Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — poaamezna štev. Din 2-—
Olicijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Sp)ošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo in upravnfštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V Lgubljanš, dne 15. januarja 1928.
St. 2.
Česa nam je še treba?
Vsako stanovsko organizacijo delimo v tri glavne panoge, in sicer na strokovno, gospodarsko in politično organizacijo. Ni namreč dovolj, da je obrtnik strokovno organiziran v svoji zadrugi, misliti mora tudi na to, kako bo potom organizacije koristil svojemu gospodarstvu in kako bo uveljavil svoje interese na merodajnih mestih. Namen vsake organizacije je, praktično pomagati svojim članom ali kakor bi rekli z drugimi besedami — stremeti moramo za tem, da ima član nekaj od lega, da je član velike in močne organizacije.
Obrtniška organizacija je pričela dejansko zasledovati ta cilj. Tako je ustanovila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru obrtniško samopomoč; organizacija stremi za tem, da se ustanovi v Ljubljani podružnica državne obrtne banke in ekspozitura v Mariboru itd.
Ce pa primerjamo naše obrtniško gibanje ini našo organizacijo z obrtniškim pokretom v drugili j državah, vidimo, da leži vsa naša organizacija še v povojih, da se bori še za svoje življenje. Poglejmo Nemčijo, češkoslovaško, Avstrijo. Nemško obrtništvo razpolaga danes z velikim kapitalom, moderno urejenimi skupnimi delavnicami. V rokah obrtništva so tovarniška podjetja, ki izdelujejo pol-fabrikate; nemško obrtništvo ima svoj trg tudi v inozemstvu, svoje močno fundirane prodajne in nakupovalne centrale. Nemško obrtništvo je prav in pravočasno spoznalo, da mora stopati za industrijo, ki bi uničila ves veliki in srednji obrt in bi pustila le malega obrtnika, če se ne bi s centralizacijo svoje gospodarske moči razmahnilo. Češkoslovaško obrtništvo je že pred leti tudi politično nastopilo samostojno, kar kaže, da je njegova- organizacija že tako popolna in trdna, da se je upala spustili v volilni metež. Medtem, o pri nemškem obrtništvu ne opažamo neposrednega poseganja v državno politiko, je- češkoslovaško obrtuištvo spoznalo, da so njegovi interesi v tesni zvezi tudi z državno upravo. Avstrijsko obrtništvo je potom ^voje organizacije doseglo jako lepe uspehe zlasti v obrtniški zakonodaji; ne opažamo pa pri njem večje koncentracije gospodarskih moči v skupna gospodarska podjetja.
Slovensko obrtništvo se pred vojno gospodarsko j ni moglo razvijati. Bivša Avstrija je budno pazila, i da je ostal Slovenec v narodno-gospodarskem oziru v odvisnosti protislovanskega življa. Tudi vse obrtniško gibanje se je tedaj koncentriralo na Dunaju in za južne kraje v Gradcu in vse delovanje zadrug je stalo pod nadzorstvom trgovinskega ministrstva.
Danes pa stoji pred nami niz važnih obrtniških problemov, in življenje zahteva, da jih rešimo.
Za nas prečane je najvažnejši problem — Beograd. Obrt je v celokupnem gospodarstvu majhen del, ki pa v narodno-gospodarskem oziru ne igra nič manjše vloge od kmetijstva, vsekakor pa pri nas važnejšo vlogo od industrije. Naša država je agrarna. V taki državi pa je najvažnejši faktor poleg poljedelstva in kmetijstva ravno obrt.
Narodni zastopniki grešijo proti svojemu narodu, ko gospodarska vprašanja podrejajo stran-karsko-političnim interesom. Poglejmo obrt v južnih krajih, kjer je podana podlaga za lep razvoj obrta! Državna uprava ne zna ekonomsko izkoriščati zemlje in se zato ozira v Slovenijo, kjer ogleduje lepe, bele hiše, lepa polja in vsako zrno posebej obdavči. Dajte ljudstvu na jugu kulture, ne politične, temveč gospodarske, in s kmetijstvom bo rastel tudi obrt. Obrt na severu naše države pa potrebuje zaščite proti inozemstvu in smotrene gospodarske politike.
Škandal je, da leta in leta nismo slišali iz ust naših narodnih zastopnikov odločne besede za naš obrt. Slovenski obrtniki sami so se prepričali, kako skrbijo pristojna ministrstva za razvoj našega obrta. Oddaja državnih dobav je najboljši dokaz, da obrtnika naša državna uprava ne pozna, da ga ne smatra za .važen gospodarski faktor, ki bi bil šele pravi nosilec naše, z domačim kapitalom fundirane industrije.
Zato pa smatramo Beograd kot važen problem, katerega bodo morali v prid našemu obrtu načeti tudi naši narodni predstavniki. Treba bo kreniti od političnih bojev k resnemu gospodarskemu delu.
Brez sodelovanja državne uprave, vlade in našega parlamenta se obrt ne bo mogel dvigniti do one stopnje, katera mu po vsej pravici gre.
Obrtništvo pa bo moralo pričeti misliti tudi na koncentracijo svoje gospodarske moči, če bo hotelo srečno prebroditi valove, ki ga vlečejo z vedno večjo silo v propast.
Obrtniki! Naša bodočnost leži v močni gospodarski organizaciji in naši politčni zrelosti!
Splošne doižnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1928.
(Opozorite.v Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za leto 1928. poteče dne 31. januarja 1928. Do tega roka mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Zaslužek telesnih delavcev ni zavezan dohodnini.
b) Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1927. niso izpremenili in se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
II. Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev za leto 1928.
1.) Telesni delavci (delavke),, ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca nezavisno (postreščki, dninarji, žagarji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil in tem podobni) morajo brez posebnega poziva vložiti prijavo do 31. januarja t. 1. in napovedati zaslužek, ki ga bodo po .vsej priliki dosegli v letu 1928.
2.) V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce (delavke), če ne odvajajo davka z mesečnim ali četrtletnim s e z n a m k o m, in vsi zasebniki za svojo služinčad. V prijavah je treba navesti za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca zaslužek, ki .ga bo po vsej priliki dosegel v letu 1928.
3.) Delodajalci, ki odvajajo davek z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja, ako kupčujejo «na debelo ali «na debelo in na drobno^) morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkesneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske
I s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa y ; 14 dneh po preteku vsakega četrtletja.
Delavci (delavke), ki niso dovršili (dovršile) j 18. leta ali ki so prekoračili (prekoračile) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev.
III. Prijave za odmero davka privatnih in samoupravnih nameščencev za leto 1928.
Vsi privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtniški pomočniki) so dolžni do dne 31. januarja 1928. s posebno tiskovino, katero dobe pri davčnih oblastvih I. stopnje, prijaviti ,vse svoje službene prejemke, katere bodo prejeli po vsej priliki v letu 1928. bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom.
IV. Davek na poslovni promet.
1.) Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1927. ni presegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni vložiti do dne 31. januarja 1928. predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Napovedati je promet minulega leta 1927.
2.) Vsa podjetja, zavezana javni računodaji, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet. Najkesneje do dne 31. januarja 1928. pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v letu 1927.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1928. dospo v plačilo neposred-nji davki za I. četrtletje 1928. Davčni uradi so upravičeni jih izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti zamudne obresti in narasle eksekucijske stroške.
Dospelost nekaterih periodičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1.) Takse na reklamo. Dne 15. januarja 1928. poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki \ napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Če se taksa pravočasno ne plača, znaša kazen trikratno redno takso.
2.) Taksa na kupone ali na dividende in na tantieme. Od kuponov ali dividende in od tantiem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3.) Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12., pripombi 12., taksne tarife je za leto 1928., kolikor ne presega zneska 500 Din, plačati v celoletnem iznosu do dne 31. januarja 1928., ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačati v istem roku prvi Četrtletni obrok za leto 1928., od tega jo izterja finančno oblastvo eksekutivno.
4.) Taksa za potroSke v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzionih v krajih s preko 2000 prebivalcev in v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca polniesečno, mesečno ali pa trimesečno; pri tem se šteje mesec ,vedno za 30 dni. Večino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal. Če se določena povprečna taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
5.) Takse za otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. Do dne 15. januarja 1928. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak račun prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
6.) Takso za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tarifni postavki 62.) je plačati za prvo polletje 1928. do dne 31. januarja 1928. Od oseb, ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, izterja takso pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
7.) Letno takso za biljarde za leto 1928. v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja 1928., sicer se izterja eksekutivno.
8.) Takso na uporabna vozila (avtomobile, fija-kerske in polfijakerske vozove) je plačati za leto 1928. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1928., v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1928. Od zamudnih plačnikov izterja takso finančno oblastvo eksekutivnim potom.
9.) Letna taksa po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih v znesku 500 Din zapade za leto 1928. v plačilo do dne 15. januarja 1928. Na zamudna plačila je za-pretena kazen v izmeri trikratne redne takse.
Davčne napovedi.
Do 31. januarja t. 1. mora vložiti vsak davkoplačevalec napoved za dohodnino za leto 1928. Glede napovedi dohodkov se čujejo med obrtništvom jako različna mnenja. Eni se hočejo z napovedjo dohodnine obraniti previsokega predpisa davka, drugi na davčne napovedi ne polagajo ni-kake važnosti, tretji pa so naravnost proti vlaganju davčnih napovedi.
Kdo ima torej prav? Vsi čutimo, da so davki previsoki, da je obremenitev zlasti Slovenije krivična in da je ta krivica posledica naših neurejenih notranjih razmer.
Previsoki obdačbi posameznega obrtnika pa je kriv mnogokrat obrtnik sam. Obrtništvo je vobče o davkih premalo poučeno v tem smislu, da bi praktično v svojo korist uporabljalo davčna določila. Predavanja o davkih bi morala imeti predvsem namen, da praktično pokažejo obrtniku, kako naj se obvaruje previsoke obdavčitve.
Zato pa hočemo podati v naslednjem nekaj praktičnih navodil s posebnim ozirom na vlaganje davčnih napovedi za dohodnino.
Popolnoma pogrešeno je mnenje, da obrtniku ni potreba vlagati davčnih napovedi. Napačno je tudi mnenje, da pri obdačbi ne prihaja v poštev, če je napoved vložena ali ne.
Ce davkoplačevalec ne napove svojih dohodkov in ne vloži davčne napovedi, ga davčno oblastvo samo oceni in mu po svojem preudarku in pa po poizvedbah svojih tajnih zaupnikov predpiše davek. Seveda bo davčno oblastvo ocenilo vsakega podjetnika višje kakor pa dejansko znašajo njegovi dohodki. Posledica tega je, da dobi davkoplačevalec predpis davka ,v taki višini, ki njegovim premoženjskim razmeram ne odgovarja. Davkoplačevalec pri odmeri davka ni sam sodeloval, ker ni vložil davčne napovedi. Kdor pa ne vloži davčne napovedi, pa tudi nima pravice do priziva, če se mu zdi odmerjeni davek previsok.
V interesu vsakega obrtnika je torej, da davčno napoved vloži v predpisanem roku pri davčnem uradu.
Važno pa je seveda tudi, kako je sestavljena napoved. Dogajajo se jako pogosto primeri, da napove obrtnik svoje dohodke v taki višini, da vse njegovo premoženje ne znaša toliko. Davčno oblastvo ne poizveduje, če je napoved pravilna, temveč davkoplačevalca obdavči po napovedi. Z nepravilno napovedjo si je davkoplačevalec sam zvišal davke.
Zato pa je treba predvsem paziti, da je napoved pravilno sestavljena.
Napovedujejo se dohodki na tiskovinah, ki se dobijo pri .vsakem davčnem uradu. Na prvi strani pole se označijo vsi dohodki, ki jih je imel davkoplačevalec v preteklem letu. Ti dohodki obstojajo pri obrtniku ponajveč iz plačil za delo. Davkoplačevalec preračuna torej, koliko je v preteklem letu dobil za svoje izdelke. Ne vpiše se torej vsega prometa, temveč le dohodke, ki ji je imel.
Na drugi strani navede vse zakonite odbitke, ki so: mezde, razsvetljava, plačani davki, kurjava v delavnici, bolniško zavarovanje delavcev, uporaba inventarja, najemnine in zavarovalnine. Ne štejejo pa se kot zakoniti odbitek izdatki za gospodinjstvo. Mnoge napovedi, ki jih vlagajo obrtniki, ne izkazujejo sploh nikakega čistega dohodka. Taka napoved ni pravilna, ker je moral imeti obrtnik za svoje življenje primerno vsoto.
Najboljše je, da obrtnik sestavi napoved tako, da na prvi strani navede svoje dohodke, potem pa na tretji strani pole izkaže utemeljenost napovedi na sledeči način:
Dohodki znašajo Din.........;	zakoniti	odbitki:
mezde Din	razsvetljava in kurjava
Din...........  plačani	davki	Din	,	bolniško
zavarovanje delavcev Din.........., obraba orodja
Din.........,	najemnina za delavnico Din ,
zavarovalnine Din.........
Vse te zakonite odbitke nato sešteje in vsoto napiše pod vsoto dohodkov. Če nato odbitke odšteje od dohodkov, dobi čisti dohodek.
Ta čisti dohodek je davčnemu oblastvu podlaga za odmero dohodninskega davka.
Pri zakonitih odbitkih pripominjamo, da je pri izkazu vsote, izdane za bolniško zavarovanje delavcev, treba vpisati vsoto, ki jo je izdal obrtnik iz svojega in ne tudi one vsote, ki jo je odtegoval pomočnikom od mezde.
Zavarovalnine veljajo kot zakoniti odbitek le do 75 Din.
Če ima obrtnik dolgove, naj jih navede v poli na tretji strani zgoraj; če je imel pa v preteklem letu v svojem obratovanju nesrečo (n. pr. požar, nalivi, ki so mu uničili delavnico, itd.), pa naj to v napovedi opiše pod sestavo dohodkov in zakonitih odbitkov.
Da pa bo za prihodnje leto obrtnik vedel, kako je napovedal za pretečeno leto, naj napoved prepiše in prepis obdrži zase, napoved pa naj do dne 31. januarja vloži pri davčnem uradu.
Za sestavo pravilne davčne napovedi pa je jako važno, da ima obrtnik pregled o svojem obratovanju in da vodi vsaj najnujnejše zapiske. Zapisuje naj vsaj vse dohodke in izdatke, ker mu bo potem sestava napovedi mnogo lažja, napoved sama pa bo verjetna in pravilna.
Če dobi obrtnik na vloženo napoved od davčnega oblastva poziv, da naj svojo napoved utemelji, naj izčrpno poroča o svojem obratu in utemelji tudi napoved. Če bi se mu pa kljub temu zdel predpisani davek previsok, pa lahko vloži priziv proti previsoki odmeri davka.
^Obrtniški koledar» prinaša v letošnjem letu tabelo o višini dohodnine. Iz te tabele razvidi lahko vsak obrtnik, če mu je bila odmerjena dohodnina po njegovi napovedi.
Tudi mali obrtnik bo moral svojemu ogorčenju proti previsokim davkom pridružiti skrb, kako bo sam sodeloval pri odmeri davka. Marsikateri obrtnik si bo s tem prihranil razburjenje, pota in stroške.	_______
Obrtnonadaljevalna šola in mojster.
V poslednji dobi stopa večkrat pri razpravah v zadrugah tudi vprašanje našega obrtnonadaljeval-nega šolstva v ospredje. Vsi mojstri čutijo nekako preveliko vrzel med stiki z učiteljstvom teh šol. So pa pač tudi zadruge, ki so si poiskale čim bolj skupne veze med tema obema, zelo merodajnima faktorjema. Predvsem pa opažamo, da naš naraščaj kljub vsestranski požrtvovalnosti učiteljstva ne more slediti svojemu učenju v ono smer, ki mu naj bo temeljna podlaga za njegov nadaljnji razvoj v svojem poklicu. Učni načrti našega obrtnonadalje-valnega šolstva slone na večletni praksi, a vsekakor niso še izpopolnjeni, oziroma prilagodeni zahtevam sedanjega časa. Za povzdigo naše obrti smo poklicani predvsem polagati največjo skrb in pažnjo našemu obrtnemu naraščaju, da ga čim vestneje naobrazimo in spopolnimo v njegovem poklicu, da nam bo kot pomočnik vešč in kvalificiran delavec. Povojna doba s svojimi posledi-
cami, ki jih je najbolj zapustila baš v obrtnem naraščaju, je hvala Bogu za nami in danes prihaja ,v naše delavnice zopet zdrav naraščaj. Teh deset let po preobratu je nam preoblikovalo našo mladino ! v vseh ozirih. Telesni razvoj priča o zdravju, ki mu ga vojna ni mogla nuditi, duševna naobrazba pa kljubuje zlim spremljevalcem svetovne vojne: j delomržnosti in razuzdanosti. Osnovnošolskim faktorjem naše pokrajine gre vsa čast in hvala za njih I velike uspehe. Vrsta prihaja pa tudi na naše učne J mojstre, ki zaposlujejo v svojih delavnicah vajence.
| Vajenec v naših delavnicah ni in ne sme biti le | uboga delovna moč, ki je v nadlego svoji okolici ; ali pa, da se ga izkorišča preko potrebe in dela-: zmožnosti. Mojster, ki se ne meni za svoje vajence, j ki jih prepušča pri delu samim sebi ali svojim po-! močnikom, greši na lastnem razvoju svojega obrata, i Treba nam je predvsem, da se naš obrtnik zaveda 1 važnosti tega vprašanja in da se i 011 zgane ter prične intenzivneje delovati za razvoj in napredek ; našega naraščaja. Osobito pa vodstva zadrug ne ! smejo stati ob strani, temveč se morajo z ,vso dobro voljo poprijeti dela za povzdigo naobrazbe svojih vajencev.
Da bo naše delo lažje in čim popolnejše, je pa treba, da stopimo v stalne stike še z drugim faktor-| jem in z njim delamo roko v roki. j Učiteljstvo, ki naobrazuje naš obrtni naraščaj | v nadaljevalnih šolah, pa tudi potrebuje čim tes-nejše veze z učnimi mojstri.
! To veliko vrzel je občutilo vodstvo obrtno-| nadaljevalne šole za stavbne obrti na Grabnu v j Ljubljani in je potom Zveze obrtnih zadrug naprosilo za skupno sodelovanje zadrug, ki pošiljajo svoje vajence v njih zavod. Prvo tozadevno posvetovanje se je vršilo v nedeljo 8. t. m. v zbornici omenjenega vodstva. Ob polnoštevilni udeležbi 1 učiteljskega zbora smo opazili tudi častna zastopstva od Zadruge ključavničarjev v Ljubljani po | gg. mojstrih A. Martinčiču in M. Ferjanu, Kleparsko zadrugo sta zastopala gg. mojstra A. Smerkolj in L. Pičman, Zadrugo zidarskih mojstro.v je zastopal njen načelnik g. Curk in Zadrugo dimnikarjev njen načelnik g. Udovič; Zvezo obrtnik zadrug pa je zastopal načelnik g. Josip Rebek. Zal smo i pogrešali zastopnike mizarske, kamenoseške in lesarske zadruge.
Šolski upravitelj g. Polak je uvodoma omenil v svojem govoru, da je učiteljstvo čutilo pomanjkanje skupnega sodelovanja med njimi in učnimi mojstri. Učni načrt sedanjega pouka je ,v mnogih ozirih neprikladen, tako da tvarine ni mogoče v celoti povsem podrobno obdelati. Treba je tudi učiteljstvu gotovih določnejših smernic, ker že izpiti sami kažejo napačno pot sedanjega načrta.
I V stalnem kontaktu z učnimi mojstri bi učitelji doznali za praktično smer ter po navodilih mojstrov črpali one smernice, ki naj bodo šoli in delavnici skupne. V izvedbo teh teženj je pa nujno potrebno, da tudi mojstri sodelujejo na tem važnem vprašanju.
j Razvila se je zelo zanimiva razprava, v katero 'so posegli skoro vsi navzoči. Tz vrst mojstrov so se pa iznesli mnogi važni in vpoštevanja vredni predlogi. Med važnimi predlogi naj omenimo, da je vse-j stranska želja, da bi se pouk posameznih strok specializral, tako da bi bile stroke ločene med seboj, ker šele tedaj bi se ,vsaka stroka izpopolnjevala. Tudi predlog o asistentih učiteljem iz vrst mojstrov je treba vpoštevati. Seveda najbolj pereče vprašnje našega obrtnonadaljevalnega šolstva pa nastane v problemu izdržavanja teh šol.
Potek skupnega posvetovanja je pokazal obojestransko zanimanje. Prepričani smo, da je bil s tem korakom led prebit in da se bo z večkratnimi sličnimi posvetovanji dospelo do uresničenja naše največje želje in potrebe: Do čim popolnejše naobrazbe našega vajenca.	I. R.
K članku »Moji predlogi".
Obrtniška organizacija je, zdi se mi, nepopolna, ker se delijo mali obrtniki po vseh mogočih političnih strankah. Če bo obrtniška organizacija y sedanji deljeni obliki in ako se bodo obrtna zborovanja, sestanki in druge obrtniške prireditve vršile na podlagi politične pripadnosti in če se bodo kandidati za obrtne korporacije in druga višja mesta postavljali le po politični pripadnosti, potem ni več daleč čas, ko bodo o samostojnosti malega obrtnika govorili le še obrtni registri, prav tako kakor nam danes pove le še kak star obrtnik, kako so bili naši predniki organizirani in spoštovani tudi na merodajnih mestih.
Nad 20.000 nas je. A k temu je treba prišteti še kakih 20.000 pomočnikov. To je na prvi pogled velika moč! Toda, kaj predstavljamo danes? Ali se nas kje vpošteva? Ali imamo kje res prave, obrtniške zastopnike? Vsak obrtnik ve, da smo v tem pogledu jako na slabem.
Pisec članka «Moji predlogo govori nadalje o obrtnem svetu in pripozna, da je treba k sodelovanju pritegniti obrtništvo vseh obstoječih organizacij. Jaz pa trdim, da je treba pričeti zidati hišo pri tleh. Treba je, da se iz že obstoječih obrtniških društev in zvez ustvari skupna obrtniška organizacija, ki naj bi vodila le obrtno politiko. Na ta način bi se obrtništvo med seboj sprijaznilo in vrglo raz sebe uničujočo razcepljenost.
Iz današnjih obrtnih časopisov cObrtnega Vestnika:; in «Jugoslovanskega obrtnika> naj nastane obrtniški dnevnik, ki bo stremel za zboljšanjem obrtniškega položaja. Ko bomo izvedli to, potem pa naj se osnuje obrtniški svet, ker takrat bo podana garancija, da bo delovanje organizacij res strogo stanovsko in da jih bodo vodili skrbni, delavni in vztrajni možje.
Seveda pa bi bilo treba resno poprijeti za delo. Sklical naj bi se zato sestanek, ki naj bi dal iniciativo, kako naj se nadalje postopa.
Tovariši, ki jih omenja pisec, da so že umrli, še živijo, tudi njih ideje še živijo, a zdi se mi, da vsi čakajo na to, kdaj naj se z delom prične. Izmenjati je Ireba zato misli v časopisju in osebno.
Že mnogokrat sem poudarjal, da je treba organizirati obrtništvo tudi gospodarsko in politično, če hočemo imeti v celotni organizaciji uspeh. Nekateri voditelji so mi ugovarjali, danes pa, ko ni več velikih zborovanj in sestankov in ko postaja na celi črti vedno večje mrtvilo, pa bi mi morda pritrdili, da sem imel prav.
Tovariši! Gospodarska, politična in strokovna organizacija so tri sestre, trije vogali hiše in najmočnejša opora obrtništva.
Cela armada nas je in imeli bi lahko ,več kakor imamo. Imeli bi lahko svojo nabavljalno in prodajno centralo, svoj denarni zavod, svoj dnevnik. Imeli bi lahko tudi zastopnike na vseh merodajnih mestih. Ker pa ni skupne, složne organizacije, pa nimamo ničesar in nismo nikjer zastopani, pač pa se nas vedno bolj in bolj obremenjuje.
Želim, da bi rodili moji nasveti sadove v prid celokupnega obrtništva. Lo.vro Rebolj.
Vplačilo četrtega obroka na delnice državne obrtne banke.
Vplačilo četrtega obroka na delnice Državne obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za trimesečje januar-marec 1928. morajo izvršiti gg. delničarji tekom januarja 1928. Podaljšanje je dovoljeno le za 15 dni, to je do 15. februarja 1928. Delničarji, ki bi do tega roka ne vplačali četrtega obroka,' izgube delnice in se jim že vplačani znesek po odbitku 25 % vrne. Za vsako delnico je treba vplačati 10 Din.
Iz organizacij.
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 2. februarja 1928. ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj V. redni občni zbor v nedeljo dne 29. januarja t. 1. — Občni zbor se vrši ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10. Zadružni odbor poziva svoje člane, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže.
Predavanje o davkih. Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo v četrtek dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje, desno, predavanje o davkih s posebnim .ozirom na davčne'napovedi. Pri predavanju se bo praktično pokazalo, kako naj bo davčna napoved sestavljena. — Vabimo vse obrtnike, da se predavanja v čim večjem številu udeleže.
Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah poroča, da se bo vršila prihodnja preizkušnja dne 22. januarja 1928. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Pernuš na Lescah. Vsi, ki vajencev, odnosno va-
jenk še niso prijavili, naj to takoj store. — Potekel je rok, ko je zadruga izterjavala od članov tudi naročnino za «Obrtni Vestnika. Za leto 1928. ga mora plačati vsak sam ali pa sporočiti po dopisnici zadružnemu načelniku, da ga želi dobivati tudi nadalje. Ob priliki občnega zbora bo zadružni načelnik pobral od članov, ki žele še nadalje dobivati list, naročnino ali pa naj jo naročniki poravnajo po položnici, ki jo bodo prejeli od uprave lista. V času, ko smo bili vsi naročniki na list, smo uvideli, da nam je bil neobhodno potreben. Zato pa ga vsi obnovimo, ker vedno bolj ga bomo rabili, kajti razmere so take, da je nujno potrebno, da je sleherni obrtnik poučen o vsakokratnem obrtniškem položaju. — Dne 12. februarja bodo obrtniške organizacije priredile na željo krojaške zadruge veliko obrtno zborovanje na Jesenicah, na katero že danes vabimo.
Obrtno društvo v Središču ob Dravi je priredilo kmečko - obrtni knjigovodstveni tečaj. Predava g. Juriča Zadravec, sin g. Jakoba Zadravca, predsednika obrtnega društva in našega velezaslužnega obrtniškega borca.
Obrtno društvo na Jesenicah bo priredilo dne 2. februarja t. 1. .veliko predpustno veselico v Delavskem domu na Savi, kamor vabi vse tovariše obrtnike in prijatelje obrtništva. — Dne 12. februarja t. 1. pa se bo vršil redni letni občni zbor društva na Jesenicah, katerega naj se člani polnoštevilno udeleže. Vabila se bedo članom pravočasno razposlala.
Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto dne 11. februarja t. 1. v prostorih «Kazine» v Ljubljani II. obrtniški ples, za katerega vlada med obrtništvom in tudi v drugih krogih že veliko zanimanje. Lanskoletni ples je zadovoljil prav vse, upamo pa, da bo letošnji še lepši.
Iz seje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dne 4. janurja t. 1. se je vršila seja načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki jo je vodil zvezni načelnik g. Josip Rebek. Prečital je dopis g. Frana Ravnikarja, ki je sporočil, da odlaga funkcije pri zvezi. Zavzemal je doslej mesto zveznega podnačel-nika. V svojem pismu navaja g. Fran Ravnikar razloge, ki so ga napotili, da je odložil funkcije in ki segajo v dobo zborničnih volitev. Načelstvo je sklenilo, da naprosi g. Ravnikarja, da funkcije še obrdrži. — Zvezni tajnik g. Kaiser je podal obširno poročilo o delovanju zveze v Času od zadnje seje. Poročilo go.vori o poteku zborničnih volitev, premoženjskem stanju zveze, izdaji «Obrtniškega ko-!edarja», prireditvi loterije, izdaji spominske brošure, o upravi «Obrtnega Vestnika» in o organiza-toričnem delovanju zveze. Pri nato sledeči debati se je odobrilo postopanje zveznega vodstva, zadevajoč volitve v zbornico. Član načelstva g. Alojzij Smerkol je ostro grajal neokusno časopisno gonjo, ki so jo uprizorili politični časopisi obeh skupin. Zveza naj v bodoče energično vpliva na vse skupine, da se taka nespodobna polemika ne bo več vršila. «Obrtni Vestnik» se je vsake politične polemike izognil, tem laže bi se je izognili drugi časopisi, ki na zborničnih volitvah niso bili popolnoma nič zainteresirani. — Načelstvo je korake, ki jih je podvzela zveza glede prireditve zvezne loterije, odobrila. Srečke so se pričele razpošiljati, zaradi tehničnih ovir pa je rok za žrebanje do 1. februarja t. 1. prekratek, zbog česar se je sklenilo, da se vrši žrebanje na dan 28. junija 1928. — Predpriprave za spominsko brošuro so končane in zbrano je po večini že gradivo. Za naslovno stran brošure je razpisalo načelstvo na-^ tečaj za tri najboljše osnutke in je sklenilo tri na' grade v iznosu 500 Din, 400 Din in 300 Din. Brošura bo izšla povodom proslave 251etnice. — Proslava 251etnice se bo vršila na praznik Sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. Po provizoričnem programu se bo vršil na predvečer, dne 18. marca t. 1., prijateljski .večer, na dan proslave, 19. marca, pa slavnostni občni zbor in nato svečan banket. Za aranžma proslave je bil izvoljen odsek, v katerem so gg.: Josip Rebek, Alojzij Smerkol, Milko Krapež, Štefan Špe-letič, Karel Vidmar, Fran Iglič in Emil More. — Obrtnonadaljevalna šola za stavbne obrti v Ljubljani je naprosila zvezo, da bi sklicala sestanek zastopnikov onih zadrug, katerih vajenci obiskujejo to šolo. Na sestanku naj bi se obravnavalo predvsem o tem, kakšna naj bo šola, da bo čimbolj ustrezala praktičnim potrebam vajencev. Zveza polaga na obrtno šolstvo veliko važnost in je sklicala sestanek za 8. januarja ter povabila vse prizadete zadruge. Istotako bo zveza po svojih močeh podprla učitelja g. Fakina, ki sestavlja učno knjigo za umetne obrti. — Načelstvo je razpravljalo tudi o Državni obrtni banki in ustanovitvi podružnice
v Ljubljani. Zahteva slovenskega obrtništva je, da banka ustanovi čimprej podružnico v Ljubljani, zlasti pa tudi, da zniža obrestno mero, ki je za slovensko obrtništvo previsoka. Sklenilo se je, da bo poslala zveza na občni zbor banke svojega zastopnika. — Za revizorja «Obrtnega Vestnika» je bil izvoljen g. Alojzij Smerkol. — Zvezni načelnik g. Josip Rebek čestita nato g. Alojziju Smerkolu, ki je agilen član zveznega načelstva, k njegovi SOletnici in srebrni poroki. Čestitkam so se pridružili tudi vsi navzoči člani načelstva, na kar je načelnik g. Rebek zaključil sejo.
Razno.
Obrtniki! Ali že imate ^Obrtniški koledar za leto 1928»? Če ne, naročite ga takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Stane, popolnoma v platno vezan, samo 13 50 Din.
Efektna loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Povodom svoje 251etnice prireja zveza veliko efektno loterijo z bogatimi dobitki, katerih je 1010. Glavni dobitki so: avtomobil, konj z opremo in vozom, 1 vagon premoga, dinamo, radio-aparat, zlata žepna ura, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, 100 m platna, poljska kovačnica, 1 vreča moke, 20 kg masti itd. Cena srečki je 3 Din. Obrtniki, segajte po njih! Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Kdor sprejme ključavničarskega in krojaškega vajenca, naj javi upravništvu lista. Dečka sta zdrava, po 15 let stara in jako pridna.
Predavanje v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V torek dne 3. januarja t. 1. je predaval v sejni dvorani zbornice TOI univerzitetni profesor Walter Hoffmanu iz Freiburga na Saškem o gospodarstvu v Nemčiji. Predavatelja je uvodoma pozdravil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Predavanje je bilo jako zanimivo. Predavatelj je očrtal zlasti važne panoge nemške industrije, kemično, lesno in rezbarsko, filmsko industrijo, pomorski promet, zračno plovstvo, omenjal je valutno katastrofo leta 1923., premogovno produkcijo, izkoriščanje vodnih sil ter končno nemški izvoz. Profesor W. Hoffmann je žel za svoja izčrpna in interesantna izvajanja obilo zahvale.
Opozorilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev vsem delodajalcem! G. minister za socialno politiko je pod št. 10.683 z dne 6. decembra 1927. izdal naredbo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s 1. januarjem (1928. ukinjajo in nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. V ta mezdni razred spadajo vsi nameščenci, ki ne prejemajo nobene plače ali pa prejemajo manj kot 8 Din dnevno. Po tem novem mezdnem razredu znaša od 1. januarja 1928. dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje Din 036. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno Din 0T8, za borzo dela pa Din 0‘01. Za vajence, ki ne prejemajo nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil okrožni urad sam. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Kožni sejem v Ljubljani se prične dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj in se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne dopoldne se bo kupovalo in prodajalo na drobno. Popoldne ob 15. uri pa se prične dražba kož v sortiranih partijah. Prihodnji dan 24. t. m. bo obračun s kupci in oddajale se bodo kupcem izdražene kože.
Prevzem Kranjske hranilnice v Ljubljani. Dne
7.	t. m. je oblastni odbor oblastne skupščine za ljubljansko oblast prevzel Kranjsko hranilnico, ki je s tem dnem pričela poslovati kot oblastni hipotekarni zavod. Po novem statutu, ki ga je odobrilo oblastna skupščina, šteje novi upravni odbor sedem članov.
Dobava šolskih klopi. Pri velikem županu dubrovniške oblasti (prosvetni oddelek) se zanimajo za producente šolskih klopi in prosijo za priposla-nje cenikov s slikami. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s slikami direktno na naslov: «Veliki župan dubrovniške oblasti (prosvetni oddelek) v Dubrovniku*.
ZAHVALA.
Podpisana se zahvaljujem vodstvu cObrtniške samopomoči* Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za izplačano posmrtnino, ki sem jo prejela po umrlem možu. Zahvaljujem se pa tudi vsem članom.
Marija Koritnik, Krško št. 44.
'kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOZNIM OSEBAM [N TVRDKAM
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
L Mikuž
tvorni ca dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1839.
Skrbno izdelovanje! Največji izbor! Najnižje cene! Preobleke! Popravila!
(POZORI	POZORI
Vinotoč Nazor v Ljubljani
Vošnjakova ulica št. 4.
(prej Cesta na gorenjski kolodvor — za »Novim svetom’) toči prvovrstna dalmatinska vina na malo in na veliko.
Črno in belo vino, prošek, rakija, vsakovrstne delikatese, sardele in prvovrstno olivno olje.
Cene preko ulice znižane. Cene zelo zmerne.
Za obilen obisk se priporoča
Nazor.
II
M Delniška glavnica:
Jj Din 50,000.000-
H
II Skupne reserve: okrog
II Din 10,000.000-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
1 n
II
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503
in 2504	M
Podružnice
Brežice	Črnomelj	Kr^nj	Maribor
Celje	Oorica	Logatec	Metkovič
agencije:
Novi Sad	Prevalje	Rakek	Slovenj-	Trst
Novo mesto	Ptuj	Sarajevo	gradeč	Split
II II
M
Priporoča se za vse || bančne posle |j
II
Kreditni zavod za trgovino in indnstrijol
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2040, 2457,
. i
in 2806
♦ ♦♦
S)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
o
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
in šip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Talafon 3478
LJUBLJANA
Dunajska cesta lO
Telefon 2478
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cone 1
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
♦
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravilu »e točno in ceno izvršujejo.
FRAN RAVNIKAR
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, lesna industrija, parna žaga
Ljubljana, Linhartova ulica 25.
Račun poštne hranilnice št. 11.428. Telefon št. 2.416.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih v različnih stavbnih slogih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih in industrijskih stavb, stolpnih streh, kupol, cerkvenih ostrešij, balkonov, vrtnih utic, verand in raznih vrtnih arhi-tektoničnih del. Izvrševanje stopnic, dekorativnih stropov, dekorativnih stenskih opažev, vrat, oken itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane, razstavne zgradbe itd. Opozarjam na moj najnovejši sistem .Rafl*, jugoslov. patent št. 4.755 za proste razpetine od 8 do 40 m. Parna in električna gonilna sila.
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in«* dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
TJ G O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke: ORION ZAGREB Telefon: INTERURB. 17-10
Zu konzorcij »Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).