (Polzela, KK Velenje,
Mozirje, Nazarje in NS Vele-
nje) pa je zbralo 11 točk. Vrst-
ni red je določil medsebojni
količnik. Med četverico, ki se
bo potegovala za najvišja me-
sta, so se tako uvrstili KK Vele-
nje, Mozirje in Polzela. Naj-
boljši strelec v rednem delu
tekmovanja je Polzelan Pun-
gartnik s povprečjem 31 točk
na tekmo, ki je tudi najučinko-
vitejši metalec trojk (15) in
izvajalec prostih metov
(84,5%).
Ravne na Koroškem: Zara-
di bolezni so na mednarod-
nem mitingu, ki se ga je udele-
žilo 250 tekmovalcev, nastopi-
li le trije plavalci Marinesa
Neptuna. Miha Jost je v svoji
kategoriji zmagal na 400 me-
šano ter 100 in 200 delfin,
Miha Lenasi pa je na 50 prosto
dosegel 3. mesto.
Radenci: Žalčan Tomaž
Jamnikar je izgubil finale te-
niškega DP do 16 let. S 7:5, 7:6
ga je ugnal Mariborčan Anže
Kapun. Pri dekletih je Celjan-
ka Ines Globočnik po porazu s
kasnejšo zmagovalko Nino
Šuvak (6:3, 6:4) izpadla v pol-
finalu.
Celje: Izidi 9. kroga ŠKL,
srednje šole: II. Gimn. Mari-
bor-ŠC Celje 62:17, GSKŠ Ru-
še-I. Gimn. Celje 20:67 Dijaki:
II: Gimn. Maribor-ŠC Celje
64:89. GSKŠ Ruše-I. Gimn. Ce-
lje 35:93.
Ruše: Na strelskem turnirju
s standard zračnim orožejm
sta Cveto Ljubic (Slovenske
Konjice) in Ksenja Maček (D.
Poženel Rečica) izpolnila nor-
mi za EP prihodnji mesec v
Miinchnu, Simon Veternik
(Velenje) in Peter Tkalec (Re-
čica) pa jo še lovita. Rezultati,
zr. puška: 4. Ljubic 571, 6.
Tkalec 567, 7 Veternik 567
Članice, pištola: 2. Maček 381.
Velika nagrada Ruš, člani: 3.
Ljubic 579, 8. Tkalec 574, 9.
Veternik 572. Članice: 3. Ma-
ček 374.
Kaj naklepa drsalna
srenja?
Celjska umetnostna drsal-
ka Anja Bratec je v Ljubljani
osvojila naslov mladinske
državne prvakinje, Janez
Špoljar pa je bil med člani
tretji. Na tekmovanju se je
pojavila tudi »drsalna kuhi-
nja«, ki bo očitno po svoje
izbrala potnike za MSP.
Kljub zmagi Anje Bratec, ki
je poleg tega pokazala tudi
bistveno več od Anje Beshč
(DK Stanko Bloudek), ki so jo
vključili med članice, bodo
udeleženko največjega mla-
dinskega svetovnega tekmo-
vanja izbrali za zeleno mizo.
Podobno so oškodovali še naj-
boljšega Jeseničana Gregorja
Urbasa in ocenili, da je lanski
prvak Jan Čejvan najboljši. Ne
velja pozabiti, da vsi sodniki
prihajajo iz Ljubljane.
Celjski predstavniki so do-
segli še nekaj vidnejših rezul-
tatov. Mladinki Anja Kolar in
Maša Soline sta bili deveti in
deseti. Urban Kolšek je med
mlajšimi dečki končal na 2.
mestu, pri deklicah sta Tjaša
Kroflič in Romina Sluga pri-
stali na 7 in 8. mestu, med
mlajšimi deklicami pa se je
Eva Jenšterle dokopala do
tretjega. Maja Gezič do šeste-
ga in Patricija Sluga do 10.
mesta.
J.K.
Športna zveza Šentjur
v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti občine Šentjur
objavlja javni razpis
za dodelitev finančnih sredstev
za klube in organizirana društva v občini Šentjur
za sofinanciranje njihovih športnih dejavnosti
iz proračunskih sredstev za leto 2000.
Pisne vloge je potrebno poslati na naslov
Občina Šentjur - oddelek za družbene dejavnosti
(g. Edi), Mestni trg 2, 3230 Šentjur
ali
Športna zveza Šentjur (g. Zvone Leskovšek),
cesta Miloša Zidanška 28, 3230 Šentjur.
Rok za pošiljanje pisnih vlog je najkasneje
do ponedeljka 7. 2. 2000 (upošteva se poštni žig).
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 22.1.
Košarka
Liga Kolinska, 18. krog -
Zreče: Rogla Atras-Krka, Za-
gorje: Zagorje-Savinjski Hopsi
(obe ob 19).
l.B SKL, 15. krog - Šentjur:
Kemoplast-Jurij Plava Laguna,
Slovenske Konjice: Banex-
Union Olimpija ml. (obe ob
19), Krško: Krško-Elektra (20).
2.SKL vzhod, 15. krog - Ce-
lje: Celje-Ekipa Janče (19),
Rogaška Slatina: Rogaška 98-
Črnomelj (18).
l.SKL (Ž), 14. krog - Mur-
ska Sobota: Pomurje Skiny-
Ingrad Celje (16,30).
Rokomet
1.A DRL (Ž), 13. krog-Izo-
la: Baje Daevvoo Izola-Vegrad,
Žalec: Žalec: Robit Olimpija.
Odbojka
2.DOL, 14. krog - Šempeter:
SIP Šempeter-Črnuče, Kočev-
je: Kovinar Kočevje-Šoštanj
Topolšiea.
2.D0L (Ž), 14. krog Bene-
dikt: Benedikt-B&L Utrip
Šempeter, Jesenice: Mladi Je-
senice-Kajuh.
Hokej
DP (Ž), 3. krog - Celje: Ce-
Ije-Jeseniee.
Kegljanje
l.A SL, 10. krog - Celje: CP
Celje-Proteus LIV (17).
l.A SL (Ž), 10. krog - Celje:
Miroteks-Postojnska jama
(14,30).
Atletika
Celje: DP dečki in deklice
(9,30).
NEDEUA, 23.1.
Košarka
Liga Kolinska, 18. krog -
Laško: Pivovarna Laško-
Union Olimpija (18).
TOREK, 25.1.
Hokej
DP, 14. krog - Celje: Celje-
Olimpija.
SREDA, 26.1.
Košarka
Liga Kolinska, 19. krog -
Kranj: Triglav-Rogla Atras
(20,15), Domžale: Helios-Pivo-
varna Laško (19), Polzela: Sa-
vinjski Hopsi-Slovan (19,30).
l.B SKL, 16. krog - Šoštanj:
Elektra-Ilirija (18), Radovlji-
ca: Simp Radovljica-Kemo-
plast (18,30), Hrastnik: GD
Hrastnik-Banex (19,30).
16
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV - FEUTON
17
PREJELI ^
SMO J
Celje v
decembru -
center
Balkana?!
Hvala bogu, da je za nami, bi
rekli. Hvala naravi in soncu, da
ni bilo apokalipse, da smo
zaenkrat preživeli! Hvala pira-
midam, da še stojijo. Hvala
bogu, da ne verjamem v boga,
bi parafraziral! Čeprav je po-
kalo kot hudič, se bliskalo in
grmelo, da bi si zaželel gluho-
te. In miru in tišine, a za to bo
dovolj časa, ko bom mrtev in
bel. Reklamno tisočletje za do-
bro podkožene zahodnjake in
stradajoče zombije milijon-
skih Afrike in Azije in... Naj-
večjo osebnost v dvatisočletni
zgodovini bodo tako ali tako
častili celo leto. A kaj to poma-
ga tistim, ki nimajo niti za
preživetje? Do pravega prelo-
rra fin de milenium pa bo
treba pač še počakati eno leto.
Potem bo spet pokalo. In bo
spet hudič odvezan.
Stebri za oglaševanje so se v
decembrskem Celju šibili pod
težo plakatov, pretežno raznih
pop-kič popevkarjev s hrvaške
in drugih bivših bratskih jugo
republik. Plavi orkestar in raz-
ni Balkan-žuri so odmevali z
..nočnih ulic in oken. V diskote-
kah so prepevale razne lepotič-
ke Danijele in njim podobne.
Kje so že časi, ko so prednovo-
letno halo Golovec napolnili
Laibach, sinovi slovenske rod-
ne grude? Ker obstaja okus in
neokus, kič in slab okus. Ko
sem šel na kavo, recimo v kino
Metropol, sploh nisem slišal
slovenske besede - ali zelo red-
ko. Da ne govorimo o nočnih
barih in klubih, kjer vam nudi-
jo estetske in še bolj fine usluge
razne Moldavke in Romunke,
barmani pa te po bizantinsko
pošljejo tja, od koder smo vsi
prilezli! V nočnih trenutkih
sem se res počutil takole: »Dejs-
tvo, da ste paranoik, še ne po-
meni, da vas ne zasledujejo!«
Žalostno, mar ne! Pa imamo
že devet let svojo lastno drža-
vo, sicer malo, a z velikimi
ambicijami. Lepo, ne! Imamo
tudi devetletno tranzicijo, ki ji
kar ni videti konca. Bomo celo
življenje na prehodu; saj je itak
celotno življenje samo prehod
med rojstvom in smrtjo - tako
da ni bistvene razlike.
Glavno, da imamo v Celju
balkanske žure, pa »Staljin« v
cirilici, kjer se mladina lahko
uči, kaj je bil Kapital in socia-
listično samoupravljanje;
glavno, da nam mučijo ušesa
in oči razni »šlager-pjevači« in
domače kič zasedbe.
Glavno, da je slovenska na-
cionalna zavednost in kultura
na nični točki, da se sploh ne
opazi in to nikogar posebej ne
vznemirja (sic)! Glavno, da
imamo televizijo in mobitel
in mačka. In svojo obrabljeno
pločevino ter cinični materia-
lizem!
Upam, da januarja ne bo po-
kalo. In upam, da bo nekatere
vse to začelo motiti in bodo kaj
storili, da se stanje izboljša.
Tisti, ki so pri koritu, drugi tako
nimajo možnosti. Ker največji
sinovi celjske rodne grude ne
živijo v Celju, ampak v metro-
poli ah kje drugje. Ker sem tudi
sam 20 let živel v prestolnici, ki
je to postala šele post festum. In
za to gre! Čeprav je tam isto
stanje neokusa in apatije. In
zavisti, napuha ter faušarije, le-
po povedano po slovensko. Ker
se obnašamo, kot bi metali svi-
njam bisere ali slovensko zasta-
vo, vseeno.
Tako stanje dobro ponazar-
ja grafit na sekretu bivšega
lokala »Barfly<r, in ker smo že
pri Balkanu, ga bom napisal
kar v originalu:
»uzela si žilet, prerezala vene
čime da se brijem, ne misliš
na mene.«
JAN ZOREČ,
književnik, Celje
ODMEVI
Desetletna
vrhu L
Deseta obletnica oglaše-
valske agencije Studio trg iz
Celja je nedvomno dogodek,
ki ga je kazalo obelodaniti.
Tega mnenja so bili tudi v
redakciji NT&RC, zato je bil
objavljen članek avtorice Ja-
nje Intihar z naslovom »De-
set let na vrhu«. V njem je
med drugim zapisala, da
agencijo Studio trg veže dol-
goletno sodelovanje zlasti s
Telekomom. Kljub avtoriza-
ciji članka in seveda poprav-
ku te njene trditve je bil čla-
nek v tem delu objavljen
brez upoštevanja naše korek-
ture. Vendar pa je res, in smo
na to ponosni, da smo za
Telekom Slovenije v letih
95, 96 in 97 izpeljali kar
nekaj odmevnih in uspešnih
projektov.
BOJAN BATISTIČ,
direktor Studia trg
PRITOŽNA
KNJIGA
»Sposoja«
garderobe v
hramu kulture
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje sem si 8. januarja
2000 z ženo ogledal predstavo
Limonada Slovenica, ki mi je
bila, moram priznati, zelo všeč
in sem užival od samega začet-
ka pa vse do konca.
Toda glej, za določene užitke
je treba poleg vstopnice še do-
datno plačati. Meni se je zelo
neljub dogodek zgodil takoj po
končani predstavi. Ob prevze-
mu garderobe sem ostal brez
mojega črnega klobuka s široki-
mi krajci, pod katerim sem se
zelo dobro počutil, dokler je bil
na svojem pravem mestu in
predvsem na pravem lastniku.
Sploh ne dvomim, da v navalu
ljudi, ki se po koncu predstave
nagnetejo pred garderobo, lah-
ko kaj hitro pride do kakšne
zmešnjave in zamenjave obla-
čil, sploh, če so le-ta temna in si
dokaj podobna. Vendar v da-
nem primeru klobuka ta zame-
njava ni bila zgolj zmotna in
slučajna, saj bi najkasneje sam
»klobučni odtujitelj« lahko
ugotovil, da njegov klobuk, ki
ga je oddal v hrambo med pred-
stavo, ni bil tako nov, gladek in
lep, ampak vse prej kot to. Saj,
kdo bi se branil, če bi v zameno
za eno zlizano, dotrajano in še
ceneno bundo dobil nov, mode-
ren pa še drag krznen plašč?
Zato na tem mestu vljudno
prosim gospoda, ki si je »spo-
sodil« moj del garderobe, da
stvar pač vrne (lahko jo neo-
pazno pusti na pultu SLG, kjer
jo je dobil) oziroma, če tega
ne namerava, pa vsaj naj ne
hodi po nabavi garderobe v
hram kulture.
Naslov v uredništvu
Vozniku v
razmislek
Ni čudno, da se v Celju, knež-
jem mestu pojavlja vse več nasi-
lja, zmerjanja in pa žrtev pešcev
v prometnih nesrečah.
Žal mladi vse prevečkrat vi-
dijo nasilje, najhuje pa je, če
je to nasilje otrokovega očeta
in matere. V otroških letih si
otrok zapomni vse slabo in
dobro in se zgleduje po svojih
starših. Če pa prav njegova
starša izvajata nasilje nad dru-
gimi, ni dvoma, da se njun sin
tega ne bi »naučil« od njiju.
Prav to se je zgodilo v petek,
14. januarja 2000, ob 11.20 na
križišču Miklošičeve in Stane-
tove ulice, ko sva nič hudega
sluteča dijaka prečkala cestiš-
če na označenem prehodu za
pešce. V času, ko sva stopila
na prehod, je proti prehodu
pripeljal avto. Ko naju je voz-
nik renaulta 5, rdeče barve
registrske številke CE 45-13H,
opazil, je namesto da bi pred
prehodom ustavil, še bolj po-
hodil plin in nama skoraj za-
peljal čez prste na nogah. To
me je seveda razjezilo, zato
sem vozniku z roko pokazal
na prehod za pešce. Voznik je
zapeljal na rob vozišča, nato
pa so se odprla sprednja desna
vrata na vozilu. Skoznje je
pričela kričati sopotnica in ve-
lela vozniku, da me naj »sfoca,
mulca razvajanega«. S sošolko
sva obstala. Skozi sprednja le-
va vrata se je zagnal moški, se
drl name, nato pa pristopil
tesno ob mene. S strahom sva
s sošolko opazovala, kaj se bo
zgodilo. Voznik me je ozmer-
jal za »prekletega drogeraša«.
Zdrznil sem se ob teh bese-
dah, kajti sem iz urejene dru-
žine in sem trdno odločen, da
ne bom nikoli poskusil cigare-
te, kaj šele droge. Nisem si
upal dihati, ko je moški privz-
dignil roki in se na ves glas drl,
da me bo »zadavu ko mačka«.
Sošolka je stopila nekaj kora-
kov stran, jaz pa se še vedno
osramočen in ponižan nisem
upal premakniti, opazil pa
sem, kako je njun sin na zad-
njih sedežih vozila z bledim
obrazom opazoval očeta. Voz-
nik pa še vedno ni nehal, začel
se je dreti name, češ, kakšno
vzgojo imam doma, da si
upam kar tako spustiti na pre-
hod za pešce. Ko sva mu ome-
nila zakon o Cestno promet-
nih predpisih Republike Slo-
venije, se je umaknil.
Poraja pa se mi vprašanje,
zakaj je kričal na naju, ozmer-
jal mojo vzgojo, se pred svojim
otrokom drl, da me bo »zada-
vu«, »sfocu« in še kaj, ob tem pa
niti pomislil ni, kakšno vzgojo
daje svojemu otroku ter kakšno
krivico je naredil mojim star-
šem, češ, kako me vzgajajo!
Dijaka ene izmed
celjskih gimnazij
Deklice so imele veliko težav. Odraščale so, dobivale so
mesečno perilo, a niso imele zaupne osebe, da bi jih o tem
poučila. Zadeve okrog spolnosti pa so bile takrat bolj tabu.
Naprosili smo nekatere učiteljice, medicinske sestre, da so se o
tem pomenile z dekleti. Imeli smo bolniško sobo in svetovali so
mi, naj dam tam montirati bide za deklice, da bodo imele na
razpolago toplo vodo. Tudi zanje je bila ta naprava novost.
Skrbeli smo, da bi otroci stalno nekaj počeli, da ne bi mislih
na njihovo težko preteklost in se naj bi usmerih čimbolj v
prihodnost. Najtežje je to bilo ob pouka prostih dneh in ob
praznikih. Maloštevilni srečniki, ki so imeli kam, so šli k
svojim, večina je ostala v domu. Za te smo se trudili organizirati
kakšne izlete in podobno. Tako smo za praznik 1 . maja 1954
organizirali taborjenje na Boču. Šotore smo si sposodili od
taborniške organizacije Šmarje, za pomoč pa smo pritegnili še
profesorja slovenščine Jožeta Jakoša iz nižje gimnazije. Skupaj
z veliko družino smo se z vlakom odpeljali do Podplata, od tam
pa jo težko otovorjeni mahnili peš preko Kostrivnice proti
Boču. Pri zadnjem kmetu smo kupili še slamo, napravili bale in
se tako opremljeni počasi premikali vrh Boča. Tisti, ki danes
hodite v gore, si težko predstavljate, na kaj smo morali takrat
vse premisliti pri organiziranju taborjenja tako velike skupine.
A trud je bil poplačan. Prvi dan smo si uredili tabor na jasi in
ravnini pod vrhom, si ogledali okolico, da smo se orientirali.
Naslednji dan smo poleg ostale obveznosti, priprava hrane,
higiene itd. odšli na vrh Boča na stolp. Stolp je bil v precej
slabem stanju, da smo v skupinicah šli na vrh in si ogledali
Pohorje, Dravsko polje, Donačko goro. Kozjansko gričevje, itd.
Organizirali smo nekaj iger na travniku z žogo in čas je hitro
minil, da smo se morali pripraviti na vrnitev. Trud se je
poplačal. Otroci, ki so ostali v domu niso bili prehudo
prizadeti, da niso mogli k svojim. Dolgo so govorili ostalim
učencem o dogodkih s taborjenja. Posebej so bili ponosni, da je
z nami preživel prvomajske praznike tudi njihov profesor z
ženo.
Malo pred odhodom na Boč je nastala fotografija objavljena
v sestavku ge. Monike Kokalj-Kočevar. Ta fotografija tridese-
tih gojencev, kuharice na desni in mene kot upravnika na levi
strani pa ni pred šolo, kot je napisano v podpisu, pač pa pred
našim dijaškim domom v Šmarju pri Jelšah. Okrasili smo ga
za 1. maj. Vidi se, da je v njem bilo mlado življenje. Fantje so
šh v gozd po zelenje, deklice pa so spletle vence, za vsako
okno. Izobesili smo zastavo in na sredino Titovo sliko. Pod
njo pa je skupina gojencev izdelala velik sindikalni grb. Avtor
tega je bil Jože Sintič. Delali smo z veseljem. Kaj takega ne bi
mogel doseči brez dogovarjanja, medsebojnega spoštovanja
in razumevanja.
Kasneje, ne vem ali je bilo to za 29. november istega leta ali za
naslednji 1. maj 1955, smo organizirali daljše potovanje z
vlakom in pohodom. Peljali smo se skozi Celje, po Savinjski v
Šaleško dolino in skozi Velenje v Zgornji Dolič. Tam smo
izstopili in se napotili peš preko Paškega Kozjaka na Dobrno.
Potoval sem sam s približno 20 do 25 gojenci. Bili smo veseli,
ko smo se povzpeh na vrh Paškega Kozjaka do šole in cerkvice.
V šoli ni bilo nikogar, vendar je bila odprta. V razredu smo se
odpočili in si pripravili kosilo. Na tablo pa smo napisali
zahvalo za gostoljubje in se predstavili. Od tam smo se spustili
na Dobrno, v dom »Mihe Pintarja«, kjer smo imeli dogovorjeno
večerjo, prenočišče in zajtrk. Ta dom so nekateri gojenci
poznali, saj so od tam prišli v Šmarje pri Jelšah in so bili zelo
veseli srečanja s starimi znanci, prijatelji in z nekdanjimi
vzgojitelji.
Naslednje jutro po zajtrku smo krenili na pot v Velenje, kjer
smo se vkrcali na vlak in se odpeljali domov v Šmarje pri Jelšah.
Ob odhodu je bilo nekaterim gojencem hudo zapustiti prijatelje
v Domu Mihe Pintarja iz prejšnjih let, vendar so čutili nekakšen
ponos, da so v dijaškem domu, da takole potujejo, pa so se lažje
poslovili. Počitnic je bilo konec in učenci so z veseljem prijeli
za delo in učenje.
V poletnih počitnicah, mislim da je bilo leta 1955, smo z
gojenci, ki so ostali v domu, organizirali prenovo doma.
Sami smo se lotili pleskanja vsega stavbnega pohištva, oken,
vrat in okvirjev. Za svetovalca nam je bil tamkajšnji pleskar,
ki nam je priskrbel poceni material. Opravljena dela smo
gojencem, bili so to predvsem dečki, nagrajevali po učinku
za vsako okno, vrata ali okvir nekaj malega, saj veliko
denarja nismo imeli, za dvakratni premaz. Za to so takrat
izvedeli tudi v Celju in delo sta si prišla ogledat sam
predsednik okraja Riko Jerman in sekretar okrajnega komi-
teja partije France Semonič. Ker sem imel preslabo zaščito
pri delu, dečki so na zgornjem nadstropju pleskali zunanje
okvirje, ne da bi bili privezani, sta me na to opozorila.
Opozorila sta me na nevarnost in na posledice, če se zgodi
nesreča. Gojenci so bili zelo spretni in delo smo opravili
brez vsake nesreče.
Osnovni cilj gojencev Dijaškega doma Šmarje pri Jelšah je
bil uspešno opraviti nižjo gimnazijo, da bi se po njej lahko
vključili v nadaljnje šolanje. Za absolvente smo iskali poklice
in nadaljnje šolanje. Za vsakega posebej smo se dogovarjali s
šolo in internatom skupno s financiranjem. V poštev so prišle
samo tiste šole, ki so imele prostore za bivanje in prehrano.
Takrat še ni bilo svetovalnih služb,' sociologov, psihologov in
poklicnega usmerjanja. Za vsakega gojenca sem pogodbo
podpisal jaz kot skrbnik. Vodil sem jih v Ljubljano, v Štore, v
Celje itd.
Ukinitev dijašicega doma Šmarje pri
Jelšali in odliod na Dobrno
Več razlogov je nastalo, da je bil dijaški dom Šmarje pri
Jelšah v letu 1956 ukinjen. Takrat so se reformirale večje
občine - komune. Šmarje pri Jelšah je postalo sedež večje
občine, ki je združevala še Rogaško Slatino in Kozje. Dolgo so
se pogajali ali naj bo sedež v Šmarju ali v Rogaški. Ko je
odločitev padla, so v Šmarju začeli mrzlično iskati prostore.
Stavba dijaškega doma je bila najbolj pri roki in uspeli so, da
je okraj Celje sprejel sklep, da se dom ukine. Ustanovljena je
bila likvidacijska komisija in postopek smo zaključili v
počitniških mesecih 1956. Mislim, da je ostalo še 13 ali 15
otrok, ki še niso končali gimnazije, ostali so se pa že vključili
v nadaljnje šolanje. Te otroke sem odpeljal s seboj v Mladinski
dom Mihe Pintarja na Dobrno.
Vzpodbudo za pisanje spominov
na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem
domu Šmarje pri Jelšah in v Mla-
dinskem domu Mihe Pintarja Do-
brna sem dobil, ko sem prebral
sestavek »Mama, kam gremo?«, ki
ga je napisala Monika Kokalj Ko-
čevar, objavljen pa je bil v Reviji za
zgodovino, literaturo in antropo-
logijo Borec štev. 7, letnik 1998.
Nanj me je opozoril nekdanji goje-
nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino
ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o
tem kaj napišem. FRANJO MAROŠEK
18
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
7. 1.: Andreja LAPORŠAK iz
Zreč - dečka, Ivanka JURIČ iz
Radeč - deklico. Jasna ČUKUR
iz Velenja - deklico, Zlatka
ŠKOLNIK s Polzele - dečka,
Simona ŠTAMIC iz Braslovč -
dečka in Matejka LEVA iz Slo-
venskih Konjic - deklico;
8. 1.: Darinka JAKOPANEC
iz Vojnika - dečka, Simona
BORIŠEK iz Velenja - dečka in
Bojana TRUPAJ iz Podčetrtka
- dečka;
9. 1.: Mojca FRECE iz Buč -
deklico, Majda TURK iz Voj-
nika - deklico, Terezija KVAS
iz Stranic - deklico in Melita
JELENKO iz Celja - deklico;
10. 1.: Lana Jelea DERMA-
NOVIČ s Teharij - deklico,
Polonca RIHTER z Ljubnega
ob Savinji - dečka, Tanja RO-
TAR iz Celja - deklico, Kar-
men FARKAŠ z Dobrne - deč-
ka in Bisenija SELIČ iz Celja -
dečka;
11. L: Alenka STO PAR iz
Laškega - deklico, Jelka VREŠ
iz Rogaške Slatine - deklico,
Andreja KORAŽIJA iz Rogaš-
ke Slatine - dečka, Milena VO-
DEB iz Slivnice - dečka, Erne-
sta VASLE iz Griž - dečka,
Anica KRAJNC iz Šentjurja -
dečka in Marjetka ZAJC iz
Laškega - dečka;
12. 1: Frančiška KLANČ-
NIK iz Velenja - dečka, Andreja
MAČEK iz Laškega - deklico,
Milena KOVAČIČ iz Rogatca -
dečka in Mihaela POTOČAN iz
Nove Cerkve - deklico;
13. 1.: Gloria KRAJNC iz
Laškega - dečka, Mojca ŠKO-
BERNE iz Dramelj - deklico,
Mateja KOPRIVC iz Prebolda -
deklico, Petra ARČNIK iz Slo-
venskih Konjic - dečka in Ani-
ca ŠPAN iz Jurkloštra - dečka.
POROKE
Velenje
Zlato poroko sta sklenila
Jožef in Marija JERIČ iz Vele-
nja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivana DROFEL-
NIK iz Okonine, 89 let, Julija-
na ERJAVEC iz Celja, 64 let,
Kari PERKO iz Celja, 83 let,
Zdenka GORIŠEK iz Marija
Gradca, 42 let, Anica PIRŠ iz
Celja, 80 let, Janez SKOČIR iz
Slovenskih Konjic, 71 let, An-
drej ŠTIH iz Sevnice, 33 let,
Marija TILINGER iz Črešnjev-
cev, 85 let, Martin ZUPANC iz
Proseniškega, 78 let, Katarina
Ilona KISLINGER iz Celja, 87
let, Alojz LEŠNIK iz Celja, 86
let, Andrej ŽLIČAR iz Celja, 73
let, Marija GRČAR iz Prožin-
ske vasi, 82 let, Cecilija SENIČ
iz Celja, 88 let, Antonija
GLOGOVŠEK iz Plesa, 75 let,
Frančiška VERČNIK iz Celja,
80 let, Jožef PIRNAT iz Letuša,
56 let, Viktor BELOGLAVC iz
Založ, 24 let, Dragutin
ŠPILJAR iz Celja, 68 let, Marija
LAH iz Levca, 81 let, Dragica
RENČELJ iz Teharij, 78 let,
Augustin ŠPEGLIČ iz Zadobro-
ve, 82 let, Božidara SAMEC iz
Primoža pri Šentjurju, 73 let,
Karel JAKOP iz Zavrha nad Do-
brno, 76 let, Matija PURNAT
iz Šmartnega ob Dreti, 83 let,
Elizabeta RODOŠEK iz Celja,
72 let, Frančišek PUŠNIK iz
Loke pri Planini, 79 let. Cvetka
TERŽAN iz Žalca, 60 let, An-
gela LONČAR iz Kačjega Dola,
83 let, Vinko POLAJŽER iz
Rogaške Slatine, 51 let, Franja
ROJC iz Maribora, 89 let, Albi-
na HRASTELJ iz Laškega, 91
let, Zofija AMON iz Celja, 75
let, Jožefa VEBER iz Trnovelj
pri Celju. 87 let, Melita PRE-
LOŽNIK iz Loč, 69 let. Ernest
ŠPEH iz Mozirja, 78 let, Marija
ZAGAJŠEK iz Dolenjega Bo-
štanja, 66 let, Edvard AMON iz
Zvodnega, 52 let, Anton
BURKELC iz Kaplje vasi, 73
let, Helena ZAKONJŠEK iz Žal-
ca, 65 let, Terezija KUNST iz
Velenja, 56 let. Bogomir VA-
LANT iz Celja. 62 let, Janez
JERAN iz Zg. Rečice, 68 let in
Franc PLAVČAK iz Sv. Florija-
na, 66 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Cecilija ZAPUŠEK
iz Šentjurja, 89 let, Jožefa
OJSTERŠEK iz Rogaške Slatine,
75 let, Marija JEREBINŠEK iz
Luterij. 85 let, Jože SELIČ iz
Vodic pri Slivnici, 65 let in Janez
BOBEK iz Grobelnega, 90 let.
Velenje
UmrU so: Franc KUMPREJ
iz Ter, 59 let, Janez PRAZNIK
iz Lačje vasi, 80 let, Jožef
VRČKOVNIK iz Radegunde,
60 let. Jurij GORNIK iz Perni-
ce. 69 let. Jožefa KOTNIK iz
Ljubije, 84 let, Pavla KAJTNA
iz Griž, 73 let, Pavel KOPRIVC
iz Golobinjeka pri Planini, 45
let, Marija ČERTALIČ iz Ljub-
ljane, 90 let in Angela OŠTIR
iz Velenja, 90 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška ŽNI-
DAR iz Podvrha, 78 let, Franc
REJEC iz Vinske Gore, 70 let,
Marija JELEN iz Zavrha pri Ga-
liciji, 100 let in Marko VIHER iz
Janškovega sela, 31 let.
»TRŽNICA
Cene na celjski tržnici 17.
januarja 2000
Podjetje BOSlO d.o.o.
objavlja prosti delovni mesti:
PROJEKTANT
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja:
-visokošolska izobrazba strojne smeri,
-opravljen strokovni izpit,
-znanje pri uporabi ACAD sistema,
-znanje angleškega jezika,
-pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja.
VODJA KOMERCIALE
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja:
-visokošolska izobrazba,
-aktivno znanje angleškega jezika,
-pet let delovnih izkušenj na področju komerciale.
Vse kandidate prosimo, da svoje vloge z ustreznimi podatki oddajo na
spodnji naslov do 31. 1. 2000. Po prejemu vloge bomo kandidate
povabili na razgovor.
BOSlO d.o.o. - Obrtniška ulica 3-3220 ŠTORE.
»Koga iščete, tovariš?« ga je, vidno izgubljenega, na hodniku
vprašala mlajša tovarišica.
»Ne vem,« je zmedeno odgovoril. »Nekomu bi rad povedal
nekaj silno zaupnega!« je s težavo spravil besede iz ust.
»Počakajte za trenutek,« je odgovorila mlada tajnica in
izginila skozi neka vrata.
»Še je čas, da odideš in ne padeš še globje, kot si že!« se je še
zadnjič obupno oglasil glas Ivanove vesti. Začutil je bolečino, ki
se je iz trebuha začela plaziti preko vsega telesa in že je čisto
zares hotel oditi, ko ga je zdramil glas tiste mlade tovarišice:
»Tovariš, stopite za menoj!« Kot bi v trenutku izgubil težak boj,
je zdaj Ivan brez moči in volje stopil za žensko v pisarno.
Gledal je v tla, tako je prišel že do sredi prostora, ko ga je
ogovoril znan glas:
»Glej, glej, kdo se nam je danes oglasil!« V trenutku se je Ivan
ovedel in spoznal glas. Počasi je dvignil pogled in se zazrl v
Stanetove oči, ki so zviška gledale vanj.
»Tovarišica mi je povedala, da imaš neke zaupne podatke,
zdaj si pa kar tiho!« se je Stane porogal Ivanovi zadregi.
»Nisem mislil, da se bova midva srečala,« je po resnici
povedal. »Zdaj sem si premislil, nič ti ne bom govoril, saj ste vsi
isti!« je trdo dodal in hotel oditi.
»Počasi, ptiček!« se je zadri Stane in mu zaprl pot proti
vratom. »Si se prišel iz nas norčevat, ti zabiti kmetavz, ali kaj?!«
je dvigoval svoj glas.
»Nič se ne mislim norčevati!« je s težavo požrl Ivan žaljivke,
»samo premislil sem si in želim mirno oditi!«
»A tako, samo mirno bi rad odšel?« se je dalje norčeval Stane.
»Dovolj mi je tvojih neumnosti!« je nenadoma spremenil glas v
oster, poveljniški ton. Pokazal je Ivanu stol in dodal: »Sedi in
govori!«
Stane ni spregledal, kako se je zabliskalo v Ivanovih očeh,
zato je svarilno dvignil prst.
»Samo ne pomišljaj na kakšne neumnosti!«
Zdaj je Ivan spoznal, kako neumno se je med nastavljanjem
pasti Milivoju sam znašel v pasti!
»Zdaj moram paziti na svojo kožo! Le zakaj sem bil tako
neumen, da sem drezal v sršenje gnezdo?« Ubogljivo je sedel na
ponujeni stol. Stane pa je ob blagodejnemu občutku nove,
zmage stopil k svoji mizi in po nekaj trenutkih molka strogo
vprašal.
»No, bo kaj?!«
»Gotovo veš. Stane...« je začel mukoma govoriti Ivan, a ga je
Stane takoj prekinil.
»Tukaj se ne bova nič menila po domače! Jaz sem tovariš
Stane, če še ne veš!«
Ivan je bil že preveč na tleh, da bi se še mogel upirati Stanetovi
premoči, zato je znova, prav ponižno začel govoriti.
»Gotovo veš, tovariš Stane, da zahaja tovariš Milivoj k naši
Anki!«
Ob teh besedah je Stane, ki je v resnici pričakoval od Ivana
kakšno nepomembno prošnjo v zvezi z njegovim vpoklicem v
vojsko, radovedno dvignil glavo.
»Nekaj sem slišal, ja,« je odgovoril v bolj umirjenem tonu.
»Bi mi rad povedal da bo kmalu ohcet?« se je znova ponorčeval.
»Tovariš Stane,« ni pozabil Ivan na prejšnje opozorilo, »meni
se zdi ta Milivoj nekam sumljiv, kot bi bil tisti, no, kako se že
reče, tisti info...,«
»Da si mi čisto tihol« je sikajoče segel Stane Ivanu v besedo, se
ozrl okoli sebe in potiho odšel iz pisarne.
»Zdaj sem ga prekleto polomil!« se je med Stanetovo odsot-
nostjo tolkel po glavi Ivan. »Nazadnje me bodo še zaprli!«
Stane je previdno odprl vrata, ki so vodila v Milivojevo
pisarno. Z olajšanjem je ugotovil, da Milivoja ni v prostoru, v
katerega bi lahko dobro slišal, kaj se pogovarjata z Ivanom.
»Nikogar ne spuščaj v mojo pisarno, dokler se pogovarjam z
onim tovarišem!« je strogo naročil tajnici in se vrnil v svojo
pisarno, kjer ga je čakal zmedeni Ivan.
»Bodi jasen in kratek!« je brez pojasnjevanja ukazal Ivanu.
»No. tovariš Milivoj hodi za našo Anko...«
»To sem že slišal, ne ponavljaj istih stvari!« ga je grobo
prekinil. Povej bistvo!«
»Pa kako ti naj povem, če mi ne pustiš do besede!« se je sedaj
razburil tudi Ivan. »Rečem ti lahko samo to, da je Milivoj tisti,
katere sedaj oblast išče in preganja!«
»Hm,« si je zamrmral Stane in se s pogledom sprehodil po
zaklenjenem predalu, kjer je imel spravljeno zaupno pošto.
»Kot naročena je prišla tvoja prijava, zdaj bom končno lahko
ugodil tovarišem z vrha!«
Počasi je vstavil papir v star pisalni stroj, natipkal nanj neke
podatke in se znova vprašujoče zazrl v Ivana.
»Povej zdaj, kaj za vraga je govoril Milivoj!«
»Rekel je, ja rekel je, da so si vse oblasti enake, naj bo ruska
ali pa naša,« je Ivan počasi in s težavo povezoval besede v
smiselno podobo.
»Še kaj?« je osorno vprašal Stane, ko je povedano zapisoval na
papir.
»No, rekel je tudi, da so si vsi voditelji zelo podobni, če ne kar
enaki,« je naprej mečkal besede Ivan.
»Kaj takega, kaj takega!« si je hinavsko mrmral v brado Stane.
»Lahko sedaj grem?« je po nekaj mučnih trenutkih vprašal
Ivan.
Brez besed mu je Stane pokazal vrata, skozi katera je odšel s
sklonjeno glavo, brez pozdrava, obtežen s težo Judeževega
greha.
6.
Ljudje v Doljni vasi so se potiho čudili, ko niso več slišali
glasu Milivojevega motorja, ki jih je poprej vsako jutro budil iz
spanca.
»Najbrž sta si prišla kaj navskriž z Anko.« je odgovarjala
Franica na radovedno vprašanje Smolarjeve Vide.
»Težko verjamem kaj takega, saj sta bila kot ustvarjena drug
za drugega. Nihče bi ne mogel tako poceliti Ankinih duševnih
ran in ji povrniti vero v življenje in srečnejšo prihodnost,« je
ugovarjala Vida.
»Še danes stopim do Anke!« seje odločila Franica. »Kdo ve,
kako zopet trpi in potrebuje našo podporo.«
»Samo previdna bodi s svojimi besedami,« jo je opozarjala
Vida. »Morda ni nič narobe in le delo in dolžnosti zadržujejo
Milivoja proč od Anke.«
»Rada bi ti verjela, Vida,« je zamišljeno odgovorila Franica,
»vendar me znova razjeda zla slutnja nove nesreče, ki se zgrinja
nad našo Anico.«
Nič več ni bilo ženskama do klepeta, samo nemo sta si še
pokimali v pozdrav in odšli vsaka po svoji poti.
Dan je bil poln jesenske sivine in zoprne spolzke megle, dan,
ki jemlje ljudem voljo do življenja in ustvarjanja.
Ura v stolpu bližnje cerkvice je udarjala enajst udarcev ob
bronast zvon, ko je pospešila Franica svoj korak proti Dolinar-
jevi hiši. Bolj ko se je izvijal Dolinarjev dom iz megle, bolj se je
plazila v Franičine prsi neka nelagodna tesnoba. Zdelo se ji je,
kot da je ona sel nesreče, ki se znova spušča na Dolinarjev dom.
Nevede ji je postajal korak vse težji in počasnejši, kot bi se bala
potrkati na vrata sestrine hiše.
»Takoj bom odprla!« se je od nekod iz notranjosti hiše oglasil
zamolkel Ankin glas po dolgotrajnem Franičinem trkanju.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2!
22
INFORMACIJE

23
NOČNE
CVETKE
• v torek, 11. januarja po-
poldne, je Emilijan doživljal
težke trenutke. Kot je povedal
po telefonu, mu mularija iz
bloka na Milčinskega ulici na-
gaja. Patrulja je šla nesrečnika
iskat in ga reševat, pa je na
hodniku bloka našla močno
alkoholno zdelanega Emilija-
na, ki je očitno videl več, kot
pa se je v resnici dogajalo.
• Joško je bil v sredo ves iz
sebe. Kot je po telefonu pove-
dal policistom, ga je napadel
bivši prijatelj Jože, posebej pa
ga je prizadel s tem, ko mu je z
barvo polil avto. Policist, ki je
Joška zaman iskal, je z zbira-
njem podatkov ugotovil, da
sta se Joško in Jože res prepi-
rala in da je čisto res, da jo
Jože »pobarval« Joškov avto z
neznano barvo.
• V četrtek popoldne je bila
intervencija v bloku na Goriš-
ki, kjer je glasne in moteče
zvoke oddajal pijani Franc S.
• V petek nekaj po polnoči je
bilo bučno v lokalu Golf na
Grevenbrojski, kjer sta se drug
v drugega zaletavala Branko V.
in Ejup A. Pretepača, ki sta
kalila javni red in mir, se bosta
srečala s sodnikom za prekrš-
ke, lastnik lokala pa bo imel
opravka z inšpekcijsko službo,
ker je pozabil, do katere ure
sme imed odprto.
• V soboto okrog enih je kli-
-cala obupana ženska in pove-
dala, da jo je pretepel in iz
stanovanja vrgel njen bivši so-
prog Tadej D. Ko je patrulja
hotela Tadeja izprašati, se je
le-ta tako dolgo uporniško ob-
našal, da so ga morale umiriti
hsice. Teh se je rešil šele po-
tem, ko so mu dodelili mesto
v prostorih za pridržanje.
• V soboto nekaj po drugi uri
sta pred diskoteko Jungle Klav-
dij K. in Dejan K. udarjala po
Ladislavu S. in si s tem nakopa-
la sodnika za prekrške. M.A.
Smučar mora poznati
tudi barve
Tako kot povsod drugod,
je tudi na smučiščih potre-
ben red, da bi se izognili
nesrečam in drugim nepri-
jetnim dogodkom. Osnov-
no pravilo, ki se ga mora
držati smučar, je, da ne
precenjuje svojih sposob-
nosti in da spoštuje vse
ostale uporabnike smučiš-
ča ter upošteva njihove
pravice.
Seveda ne gre tudi brez
upoštevanja navodil redarjev,
policistov in vseh delavcev na
smučišču ter še zlasti določil o
redu. V Sloveniji imamo Za-
kon o varnosd na smučiščih.
Zakon določa dolžnosti ure-
jevalcev smučišča, delovanje
reševalne službe, službe prve
pomoči in redarske službe ter
tudi dolžnost smučarjev. Tako
morajo smučarji upoštevati
določbe reda na smučišču, ki
morajo biti objavljene na vid-
ni tabli, ter se ravnati po zna-
kih, s katerimi je opremljeno
smučišče. Opozorid velja na
določilo, po katerem so smu-
čišča namenjena le smučar-
jem in so tako zaprta za sanka-
če, ki morajo uporabljati po-
sebne, ločene proge. Tudi te
so posebno označene, da ne
prihaja do nesporazumov.
Upravljavci smučišč morajo
poskrbeti, da so smučišča
opremljena z znaki, ki morajo
biti postavljeni na pravih me-
stih. Dolžnost smučarjev pa
je, da se z njimi seznanijo in
jih upoštevajo, saj so name-
njeni izključno njihovi varni
smuki. Znaki se delijo na ob-
vestilne in opozorilne. Pred-
vsem opozorilni znaki so gle-
de na nezgode, do katerih naj-
pogosteje prihaja na smučiš-
čih, deležni premajhne pozor-
nosti. Opozarjajo na oster ovi-
nek, na zožitev proge, križišče
dveh prog, splošno nevarnost,
obratovanje stroja za teptanje
snega, nevarnost snežnih pla-
zov ali na zaporo smučarske
proge. Predvsem neupošteva-
nje slednjega znaka je pogost
vzrok za nezgode, ki se konča-
jo s hudimi in najhujšimi po-
sledicami.
Obvestilni znaki obveščajo
smučarje o smeri in težavnost-
ni stopnji smučarske proge ter
jim posredujejo še druge ko-
ristne informacije, pomem-
bne za varnost na smučišču.
Markacije za smučarsko pro-
go in težavnostno stopnjo pro-
ge so lahko črne, rdeče, mo-
dre ali zelene barve, pri čemer
barve označujejo težavnostno
stopnjo proge: črna pomeni
strmo in zahtevno progo, rde-
ča srednje zahtevno progo,
modra lahko progo, zelena pa
zelo lahko progo.
HMMMHHHHMMI M.A.
Peogeotvognfu
v nedeljo, 16. januarja
okoli 4.40 ure, je zagorelo
na osebnem avtomobilu
Peugeot.
Vozilo je bilo parkirano pri
kopališču v Rimskih Topli-
cah, kljub posredovanju gasil-
cev iz Laškega pa ogenj vozilo
popolnoma uničil. Lastnik
Marko Š. je oškodovan za
okoh 350 tisoč tolarjev, vzro-
ka požara pa preiskovalci še
niso ugotovih. M.A.
PROMETNENEZGODE
Trčil V drevo
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Zgornje Pobrežje se je,
v soboto 15. januarja ob 2.10
uri, pripetila nezgoda, v ka-
teri so bile ranjene tri osebe,
gmotna škoda pa znaša oko-
li 300 tisoč tolarjev,
Mirko M. (19) iz Žlaborja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Grušovlja proti Spodnji Re-
čici. V levem ostrem pregled-
nem ovinku je zapeljal desno z
vozišča in trčil v drevo. Voznik
je utrpel lahke telesne poškod-
be, hudo telesno poškodovana
pa sta bila sopotnika, 16-letni
L. M. Š. in 23-letni Simon Š.,
oba iz Nazarij.
Pobeglega voznika
izsledili
Na Čopovi ulici v Celju se
je, v nedeljo 16. januarja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
lahke   telesne   poškodbe,
gmotna škoda pa znaša
približno 200 tisoč tolarjev.
Tomaž Ž. (27) iz Ljubljane je
vozil osebni avtomobil po Čo-
povi uhci iz smeri Ljubljanske
ceste. Ko je pripeljal do sema-
foriziranega križišča, je pri
rdeči luči ustavil, takrat pa je
za njim pripeljal neznani voz-
nik belega golfa s celjsko regi-
stracijo, ki je trčil v zadnji del
vozila pred njim. Po trčenju, v
katerem je Tomaž Ž. utrpel
lahke telesne poškodbe, je nez-
nani povzročitelj nezgode po-
begnil, a so ga že nekaj ur za
tem izsledili na njegovem do-
mu. Gre za 31-letnega Branka
R. iz Pečovja, ki nima veljavne-
ga vozniškega dovoljenja,
preizkus z alkotestom pa je po-
kazal, da je imel v organizmu
1,49 g/kg alkohola.       M.A.
MMKRIMIČI
Yashica iz vitrine
v torek, 11. januarja do-
poldne, je neznani storilec
neopazno segel v stekleno vi-
trino v trgovini Elektro v Gub-
čevi ulici v Celju in si prisvojil
fotografski aparat Vashica,
vreden 47.898 tolarjev.
Ukradena
megane, laguna
v noči na 12. januar je nekdo
ukradel osebni avtomobil Re-
nault Laguna RT, parkiran v
stanovanjski soseski Pod gabri v
Celju in last Tatjane K. Ukrade-
no vozilo je zelene barve, z
registrsko oznako CE 41-88L,
vredno pa je okoU 1 milijon
400 tisoč tolarjev.
V četrtek, 13. januarja pono-
či, pa je s parkirišča pred do-
mom učencev na Efenkovi ulici
v Celju izginilo osebno vozilo
Renauk Megane coupe 1.6E,
modre barve, z registrsko ozna-
ko CE A5-665, last Jasmine C,
ki je oškodovana za pribUžno
poldrugi milijon tolarjev.
Razbijalec stekel
v času od 9. do 12. januarja
je neznani storilec razbijal
stekla. Lotil se je treh oken na
kontejnerju, postavljenem na
travniku v bližini ulice Toneta
Melive v Slovenskih Konjicah.
Lastnik Franc P. je oškodovan
za približno 100 tisoč tolarjev.
15 metrov Žlebov
v noči na 13. januar so s
trafopostaje na Kidričevi ulici
v Celju izginiti žlebovi. Nez-
nani storilec jih je odmontiral
okoli 15 metrov, s tem pa
Elektro Celje oškodoval za
približno 50 tisoč tolarjev.
Ukradel blagajno
v četrtek, 13. januarja po-
poldne, je v nezaklenjeno pisar-
no Avtošole Prah v Rogaški Sla-
tini vstopil nekdo, ki je ukradel
manjšo prenosno blagajno z de-
narjem in vrednostnimi papirji.
Lastnika je oškodoval za okoli
90 tisoč tolarjev.
Tatvine iz vozil
Neznani storilec je 11. januar-
ja zvečer vstopil v nezaklenjeno
Lado Samaro, parkirano na Uli-
ci XIV. divizije v Celju. Iz vozila
je ukradel torbo s športno opre-
mo, osebnimi dokumenti in
ključi. Lastnik Niko B. je oško-
dovan za okoli 50 tisoč tolarjev.
V času od 10. do 12. januarja
je neznani storilec vlomil v
kombinirano vozilo Caddy,
parkirano na Trnoveljski cesti v
Trnovljah pri Celju. Ukradel je
12 usnjenih jaken, 10 razUčnih
zimskih bund in 2 ženska pulo-
verja. Tatvino, vredno okoli
600 tisoč tolarjev, je policistom
prijavil Tomislav R.
V noči na 14. januar je nezna-
ni storilec vstopil v odprto ga-
ražo na Ulici XIV. divizije v
Celju. Tam je vlomil v osebni
avtomobil Renault 21, iz kate-
rega je ukradel avtoradio Blau-
punkt. Podjetje Gradiš iz Celja
je oškodovano za okoh 30 ti-
soč tolarjev.
AXna udaru
v noči s četrtka na petek se
je neznani storilec lotil oseb-
nega avtomobila Citroen AX,
parkiranega na Koželjskega
ulici v Velenju. Z vozila je
ukradel sprednji desni žaro-
met, lastnik Pejo G. pa je
oškodovan za okoli 20 tisoč
tolarjev.
V isti noči se je nekdo uk-
varjal z osebnim avtomobi-
lom Citroen AX, parkiranim
na Goriški cesti v Velenju. Z
vozila je ukradel sprednji de-
sni žaromet in smerokaz.
Metka Z. je oškodovana za
okoh 30 tisoč tolarjev.
Razbijali Žarnice
v četrtek, 13. januarja med
polnočjo in drugo uro zjutraj,
so 16-letni Damjan ter 17-letna
Silvo in Robert, vsi z območja
Šmarja, na Slomškovi in Celj-
ski uhci v Šmarju s snežnimi
kepami razbijali žarnice na sve-
tilkah javne razsvetljave. Obči-
no Šmarje pri Jelšah so oškodo-
vali za okoli 180 tisoč tolarjev.
Kuverta je bila
debela
Minuli petek opoldne je nez-
nani storilec izkoristil prilož-
nost, ki se mu je ponujala na
obešalniku restavracije Taverna
Koper v Celju. Segel je v obeše-
no bundo in ukradel kuverto, v
kateri je bilo 203.400 tolarjev
denarja in denarnico z osebni-
mi dokumenti in nekaj gotovi-
ne. Matjaž M. je oškodovan za
približno 210 tisoč tolarjev.
Nepridipravi V
šolah
v petek zvečer se je neznani
zmikavt potikal po Srednji stro-
kovni in poklicni šoli na Ljub-
ljanski cesti v Celju. Iz tamkajš-
njega kabineta je ukradel GSM
telefonski aparat Siemens,
moško bundo Mont ter denar in
kreditne kartice. Lastnik Anton
G. je oškodovan za okoU 80
tisoč tolarjev.
V soboto, 15. januarja po-
poldne je neznani storilec iskal
v prostorih stare osnovne šole
na Ulici Ivanke Uranjek v Žal-
cu. Z obešalnika je ukradel žen-
sko bundo, s tem pa lastnico
Sano Č. oškodoval za okoh 20
tisoč tolarjev.
V ponedeljek, 17. januarja
popoldne, pa je nekdo namer-
no zažgal lesena vhodna vrata
zasilnega izhoda na osnovni
šoli v Gorici. Tako nastala
gmotna škoda znaša okoli 200
tisoč tolarjev. M.A.
Pasja zadeva
Na odseku avtoceste Celje -
Žalec na območju Lopate, je
15. januarja zvečer voznikom
pretila pasja nevarnost. Ob
zaščitni ograji avtoceste se je
nahajalo petero večjih okoUš-
kih psov. Kaj bi se lahko zgo-
dilo, če bi kateri od njih skočil
na cesto, pa si, glede na vehke
hitrosti vozil, lahko le pred-
stavljamo. K sreči se ni zgodi-
lo nič hudega, tudi zato ne,
ker so v akcijo pravočasno
stopiti delavci cestne baze in
lovci. Štiri pse jim je uspelo
spraviti na varno mesto, ene-
ga pa je doletela smrt z ustre-
litvijo. M.A.
Pomoč tudi iz
Levca
Prejšnji teden smo poročali
o iskalni akciji pogrešane Zo-
fije Z., katere truplo so našh
5. januarja. Med drugim smo
navedh, kdo vse je v akciji
iskanja nesebično pomagal,
pri tem pa smo izpustili člane
prostovoljnega gasilskega
društva iz Levca. Prizadetim
se opravičujemo.        M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklic - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina
22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija
Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva: tednik@nt-
rc.si; E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELIL
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia {za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerfič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Udarec z 2,78 allcoltola
V četrtek, 13. januarja nekaj minut pred eno ponoči, sta
policista PMP Rogaška Slatina opravljala ogled kraja
prometne nezgode, ki se je zgodila v Rogatcu in ugotovila,
da je bil voznik pijan.
Tonček V. (21) iz Svetega Jurija je »napihal« vetiko: kar 2,78
je pokazala merilna naprava. Najprej je Tonček trčil v
parkiran osebni avtomobil in nadaljeval vožnjo, po približno
200 metrih pa se je zaletel še v zidarski oder ob stanovanjski
hiši. Pri tem trčenju je voznik utrpel lahke telesne poškodbe.
Po končanem postopku, ko sta policista že zapuščala kraj
nezgode, pa je Tonček stopil do pohcijskega vozila, potrkal po
šipi, da je policist odprl okno, takrat pa ga je pijani voznik
udaril v obraz in zbežal. Poticista sta ga kmalu prijela in
obvladala, zaradi udarca pa je policist utrpel lahko telesno
poškodbo. Storilec se bo moral za storjene cestnoprometne
prekrške in zaradi napada na uradno osebo zagovarjati pred
sodniki. M.A.
Radarji bodo...
• v petek, 21. januarja dopoldne na območju Žalca, popoldne
pa na območju Celja,
• v soboto, 22. januarja popoldne na območju Šentjurja pri Celju,
• v nedeljo, 23. januarja popoldne na območju Rogaške Slatine,
• v ponedeljek, 24. januarja dopoldne na območju Šentjurja
pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Laškega,
•v torek, .25. januarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Velenja,
• v sredo, 26. januarja dopoldne na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Celja in
• v četrtek, 27. januarja dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju.
• Laserski merilnik hitrosti bo od 20. do 31. januarja pogosteje
nameščen na območju Mozirja in Žalca.
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Čistka se je začela
Pravijo, da se je čistka na
nacionalni televiziji že zače-
la. Bilo je tisti večer, ko so v
Operi izbrali Slovenko leta,
nato pa se je manjša družba
lotila preverjanja kakovosti
slovenske vinske kapljice.
»Bila je naravnost enkrat-
na,« kot bi izjavil eden od
največjih poznavalcev vin-
ske kapljice, Celjan Drago
Medved. Zato se je tam Jane-
zu Lombergarju rahlo razve-
zal jezik in pripovedoval je,
kako je izgledala preiskava
njegovega stanovanja.
»Moram reči,« je dejal,«da
so bih policaji zelo korektni,
toda kako naj razložim svojim
otrokom, vse so nas zbudili v
zgodnjih jutranjih urah, da ni-
sem kriminalec, da ne vem,
kaj iščejo. Nič niso našli,« je
dejal, »saj tudi niso imeli kaj
najti, razen, da bi mi zaplenili
kup čudovitih starih razgled-
nic, ki jih zbiram in kar je še
podobnega, za nekoga šare,
zame pa izredno dragocenih
predmetov, o katerih tudi pi-
šem knjigo.«
Vsem se je tudi zdelo ra-
zumljivo, da tega ne bo kar
tako hitro pozabil, pa čeprav
o kakšnem maščevanju ni
izustil niti besede. Toda brez
ciganke se nič ne ve, pravi
pregovor. Drugi močni sindi-
kalni predstavnik, voditelj
TV Dnevnika Uroš Slak, pa
se je pred kratkim, bilo je
konec tedna, udeležil že os-
mega Stopovega veleslaloma
zvezd, ki so ga že sedmič
organizirali v pohorski smu-
čarski areni in ki se ga je
udeležila cela ekipa vedno
bolj priljubljenega celjskega
ansambla Nude. Uroš je bil
mrk, kar nekam jezen in kaj
malo se je družil z drugimi.
Njegova prijateljica Petra
Kerčmar bi se rada pogovar-
jala, pa jo je Uroš neusmilje-
no vlekel drugam. So mu šefi
prišepnili kaj takega, da je
bil zaradi tega zaskrbljen?
Na veleslalomu zvezd nih-
če iz celjske ekipe ni dosegel
zmage, res pa je, da je za
atrakcijo spet poskrbel sli-
kar Jure Cekuta iz Prekorij
in to z Askanom, bolj zna-
nim kot bratom slovitega Ar-
tiirja. Askan ne bo nikoli ta-
ko znan kot njegov brat in to
zato, ker je najbolj razvajen
skoraj petdeset kilogramski
kuža na svetu, ki je nesrečen,
če ga kar naprej ne božajo.
Pa so ga. Oddolžil se jim je s
tem, da je zaspal sredi gostiš-
ča in se ni zmenil niti za
Simono Weiss, ne Sašo Ein-
siedler, Evo Longyko, ne
Šerbi, pa tudi za vrhovnega
slovenskega policijskega di-
rektorja Andreja Podvršiča
ne.
Dolgoletnega televizijske-
ga dopisnika iz Nove Gorice
in urednika Dnevnika Vlada
Krejača-Uho so postavili za
šefa dopisnikov. Zaradi tega
je rahlo užaljen, kajti še ved-
no ne ve, ali je to napredova-
nje, enak položaj kot ga je
imel prej ali nazadovanje. Se
pa Uha, kot mu pravijo, kaj
prida ne more ukvarjati s
temi problemi, saj bo čez
dva dni, to je v soboto, med
tistimi glavnimi, ki bodo
spregovorili na uradni otvo-
ritvi 46. svetovnega novinar-
skega prvenstva v smučanju,
ki bo na prekrasnih pohor-
skih smučiščih, udeležilo se
ga bo 230 novinarjev iz 36
držav, pozdravil pa jih bo
tudi predsednik republike
Milan Kučan. Zato, ker se
to spodobi in ker vsak pame-
ten gospodarstvenik ve, koli-
ko sto in sto tisočakov stane
samo peščica novinarjev, ki
jih pripelješ iz tujine, da na-
pišejo kaj o tebi. Tu pa bo
dvesto novinarjev, ki imajo v
svojem pravilniku napisano,
da mora vsak udeleženec pr-
venstva nekaj napisati o de-
žeh gostiteljici. In tudi napi-
še.
No, predsednik Milan Ku-
čan, ki je pred tednom dni
praznoval svoj 59. rojstni
dan, je pred Pukšičevo prei-
skovalno komisiji, ki poizve-
duje o preteklosti Elana, izja-
vil, da ne smuča, ne borda in
ne teče na smučeh. Bo pa
prišel v Maribor, kajti sloven-
ski novinarji so svetovno pr-
venstvo leta 2000 dobili v
hudi mednarodni konkuren-
ci, kjer so jim bili glavni tek-
meci Avstrijci in Italijani.
No, Italijani so dobili prvens-
tvo leta 2001, zato bodo s
seboj pripeljali kamion pro-
pagandnega gradiva.
■UNINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Da ptice ne bodo lačne
Pravijo, da je treba v zimskem času skrbeti za ptice, če
hočeš spomladi in poleti uživati v njihovem petju. Tako
mislijo tudi Rovšnikovi v Malih Braslovčah, ki so že sedaj
ob svoji nedograjeni hiši postavili veliko ptičjo krmilnico.
Drevo, ki bi ga sicer morah podreti, so primerno obžagali, v
njegovo mrtvo krošnjo pa lepo vgradili ptičjo krmilnico. Sedaj
bodo morali skrbeti le še za to, da bo v njej dovolj hrane.
Devetletni Matej in njegova petletna sestra Klavdija sta
obljubila, da bosta skrbela za hrano. T. TAVČAR
NASMEH,
PROSIM
Justina Gostečnik iz Rako-
velj pri Braslovčah je poslala
tudi šalo, ki jo objavljamo.
Skupno
»Kaj imata skupnega žena
in jedrska elektrarna?«
»Draga naložba, še dražje
vzdrževanje, po dvajsetih le-
tih pa ne veš, kam bi z njo.«
VTTEZBELEGAMESTA
TRAČNICE
Ljubend brez bojazni
Direktor ljubljanskega BTC Jože Mermal in županja Anka
Rakun. Oba z dušo in srcem Ljubenca, z roko v roki za razvoj
Ljubnega. Dokler bo »klapala« ta naveza, se za Ljubno ni bati.
legende
Ka]<x3 je Milan Dobnik napovedal slavnostnega govornika:
»Med nami je legendami obrambni minister, ki se lahko meri
z največjimi možmi vojaške doktrine, od Epaminonda, Marija,
Camilla, de Gaulla - Janez Janša.« Se obeta nov Dobnikov
prestop?
Pretiravanje ne sicodi
Ugotovitev Lojzeta Peterleta v Žalcu, da Mobitel doživlja
infarkt zaradi odločitve pomladnih strank o povezavi v nov
Demos, je najbrž malce iz trte zvita. V pismih bralcev nismo
zasledili nobenega vprašanja, zakaj Mobitelovo omrežje ne
dela, pa tudi uporabniki tega čuda se niso nič pritoževali.

25
Prebi jmo zidove
učilnic!
V začetku februarja bo pričel tudi v Celju delovati center Skala - Pomoč mladim
na poti do poklica
Skala - mladinska ulična vzgoja je nevlad-
na, neprofitna in nepolitična organizacija, ki
deluje kot organizacijska enota Zavoda Jane-
za Smrekarja, zavoda za socialno dejavnost,
izobraževanje in preventivno vzgojo, S svojo
dejavnostjo uvaja nove oblike pristopa k mla-
dim, ki se znajdejo v življenjskih stiskah ali
na robu preživetja. Organizacija združuje in
povezuje animatorje, prostovoljce, mladostni-
ke in njihove starše, strokovnjaki pa se pove-
zujejo tudi z drugimi ustanovami, ki se ukvar-
jajo z mladimi.
Projekt Skala deluje po preventivnem vzgoj-
nem sistemu Janeza Boska, razvija pa predvsem
različne programe mladinske ulične vzgoje, s
katerimi skuša pomagati mladim, ki so se znašli v
stiski, jim nuditi celostno vzgojo in jih tako
usposobiti za življenje. V sklopu Skale deluje več
projektov in tako so organizatorji od leta 1993,
ko je projekt zaživel najprej v Ljubljani, izvedli
več različnih programov. Doslej so pripravljali
predvsem različne »uhčne« programe, s katerimi
so se skušah na pozitivne načine pribUžati mla-
dostnikom, ki večino časa preživljajo na uUci, ki
so predčasno zaključih šolanje ali pa se ne
morejo zaposUti.
Prvemu centru v Ljubljani se je kmalu pridružil
center v Slovenj Gradcu, cilj organizatorjev pa je,
da bi podobne projekte uvedli po vseh večjih
mestih v Sloveniji. Tako bodo prvega februarja s
programom Skala pričeli tudi v Celju ter v Murski
Soboti in Radovljici. Minuli četrtek so organiza-
torji pripravili okroglo mizo, med katero so
skupaj s predstavnicami različnih ustanov s Celj-
skega predstavili cilje in delovanje projekta, ki ga
bodo pričeli v Celju izvajati prihodnji mesec.
Na okrogli mizi so sodelovale: mag. Alenka
Rumbak iz Zavoda za zaposlovanje - organiza-
cijske enote Celje, Natalija Žalec iz Andragoš-
kega centra Slovenije, Janja Peterman iz Cen-
tra za socialno delo Celje, Vesna Pišek, sveto-
valna delavka iz Šolskega centra Celje ter
Bernarda Vindišar, vodja programa projekt-
nega učenja mladih pri Skali.
»V Mestni občini Celje smo se odločili, da
bomo plačali stroške za deset udeležencev,« je
povedala Olga Petrak iz Službe za družbene
dejavnosti pri MOC in dodala, da celjski župan
Bojan Šrot projekt podpira že od vsega začet-
ka. Projekt je ob celjski mestni občini podprlo
že osem občin s Celjskega, v štirih občinah se
še niso opredelih, v petih pa so se odločili, da v
programu ne bodo sodelovali.
Brez poiciica ni zaposlitve
v sklopu programa Skale deluje PUM - Pro-
jektno učenje mladih, ki ga bodo sodelavci
Skale začeli izvajati tudi v Celju. »V skupino je
vključenih do 24 mladostnikov, starih od 15 do
26 let, večinoma takšnih, ki niso dokončali
osnovne šole ali pa so izstopili iz srednje šole,
preden so prišli do poklica,« je povedala Natali-
ja Žalec. »Veliko mladih je, ki so imeh le
priložnostno ali honorarno zaposlitev, niso
končali šole in se, pogosto zaradi pomanjkljive
izobrazbe, ne morejo zaposliti,« je dodala in
poudarila, da lahko ima to za mladostnike, ki
pogosto niso sami krivi, da ne pridejo do
poklica, velike posledice. »Večina mladih, ki se
vključijo v program PUM, na začetku pove, da
so prišli, ker se nameravajo čimprej zaposliti,
ne nameravajo pa se vrniti v šolo,« pravi Natalija
Žalec in dodaja, da se pozneje, med srečanji,
dostikrat pokaže, da si mladi v resnici šolo
želijo dokončati in da je razlog, ki jih pri tem
ovira, pogosto strah pred nadaljnjim neuspe-
hom oziroma izbira šole, v katero se niso zeleh
vpisati. »V Sloveniji se skoraj 100 odstotkov
mladih vpiše na-srednjo šolo, kjer potem beleži-
jo vsaj 30 odstotkov dijakov, ki iz šole izstopijo,
preden jo zaključijo,« je povedala mag. Alenka
Rumbak iz Zavoda za zaposlovanje Celje in
dodala, da je Celje po nezaposlenosti mladih na
prvem mestu v državi. »Zato je naše območje na
prednostni listi pristojnega ministrstva, ki sofi-
nancira programe izobraževanja oziroma zapo-
slovanja oseb, ki so prijavljene na zavodu.«
Nazaj V Šolo!
Kakšen je namen vključitve v program PUM?
»Mladostnike skušamo motivirati, da bi se
ponovno vključili v srednjo šolo, nudimo pa
jim tudi individualno oporo pri nadgradnji
znanj in spretnosti, ki jih imajo od prej.
Program obsega 1350 ur in je usmerjen k temu,
da mladi spoznajo čim več različnih poklicev
in da skozi proces srečevanja odkrivajo svoje
nadarjenosti, zanimanja in sposobnosti ter
tako ugotovijo, kaj si želijo početi. Večina
mladostnikov, ki se vključi v program, se po
zaključku vrne v srednjo šolo, ki so jo obisko-
vali in jo potem tudi uspešno zaključi, veliko
jih med sodelovanjem v programu projektnega
učenja, ugotovi, kaj je tisto, kar si v življenju
zares želijo početi,« je povedala Natalija Vin-
dišar.
In vsebina dela v sklopu PUM? Udeleženci
programa se v prostorih centra Skala srečajo
vsak delavnik ob osmih zjutraj. Ob devetih se
začne prvi delovni čas, sledita malica in od-
mor, drugi delovni čas, pol ure pred zaključ-
kom delovnega dne (ki traja do štirinajstih) pa
se udeleženci skupaj z mentorji pogovorijo in
ocenijo svoje delo. V sklopu programa PUM so
organizirani izbirno projektno delo, produk-
cijsko projektno delo, individualni učni pro-
jekti ter različne interesne dejavnosti, udele-
ženci pa skupaj z mentorji program pripravlja-
jo za vsak teden posebej.
Strokovni nosilec programa Skala - PUM
je Andragoški center Slovenije, program
finančno podpirajo Ministrstvo za šolstvo
in šport, Republiški zavod za zaposlova-
nje ter lokalne skupnosti. V Celju bodo
program pričeli izvajati 1. februarja na
Kidričevi 3 (stara tehniška šola v Celju),
pogoj za vključitev v program pa je, da ste
stari od 15 do 26 let in kot iskalec zaposli-
tve prijavljeni na območni enoti zavoda za
zaposlovanje.
Kot so povedali med okroglo mizo, je iz
programa (ki traja od treh mesecev do leta
dni) mogoče izstopiti kadar koli, prednost pri
vključitvi v skupino pa bodo imeli mladostni-
ki, ki bodo prišli v prostore Skale oziroma se
bodo oglasili pri svojem svetovalcu za zapo-
slitev in se o možnostih vključitve ter o
delovanju programa Skala natančneje pozani-
mali sami.
tismm£siSs«if&:s^!£s.^tUtKKtKttltk NINA M. SEDLAR.
Sedem tisoč ur za društvo
Na 96. letnem občnem zbo-
ru so se v soboto sestali člani
Prostovoljnega gasilskega
društva Polzela. Zbora so se
poleg članov udeležili še žu-
pan in podžupan občine Pol-
zela Ljubo Žnidar in Stanko
Novak ter poveljnik Občin-
ske gasilske zveze Žalec
Franci Naraks.
Iz poročil predsednika druš-
tva Ivija Kotnika in poveljni-
ka Aleksandra Kolerja izha-
ja, da ima društvo 120 članov,
da so lani posredovali pri os-
mih požarih, praznovali 95-
letnico obstoja in razvili nov
društveni prapor. V minulem
letu so s pomočjo občine in
krajanov nabavili kar nekaj
prepotrebne opreme. Zaradi
velike aktivnosti je bilo v lan-
skem letu opravljenih kar
7162 ur prostovoljnega dela.
Uspešno so s pomočjo občin-
skega poveljstva Polzela pri-
pravili osnovni tečaj za gasil-
ca, ki ga je opravilo 14 članov
in članic. Člani društva so se
udeležili tudi tečaja za strojni-
ke v Braslovčah in tečaja za
inštruktorje na Igu pri Ljublja-
ni. V mesecu požarne varnosti
so največ časa posvetili prav
preventivnemu delovanju. Ta-
ko so v okviru teh aktivnosti
gostili v gasilskem domu
učence osmih razredov OŠ
Polzela, jim razložih organi-
ziranost in način delovanja
društva. Višek aktivnosti v
smislu preventivnega delova-
nja pa je bila prav gotovo prva
gasilska taktična vaja poveljs-
tva Polzela »Podvin - oktober
1999«.
V program dela za letos sodi
med nabava novega kombini-
ranega vozila, dokončanje
gradnje gasilskega doma, or-
ganizacija in izvedba raznih
prireditev vključno s tekmo-
vanji, usposabljanje operativ-
nega članstva, nabava nove
opreme itd.
T TAVČAR
26

KAJ BI DANES KUHALI?
Piše: MAJDA KLANŠEK
Žemeljna juha.
dušena govedina z zimsko
zelenjavo,
vlivanci,
riževa solata s sadjem.
Žemeljna juha
Potrebujemo: 2 stari zem-
lji, 1,5 1 kostne juhe, 5 dag
surovega masla, poper po
okusu, jušno kocko, 2 vejici
peteršilja.
Priprava: za 1/4 ure namo-
čimo zemlje v juhi, nato po-
stavimo na vročo grelno ploš-
čo, da zavre. Dodamo še jušno
kocko, popramo po okusu,
dodamo surovo maslo in ku-
hamo 5 minut. Juho nato z
mešalnikom razmešamo v
enotno zmes in dodamo še
sesekljan zelen peteršilj.
Dušena govedina Z
zimsico zelenjavo
Potrebujemo: manjšo glavo
ohrovta, 2 mali kolerabici, 1/
2 gomolja zelene, 2 peteršilje-
vi korenini, 2 večja korenčka,
80 dag govedine za kuhanje,
sol, sveže zmlet poper, 2 žlici
olja, pol litra goveje juhe , 1/2
žhčke timijana, lovorjev list,
nastrižen drobnjak.
Priprava: ohrovtu odstra-
nimo slabše zunanje hste,
glavo operemo, razrežemo
na šestine in izrežemo ko-
cen. Kolerabi in zeleni ope-
remo, olupimo in narežemo
na palčke. Peteršiljevi kore-
nini in korenčka ostrgamo
ah olupimo, operemo in na-
režemo na enake palčke. Me-
so oplaknemo pod mrzlo vo-
do, obrišemo in z vseh strani
natremo s soljo in poprom. V
veliki kožici segrejemo olje,
položimo nanj meso in ga po
vseh straneh hitro močno
opečemo, da se pore zapro in
ostane v njem čim več soka.
Opečeno meso vzamemo iz
kožice, vanjo pa nalijemo ju-
ho, jo zavremo in vložimo
vanjo meso. Vročino zmanj-
šamo in na šibki vročini ku-
hamo približno 45 minut.
Dodamo pripravljeno zele-
njavo, timijan in lovorov list
in prilijemo toliko vode, da
je vse pokrito. Kožico pokri-
jemo in jed na šibki vročini
zdušimo do mehkega. Meso
vzamemo iz juhe in ga nare-
žemo na rezine, debele za
prst. Zložimo jih v pogreto
plitvo skledo. Okoli naloži-
mo zelenjavo, vse skupaj
prelijemo z vročo juho, v
kateri se je jed kuhala in
potresemo s sveže nastriže-
nim drobnjakom.
Vlivanci
Potrebujemo: 20 dag moke,
2 jajci, malo soli, malo nari-
banega muškatnega oreška, 1
dl vode.
Priprava: iz navedenih se-
stavin naredimo gladko,
mehko testo. Zavremo veli-
ko posodo vode in jo posoli-
mo. Skozi cedilo z večjimi
luknjicami, tlačimo testo
naravnost v krop. Vlivanci
naj dobro prevrejo. Nato jih
temeljho odcedimo. So od-
lična priloga k dušeni gove-
dini.
Riževa solata S
sadjem
Potrebujemo: 20 dag ri-
ža, sol, glavnato solato, 2
srednje veliki jabolki, sok
ene limone, 20 dag pora, 25
dag nemastne perutninske
salame, sok 2 pomaranč, 2
žlički naribanega hrena iz
kozarčka, 2 žlici olja in
ščepec ostrega kajanskega
popra.
Priprava: v lonec nalije-
mo veliko vode, jo zavremo
in posolimo. V krop vsujemo
riž in ga kuhamo 35 do 40
minut, da se zmehča. Kuha-
nega prelijemo z mrzlo vodo
in temeljito odcedimo. Med-
tem ko se riž kuha, otrebimo
solato, jo operemo in pusti-
mo, da se odcedi. Potem jo
natrgamo na primerno veli-
ke kose. Jabolki temeljito
operemo, narežemo na tan-
ke krhlje, ki jih takoj pokap-
Ijamo z limoninim sokom,
da ne bi potemneh. Por oči-
stimo, temeljito operemo in
narežemo na zelo tanke
obročke. Zavremo kožico
vode, jo posohmo in strese-
mo vanjo por. Blanširamo ga
dve minuti in dobro odcedi-
mo. Salamo narežemo na oz-
ke trakove, posohmo in po-
pramo. Prelijemo s poma-
rančnim prelivom.
KOZMEnČARKASVETUJE
Kako ohraniti mlado kožo
želimo si, da bi bil naš
obraz v kratkem času videti
deset let mlajši. Zelo dobre
rezultate pri tem daje limfna
drenaža, ki jo opravljajo v
zdravstveno fizioterapevt-
skem centru in kozmetič-
nem studiu Kozmetične hiše
Kahne, kjer uravnavajo tudi
alergije, akne, lišaje, psoria-
zo... Vse te nevšečnosti ka-
žejo, da se v naši koži ne
počutimo dobro (akne so po-
goste pri ljudeh, ki trpijo za-
radi pomanjkanja samospo-
štovanja).
Limfna drenaža pomaga pri
prečiščevanju organizma, od-
pravljanju strupov in varuje
pred obolenji. Osupljivi so re-
zultati pri pomlajevanju in
zdravljenju aken ter drugih
kožnih problemov.
Staranje kože se prične že
pri dvajsedh letih. Elastičnost
kože se manjša, lojnice proi-
zvajajo manj maščobe, količi-
na kolagena se znižuje. Stara-
nje kože napreduje zaradi
slabše oskrbe z vlago in kisi-
kom. S preparati iz morskih
alg, obstojnega ameriškega vi-
tamina C in liposomskega gela
z obstojnim vitaminom E do-
sega Kozmetika Kahne s po-
močjo ameriškega laboratori-
ja zelo dobre rezultate.
Lepoto gradimo od znotraj
navzven. Zunanja urejenost je
le delček v lepotni pahljači, ki
je nedvomno pomemben. Pre-
tok notranje in zunanje lepote
pa je dvosmeren, dopolnjujoč
in v določenih primer eden
pogojuje drugega. Negovan
obraz na primer povzroči pra-
vi preobrat v psihičnem po-
čutju in obratno. Notranje ne-
ravnovesje in bolezenska sta-
nja se odražajo na slabih la-
seh, nečisti koži...
Redna nega v kozmetičnem
studiu in fizioterapevtskem
centru skupaj z limfno drena-
žo so najboljša pot do dobrega
počutja, kondicije in zdravja.
Veliko pripomorejo tudi \
boljšemu spanju, ki je zelo
pomembno orožje pri prema,
govanju vsakodnevnih težav
Novost Kozmetične hiše Kah.
ne pa je biopiling z zmletiruj
zeliščno-morskimi sestavina,
mi. To je povsem naravna
liščna kitajska metoda,
spodbuja naravne življenjske
procese v koži in deluje protj
staranju, alergijam, brazgoti-
nam, problematičnim kožam,
Novost je tudi krema za ro-
ke in nohte, katere posebnost
je v depanthenolu in vitaminu'
E v kombinaciji z obstojnim
vitaminom C, ki blaži pig.
mentne lise in madeže.
Lepota je dar, ki je podarjen
vsaki ženski in moškemu, le
prebuditi ga je potrebno s
poudarjanjem tistega, kar
nam je všeč in spretnim pri-
krivanjem tistega, kar nam ni,
pravi lastnica in direktorica
Kozmetične hiše Kahne Zden-
ka Kahne.
^ PREHRANAZAZDRAVJE ^
Med - nepogrešljivo hranilo
Med je v prehrani vedno
bolj poniemben. Pri nas ga še
vedno Najpogosteje uživamo
pri boleznih ali oslabelosti,
manj pa kot redno vsakdanjo
hrano, posebno v zimskih me-
secih.
Rok trajanja medu je neo-
mejen. Med ima namreč do-
volj zaščitnih snovi, če je pra-
vilno zrel. V njem je tudi veli-
ko sladkorja, zato je malo
možnosti, da bi se pokvaril.
Da bi obvarovali vse do zdaj
znane prednosti medu, mora-
mo poznati vplive, ki zmanj-
šujejo to kakovost. Dokler je
med še v panju, je pokrit z
voščenimi pokrovi, kar je zna-
menje, da vsebuje samo toliko
vode, kolikor je nujno za nje-
govo gostoto, a ni več nevar-
no, da bi začel vreti. Pomem-
bno je, v katerem času je čebe-
lar iz panja odvzel med in ali
ga je pustil na takem mestu, da
se je po potrebi lahko zgostil.
Najbolj zrel je seveda med v
satju, ki so ga čebele same
zaprle ob pravem času, skupaj
z malimi količinami cvetnega
prahu. Prednost tega medu je
tudi v tem, da ga jemo s satjem
vred. Pri pretakanju med na-
mreč izgubi svoj značilni
vonj.
Med kot prijetno hrano in
slaščico dobimo le tam, kjer
pridelujejo sortni med. Vedno
bolj cenijo vrste medu iz posa-
meznih področij. Seveda pa je
mogoče dobiti sortno čisti
med edino pri zanesljivem če-
belarju.
Poleg pridelovanja vpliva na
kakovost medu sodi tudi shra-
njevanje. Če smo jeseni kupih
med in ga imamo v shrambi,
vemo, da se bo strdil ali krista-
liziral. Večina ljudi uživa te-
koči med. Če hočemo zadržati
ali obnoviti to obliko, ga mo-
ramo stopiti v kotličku s toplo
vodo. Pri tem pazimo, da ga
ne pregrejemo, sicer bo izgu-
bil vse tiste prednosti, ki jih
ima pred sladkorjem. Dobro
je vedeti, da je kristaliziran
med mnogo laže prebavljiv
kot tekoč. Strjeni med se na-
mreč mnogo bolj pomeša s
shno in pride razredčen v že-
lodec. Tekoči med je za marsi^
koga pretežak.
Med izgubi svojo vrednost
tudi v neprimerni posodi. V
starih časih so ga shranjevali
v glinastih posodah, kjer je
lahko še zorel. Dandanes ga
večina hrani v steklenih poso-
dah.
Med ni samo hranilo, pač pa'
tudi krepi organizem proti bo-
leznim. To naj bo napotilo, ko
se odločamo, kako si bomo
uredili zimsko prehrano in si
zagotovili dovolj snovi proti
spomladanski oslabelosti.
Med naj postane naša redna
hrana in ne samo zdravilo.
MAJDA KLANŠEK
Moj zdravnik 2000
V Novem tedniku smo že
sodelovali v akciji Vive, re-
vije za zdravo življenje, ki je
v minulih letih izbirala naj-
bolj priljubljenega splošne-
ga in družinskega zdravni-
ka v Sloveniji. Ker menimo,
da je tudi na Celjskem nekaj
takšnih, ki bi si zaslužili
laskavo priznanje, dajemo
tudi letos možnost bralcem
Novega tednika, da sodelu-
jejo pri glasovanju, ki bo
letos že četrtič.
Akcija bo potekal do 31.
marca letos, razglasitev pa bo
6. aprila na predvečer svetov-
nega dneva zdravja. Vanjo pa
so zajeti širok krog ljudi. Po
zdravstvenih domovih bodo
razdelili plakate, sodelovali z
lokalnimi in komercialnimi
radijskimi postajami in časo-
pisi ter z oddajo Recept za
zdravo življenje TVS.
Generalni pokrovitelj akci-
je je Lek. Privlačne nagrade
čakajo izbranega zdravnika,
pa tudi glasovalce. Tisti, ki bo
imel največ sreče, bo prejel
letalsko vozovnico do Londo-
na, druga nagrada bo enote-
densko bivanje v hotelu Slove-
nija v Rogaški Slatini s kopa-
njem v termah, obiskom pri
zdravniku in pitjem zdravilne
vode. Tretja in četrta nagrada
sta vikend paket v hotelu Slo-
venija v Rogaški Slatini, pode-
lili pa bodo še petnajst prak-
tičnih nagrad.
Kupone pošiljajte na Novi
tednik, Prešernova 19, 3000
Celje.
Manjka nam samozavesti
Pri svojem delu z ljudmi ugotavljam,
da je pojem samozavest razumljen na-
pačno. Največkrat ljudje samozavest
zamenjujejo z oholostjo, prepotent-
nostjo, narcizmom, egoizmom, zagle-
danostjo vase... Samozavesti se pripi-
suje veliko negativnih predznakov! Če
pa pogledamo duševno zdravje Sloven-
cev, vidimo, da smo v evropskem vrhu
glede samomorilnosti. Raziskave oseb-
nosti Slovencev potrjujejo, da smo nag-
njeni k zaprtosti, avtoagresiji - nasilju
proti sebi.
Samozavest je tista notranja moč, ki jo
čutiš kot zaupanje vase, v svoje sposobno-
sti, katerih se zavedaš in jih seveda tudi
uporabljaš. Ljudje ne marajo razmišljati
in govoriti o svojih sposobnostih. Veliko
več znamo povedati o svojih napakah. Če
se zavedamo svojih napak, je nujno, da se
zavedamo tudi svojih močnih plati, spo-
sobnosti. Le tako smo lahko v ravnovesju
- psihično stabilni.
Kaj najprej pomislite o človeku, ki
govori, kaj zna in zmore? Da se hvali in
je poln sebe. Sprejemamo tistega, ki
govori o svojih napakah, ker nam je
lažje, ker tudi on ni popoln. Popoln pa
ni nihče! Samozavesten človek je tisti,
ki se zaveda svojih sposobnosti in poz-
na svoje napake. Pove, kaj zmore, priz-
na pa tudi svoje šibke točke. Človek, ki
se obojega zaveda pri sebi, to upošteva
tudi pri drugih, kar je dobra podlaga za
strpnost in toleranco. Samozavestni
ljudje se trudijo svoje napake poprav-
ljati. Pomagajo tudi drugim pri odprav-
ljanju njihovih napak in pričakujejo, da
bodo te pomoči deležni tudi sami, ko jo
bodo potrebovah.
Samozavest je notranja moč, iz katere
črpaš energijo takrat, ko jo najbolj
potrebuješ. Če samozavestni ne uspejo
po eni poti, poiščejo drugo, ker verja-
mejo, da je vedno več poti, sami pa
izbirajo tisto, po kateri gredo. Zato tudi
neuspeha ne doživljajo tako negativno,
saj jim je to le sporočilo oz. znak, da je
treba naprej na drug način, po drugi
poti. Za svoj položaj v življenju ne
krivijo drugih, temveč sami prevzema-
jo otlgovornost. Sprejemanje odgovor-
nosti zase, tolerantnost in hkrati vred-
notenje sebe so sestavni del vedenja
samozavestnih ljudi. Ker so taki, kot
so, so dobrega razpoloženja in v življe-
nju počnejo marsikaj, so bolj uspešni
in zadovoljni.
Psihološko svetovalnico Marjane
Božič-Robida, univ. dipl. psihologinje,
najdete v Stanetovi 3 v Celju.
Razmislite o tem! Poskušajte čimbolj
razmišljati kot samozavestne osebe. Sa-
mozavestne ljudi lahko tudi oponašate,
ker kar oponašamo, kmalu ponašimo!
MARJANA BOŽIČ-ROBIDA,
univ. dipl.psih.
NASI KRAJI IN UUDJE
27
MODRI TELEFON
Jeza zaradi
smeli
še vedno se vrstijo pripom-
be na račun novega načina
obračuna odvoza odpadkov
v Celju in okolici. Ljudje se
pritožujejo, da so zneski na
položnicah precej višji, kot
so bili pred uvedbo novosti.
Nezadovoljni bralec z Lju-
bečne je povedal, da živita z
ženo sama na manjši kmetiji
in sta za odvoz odpadkov prej
plačevala 1800 tolarjev na me-
sec, zadnji račun pa je znašal
4170 tolarjev. Meni, da je 160-
litrski zabojnik zanju preve-
lik, saj ga napolnita šele v
tednu dni in ko je poln, ga
pripravita za odvoz. Odvoz
odpadkov pa je organiziran
dvakrat tedensko, kar prav ta-
ko plačata, pa čeprav njun
zabojnik praznijo samo en-
krat na teden. »To je tako, kot
bi mi prodajalci kruha zaraču-
nali vsakokrat, ko se peljejo
mimo moje hiše,« se jezi ob-
čan.
Ker je to tema, ki zanima še
mnoge druge občane, je odgo-
vor JP Javne naprave Celje
nekoHko obsežnejši.
Podjetje opravlja dejavnost
ravnanja z odpadki v enajstih
občinah na Celjskem, na odla-
gališče Bukovžlak pa odlagajo
odpadke iz 12 občin. Tarifni
sistem se je si. decembrom
lani spremenil na osnovi re-
publiške uredbe in navodil o
obUkovanju cen ravnanja z
odpadki in njihovega odlaga-
nja in ga je oktobra potrdil
celjski Mestni svet.
Odvoz in ravnanje z odpad-
ki se odslej ne zaračunava več
na osnovi površine objekta, iz
katerega se odvažajo odpadki,
pač pa na osnovi teže ali vo-
lumna odpadkov. Cena je tako
sestavljena iz stroškov depo-
niranja in odvoza odpadkov.
Za gospodinjstva je osnova
obračuna velikost posode (od
120 do 240 litrov) ter frekven-
ca odvoza. Pri blokih, kjer je
težje ugotoviti, koliko odpad-
kov kdo ustvari, so vzeli za
osnovo pavšalni obračun, po
katerem znaša količina od-
padkov 0,88 kg na kvadratni
meter stanovanja na mesec.
Tako naj bi na primer upo-
rabnik 80 kvadratnih metrov
velikega stanovanja v stano-
vanjski hiši na osnovi prejš-
njega sistema plačal 1020 to-
larjev, po novem pa z 120-
litrsko posodo 1875 tolarjev.
V bloku pa bo uporabnik na
enaki površini plačal po no-
vem 1347 tolarjev mesečno,
kar je 32-odstotno povišanje
cene.
Če pa ima uporabnik 160
kvadratnih metrov veliko sta-
novanje v hiši in 160-litrsko
posodo, je prej plačeval dobra
2 tisočaka, sedaj pa prav tako.
Do večjih razlik prihaja
tam, kjer so prej navajali na-
pačne podatke o kvadraturi
stanovanja ah tam, kjer v veli-
kem stanovanju oziroma hiši
živi le eden ali dva. V takšnih
primerih je po besedah direk-
torja Javnih naprav Ivana Če-
riča možen dogovor o manjši
posodi. Stranka mora vložiti
prošnjo in izpolniti poseben
obrazec o številu članov v gos-
podinjstvu. Tudi glede za po-
gostosti odvoza je možen do-
govor s posamezno krajevno
skupnostjo (sedaj se na ob-
močju občine Celje odvoz
opravlja 8-krat mesečno).
Namen spremembe tarifne-
ga sistema je po njihovem v
tem, da se zmanjša kohčina
odpadkov, ki končajo na odla-
gahšču ter da se jih čim več
reciklira in koristne vrne v
ponovno predelavo, posebne
nevarne pa končnim odstra-
njevalcem. Z reciklažo in zbi-
ranjem pa se lahko ukvarja
vsak, ki je za to usposobljen.
Na odvoz smeti se nanaša
tudi pritožba bralca iz Po-
nikve pri Žalcu. Ker pri njih
Do prihodnjega četrtka, 27.
januarja, bo vaše klice na
Modrem telefonu sprejemala
novinarka Janja Intihar. Na
telefonsko številko 0609
620-133 jo lahko pokličete
vsak dan od 10. do 17. ure.
zaradi ceste dostop vozila
Javnih naprav do hiše ni
mogoč, imajo urejeno skup-
no zbirno mesto za odvoz
odpadkov približno kilome-
ter daleč. Občan zato tam ne
odlaga smeti, pač pa jih v
vreči sin občasno odpelje na
velenjsko smetišče, ko gre
na delo. Kljub temu mu Jav-
ne naprave zaračunajo prib-
ližno 2 tisoč tolarjev meseč-
no, česar ne misli plačevati.
Ivan Čerič, direktor Javnih
naprav Celje pravi: »Odvoz od-
padkov s Ponikve pri Žalcu
nam je naložila žalska inšpek-
cija kljub uporom med kraja-
ni. Zaradi slabo prevoznih cest
smo uredili skupna odjemna
mesta, ki so za nekatere res
malo bolj oddaljena, vendar z
osebnim avtomobilom ne mo-
remo k vsakemu po njegove
odpadke. Na voljo imajo tip-
ske vrečke in misHm, da ne bi
smel biti prevelik problem, da
bi jih dostavljaU do zbirnega
mesta. Sicer bomo morali za-
devo prijaviti inšpekciji. Vse
občine so od nas zahtevale, da
v organiziran odvoz odpadkov
vključimo vse občane, kljub
temu pa se še vedno dogaja, da
ti puščajo svoje odpadke kjer-
koli, zlasti v primestnih nase-
ljih je polno vreč ob kontejner-
jih blokov.« TC
Športni utrinici iz OŠ Giazija
Učenci Osnovne šole Giazija so se v domači telovadnici pomerili v medrazrednem
tekmovanju v odbojki. Na tekmovanju je zmagala ekipa 8. razredov (na fotografiji z vodjo
ekipe Brigito Hostnik), tekmovanje pa je organizirala mentorica Tea Žličar.
Pred dnevi so učenci in učiteljice te šole preživeh še en lep dan - športni dan v Športnem centru
Golovec. Učenci od 1. do 8. razreda so se preizkusili v njim manj znanih panogah in disciplinah:
v aerobiki, kegljanju, tenisu, nogometu, rokometu in odbojki. Učenci so bili nad izbrano
vsebino športnega dne navdušeni, učitelji pa se zahvaljujejo organizatorjem - Športni zvezi Celje,
Športno rekreativnemu centru Golovec, Bojanu Bajcu in Milanu Kranjcu, profesorju športne
vzgoje iz OŠ Giazija - za dobro organiziran športni dan. SK
Novoletni
London
Fotoreporter Novega ted-
nika Gregor Katic, ki je pre-
hod v novo tisočletje doča-
kal v Londonu, bo v objektiv
ujete vtise razstavil v Zlato-
rog clubu v Celju ob glasbeni
spremljavi Elabjerja. Lon-
don millenium art photo
show bo v petek, 21. januar-
ja, ob 21. uri. AB
Uspeh celjskih
debaterjev
člani angleškega debat-
nega kluba Gimnazije Ce-
Ije-Center so se pred krat-
kim pod vodstvom mentori-
ce prof. Mateje Glušič Le-
narčič in asistenta za an-
gleški jezik Christopherja
Bedee udeležili mednarod-
nega debatnega turnirja v
Ljubljani.
Debatirali so na temo »Dr-
žavljani in državljanke Slo-
venije bomo z vstopom v
Evropsko unijo imeli višji
nivo socialnih pravic«. V hu-
di konkurenci 20 ekip je eki-
pa A, v kateri so tekmovali
Barbara Rupnik, Katarina
Požar in Gregor Gajšek, os-
vojila odlično 3. mesto in le
za točko zgrešila finale. Eki-
pa B, v sestavi Ana Jager,
Sergej Šuštar in Lovro Suho-
dolčan, pa je zasedla zelo
dobro 6. mesto.
Hkrati so se štirje celjski
debaterji uvrstih med deset
najboljših, in sicer je Barbara
Rupnik dosegla 4. mesto, Ana
Jager je bila 5., Katarina Požar
7., Lovro Suhodolčan pa je
osvojil 10. mesto. MG
BIO
KOLEDAR
Sejte, presajajte, sodite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezračujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v tosu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rostlin in ki je
razviden iz koledarja.
28
GLASBA
Finale 10. februarja v Celju
VIŽA STOLETJA
Izbor za naj vižo stoletja v
slovenski narodno zabavni
glasbi se je med ljubitelji te
zvrsti glasbe dobro prijel.
Zanimanje je vedno večje in
prepričani smo, da bo tudi
obisk na finalni prireditvi, v
četrtek, 10. februarja, v dvo-
rani Golovec, dober.
To bo srečanje najboljših
slovenskih glasbenikov, ki so
ustvarjali najlepše slovenske
viže v zadnjih desetletjih. V
Celju se bodo zbrali vsi, ki kaj
pomenijo, saj bodo manjkali
le nekateri posamezniki. Tak-
šne prireditve vsaj naslednjih
sto let ne bo več, zato edins-
tvene priložnosti v Celju ne
kaže zamuditi. Sonja in Vin-
ko Šimek sta že napisala sce-
narij, po katerem se bo odvi-
jala večurna finalna priredi-
tev v Golovcu, za katero bo
praznično sceno pripravil
mojster Jože Napotnik, vse
organizacijske niti pa bodo v
rokah televizijske ekipe VTV
Velenje pod vodstvom Rajka
Djordjeviča.
Prav za to priložnost se bo-
do zbrali mnogi ansambli in
glasbeniki, ki že nekaj let ne
nastopajo več. Kljub teža-
vam z zdravjem bo prišel
Slavko Avsenik v spremstvu
sina Grege. Nastopa se vese-
lijo Lojze Slak, Henček, Mi-
helič. Štirje kovači. Poljans-
ki, Slovenski muzikantje in
mnogi drugi. Možnosti so,
da bomo ponovno videli zla-
to zasedbo Alpskega kvinteta
z Ivanko in Ivanom Prešer-
nom pa Otom Pestnerjem.
Dobro bo zastopano celjsko
območje z Vitezi polk in
valčkov. Veselimi Štajerka-
mi, Slovenijo (tudi posebej
zbrana za to priložnost!),
Klaužarjem (17. februarja bo
v Kulturnem centru Laško
praznoval 20-letnico), Celj-
skim instrumentalnim kvin-
tetom in Vikijem Ašičem st.,
ki bo zaigral imenitno sklad-
bo žal pokojnega Franca
Delčnjaka Čreda v galopu.
Kdo ne bo želel po dolgem
času videti legendarnega To-
neta Kmetca, Beneških fan-
tov. Štajerskih 7, Alfija Nipi-
ča. Nagelj na. Slapov, Primor-
skih fantov, Gašperjev, Fan-
tov treh dolin... Za celjsko
prireditev bodo »oživeli«
Fantje z vseh vetrov, prišel
bo Kraški kvintet z Bracom
Korenom, nastopil bo Vili
Petrič in zraven bo vedno
imenitna Stanka Kovačič. Ve-
čer naj viž stoletja ne bo mi-
nil tudi brez Mihe Dovžana.
Zanimivo prireditev bodo
vodili Vinko Šimek, Darja
Vrhovnik, Asja Matjaž in
Tone Vrabl. Podeljene bodo
tri glavne nagrade: zlata, sre-
brna in bronasta skrinja ter
nagrada občinstva, ki bo iz-
bralo vižo večera.
Vstopnice so že v prodaji
na več mestih v Mariboru,
Šmarju, Velenju in Celju,
med drugim tudi v naročniš-
ko oglasnem oddelku
NT&RC.
Finalisti so: Na Golici (Av-
seniki). Na paure (Štirje ko-
vači). Jesen ihti (Klaužar),
Vrh planin (Slak), Veselo v
Kamnik (Poljanšek), Šumijo
gozdovi domači (Vesele Šta-
jerke). Tam, kjer murke cveto
(Avsenik), Te domače viže
(Fantje z vseh vetrov). Na
Robleku (Avsenik), Zlati časi
(Kraški kvintet). Ko se ptički
ženijo (Petrič), Vsi na ples
(Mihelič), Savinjska dolina
(Vitezi polk in valčkov), Slo-
venija, od kod lepote tvoje
(Avsenik), Veseli muzikant
(Slovenski  muzikantje),  V
dolini tihi (Slak), Cvetje v je-
seni (Miha Dovžan), Ko v no-
šo se odenem (Alpski kvin-
tet). Rdeči cvet (Beneški fant-
je). Ko pride poštar (Alpski
kvintet). Harmonika (Poljan-
šek), Po dekle (Slak), Planin-
ski krst (Nagelj), Prinesi mi
rože (Stanka Kovačič), Prele-
pa Gorenjska (Avsenik), Ne
reci nikdar (Slapovi), Reka
življenja (Fantje treh dolin).
Veter nosi pesem mojo (Gaš-
perji), Ostal bom muzikant
(Alfi Nipič), Gosli, citre, or-
glice (Slovenija), Pesem zvo-
nov (Štajerskih 7), Je hitla
glavo na kušin (Primorski
fantje). Mi Savinjčani (Celjski
instrumentalni kvintet). Kam
le čas beži (Štirje kovači).
Polka, valček, rokenrol (Hen-
ček) in Mami, oj mami (Kme-
tec). TV
MED NOTAMI
• v četrtek, 20. januarja, ob
19.30 uri bo v Kulturnem cen-
tru Laško koncert iz Avseni-
kovega abonmaja polk in
valčkov. Nastopil bo eden
najboljših slovenskih an-
samblov in dobitnik mnogih
priznanj na številnih sloven-
skih festivahh - ansambel
Ekart. To bo prvi koncert iz-
med 25, kolikor jih bo ansam-
bel Ekart pripravil v letu, ko
slavi 25 let. Poleg uspešnic bo
zaigral tudi vrsto novih
skladb z jubilejne kasete ter
predstavil brošuro z zapisom
svojega delovanja.
• Na Valentinovo, 14. fe-
bruarja, bo v kulturni dvorani
v Žalcu zanimiv koncert an-
sambla Gašperji. Sodeloval
bo tudi humorist Podokničar
(Franc Pestotnik) in Kvintet
Dori kot zmagovalec glasbe-
ne oddaje Domačih 5 in Do-
mače 4 na Radiu Celje. Kon-
cert se bo začel ob 19.30 uri.
• Sedem najboljših an-
samblov z Vrtiljaka polk
valčkov na Radiu Celje v letu
99 v glasbeni oddaji Celjskih
5 plus se bo predstavilo na
samostojnem koncertu v ne-
deljo, 20. februarja, ob 17.uri
v dvorani Hmeljarskega do-
ma KZ Šempeter. Sodelovali
bodo ansambli Rogla, Štajer-
ski objem, Savinja, Kvintet
Dori, Lipovšek, Cverle in Vi-
gred.
• 17. februarja bo v Kultur-
nem centru Laško koncert iz
Avsenikovega abonmaja polk
in valčkov, kjer bo nastopil
ansambel Braneta Klaužarja,
ki bo praznoval 20-letnico.
Gostje bodo njegovi harmoni-
karji, Primož Kelenc in Darja
Švajger, ki je pred leti pela v
njegovem ansamblu.       T V
Kvintet Dori premagal
Mlade frajie
Osemdeset poslušalcev in
poslušalk Radia Celje je v
nedeljo, 16. januarja dopold-
ne, imelo srečo, da so po
telefonu uspeli oddati svoj
glas za enega izmed finali-
stov v glasbeni oddaji Doma-
čih 5 in Domače 4 za leto
1999.
Telefoniranje je bilo tako si-
lovito, da je vsaj dvakrat prišlo
do popoldne blokade dveh te-
lefonskih hnij. Končno se je
vse lepo uredilo in dobili smo
zmagovalca, to pa je Kvintet
Dori, ki je dobil 60 glasov,
ostahh 20 pa Mlade frajie. 41
poslušalcev in poslušalk je kli-
calo z območja občine Laško,
največ iz Rimskih Toplic, osta-
lih 39 pa iz ostalih občin, naj-
več iz Celjske.
Takoj po oddaji je poklical
vodja Kvinteta Dori Boris
Razboršek in povedal: »Veseli
smo zmage in hvala vsem, ki
so glasovali za nas. Zmaga je
prelep uvod v novo leto in
upamo, da se bodo uspehi še
nadaljevali. Radi se bomo
udeležili prireditve, kjer bo-
mo dobili priznanje za lanski
uspeh in naj skladbo Dori na-
še je ime. Čestitamo tudi Mla-
dim frajlam, ki so se tako viso-
ko uvrstile.«
V konkurenci Domačih 5 in
Domače 4 je bilo lani 188 raz-
hčnih melodij, v finale pa sta
se uvrstila dva zmagovalca:
Domačih 5 - Kvintet Dori s
skladbo Dori naše je ime in
Domačih 4 - Mlade frajie s
skladbo Laško pivo. Kvintet
Dori je tako nasledil zmago-
valca iz leta 1998 ansambel
Izvir z Dobrne. To je nov do-
kaz, da v naši oddaji zmaguje-
jo mlade glasbene skupine, ki
jih imajo poslušalci še posebej
radi. V nedeljo, 23. januarja,
pa bomo začeli z novo serijo
glasbene oddaje Domačih 5.
T.VRABL
GUSBA
29
GLASBENI EX-PRESS
Vrh britanske lestvice single plošč že peti teden zasedajo irski
fantiči WESTLIFE s priredbo 21 let stare uspešnice švedskih
pop velikanov ABBA. To je po predlanski mega uspešnici
»Belive« 54-letne Cher tudi prva skladba, ki je od takrat na vrhu
zdržala več kot mesec dni.
AC/DC so v drugi polovici
lanskega leta na Nizozem-
skem, v Angliji in domačem
Sydneyu posneh sedemnajst
skladb, ki so pred nedavnim,
pod taktirko producenta
Georgea Vounga, starejšega
brata kitaristov Angusa in
Malcoma, v studio Warehouse
Bryana Adamsa, v Kanadi, do-
bile končno zvočno podobo.
Večina posnetih skladb naj bi
po napovedih založbe Elektra
Records izšlo konec prihod-
njega meseca na LP-ju »Stiff
Upper Lip«, prvem po leta
1995 objavljenem »Ballbrea-
ker«. To bo sicer že 17. studij-
ski album te najuspešnejše av-
stralske ročk zasedbe, ki bo z
albumom obeležila tudi dvaj-
seto obletnico smrti original-
nega pevca Bona Scotta, ki je
predčasno zapustil ta svet 20.
februarja 1980 zaradi zastru-
pitve z alkoholom.
Z novim singlom bo kmalu
razveselila tudi MADONNA.
Tako kot Natahe se je tudi
gospa Ciccone odločila za pri-
redbo in posnela 28 let staro
folk popevko »American Pie«
kantavtorja DONA Mc-
CLEANA. Pesem bo ob še
dveh novih Madonninih
skladbah izšla na soundtrac-
ku, ki bo v začetku pomladi v
kinematografe pospremil film
»The Next Big Thing«, v kate-
rem bo Madonna zaigrala z
Rupertom Everettom. Sicer pa
Madonna skupaj s producen-
toma Williamom Orbitom, ki
je poskrbel za zvočno podobo
njenega izvrstnega LP-ja »Ray
Of Light«, in DJ Sashom v
Londonu že pripravlja mate-
rial za novi album, ki pa bo na
voljo šele v zadnji tretjini leta.
Na svetovnih spletni straneh
že lahko slišite prvo skladbo s
prihajajočega četrtega albuma
»Standing On The Shoulder Of
Giants« brit-pop prvakov
OASIS. Gre za instrumentalno
retro-rockovsko uverturo z
zgovornim naslovom »Fuc-
king In The Bushes«, ki še
najbolj spominja na zgodnje
Led Zeppeline in Spencer Da-
viš Group. Prvi pravi single bo
izšel 7. februarja, nanj pa sta
brata Gallager uvrstila pesem
»Go Let It Out«.
CHRISTINA AGUILERA je
prejšnji teden s skladbo »What
A Girl Wants« brez težav za-
sedla najvišjo pozicijo pre-
stižne Billboardove lestvice
najbolje   prodajanih   single
plošč v ZDA. Omenjena pe-
sem je že drugi No. 1 hit z
njenega več kot uspešnega is-
toimenskega debitantskega al-
buma, ki se dvajset tednov po
izidu še vedno zadržuje tik
pod vrhom lestvice najbolje
prodajanih LP-jev. Kljub na-
štetim uspehom pa založba
RCA 19-letni Christini Marie
Aguileri ne dovoli počivati na
lovorikah. Ekipa vrhunskih
producentov in avtorjev zanjo
že pripravlja skladbe, ki bodo
konec poletja objavljene na
albumu z besedili v španskem
jeziku, namenjenemu pred-
vsem ljubiteljem instant pop
godbe v Latinski Ameriki,
kjer je Christina znana po
španski verziji že omenjenega
hita »Genie in a Bottle« (»Ge-
nio Atrapado«).
V ZDA nadvse popularna,
pri nas pa skorajda neznana
38-letna ameriška rockerica
MELISSA ETHERIDGE je
končno le razkrila dobro va-
rovano skrivnost, kdo je oče
njenih dveh otrok. Legendarni
58-letni ročk veteran David
Crosby (Byrds, C,S,N &Y) z
Melisso, ki je najslavnejša
ameriška lezbijka in že nekaj
let živi s tri leta mlajšo Julie
Cypher, razen prijateljskih ni
imel nikakršnih intimnejših
stikov. Dobrodušnega brkača
je kot donatorja predlagala
kar njegova žena, Mehssa pa
je vesela semenčic ročk veli-
kana in svojega vzornika
umetno oplojena pred tremi
leti rodila hčerko Bailey,
predlani pa še sina Becketta.
Srečna »družina« (Melissa,
njena »žena« Julie, oba otroka
ter zakonca Crosby) je prejš-
nji teden krasila naslovnico
revije Rolling Stone.
Natalie Appleton, pevka
predlani izjemno popularne
dekhške skupine ALL
SAINTS, se zaradi upadanja
priljubljenosti matične zased-
be pripravlja na solo kariero.
Pred dnevi je luč sveta ugledal
njen prvi solo poizkus, prired-
ba uspešnice »Reflections«, ki
jo bo moč shšati tudi na
soundtracku filma »Honest«.
Film je režiral nihče drug kot
sam Dave Stevvart (Eurhyth-
mics), v njem pa so vidnejše
vloge odigrale tudi vse tri čla-
nice skupine AH Saints.
Kralj drum&bass godbe Chf-
ford Priče alias GOLDIE je na
dvojni album »INCredible™
Sound of Drum'n'Bass« ujel
24 vrhunskih stvaritev te vse
popularnejše glasbene pod-
zvrsti, ki se iz podzemlja po-
časi, a vztrajno prebija tudi v
mainstream. Poleg nekaj Gol-
dijevih kreacij na ploščah naj-
demo še mojstrovine ostalih
britanskih drum&bass herojev
(Grooverider, Codename
John, Ram Trilogy, Shy FX,
Fresh, Dilinja, Roni Size, Doc
Scott...).
Kultna britanska alter-pop
zasedba THE CURE se je po
daljšem dopustu lani zaprla v
studio in posnela svoj trinajsti
studijski izdelek. Pevec, kita-
rist in šef benda Robert Smith,
basist Simon Gallup, kitarist
Perry Bamonte, klaviaturist
Roger 0'Do.nnel in bobnar Ja-
son Cooper bodo LP »Bloodf-
lovvers«, ki se bo na trgovin-
skih policah znašel 14. fe-
bruarja, promovirali na krajši
turneji po Evropi in ZDA, tej
pa naj bi jeseni, če se bo seve-
da plošča v redu prodajala,
sledila še velika svetovna tur-
neja.
Kitarist Marty Friedman je po
več kot desetih letih zapustil
kultno heavy-metal atrakcijo
MEGADETH. Njegovo mesto
je začasno zasedel Al PitrelU,
nekdanji sodelavec super-sku-
pine Asia in član spremljevalne
zasedbe Alicea Cooperja.
Ob orlandskih Backstreet
Boys napopularnejši boy
bend 'N SYNC je s singlom
»Bye, Bye, Bye« prejšnji teden
najavil skorajšnji izid novega
albuma. LP »No Strings Attac-
hed« bo izšel pri založbi Jive Z
marca.
Pri poznavalcih in glasbenih
kritikih v sedemdesetih zelo
čislan duo STEELV DAN se po
dvajsetletnem molku spet vra-
ča na glasbeno prizorišče. Do-
nald Fagen (52,) in Walter
Becker (50) sta že posnela
slab ducat skladb, ki bodo 29.
januarja izšle na albumu s po-
menljivim naslovom »Two
Against Nature«.
STANE ŠPEGEL
Ljubljanska založba in distribucijska hiša Multimedija je
odslej uradni razpečevalec fonogramov najboljše slovenske
alter-rock skupine PSYCH0-PATH (na sliki), ki je pred krat-
kim za skladbo »No-Fi« s LP-ja »Autoerotic« posnela za naše
razmere odličen videospot. Multimedija je na domači trg
lansirala tudi ploščo »The Real Movie«, s katero so konec leta
1999 prijetno presenetili postojnski garažarji PULS.
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE - ALBUMI
30
RADIO - TELEVIZIJA
Mitja Umnik (levo), naš dolgoletni urednik, sodelavec in kolega, ima od novega leta tudi »nov]
status«. Nazdravili smo njemu in koncu tisočletja. Ob njem Mateja Podjed. Tonetu Vrablu,:
dežurnemu v studiu na silvestrovo dopoldne nekaj šepeta v uho urednica Nataša Gerkeš.   ]
Da je naš tehnik Sašo Matelič pravi nwjster. ne samo za aparaturami v studiu, ampak tudi za
štedilnikom, nas je prepričal in presenetil v prazničnih dneh z izvrstnimi krenmimi reziimmi. Sladke
minute sta Nataša Gerkeš in glasbeni urednik Stane Špegel izkoristila še za delovni pomenek.
Radijski foto utrinki
Kot bi mignil, so zdrsnili
mimo nas praznični dnevi.
Zdaj smo se že utirili v tem-
po novega tisočletja. Zadnji
dnevi so bili delovni, napor-
ni, a tudi veseli, saj smo med
delom na terenu in v ured-
ništvu našli čas tudi za dru-
ženje in dobro voljo. Poglej-
te, če ni res...
Bojan Pišek in Mateja Podjed: »terenca« tudi na silvestrovo. V radijski skrivalnici s prstanom
zlatarstva Stožir v žepu za nagrado tistemu, ki ju bo odkril, sta sredi TYga Celjskih knezov
skoraj primrznila na asflat. Vse za poslušalce!
Silvestrski »rave« utrinek izza mešalne mize. Tehnik Robi
Tajnik: »Thdi če nismo televizija, moraš skrbeti za svoj imidž!«
SKRITA KAMERA
• Bivšemu odgovornemu
uredniku informativnega pro-
grama na TVS Ladu Ambroži-
ču-Kalimeru se godi huda kri-
vica. Ker ga v slovenski javni
RTV hiši nočejo več za šefa, se
bo pritožil celo na evropsko
sodišče za človekove pravice.
Po njegovem prepričanju je bil
Uroš Lipušček-Gringo nezako-
nito imenovan na delovno me-
sto odgovornega urednika, ki
ga je prej 8 let zasedal Ambro-
ži č. Janez Kocijančič-Kocka,
ki bi kot predsednik sveta RTV
tudi moral urediti problem, je
vročo zadevo premaknil na na-
slednjo sejo. Povedal pa je, da je
prepričan, da Ambrožičevi ar-
gumenti nimajo posebne teže.
Pa tudi dovolj močnih politič-
nih botrov nimajo, dodajajo do-
bro poučeni.
• Medtem se Jure Pengov-
Rdeči že obnaša kot urednik
dnevnoinformativnih oddaj, če-
prav mesto uradno še vedno
zaseda Vlado Krejač-Mali Rde-
či. To delovno mesto je Pengo-
vu (znanemu po sežiganju Lai-
bacha na grmadi v osemdesetih
letih) namreč obljubil novi od-
govorni urednik Lipušček. Ta-
ko Pengov po RTV hodnikih na
veUko kritizira TV Dnevnik in
razlaga, kako bi morali biti na-
rejeni prispevki v njem. Tokrat
gre izključno za Pengovovo
mnenje, saj za razliko od starih
časov ni mogel ponj k partijskih
vrhovom.   ,
• Drago Bulc-Gurman je tisti
novinar, ki se ga že nekaj zim
zapored najbolj bojijo v zimsko
turističnih centiih. Njegova be-
seda je namreč odločilna pri
točkovanju smučišč za zlato
snežinko. Ker je ponavadi sneg
povsod enak, se Drago za naj-
boljše med dobrimi odloči na
osnovi kulinaričnih dobrot, ki
mu jih postrežejo v zimskih
središčih.
• Mariborski televizijski us-
tvarjalec Franček Jauk-Vo-
ranc, avtor številnih odmevnih
dokumentarcev in reportaž, še
naprej ostaja v.d. odgovornega
urednika TV študija Maribor.
Svet RTV namreč na to delovno
mesto ni potrdil kandidata Zo-
rana Medveda-Pando. Žalost-
no, a resnično. Medvedom se v
tej državi detinitivno godi vse
slabše.
# Da bi zanikal govorice, da se
maščuje najbolj znanemu RTV
sindikalistu, je odgovorni ured-
nik Uroš Lipušček-Gringo spet
dovolil voditi TV Dnevnik Rajku
Geriču-Walensi. Občinstvo in
njegovi kolegi ugotavljajo, da je
mladi Rajko vendarle boljši sin-
dikahst kot voditelj Dnevnika.
Miša Molk
• Miša Molk-Jackson zavrača
vse očitke, da je odgovorna za
neracionalno trošenje denarja
pri snemanju oddaj, katerih od-
govorna urednica je. Pravi, da
so za to pristojni drugi. Janez
Čadež-Čudež Poljanski pa nič.
Vztrajno molči še naprej. Vse v
interesu preiskave.
Aleluja, Murphy!
Murphy je nalezljiv. Ko sem
prišel v uredništvo spisati tale
veleum, je bil moj namen spo-
pad z Murphyjem, njegovimi
zakoni. V tistem hipu je
zmanjkalo v kavnem avtoma-
tu kave. Pomanjkanje kave je
povzročilo burno reakcijo v
uredništvu in hrup, ki onemo-
goča izdelavo veleumnosti
vseh vrst. Končne so dobili ka-
vo, pa je Murphy poskrbel, da
je nekdo snedel sladkor, sicer
že nekaj dni nazaj, a se je
Murphy pritajil in čakal na
trenutek, da se lotim tegale
veleumnega spisa, Spet po-
manjkanje koncentracije. Vse
je že kamlo, da bom utegnil
pričeti s pisanjem, ko je, ne
boste verjeli, zmanjkalo vode,
Podobno je z najino oddajo.
Vse je že zmenjeno, urejeno,
poskrbljeno za to, da »Stereo-
tip« postane najboljše, kar
midva zmoreva, pa Borut (Mo-
hor) odide ali pa crkne mikro-
fon za pet jurjev mark, čeprav
na škatli, v katero je bil ob,
nakupu zavit, piše, da nikoli
ne crkne. Že bi lahko pričeli z
oddajo, pa se je potrebno naj-
prej skregati, kako to, da je
takšen mikrofon crknil. Tako
nam zmanjka časa za pripra-
vo, da bi bila oddaja res dobra
in če je časa dovoJjTše še zme-
j^^oramo prej 'Skrigati, za-
kaj Oddaja ni nikoli dovolj do-
bi a, pa saj Tttj^čudno, če nam
.-zmanjka časa za pogovor o
'fim, kakšna naj bo. In tako
naprej, Murphy je tu! Murphy-
ju se ne da upreti, Murphy je
kot voda, ki nam življenje da-
je, Murphy je pojasnjevanje^
zaljubljenemu, zakaj bi mor-^
da izbral kakšno drugo ali
drugega izbranca, Murphyje v
posmeh karieri, uspehu, žalo-
sti, veri, upanju, uspehu,
neuspehu, Murphy je Bog!
Murphy je vseprisoten,
murphyjevstvo je monoteizem,
panteizem, deizem, Murphyje
budist, kristjan, mohameda-
nec, jebiveter, župnik, pred-
sednik Kučan, Mohor, Bo-
rut,... aleluja, aleluja, aleluja.
Murphy je zdrav, kmečki smi-
sel za humor! Aleluja! In kako
pričakovati, da se bo naš pla-
net končno sporazumel, da bo
nekaj kot mora biti, če pa je na
svetu vseprisoten Murphy, či-
gar bistvo je, da je v vsaki
stvari nekaj narobe^ Asociaci-
ja: baje so v nekem kibernetič-
nem brlogu raziskovali neke
sisteme in jih na koncu tako
obvladali, da so jih s pomočjo
simulacija lahko poustvarili...
Ampak, POZOR! Sistemi so
sledili umetni simulaciji dom-
nevnega umetnega sistema ta-
ko dolgo, dokler ni prišel
Murphy in stvar uredil v logič-
no sosledje, ki je pripeljalo do
logičnega rezultata, ki se mu
reče Murphy! Aleluja!
MOHOR HUDEJ
. ™.......BOmiJiRAMEiL
FILM-TELEVIZIJA
35
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA KOPANJA V BAZENSKEM KOMPLEKSU TERME
PESTRA IZBIRA VSTOPNIC:
- za 2 uri (otroci: 650,00 SIT; odrasli: 950,00 SIT) - od ponedeljka do petka
- za 4 ure (otroci: 850.00 SIT; odrasli: 1.250.00 SIT) - od ponedeljka do petka
- popoldanske vstopnice
- celodnevne vstopnice za otroke In odrasle
- družinske celodnevne vstopnice
PO IZJEMNIH CENAH NUDIMO:
- paket "celodnevno kopanje s kosilom v gostišču Lipa" (otroci: 1.600,00 SIT; odrasli: 2.300.00 SIT)
- vsakemu obiskovalcu ob njegovem osebnem prazniku podarjamo prost vstop v Terme.
VSAKO SOBOTO NOČNO KOPANJE V TERMAH Z ZABAVNO DRUŽABNIMI
IGRAMI OD 21.00-24.00 URE
Austin Powers - vohun,
ki me je nategnil
Ste gledali prvi del Poiver-
sa? Ki gaje zrežiral isti režiser
M. Jay Roach? Če ga niste,
vam ni potrebno prav nič ža-
lovati. KARKOLI drugega ste
počeli, eno uro in pol kvalitet-
nega časa imate v dobrem. In
po takšnem uvodu lahko pri-
čakujete isto, kar sem priča-
koval jaz: namreč, da se ho
enako dalo reči tudi za drugi
del filma. Pa to - čudežno - ni
res. V redu: humor Mikea
Myersaje še vedno dokaj neu-
men, otročji, recimo temu in-
fantilen. Toda tokrat zavest-
no gre v tej infantilnosti, v
tem brisanju meja »dobrega«
okusa, tako daleč, da eno-
stavno že nimaš izbora, kot
da se mu - čeprav rahlo one-
moglo - smejiš. Potem pa je ta
humor preprežen še s kopico
odličnih filmofilskih štosev,
ki se norčujejo ne le iz filmov,
temveč tudi iz filmofilov sa-
mih; in ne nazadnje imate na
razpolago še kar nekaj po-
vsem angleško atmosferskih
besednih iger, da ne govorim
o tem, da se Myers dela norce
tudi iz igranja samega. Zakaj
pa ne? »Hotel sem se norčeva-
ti iz vsega, hotel sem pokaza-
ti, da ničesar ni sveto,« je v
nekem intervjuju dejal Myers
sam, in, znova čudežno, ni se
zlagal. Uspelo mu je.
Ko že govorim o otročjosti;
zanimiva je primerjava med
Pomersom in Vojno zvezd,
dvema velikima blagajniški-
ma nasprotnikoma letošnje-
ga ameriškega poletja. Oba
filma imata dokaj podobno
ciljno publiko. Če že ne mla-
dostnike, pa vsaj tiste, ki bi
radi obudili spomine na mla-
dostništvo - ali pa vsaj tiste,
ki bi se radi počutili kot otro-
ci, kakršni si mislijo, da so
bili. V Ameriki jo je Powers
bolje odnesel od Vojne zvezd.
(Le kako bo pri nas?) Norče-
vanje - tudi iz omenjenega
»vojnega« filma - se je obne-
slo bolje od pretirane vzviše-
ne resnosti. In vendar - v vsej
svoji skrajni antisofisticira-
nosti se mi zdi Myers bolj
prizemljen, a obenem tudi
kulturniški, seznanjen z
vsem - tako zelo, da ga vijač-
nica pripelje nazaj na izho-
dišče in izpade bolj sofistici-
ran kakor pa Vojna zvezd.
In, mimogrede, tudi mene je
Powers ponesel s sabo bolj
kot njegova filmska sovražni-
ca.
Kdo še vse v filmu sebe ne
jemlje resno? S kratkimi poja-
vom Willie Nelson. Burt
Bucharach. Elvis Costello.
Woodie Harelson. Tim Rob-
bins. In od »resnih« igralcev?
Heather Grahom (Žametne
noči), Robert Wagner, Rob
Lowe, Elizabeth Hurley.
Myersev, preoblečenih ali pa
ne, je toliko, da se jih prešteti
ne da. Igra enega časovnega
dvojnika, enega zlobnega
nasprotnika in enega zlobne-
ga ter izredno debelega nas-
protnika. Skupaj z original-
nim Austinom štiri. (Pa še
scenarist je. In producent.)
Tip je pač hotel čim več, hm,
nategovati. Čeprav je v resnici
menda zelo sramežljiv. »Kar
kličite Freuda,« ali nekako ta-
ko se glasi zadnji Myersov sta-
vek v filmu.
Ne bom vam pravil o vsebi-
ni. Ker se film norčuje tudi iz
vsebin. Pomemben je le seks.
Oziroma mojo. Ali joie de vi-
vre? Raison d'etre? Življenjska
sila? Trdotič? Nemogoče je re-
sno pisati o tem. Vsekakor pa
se mi zdi pomembno omeniti
dober prevod. Prevajalci so si -
tako kot Myers sam - enostav-
no dali duška in poslovenjali
tako duhovito ter sproščeno, v
duhu filma, da sem, priz-
nam, navdušen. Dobro, ne-
katere podrobnosti so malce
pretirane, ampak če si človek
da duška, ga ta pač odnese s
sabo. Slobo Slobičevič je mor-
da primer za pretiran, preveč
»nestrpen« prevod. Toda Fela-
cija Nategavec, Tiča Goltam
ali pa slovenski ekvivalenti
ameriških skupin (Flock of
seagulls je enako skupini Ha-
zard? Okej) so že sami po
sebi, tudi brez filma, greha,
ne, smeha vredni. Potem pa
pride še film, ki ima, seveda,
svoje »mrtve scene« oziroma
precejšnjo količino povsem
nepotrebnih neumnosti, zara-
di česar je še vedno malo
stran od izdelka, za katerega
bi vam svetoval, da ga »mora-
te« videti, je pa nepričakova-
no lahkotno zabaven. In za
željne lahkotnega smeha nuj-
nost.
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 20. do 25. 1. ob
16., 18.30 in 21. uri ameriški
film Zbiralec kosti, 26. 1. ob
16. in 18.30 ameriški film Zbi-
ralec kosti, ob 21. uri pa akcij-
ski triler Vse in še svet.
Mali Union: od 20. do 25. 1.
ob 18. in 20.30 ter 26. 1. ob
20.30 psihološki triler Šesti čut.
Metropol: od 20. do 26. 1.
ob 16.30,18.30 in 20.30 ter 22.
1. ob 10. uri Austin Povvers:
Vohun, ki me je nategnil, 21.
1. ob 22.30 Šesti čut in 22. 1.
ob 22.30 Vse in še svet.
Kino Žalec: 21.1. ob 20. uri,
22. 1. ob 20. uri ter 23. 1. ob
18. in 20. uri zgodovinski ak-
cijski triler 13. bojevnik.
V DRUŽBI S KANALOM A
Film tedna: Priden
sinko
V nedeljo, 23. januarja, bo
ob 20. uri na sporedu ame-
riški triler Priden sinko. Re-
žija: Joseph Ruben, igrajo:
Macaulay Culkin, Elijah
Wood, Wendy Crevvson, Da-
vid Morse.
Po materini smrti Mark os-
tane sam s svojim očetom.
Oče mora oditi na daljšo služ-
beno pot, zato ga za nekaj
časa odpelje k sorodnikom.
Mark tam spozna bratranca
Henryja, ki se mu sprva zdi
strašansko zabaven, toda
kmalu ugotovi, da je z njim
nekaj hudo narobe. Na to sku-
ša opozoriti svoje sorodnike,
toda tega mu nihče ne verja-
me.
Filmsice uspešnice:
Ljudstvo proti
Larryju Flyntu
v ponedeljek, 24. januarja,
bo ob 20. uri na sporedu
ameriški biografski film
Ljudstvo proti Larryju Flin-
tu. Režija: Miloš Forman,
V petek. 2L januarja, bo ob
22. uri na sporedu angleški
ljubezenski film Mož, ki je šel
na hrib in se vrnil z gore s
Hughom Gruntom in Taro
Fitzgerald v glavnih vlogah.
igrajo: Woody Harrelson,
Courtney Love, Edward Nor-
ton, James Cromwel.
Larry Flynt je lastnik majh-
nega lokala, ki si z ostro in
neprizanesljivo revijo Hustler
ustvari publicistični imperij.
Nekdaj neopazen fant postane
mogočnik, se poroči z nekda-
njo eksotično plesalko Altheo
Leasure in se preseli v boga-
taško vilo. Toda revija Hustler
preseže meje ameriške tole-
rance. Flynt privablja sovraž-
nike kot magnet...
Moj film z
osvežujočo
nagrado
v sredo, 26. januarja, bodo
ob 20. uri na izbiro trije fil-
mi, med katerimi bodo gle-
dalci izbrali enega.
Ljubezen na drsalkah je
ameriški športni film, režija:
Paul Michael Glaser, igrajo: D.
B. Sweeney, Moira Kelly, Roy
Dotrice, Terry 0'Quinn.
Enota 5 je ameriški akcijski
film, režija: E. W. Swackhamer,
igrajo: Wings Hauser, BiH
Forsythe, Robert F. Lyons, John
Matuszak, Frank McCarthy.
Ledeni pirati je ameriška
fantazijska komedija, režija:
Stevvart Raffill, igrajo: Robert
Urich, Mary Crosby, Michael
D. Roberts, Anjelica Huston,
John Matuszak.
Zbiralec kosti
Denzel VVashington igra
nevvyorškega detektiva Lin-
colna Rhymea, specialista za
sodno medicino, enega vo-
dilnih kriminalistov v drža-
vi. Je avtor več knjižnih us-
pešnic, ima izvrstno oko za
podrobnosti in zna zelo do-
bro sklepati na podlagi borih
informacij. Med možmi po-
stave velja za legendo. Ko pa
je med opravljanjem službe-
ne dolžnosti hudo ranjen, os-
tane priklenjen na posteljo.
Rok in nog ne more več upo-
rabljati in tudi volje do živ-
ljenja nima.
Ognjevita in trdoživa poli-
cistka Amelia Donaghy (An-
gelina Jolie) opozori nase z
učinkovitim ravnanjem in po-
gumom. Rhyma začne na os-
novi fotografij zanimati umor
in Amelio proti njeni volji do-
loči, da mu bo pri tem pom.a-
gala. Spoznata, da umor ni
zgolj naključno dejanje, am-
pak delo serijskega morilca, ki
je šele dobro začel. Amelia
mora postati Rhymove oči,
ušesa in noge, pregleduje
grozljiva prizorišča zločinov
in brska za dokazi v dirki s
časom, da bi prehitela brutal-
nega morilca, ki se norčuje iz
njiju.
Film je po knjižni uspešnici
Teh Bone CoUector Jeffreya Dea-
verja posnel režiser Phillip Nov-
ce (Patriotske igre. Neposredna
nevarnost. Nevarno morje).
Denzel Washington se lah-
ko pohvali z bogato zbirko
najrazličnejših vlog, s kateri-
mi zanje pohvale gledalcev in
kritikov. Gledali smo ga v Pra-
vem pogumu. Obsednem sta-
nju, Pridigarjevi ženi. Škrlatni
phmi. Oskarja je dobil za
stransko vlogo za upodobitev
Tripa, zagrenjenega pobegle-
ga sužnja v Zwickovem filmu
Vojna za slavo. Pohvali se lah-
ko še z dvema nominacijama
za Oskarja za vlogo Malcolm X
Spikea Leeja in za upodobitev
južnoafriškega borca za svo-
bodo Stevena Bika v Cry Free-
dom Richarda Attenborougha.
Zaigral je tudi v Philadelphiji,
PeUkanovem poročilu...
Aiigelino Jolie, ki je hči
znanega igralca Nicka Nolteja,
pa smo videli v Srčnih igrah,
zaigrala je v nekaterih televi-
zijskih filmih in videospotih.
Gremo v kino!
Smrt ji lepo pristoji se je imenovala komedija, v kateri je
Bruce Willis zaigral z Meryl Streep in Goldie Hawn. Nagrajenci
so: Ida Petrovič, Cankarjeva 13, 3000 Celje, Jasna Drešček,
Zidanškova 20, 3230 Šentjur in Andreja DolDrotinšek, Globoče
2a, 3212 Vojnik. Prejeh bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Vprašanje se tokrat glasi: v filmu Zbiralec kosti se v vlogi
Rhymove negovalke predstavi igralka Queen Latifah, ki se je
uveljavila tudi na drugem umetniškem področju. Katerem?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 24. januarja. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnice za ogled filma.
36
ZA AVTOMOBILISTE
Pridejo se punto, iybra in astra Icupe
Novih avtomobilov bo le-
tos kar nekaj. O veliki večini
smo že pisali. Sedaj pa še o
tistih, ki utegnejo še najprej
zapeljati na slovenske ceste
in bodo za slovenski žep
različno primerni.
Med prvimi, ki ga bomo
videh v slovenskih trgovinah,
bo novi Fiatov punto. Na voljo
bo tako v tri kot petvratni
varianti, oblika pa bo ned-
vomno zbujala precej različ-
nih mnenj, saj gre za kombi-
nacijo oblosti in oglatosti. Av-
to bi se moral na slovenskem
trgu pojaviti že precej prej kot
januarja ali februarja, vendar
se to ni zgodilo. Kot pravijo
pri Avto Triglavu, bo novi
punto cenovno enako privla-
čen kot je bil dosedanji, kar
pomeni, da utegne biti najce-
nejša izvedenka na voljo za
nekako 1,5 milijona tolarjev.
Druga novost iz Fiatove av-
tomobilske hiše pa bo za slo-
venski trg, žep in morda tudi
okus manj zanimiva. Lancia
lybra, avtomobil srednjega
razreda, je na svetu že precej
časa (predstavitev je bila lani
poleti), k nam pa naj bi po
sedanjih napovedih pripelja-
la marca ali aprila. O cenah
je težko pisati, že samo dejs-
tvo, da so bile lancie vedno
nekaj dražje od povsem pri-
merljivih avtomobilov, pa
ima svojo vrednost tudi se-
daj. Lybra bo na voljo kot
limuzina in kot karavan. Pri
Oplu bodo letos ponudili kar
nekaj novosti, nenazadnje
tudi astro kupe. Gre za avto-
mobil, s katerim želijo nado-
mestiti nekdaj izjemno uspe-
šni kupe, s katerim je ome-
njena nemška avtomobilska
hiša pravzaprav naredila iz-
jemen posel. Astra kupe se-
veda povzema nekaj osnov-
nih karoserijskih potez as-
tre, na voljo pa bo tudi z
enakimi motorji. O cenah pa
znova nič.
Opel astra kupe.
Fiat punto
Lancia lybra.
Odlične ocene
za Sovino
gumo
Kranjska Sava je lahko po-
nosna na svojo gumo MC 18.
To je pnevmatika, ki jo izde-
lujejo za skuterje. Ko je an-
gleška revija Scootering pri-
merjala različne gume za
skuterje, je preskusila tudi
omenjeno Savino pnevmati-
ko. Slednja se je odlično ob-
nesla, saj je dobila največ
točk (57 od možnih 60). Na
sliki: sava MC 18.
Toyota je dovolj močna
Tudi pri Toyoti, tretji ali
četrti največji avtomobilski
hiši pod soncem, očitno vse
pogosteje (in to kljub svoji
velikosti) razmišljajo o mo-
rebitnih kapitalskih ali po-
dobnih povezavah.
Toyota je ta trenutek tako
močna, da ne potrebuje novih
partnerjev, meni njeni vodil-
ni. Pač pa naj bi sodelovali
oziroma razširili sodelovanje
pri različnih projektih, kajti
pot, ki so jo ubrali skupaj s še
nekaj večjim General Motor-
som (tovarni sodelujeta pri
razvoju hibridnega pogona in
gorivnih celic), naj bi bila po-
vsem prava. Sicer pa pri Toyo-
ti pravijo, da bodo letos na
domačem, torej japonskem tr-
gu prodali za dva odstotka
manj, vendar naj bi bilo že
leto 2000 bistveno ugodnejše.
Kot pravijo, naj bi svojo proi-
zvodnjo na Japonskem ohra-
nili na sedanji ravni (nekako
tri do 3,5 milijona vozil),
medtem ko naj bi vsega skupaj
v prihodnje naredili do pet
milijonov avtomobilov oziro-
ma vozil. Računajo tudi, da
bodo v letu 2000 izvoz pove-
čali za dobra dva odstotka.
Samsung pri Renaultu?
špekulacije o združitvah
postajajo jara kača, vendar se
ne govori kar v tri dni. Re-
nault je sporočil, da se je 30.
decembra lani sestal z vods-
tvom koncema Samsung.
Ta avtomobilov sploh ne izde-
luje, imel pa je takšno željo. Pred
tremi leti je namreč ob pomoči
Nissana naredil nekaj avtomobi-
lov, vendar niti eden ni videl
serijske proizvodnje. Prav tedaj
je namreč finančna in gospodar-
ska kriza izbruhnila z vso močjo
in zato je Samsung načrt o lastni
avtomobilski izdelavi zamrznil.
Sedaj pa se je pojavil Renault, ki
se posebej zanima predvsem za
tisti del Samsunga, ki je imel pred
leti opravka z morebitiio avto-
mobilsko proizvodnjo.
Porabi malo, njegovo vzdrževanje je poceni, ima tri letno garancijo in šest letno garancijo na prerjavenje, hkrati
pa ponuja veliko varnosti in udobja. Za 1,749.000 SIT boste lahko kupili avtomobil s 1500 cm3 prostornine
motorja, vgrajenim airbagom za voznika, servo volanom, električnim pomikom stekel in centralnim
zaklepanjem, vgrajeno klimatsko napravo, radiem,...
Kaj bo z
Mitsubishijem?
Japonski Mitsubishi je v
skupini tistih tovarn, ki so
izjemno zadolžene in nika-
kor ne morejo splavati na
zeleno vejo. Tako je sedaj
znano, da je to za Nissanom
druga najbolj zadolžena ja-
ponska avtomobilska tovar-
na (Nissan ima za nekako
14 milijard dolarjev dolga).
Kljub temu pa pri Mitsubishi-
ju pravijo, da naj bi z dobičkom
delali že v poslovnem letu 2001.
Predsednik te tovarne namreč
napoveduje precejšnje zmanj-
šanje števila zaposlenih, saj naj
bi odpustili 10 tisoč delavcev
oziroma 11 odstotkov vseh za-
poslenih. Pomembno pri tem
pa je, da naj bi Mitsubishi števi-
lo zaposlenih zmanjšal tako, da
bo večina odšla v pokoj ali pa
jim bodo skušati najti drugo
delo. Vsaj za sedaj tudi še ni
jasno, ali bo Mitsubishi ostal v
skupnem projektu NedCar na
Nizozemske, kjer skupaj z Vol-
vom izdeluje carismo oziroma
volvo S/V40. Tam je lani nasta-
lo kar 280 tisoč avtomobilov
ene in druge avtomobilske
znamke, in sicer 130 tisoč mit-
subishijev in 150 tisoč volvov.
ZDA: BMW M3
na pregled
Tudi pri BMW ne gre vedno
tako, kot si želijo. Tako iz
ZDA prihaja novica o tem, da
bodo izredno pregledati 17 ti-
soč BMW M3. Gre za športno
vozilo, ki je tako rekoč zaščit-
ni znak nemške oziroma ba-
varske avtomobilske športno-
sti. Kot pravijo, bodo omenje-
ne avtomobile pregledali
predvsem zaradi tega, ker ob-
staja možnost, da se nenadzo-
rovano sproži stranska zračna
blazina. Namestili bodo novo
programsko opremo, ki bo
preprečevala, da bi se stranska
zračna blazina sprožila, ko
voznik zapelje v večjo cestno
luknjo ali bolj ostro zavije.
ZA AVTOMOBILISTE
37
Južna Koreja: sindikati so proti
Južnokorejski Daewoo Motor, avtomobil-
ski del velikega koncema Daewoo, je že
precej časa naprodaj. Kupci so različni,
vendar se zelo obotavljajo. Razlog je znan
in smo ga na avtomobilskih straneh že
razložili: dolga je za najmanj 14 do 15
milijard dolarjev.
Za Daevvoo Motor se še vedno zanima
ameriški General Motors, vendar pod določe-
nimi pogoji. Sedaj pa so v »igro« vmešah
južnokorejski sindikati. Slednji menijo, da
Daevvooja oziroma njegovega avtomobilskega
dela ne bi smeli prodati tujcem, saj bi to
povzročilo propad številnih južnokorejskih
izdelovalcev sestavnih in rezervnih delov, po-
leg tega pa povzročilo nestabilnost na trgu
domače delovne sile. Če bodo sindikati res
tako silovito nasprotovali prodaji Daewooja
Motor, je seveda veliko vprašanje, kdo se
sploh utegne odločiti za morebitni posel.
Dejstvo pa je, da dolg ne bo manjši, pač pa
večji.
Obnovljena fiesta pri nas
Ford je že lani obnovil svojo fiesto in jo tudi začel prodajati, vendar pri nas ni bila
naprodaj. Sedaj se je Summit motors, ki je uradni uvoznik fordov v Slovenijo, odločil ta
prenovljeni avtomobil ponuditi tudi slovenskim kupcem.
Osnovna različica fieste z oznako oziroma opremo budget ima tako zračno varnostno blazino,
elektronsko blokado motorja, zategovalnike varnostnih pasov, zatemnjena stekla ipd. V varianti
z 1,3-litrskim bencinskim motorjem (60 KM) je naprodaj za 1,5 milijona tolarjev. Kot pravijo pri
Summit motorsu, bodo nekaj kasneje na voljo tudi druge izvedenke obnovljene fieste z
različnimi motorji. Na sliki: ford fiesta.
Je Skoda dosegla rekord?
O tem, kako so lani poslovale avtomobilske tovarne, bomo v prihodnjih tednih ali celo
mesecih še veliko pisali. Vse kaže, da je bilo leto 1999 zelo uspešno tudi za češko Škodo, ki
je v večinski lasti nemškega Volkswagna.
Tako je lani Škoda ustvarila za 3,2 milijardi dolarjev prometa, kar je bilo za nekako osem
odstotkov več kot predlani. Kot vse kaže, bo dobička približno toliko kot lani. Za sedaj pa še niso
znane dokončne številke o lanski prodaji, kajti v enajstih mesecih se je za škode odločilo dobrih
352 tisoč kupcev, kar je bilo za skoraj šest odstotkov več kot v enajstih predlanskih mesecih.
Predlani so prodali 363 tisoč avtomobilov, kar pomeni, da so lani povsem verjetno dosegli
rekord. Sicer pa je Škoda najbolje prodajala octavio, dobro pa tudi felicio. Povsem nova škoda
fabia bo v večjih količinah začela na trge prihajati šele v teh mesecih; omeniti je treba, da še ni
znano, kdaj bo fabia na voljo slovenskim kupcem in po čem bo, vsekakor pa bo to eden zelo
zanimivih avtomobilov za slovenski tržni prostor. Na sliki: škoda octavia.
Renault v
Mehiki
Francoski Renault je lani v
Južni Ameriki oziroma Brazi-
liji odprl tovarno, v kateri že
izdelujejo megane. Nasploh
je ta celina v načrtih velike
večine avtomobilskih tovarn
kar pomembna, čeprav se
zadnja leta skoraj vse države
srečujejo z globoko gospodar-
sko krizo in avtomobili ne
gredo dobro v promet.
No, Mehika sicer ni del Juž-
ne Amerike, jo pa gospodar-
sko uvrščajo v ta prostor. Prav
tam bo Renault začel sestav-
ljati svojega scenica. Ker pa je
pred časom Renault postal po-
memben lastnik Nissana, bo-
do to počeli v Nissanovi tovar-
ni v bhžini mehiške prestolni-
ce. V ta projekt bo Renault
vložil 400 milijonov dolarjev;
ob tem načrtuje, da bo kmalu
začel izdelovati še clia. Pri
francoski avtomobilski tovar-
ni so mnenja, da ima mehiški
avtomobilski trg veliko mož-
nosti, saj so lani tam prodali
643 tisoč avtomobilov, kar naj
bi pomenilo, da se utegne pro-
daja do leta 2010 povečati na
milijon. Bomo videli.
Fiat in njegov ecobasic
Italijanski Fiat v zadnjem
času predstavlja tako rekoč
po tekočem traku nove štu-
dije ali tudi že prototipe avto-
mobilov, katerih prihodnja
usoda pa je - to je tako ali
tako jasno - precej negotova.
Ecobasic je študija, ki naj bi
pokazala, kakšna bo avtomo-
bilska prihodnost oziroma,
kako jo vidi Fiat. Kot pravijo,
naj bi z ecobasicom zamenjali
sedanjega seicenta, najmanjši
avto pri hiši. Ecobasic je dolg
vsega 3,5 metra, kar med dru-
gim pomeni, da naj bi bil
namenjen predvsem mestnim
oziroma krajšim vožnjam;
njegova teža je skromna (vse-
ga 750 kilogramov), količnik
zračnega upora pa je 0,28. Za
pogon so mu namenili 1,2-
litrski dizelski agregat, ki
zmore 61 KM, dodan pa je
neposredni vbrizg goriva s si-
stemom skupnega voda. Tudi
zaradi tega naj bi bila poraba
vsega tri litre goriva na 100
kilometrov, medtem ko naj bi
ecobasic stal približno tri mi-
lijone tolarjev. Kdaj pa naj bi
se v resnici pojavil v trgovi-
nah, še ni znano. Na sliki: fiat
ecobasic.
38
ZA MOTOCIKLISTE
Triumph konkurira Japoncem
Poslovna uspešnost ponovno oživljene angleške tovarne je tolikšna, da so se lotili
izdelave supersport motocikla TT 600, ki bo nevaren tekmec hondam, suzukijem,
yamaham in kavvasakijem.
Na boj z velikimi so se pripravljali tri leta, prejšnji mesec pa občinstvu pokazali sad dela - TT
600. Za najkomercialnejši razred med športniki, razred 600-kubičnih štirivaljnikov, so izdelali
klasičen koncept ciklistike: aluminijast šlatlast okvir (12,6 kg) - vsestransko nastavljivo
vzmetenje Kayaba- zavorni sistem s tremi koluti (spredaj 2 x 310 mm). Njihov prvenec je
štirivaljnik, kjer so združili že znani koncept lahkega in kompaktnega agregata z napredno
elektroniko za krmiljenje vžiga in vbrizga. Konstruktorji štirivaljnika obljubljajo odlično
razporeditev moči v čim širšem območju vrtenja. Moč 110 KM je izmerjena z vgrajenim
katalizatorjem in brez sistema prednabijanja zraka (ram-air), ki okrepi moč še za nekaj
odstotkov. Ob upoštevanju teže (suha 170 kg, z 18 litri goriva 198 kg) in konkurenčne cene (pod
1,7 milijona tolarjev) bo TT 600 upravičeno ogrozil japonske nasprotnike. T.J.
Suzuki za leto
2000
Suzuki je obšel milanski
salon motociklov in nove
adute prihodnje motoristič-
ne sezone vrgel na podij pa-
riškega salona, ki se je doga-
jal nepoln mesec kasneje.
Na italijanskem parketu so
javnosti prvič pokazali malo-
kubaturni čoper intruder LC
125, gnan z novim zračno
hlajenim dvovaljnikom (124
ccm, 13,3 KM pri 10.500 v/
min). Motocikel je razko-
šnejša (daljši in bolje oprem-
ljen) različica znanega ma-
rauderja 125, gnanega z eno-
valjnikom. Korenito prenov-
ljen superšportnik GSX-R
750 (še lažji -166 kg, moč-
nejši - 141 KM, krajši in nižji)
z novim zadnjim vzmete-
njem, uporabo delov iz mag-
nezijevih litin, z izboljšano
elektroniko za vbrizg in vžig
ter novim sprednjim delom
smo videli v Parizu, skupaj s
polepšanima klasičnima
cestnikoma bandit 600 (dalj-
še medosje, zmogljivejše za-
vore, nižji sedež, posodob-
ljen štirivaljnik, vetrni ščit-
nik vključno z žarometi in
nadzorno ploščo) in GSX
1200 (zračno-oljno hlajen
1157-kubičen štirivaljnik, 98
KM pri 8500 v/min). Manj
pričakovana je bila svetovna
premiera hard endure DR-Z
400 (na sliki) z zelo sodob-
nim vodno hlajenim enovalj-
nikom, ponujena v treh razh-
čicah. Poleg tekmovalne razli-
čice (113 kg, 55 KM) sta na
voljo še manj zahtevni različi-
ci E (119 kg, 49 KM, terenske
pnevmatike) in S (132 kg, 41
KM, manjši hodi vzmeti, po-
polna elektronska nadzorna
plošča), obe z električnim za-
ganjačem in svetlobnimi tele-
si za cestno uporabo.     T.J.
Strateške
povezave
Globalizacija vsega, kar le-
ze in gre, ne more mimo
dvokolesniške industrije. Po
sporu Ducatija in Cagive so
lastniki slednje začeli gleda-
ti proti Daljnemu Vzhodu.
Ducati je bil dobavitelj po-
gonskih sklopov večjih pro-
stornin (Cagiva elefant 750
in 900 ter novejša grand can-
yon). Italijani so nadomesti-
lo našli pri Suzukiju, natanč-
neje dvovaljniku iz Suzukija
TL. Za manj denarja so kupi-
li japonsko (zanesljivejšo)
tehniko, ki so jo začeli vgra-
jevati v posodobljen grand
canyon (996 ccm, 95 KM) in
v najnovejši naked bike rap-
tor 1000 (110 KM). Ta moto-
cikel (na sliki) je nastal za-
to, da nagaja nekdanjim
družbenikom oziroma duca-
tiju monster 900. Italijani
dobivajo od Suzukija dvo,-
valjnike brez vžigalno vbriz-
galne elektronike, ki jo ku-
pujejo doma (Marelli). V na-
slednji sezoni lahko pričaku-
jemo še nove sadove italijan-
sko-japonskega združenega
dela, predvsem z manjšimi
650-kubičnimi agregati, ki
bodo nadomestih zastarele
500 in 600-kubične enovalj-
nike. T.J.
Zaradi zakona
Ali je prodaja motociklov v
Sloveniji odvisna od svetov-
nih modnih trendov ali od
zakonov, sprejetih v bližnji
preteklosti? Padec prodaje
čoperjev sledi trendom v tuji-
ni, porast prodaje maloku-
baturnikov pa črkam zako-
na.
Slovenski trgovci motorizi-
ranih dvokolesnikov so po
sprejetju cestnega zakona in
po sprejetju DDV, ki je odpra-
vil možnost nakupa motoci-
klov z le 5-odstotnim dav-
kom, napovedovali dramati-
čen preobrat prodaje. Prodaj-
na statistika ob koncu lanske
sezone kaže manj dramatično
sliko. Večletni zagon rasti
prodaje ni ogrožen. Še več.
Primerjava prodaje z enakim
predlanskim obdobjem (regi-
stracije od 1. januarja do 31.
oktobra) kaže kar 31-odstot-
no rast, kar je največ v zad-
njih petih letih. Slovenski
motoristi so v tem obdobju
prvič registrirali 2293 moto-
ciklov prostornine nad 49
ccm. Edini razkorak s prete-
klimi leti je upadanje prodaje
čoperjev in superšportnikov,
na drugi strani pa porast pro-
daje endur in klasičnih cest-
nikov. Izpitni zakon z v Evro-
pi edinstvenim trikratnim
opravljanjem izpita A kate-
gorije pušča posledice na ve--
likosd pogonskih agregatov v
motociklih, ki jih kupujemo.
Do predlani zanemarjeni ka-
tegoriji motociklov do 125 in
350 ccm sta skupaj že prese-
gli prodajo motociklov med
600 in 1000 ccm. Zato so
med najboljšimi desedmi
prodajanimi minulega leta
kar štirje 125-kubični in eden
250-kubičen. Med znamkami
je še vedno najuspešnejša Ya-
maha (590), ki pa počasi iz-
gublja prodajni delež (lani
34,9 %, letos 25,7 %). Sledijo
Honda (442), Kavvasaki
(318), Suzuki (184), Aprilia
(163) in novinec s Tajske,
Kymco (94). T.J.
Novi štiritaktniici
Piaggio hoče postati vodil-
ni izdelovalec pogonskih
sklopov za skuterje, mopede
in malokubaturne motoci-
kle v Evropi. Z generacijo
štiritaktnikov leader se je
zoperstavil novim strožjim
predpisom o škodljivih izpu-
šnih plinih.
Omejevanje škodljivih se-
stavin v izpušnih plinih mo-
torjev na notranje izgorevanje
ni domena zgolj avtomobilske
industrije. Dvotaktniki, ki so
kot pogonski sklopi že izginih
iz avtomobilov, so zaradi ce-
nenosti izdelave najpogosteje
uporabljeni v industriji mope-
dov. Strožji predpisi so pri-
vedli izdelovalce v dilemo; ali
uporabiti drage sisteme pre-
čiščevanja izpušnih plinov 4^
dvotaktnikih (katalitični kon-
verter, vbrizg goriva) ali vgra-
diti čistejše štiritaktne pogon-
ske sklope. Piaggio je lani
sprejeti odločitvi, tehnološko
povezavo z japonsko Hondo
na področju izdelave štiritakt-
nikov in začetek prodaje po-
gonskih sklopov neposredni
konkurenci (Italjet, Malagu-
ti), podkrepil z novimi vodno
ati zračno hlajenimi, dvo ah
štiriventilskimi štiritaktniki (
125, 150 in 180 ccm) imeno-
vanimi leader (družina na-
prednih nizkoemisijskih agre-
gatov) . Monobloki (agregat in
samodejni menjalnik) so na-
rejeni za skuterje s kolesi od
10 do 14 palcev. Razpon moči
je od 8,8 do 14,5 kW. Poleg
manj strupenih izpušnih pli-
nov so skromnejši pri porabi
bencina (model A 150-2V: 3
lit/100 km pri povprečju 70
km/h). T.J.
v MODNEM VRTINCU
39
Adiio vesolje, pozdravljena Adam in Eva!
Trendi pomlad-poletje 2000: eksotika, romantika in veliko, veliko gole ko ž e
čas je, da obrnemo meglen, zaledenel in
od snežne brozge premočen zimski modni
list. Ttikaj je nov, nepopisan, dehteč, sijoč in
obetajoč. Namenjen modi za najbolj kontro-
verzno sezono pomlad-poletje 2000. Tako
vsaj napovedujejo modni poznavalci, ki za-
gotavljajo, da je odzvonilo brezosebnim ve-
solj sko-šumečim modnim pogruntavšči-
nam, s katerimi so nas še pred časom posku-
šali navduševati. Zeleno modno luč so si
prvo toplo sezono v letu 2000 prislužila
nežna, romantična, privlačna, fluidna
vzdušja, ki obožujejo veliko in še več gole
kože.
No, trendi res ne pričakujejo od vas, da boste
hodili po svetu oblečeni zgolj v figov list po
vzoru naših prvih dveh modnih ambasadorjev.
Bo pa treba presneto skrbno skrbeti za fit-telo,
če ste seveda odločeni, da boste njihovim
željam po pomladno-poletni modni razgalje-
nosti želeli slediti.
No, dovolj v tej smeri, da ne bomo že takoj
za prvo pokušino zapadli v ekstremnosti. Pri-
hajajoča moda je namreč zelo prijazna tudi do
manj manekenskih postav, če pa z oblačili
nikakor ne boste ujeli modnega koraka, so tu
še modni dodatki. Tudi povsem klasično, nev-
padljivo oblačilo lahko namreč z trendovskimi
čevlji, torbico, pasom aH šalom zelo efektno
posodobite.
Osnovne zakonitosti mode pomlad-poletje
2000 v enem dihu?
Dolžine kril od kolen navzdol, hlače (hlačni-
ce) navzven in navzgor - vse do vročih hlačk,
razgaljen popek še vedno »in«, gola ramena,
gol pas, asimetrične odprtine na oblačilih, ki
razkrivajo vse, razen najbolj
intimnih delov telesa (hu, vro-
če bo!), transparentne plete-
nine in sifoni, pralno, kot hst
tanko usnje, ročno-kvačkane
aplikacije, etno-orientalne ve-
zenine, razkošno drapiranje v
slogu osemdesetih let, vrnitev
volanov, bombažne srajčne
obleke in bluzona, barvni to-
tal-look, tropska barvna pale-
ta: oranžna, rumena, zelena,
vijoličasta, rožnata... in zma-
goslavna vrnitev črt in pik!
Pike in pikice, ki se včasih
razcvetijo v eksotično cvetje.
In še in še. Podrobno razčle-
njevanje gigantske modne zlo-
ženke seveda sledi v prihod-
njih tednih in mesecih.
Kaj pravijo velika
modna imena?
Sicer pa, vas zanima, kaj so
o novomodni filozofiji 2000
rekli nekateri izmed najbolj
eminentnih modnih kreator-
jev današnjega časa?
Angela Missoni: »Verja-
mem, da se bomo vrnili k
spolnosti in se bo kazalo več
kože. Naše osebnosti bodo
bolj poudarjene v eksploziv-
nih barvah.«
Donatella Versace: »Re-
tro oblekice, v katerih je
telo bolj cenjeno in se ne
skriva v krutih strukturah
in težkih tkaninah, so osno-
va. Res pa ne verjamem, da
bi lahko hodili okrog v ve-
soljskih oblačilih. Iz prete-
klosti bomo vzeli najzani-
mivejše elemente in jih po-
vezali s prihodnostjo.«
Christial Lacroix: »Po-
trebujemo novi romanti-
zem, novo svobodo, sproš-
čen odnos do razkazovanja
telesa, poudarek je tudi na
modnih dodatkih. Vsakdo
Prosojno, romantično, pleteno. Missoni.
Ko črte splezajo z zebrinega
hrbta na trendovske hlače.
Gucci.
naj bi imel v svoji gardero-
bi nekaj, kar je mešanica
oblačila in dodatka - deni-
mo jakno, ki se preoblikuje
v torbo. Smelost, funkcio-
nalnost, večnamembnost,
duhovitost, to je moje os-
novno sporočilo.«
Giorgio Armani: »Upam,
da je z modo kot šokom
konec - rad bi se vrnil k
stilu in eleganci. Pletenine
bodo pomembnejše kot
kdajkoli, ker so udobne in
estetsko sprejemljive. Žen-
ska oblačila bodo sporoča-
la tri značajske lastnosti:
samozavest, vitalnost in ra-
dovednost.«
Jil Sander: »Najvažnejši
bodo čevlji. Ne samo, da
morajo izgledali enkratno,
temveč tudi vplivajo na na-
čin gibanja in sporočilnost
naše celostne vizualne po-
dobe. To je tudi povsem ra-
zumljivo, saj smo s pomoč-
jo čevljev v neposredni po-
vezavi z zemljo. Materiali
in oblike? Salonarji iz kač-
je kože, nova interpretacija
balerink v vzorcu zebre,
konjske kože...«
Calvin Klein: »Karakter-
ni akcenti bodo modni do-
datki, moderno oblikova-
nje bo sledilo smeri udob-
nosti in avtentičnosti. Hit
sezone: velika, seksi okro-
gla očala z barvastimi stekli
premera 6-7 cm.«
Sonia Rykiel: »Torbice
morajo biti bolj funkcio-
nalne kot doslej. Nasploh
bodo najpomembnejši
modni dodatki, saj imajo
moč, da podarijo ljudem
popolnoma nov imidž.
Skrivnost letošnje mode je
v mešanju znanega z nezna-
nim.«
Paul Smith: »Več golote.
Obleka naj v naslednjih de-
setletjih ne bi več povzro-
čala šoka, pa kakršnakoli
že je. Sovražim mobilne te-
lefone, vendar sem prepri-
čan, da bo večina funkcio-
nalne obleke, vključno z
našitimi torbicami in doda-
nimi prosojnimi žepi (da se
vidi najnovejši model) po-
drejena prav njim. Najavim
lahko tudi veliko vrnitev
ročno izdelane obleke z et-
no vzdušji.«
Pike po Armanijevo.
Kača v obleki? Obleka v kači?
Lahko tudi zgolj vzorec na
tekstilu. Gucci.
Ali bluza, zatlačena v krilo. Proda.
Bluza čez obleko. Fendi.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Nagradno vprašanje januarja:
KDO JE BIL NAJBOU ATRAKTIVEN (ustreljen leta 1997)
KREATOR PRETEKLEGA DESETLETJA?
a) Jacques Griffe
b) Gianni Versace.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
V službi točnosti
Urarske rodbine iz Celja - V Godnikovi rodbini se jih je šest zapisalo urarstvu -Trglavčnikovi za zvezdnika Zlatka
Zahovica - Urar s petimi otroki - Ure in tenis, golf, hokej, taekwondo...
v zadnji številki smo pred-
stavili slovenski urarski im-
perij Lečnikovih, med Celja-
ni in okoličani pa so prav
tako znane urarske rodbine
Godnik, Trglavčnik in Weis-
senbach. V vseh se ukvarjajo
z urami že tri generacije.
Med vsemi rodbinami, ki so
najbolj povezane z urarstvom,
so v mestu ob Savinji zaneslji-
vo Godnikovi. Urarsko delav-
nico in prodajalno Dušana
Godnika v Stanetovi uhci bo
nasledila v bližnji prihodnosti
hči Brina, ki je začela uradno
delad pred šesdmi leti ter se je
med drugim izpopolnjevala v
Švici (v tovarni urarskih
strojčkov ETA). Mlada Brina
se je, potem ko je postala urar-
ka, dodatno izobrazila za eko-
nomsko tehnico ter je tudi po-
slovodkinja delavnice, ki jo je
odprl leta 1945 njen ded Vik-
tor Godnik, ki se je priselil v
Celje po 1. svetovni vojni s
Krasa. Za urarja se je učil na
Krasu, nakar je nadaljeval z
delom v urarski delavnici An-
tona Lečnika na celjskem
Glavnem trgu. Med II. svetov-
no vojno so Godnikove izgnali
na Hrvaško.
Ded Viktor je uraril v Stane-
tovi ulici vse do upokojitve v
letu 1970, nato je še pomagal
sinu Dušanu. Lani je minilo
natanko pol stoletja, odkar de-
la uradno v tej delavnici Du-
šan Godnik. Pred tem je po-
magal očetu v počitniškem ča-
su, v celjski obrtni šoh je za-
ključil urarski program ter
opravil mojstrski izpit. V šoli
za bodoče urarje je bil pozne-
je pet let predavatelj. V zad-
njih tednih so ga precej ome-
njali kot recenzenta prvega
slovenskega učbenika urars-
tva, ki je izšel pred novim
letom.
Dušan Godnik popravlja tu-
di starinske ure, v Sloveniji je
bil med prvimi zastopniki ur
uglednih znamk, kot strokov-
njaka so ga povabih v revije.
kjer je obrazložil zahtevnejše
funkcije ure. V družinskem lo-
kalu je bila dolga leta v službi
njegova soproga Magda, za
urarko pa se je ob delu izučila
njuna hči Blanka (poročena
Andrejaš), ki je sicer pravni-
ca. Urar je tudi Dušanov brat
Božo Godnik, ki je bil najprej
zaposlen v očetovi delavnici,
pozneje pa kot urar serviser
Zlatarn Celje.
Vsi Godnikovi živijo v Celju,
v mestu, ki jih pozna že deset-
letja tudi po šahu in športu.
Viktor Godnik je bil znani ša-
hist, sin Dušan se je posvetil
tenisu in golfu, sin Božo je bil
hokejist celjskega hokejskega
moštva (zadnje desetletje je
pevec celjskega komornega
zbora).
Dušan Godnik je vzgojil kot
teniški trener dva pionirska
prvaka: dvakratno jugoslovan-
sko prvakinjo hčer Blanko in
slovenskega prvaka Aleša Pi-
pana, sedanjega trenerja ko-
šarkarjev Pivovarne Laško.
Zadnja štiri leta se ob tenisu
posveča igranju golfa; tako je
novembra osvojil na prvens-
tvu kluba Jelšingrad Rogaška
Slatina 1. mesto (med senior-
ji).
Stonetovo,
Llniiartova,
Gosposka
Med najbolj znanimi celj-
skimi delavnicami je urarstvo
Trglavčnik, ki je dandanašnji
na dveh lokacijah, v Stanetovi
ter Linhartovi ulici. V Staneto-
vi uhci ga je odprl leta 1953
pokojni urar Ivo Trglavčnik,
z njim pa je takoj začela delati
soproga Amalija-Beba.
Ivo Trglavčnik se je izučil za
urarja pred II. svetovno vojno
v Mariboru, njegovo prvo de-
lovno mesto pa je bilo pri celj-
skem urar ju Gateju. Mojster
Trglavčnik je bil vsestranski,
saj je bil v mestu ob Savinji
dolga leta član filatelističnega
društva in kegljaškega kluba
ter obrtne zbornice in AMD
Šlander, kjer je bil med usta-
novnimi člani.
Zakonca Ivo in Beba sta de-
lala skupaj v delavnici v Stane-
tovi ulici vse do mojstrove
smrti pred dvanajstimi leti. Pri
Trglavčniku, ki je nekaj let
hkrati predaval v obrtni šoli,
se je izučilo več urarjev, z
njim pa je najdlje delal urar
Ivan Krivec iz Celja. Trglavč-
nikova hči Marija Carmen Tr-
glavčnik-koren je najprej
razmišljala o oblikovalskem
poklicu (za kar jo je navdušil
njen profesor slikar Milan Lo-
renčak), nakar se je odločila
za urarsko šolo. V urarstvu je
zaposlena več kot tri desetlet-
ja.
V njeni delavnici in proda-
jalni ur, kjer je nasledila očeta.
popravljajo različne ure, obča-
sno restavrirajo starinske ure,
izdelujejo stenske in stoječe
ure, oblikujejo zlate pasove
ročnih ur, prodajajo in monti-
rajo displeje za poslovne pro-
store, imajo merilce srčnega
utripa... Številne Trglavčniko-
ve stenske ure merijo čas med
drugim v cerkvi in Domu sv.
Jožefa nad Celjem ter v domu
upokojencev, njihove ogledal-
ne ure so v gostiščih in hotelih
Štorman... Posebna zanimi-
vost Trglavčnikove dejavnosti
je piercing, prediranje različ-
nih delov telesa z uhani.
Urarka Marija Carmen je bi-
la včasih članica konjeniške-
ga, plavalnega in budokai klu-
ba, po zelo hudi prometni ne-
sreči pred desetletjem pa se
najbolj zanima za umetnost.
Njen starejši sin Matija, ki
postaja v lokalu njen nasled-
nik, je član taekvvondo kluba
ter igra v ansamblu Traffic
Jam, v šolskih letih pa je bil
zmagovalec regijskega tekmo-
vanja v ladnskoameriških in
standardnih plesih. Mlajšega
sina osnovnošolca Luko prav
tako zanimata zlatarstvo in
urarstvo, v prostem času pa
namenja veliko pozornost
smučanju ih adetiki.
Vsa družina, ki živi med Ce-
ljem in Podvinom v Savinjski
dolini, se veliko posveča
športni dejavnosti. Urarkin so-
prog Milan Koren je znan
celjski zlatar iz Stanetove uli-
ce, z lokalom v neposredni
soseščini, kjer so tudi Trglavč-
nikove ure visokega cenovne-
ga razreda. Pri Trglavčniku so
seveda posebno ponosni na
namizno uro, ki so jo podarili
slovitemu nogometašu Zlatku
Zahoviču.
Med celjskimi urarskimi
rodbinami ima bogato tradicijo
prav tako Weissenbachova de-
lavnica in prodajalna v Gospo-
ski ulici. Začelo se je v lokalu
na Mariborski cesd, kjer sta
delala od leta 1945 Alojz Weis-
senbach stare^ in Alojz
Weissenbach mlajši, oče in
sin. Oče je bil obrtnik, sin nje-
gov pomočnik. Sin je odprl de-
lavnico v Gosposki ulici pred
štiridesetimi leti ter jo je vodil
do leta 1990, ko ga je nasledil
sin Marjan, eden od petih
otrok upokojenega urarja.
VVeissenbachovi živijo v Celju.
BRANE JERANKO
Viktor Godnik
Božo Godnik
Blanka Godnik, poročena
Andrejaš ^
Ivo TYglavčnik
Alojz Weissenbach
Trije od šestih članov rodbine Godnik, ki so se povsem posvetili urarstvu.
Dušan, Brina in Magda Godnik iz Stanetove ulice.
Iz generacije v generacijo. Urarka Marija Carmen Trglavčnik-Koren s sinom
Matijo in mamo Bebo.