Kidričevi nagrajenci Kar pet skupin Iskrinih raziskovalcev, med skupno dvajsetimi nagrajenimi, je dobilo iz sklada Borisa Kidriča letošnje nagrade za izume in tehnične izboljšave. To je vsekakor izreden uspeh In hkrati priznanje Iskrinim prizadevanjem na razvojno-raziskovainem področju, ob najtesnejšem sodelovanju z znanstveno-raz-Iskovalnimi ustanovami. Tolikšno število Iskrinih nagrajencev je nekoliko v nasprotju z, lahko bi rekli, otožnim slavnostnim nagovorom prof. dr. Janeza Milčinskega na podelitvi Kidričevih nagrad in nagrad iz sklada Borisa Kidriča. Ugledni akademik je med drugim poudaril, da je danes odveč tožiti za časi, ki so mimo in za priložnostmi, ki so bile po nemarnem zavržene. Treba je živeti in preživeti s tem, kar imamo in s tistim, kar pripada, mora pripasti znanosti, če naj pomaga premostiti zadrege. In dohiteti, kolikor je to mogoče, kar je bilo v letih zamujenega. Nič bolje ne bo, če bomo otožno primerjajo ugotavljali, koliko so nas prehiteli drugi, tudi tisti, ki so se pred dvajsetimi leti zgledovali pri nas. Minula suha leta ne bi smela zamoriti ognja znanstvene radovednosti, neukrotljive želje več vedeti, več odkriti, več povedati, več zapisati. »Lahko je biti zvest stroki,« je med drugim dejal profesor Mi-ličinski, »delovni skupini, zavodu, ideji, nalogi, dokler gre vse dobro in dokler ti naloga daje vse, ka potrebuješ — za delo, za življenje, za varnost. Toda prava, preizkušena zvestoba se začne onstran teh meja. Prav za to in za takšno zvestobo nam gre. Tako zvestih znanstvenikov nam je treba danes in jutri in še za mnogo prihodnjih dni. In takšnim naj bi šle nagrade, s kakršnimi danes slavimo in bomo ob letih spet slavili spomin Borisa Kidriča.« Lado Drobež Pred 10. kongresom ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Demokratizacija kadrovske politike Deseti kongres ZKS je sicer že za nami (potekal je v času od 17. do 19. aprila), vendar to pot zaključujemo našo serijo izvlečkov iz osnutka resolucijetega kongresa, o katerem bomo več spregovorili v naslednji številki. »Preobražanje zastajajoče klasične industrijske družbe v družbo tretje znanstveno-tehnološke revolucije je po svojem bistvu globoka kadrovska družbena preobrazba. Nastajanje in uveljavljanje novih kadrovskih zmogljivosti te in bodoče družbe v vodilno družbeno silo je odvisno predvsem od sposobnosti socialističnih subjektivnih sil, zlasti zveze komunistov, da prepoznavajo vse subjektivne in objektivne ovire in z organiziranimi delovnimi ljudmi olajšujejo to neizogibno preobrazbo. Sedanje zaostrene gospodarske razmere ustvarjajo tudi objektivne možnosti za demokratizacijo kadrovske politike. Zato moramo komunisti s povečano aktivnostjo na vseh ravneh dosledneje uveljavljati načela socialistične, samoupravne kadrovske politikeinseza-vzemati za dosledno spoštovanje demokratičnih kadrovskih postopkov. Z delovanjem v samoupravnih organih si bomo prizadevali, kot samoupravljalci zavestno snovati in uveljavljati razvojno preobrazbo svojega okolja, kot hkratno odpiranje osebne in skupne razvojne perspektive vsakega delavca in kot uveljavljanje tistih kadrov, kisov proizvodnji, pri poslovanju in upravljanju z lastnim delom dokazali, da izstopajo po strokovnosti, prizadevnosti, ustvarjalnosti in sposobnosti organizirati demokratično kolektivno delo in uveljavljanje osebne odgovornosti vseh, še posebej pa naj-odgovornješih delavcev. Tako ravnanje komunistov je hkrati pot za hitrejšo demokratizacijo kadrovske politike in pot za hitrejše uveljavljanje odnosov svobodne menjave dela, ki vodijo v povezovanje proizvodnih procesov s procesi vzgoje, izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja sedanjih in bodočih samoupravljalcev. Nujnost družbene kadrovske preobrazbe je hkrati nujnost strukturalnih sprememb v sami zvezi komunistov. V naših vrstah imamo danes preveč zgolj formalnih članov, sopotnikov, idejno vprašljivih in celo moralnopolitično oporečnih ljudi. Zveza komunistov, kot vodilna revolucionarna idejna sila v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja mora svojo vlogo utrditi tudi z doslednejšim uveljavljanjem statutarnih kadrovskih kriterijev in s spreminjanjem prioritet v kriterijih kadrovske politike. Družbeni ugled zveze komunistov temelji na moralnem ugledu vsakega člana, zlasti pa članov, ki imajo v družbi in v zvezi komunistov odgovorne funkcije. Bistveno bomo okrepili odgovornost vsakega posameznega člana zveze komunistov za moralni ugled in razredno opredeljenost celotne organizacije. Za članstvo v vrstah zveze komunistov bomo še odločneje uveljavljali naslednje kriterije: — ugled, ki ga uživa človek kot osebnost, ki jo odlikujejo osebna poštenost, pogum, tovarištvo, nesebičnost in razvit smisel za kolektivno delovanje, — sposobnost demokratičnega in ustvarjalnega načina delovanja med ljudmi, nadpovprečni rezultati v progresivnem spreminjanju stanja na svojem področju dela in v okolju, kjer živi, samoiniciativno in odgovorno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in društvenih ter v celotnem delegatskem in skupščinskem sistemu, — pripravljenost nenehno pridobivati novo znanje za delo, upravljanje in družbenopolitično delovanje. Temeljni pogoj za hitrejšo kadrovsko preobrazbo celotne zveze komunistov je dosledno uveljavljanje teh kriterijev, zlasti pri kadrovanju in za posamezne funkcije v zvezi komunistov. Zato da bi preprečili pojave liderstva, pretirane profesionalizacije in karierizma, bomo v vodstva kadrovali In volili ljudi, ki so dokazali, da se zavedajo, da danes avtoriteta vodstev lahko temelji le na njihovi kolektivni sposobnosti, omogočiti nastajanje in razširjanje strateško pomembnega revolucionarnega znanja za družbeni razvoj v zvezi komunistov in med vsemi samoupravljalci. Izbirali bomo kadre, ki so z dosedanjim delom dokazali, da so pripravljeni in sposobni organizirati enakopravno sodelovanje vsega članstva pri oblikovanju in preverjanju dejanskih družbenih učinkov strategije in taktike zveze komunistov, ki znajo organizirati člane zveze komunistov, da delujejo tako, da lahko delovni ljudje sami preverjajo moč teoretičnih in praktičnih argumentov zveze komunistov. Taka kadrovska preobrazba v vodstvih zveze komunistov bo omogočila, da bodo iz zveze komunistov hitreje odšli vsi, ki niso pripravljeni prevzeti bremena odgovornosti, samoodrekanja, nenehnega učenja in kolektivnega dela. V zvezi komunistov se bo tako hitreje oblikovala taka večina, ki jo vodijo objektivno najnaprednejši deli že nastajajočega delavskega razreda prihodnosti. To bomo dosegli tako, da bomo sistematično usposabljali možne kandidate za funkcije v zvezi komunistov, da bomo demokratizirali postopke evidentiranja in kandidiranja za vse funkcije v zvezi komunistov in, da na liste ne bomo uvrstili nikogar, ki ni dobil podpore v svojem okolju. Demokratično bomo uveljavljali tudi instituta nezaupnice in zamenjave. Uveljavljanje teh kriterijev v kadrovski politiki zveze komunistov je pogoj za utrjevanje ugleda zveze komunistov med mladino, delavci in iteligenco ter pogoj za revolucionarno diferenciacijo v zvezi komunistov in za krepitev delavske večine v naših vrstah. Obletnico smrti Borisa Kidriča smo Slovenci počastili tudi z otvoritvijo razstave "Inovacije za stabilizacijo 86». Razstavo v avli Ljubljanske banke na Trgu revulucije je odprl član predsedstva CK Z K Slovenije Štefan Korošec. _______________Iskra SOZD ________________________________ Druga seja predsedstva KOS Delegate razbremeniti preobširnih gradiv Pregled programskih smernic delovanja sindikata, informacija o poslovanju SOZD Iskra, pregled planov Iskre, predvsem pa iskanje udarnejše vloge sindikata, so bile glavne teme petkove seje predsedstva KOS SOZD Iskra, ki je bila v Iskrini stolpnici v Ljubljani. Vzroke za upadanje gospodarnosti v iskri so razpravljalci iskali v padanju strukture virov obratnih sredstev, naraščanju stroškov na enoto proizvoda, stalnem upadanju izvozne uspešnosti in kadrovski krizi, predvsem pa v nesamostojnosti OZD pri določanju pogojev poslovanja, kar posledično povzroča tudi občutek indiferentnosti in nemoči delavcev in delovnih organizacij, dajeposlo-vanje že vnaprej predpisano. Da bi te težave presegli, se moramo znotraj Iskreorganiziratita-ko, da bomo lahko aktivirali naše notranje rezerve, bolje uredili kadrovske zadeve in vodstvena znanja, hkrati padosegli korenite spremembe glede izvoza, vprašanja kakovosti, investicij in inventivne dejavnosti. In kje je ob vsem tem vloga sindikata? , Ob vseh teh problemih bi se moral prav sindikat bolje organizirati in frontno opredeliti območja delovanja. Udeleženci seje so poudarili, da je treba vlogo sindikata iskati v boju za uveljavitev ekonomskih zakonitosti in da mora sindikat od strokovnih služb zahtevati realne informacije in poglobljene analize ter se zavzemati za vsebinsko obravnavanje problemov. Kot rdeča nit pa sta se skozi sejo vlekli misel in zahteva, da je treba rešitve najti v opiranju na lastne sile in iskanju notranjih rezerv sozda. Zato je predsedstvo sprejelo sklep, da mora vodstvo SOZD pripraviti osnove ukrepov s katerimi bi zavrli padanje poslovne uspešnosti SOZD, do posvetovanja poslovnih, družbenopolitičnih in samoupravnih delavcev, ki bo v začetku junija v Ljubljani. Do poletja pa morajo pripraviti popolni pismeni program in ga posredovati delavskemu svetu SOZD in sindikatu SOZD. V nadaljevanju seje so razpravljalci zahtevali, daje treba začeti z razbirokratiziranostjo organizacije notranjega poslovnega sistema. Ob tem so nakazali na že dolgoleten problem preobsežnih gradiv, ki samo Iskro ogromno stanejo. S preobilico gradiv se težave ne rešujejo vsebinsko, pač pa le formalno zadostijo zahtevam. Zato so dali pobudo, da bi od sedaj naprej celotna gradiva pošiljali le vodilnim delavcem, delegatom delavskega sveta SOZD in predsednikom sindikatov po posameznih delovnih organizacijah, ostali delegati pa bi dobivali le izvlečke posameznih točk. Sklepe sej pa bodo objavljali v glasilu Iskra. V razpravi o planskih dokumentih SOZD so razpravljalci poudarili, da so planski dokumenti še vedno preobširni, predvsem pa v njih ne vidijo strategije SOZD Iskra, ampak so le skupek planov delovnih organizacij. Predsedstvo je menilo, da bi morali v planskih dokumentih opredeliti osnovno strategijo in cilje sistema, s čimer bi tudi omogočili lažjo kontrolo izvajanja načrtov. Delegat Delte je tudi opozoril, da v njihovi delovni organizaciji menijo, da planski dokumenti niso v celoti usklajeni z že sprejetimi samoupravnimi sporazumi SOZD Iskra. Predsedstvo je obravnavalo postopke evidentiranja delegatov za odbore in komisije delavskega sveta SOZD in zadolžilo vse sindikalne konference, da te postopke zaključijo najkasneje do konca aprila. Ko je predsedstvo obravnavalo nekatere predloge za spremembo samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področje delitve OD, je sprejelo sklep, da se v jesenskem času na projektnem svetu SOZD prične postopek spremembe vseh aktov, ki urejajo to področje. Predvsem bo potrebno, po mnenju predsedstva, racionalizirati število aktov in upoštevati spremembe, ki bodo v tem času sprejete na nivoju republike in federacije. Ob koncu seje je predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, seznanilzbranešez nekaterimi informacijami. Iskra Široka potrošnja iz objektivnih razlogov ni poslala programov o reorganizaciji, ki bi jih morala posredovati do marca. Biro za industrijski inžiniring se je odločil, da bo razpisal referendum o izločitvi iz DO ZORIN in SOZD Iskra. Vzrok za morebitno izločitev je, da njihova dejavnost ni upoštevana v Iskrinem srednjeročnem načrtu, in ker v Iskri s svojo dejavnostjo sodelujejo le s 30 odstotki. Toda ob tem problemu so se dogovori- li, da bodo referendum za tri mesece prestavili in skušali skupaj s SOZD Iskra problem nekako rešiti. Poleg tega je predsednik KOS še dejal, da je treba prijavnice za praznovanje »dneva Iskre — dneva borca«, ki bo 28. junija v Kranju, zbrati do prvega junija. Predsedstvo KOS SOZD Iskra je za eno od šestih Iskrinih nagrad, ki jih podeljujejo vsako leto na dnevu Iskre, predlagal Janeza Kerna, predsednika delavskega sveta SOZD Iskra. V.Ž. Kolegij sekretarjev Iskrinih DO V torek, 15. aprila je bil v sejni dvorani Iskrine stolpnice kolegij sekretarjev DO SOZD Iskra. Vodil ga je pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar, ki je v uvodu najprej pozdravil prisotne, nato pa zaprosil poročevalce, da podajo informacije. Ivo Banič je sekretarje seznail s potekom reorganizacije SOZD Iskra. Povedal je kaj so naredili v prvi fazi, ki je trajala do letošnjega januarja in da so letos, ko teče druga faza reorganizacije naredili že niz korakov v smislu konsolidacije organizacije. To področje strokovne službe še preučujejo, nekatere stvari pa bo treba še pravno razčistiti in pripraviti Iskrine predloge v okviru razprave o spremembah in dopollnitvah zakona o združenem delu. Na kratko so udeleženci kolegija pregledali tudi gradivo za enajsto zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo 22. aprila, medtem kg ' Marketingu Iskre Commerce in njenemu vodji Francetu Perčiču za dolgoletno uspešno sodelovanje pri konstruiranju in plasmaju transportne embalaže ter za uspešno uveljavljanje uporabe valovitega kartona in posebej prodajnega programa EGS. Pred sejmom INPAK ’86 Po nekajletnem premoru bo v začetku junija v Gornji Radgoni Mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja INPAK ’86. Kot pomemben kupec in obiskovalec embalaže se ga bo udeležila tudi Iskra. V Gornji Radgoni bo od 2. do6. junija Mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja. Pravilnost odločitve, da v Sloveniji obnovimo ta bienalni sejem, že dokazujejo številne prijave iz Jugoslavije in tudi tujine. Dokončno število razsta-vljalcev še ni znano. Razstavna površina bo merila nad 4000 m2, »Iskra sodeluje z Embalažno grafičnim podjetjem, oz. našim predhodnikom — Zavodom za rehabilitacijože skoraj tri desetletja. Znano je namreč, da se je začel Zavod ukvarjati z embalažo prav zato, ker je Iskra takšne izdelke potrebovala. Tudi zdaj je Iskra še vedno naš največji kupec, saj je tretjina našega prometa vezanega prav na Iskro,« poudarja direktor EGP Jure Žakelj. V tej škofjeloški tovarni je zdaj približno 170zaposlenih. Njihovaglavna dejavnost je proizvodnja transportne embalaže, vedno bolj pa se uveljavlja tudi proizvodnja komercialne embalaže. V upadanju je program tiskarskih in knjigoveških storitev. O sodelovanju z Iskro — z Iskrinimi tovarnami in službo za razvoj embalaže v Marketingu Iskre Commerce, je direktor Žakelj tudi povedal, da je poslovna politika EGP izredno odvisna od položaja v Iskri: težave v proizvodnji in prodaji Iskrinih izdelkov se še kako odražajo tudi na proizvodnjo v EGP. Ta odvisnost je seveda povsem razumljiva, saj je npr. Iskra samo lani kupila v EGP za 500 milijonov dinarjev emba- Priznanje za uspešno sodelovanje je vodji službe za razvoj embalaže v Marketingu Iskre Commerce Francetu Perčiču (levo) izročil direktor EGP Jure Žakelj. (Foto LD) laže. Izredno pohvalno je ocenil tudi delo Iskrine službe za razvoj embalaže, ki za Iskrine potrebe konstruira embalažo, hkrati pa v EGP posreduje tudi svetovne dosežke na tem področju. Kajti nedvomno velja tudi tukaj pregovor, da obleka ne naredi — izdelek in ga pa pomaga prodati. LD razstavljeni pa bodo embalažni materiali, izdelki in pripomočki, stroji za proizvodnjo embalaže in pakiranje ter stroji za tisk in označevanje embalaže. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi sisteme in opremo za skladiščenje izdelkov ter ponudbo integralnega prevoza blaga in marketinga. Sejem bodo spremljala tudi strokovna posvetovanja in sicer o leseni, papirni in kartonski embalaži, o stekleni, kovinski in plastični embalaži, nadalje o strojih in opremi za pakiranje ter posvetovanje o problemih embalaže in pakiranja blaga. Hkrati s sejmom bodo po desetih letih obudili tudi »Jugoslovanskega oskarja za embalažo« Razpis tega natečaja je potekal v soboto, 19. aprila. Slovesna podelitev vseh štirih Oskarjev — za embalažo, za embalažne materiale, za sestavne dele embalaže ter za domače stroje in pripomočke za embalažo in pakiranje, bo v Radencih 2. junija. L. D. Iskra Avtomatika Obisk pri poslovnem partnerju Famipa Prizren je delovna organizacija, s katero sodelujemo že dolga leta. Iskra Avtomatika in Famipa sta v lanskem letu to poslovno sodelovanje potrdili s podpisom samoupravnega sporazuma, s katerim Iskra sovlaga v proizvodnjo kontaktnih materialov v Famipi. Razširitev proizvodnje obsega proizvodnjo kontaktnih kovic (bimetalnih in trimetalnih) in proizvodnjo kontaktnih profilov. Vsi ti proizvodi so za Iskro Avtomatiko in Iskro na sploh zelo pomembni, saj pomenijo bimetalne in trimetalne kovice velik cenovni prihranek. Kontaktni profili so posebni profili, ki imajo v prerezu obliko kovice in jih je možnos pomočjo posebne opreme v poljubni dolžini variti na kontaktne vzmeti. Uporaba kontaktnih profilov namesto kontaktnih kovic je v nekaterih primerih nujna, ker je kontakt s kovico neizvedljiv, v drugih primerih pa je zamenjava za kontaktno kovico. V obeh primerih gre za zanesljiv spoj z zelo dobrimi prevodnimi lastnostmi. Da bi ugotovili stanje v tej delovni organizaciji na nerazvitem Kosovu, smo jih obiskali vzačetku februarja letos. Delovna organizacija Famipa ima poleg proizvodnje kontaktov v Prizrenu osvojeno tudi proizvodnjo srebrnih letev, srebrnega in zlatega nakita, posode, jedilnega pribora in okrasnih predmetov iz medenine in drugih zlitin ter povsem novo avtomatizirano proizvodnjo nožev. V sklopu proizvodnih objektov imajo sodobno avtomatsko galva-niko, ki jo uporabljajo predvsem za galvansko obdelavo posode in jedilnega pribora (srebrenje in zlatenje) in miniaturno galvaniko za nakit, ki pa je uporabna tudi za druge industrijske potrebe. Prav v času našega obiska so preurejali orodjarno, v kateri imajo že inštaliran žični erozijski stroj. Za proizvodnjo bimetalnih materialov imajo vse pogoje, saj razpolagajo s kvalitetno metalurško proizvodnjo in kontrolno opremo, ki ob primernem pristopu zagotavlja kvaliteto surovine, polproizvoda in proizvoda. Ker pa se vsi zavedamo, da sama oprema ni zadosten pogoj za kvaliteten izdelek, sem bil pri tem obisku posebej pozoren na dokumentacijo in odnose delavcevdo opreme in navodil za delo. Menim, da imajo v Famipi vse pogoje za dosego cilja, to je postati renomiran proizvajalec kontaktnih kovic in kontaktnih profilov. V proizvodnji imajo šest starejših strojev za izdelavo masivnih kovic, dva stroja za izdelavo bimetalnih kovic, od katerih so enega dobili pred kratkim in en stroj za izdelavo bimetalnih kovic, ki so ga prav tako dobili pred kratkim v okviru investicije, v katero je sovlagala Iskra. Najzanimivejša oprema, to je stroj za izdelavo najzahtevnejše tehnološke faze pri izdelavi bimetalnih profilov, še ni dospela v Fa-mipo. Opremo bodo po zagotovilu dobavitelja dobili v aprilu letos in jo takoj pričeli preskušati. Ocenjujemo, da bi dejansko lahko postali največji, ali celo izključni dobavitelj kontaktnih materialov za Iskro Avtomatiko, vendar ne takoj. Pogoji zadosego tega cilja pa so: — delavci (predvsem vodilni) morajo zagotoviti na vsakem delovnem mestu dokumentacijo, ki Seminar za servisiranje sistemov LJUMO bi enoznačno opredelila postopek izvajanja dela in način kontrole; — vodilni delavci morajo zagotoviti izvajanje delovnih operacij v skladu s predpisano tehnologijo in zagotoviti izvajanje tekoče kontrole in ne vsega prepustiti končni kontroli in kontroli kupca; — zagotoviti je potrebno spoštovanje dobavnih rokov, do katerih Famipa nima pravega odnosa. Menim, da je v danem trenutku smiselno doseči s Famipo tak komercialni aranžma, ki nam bi zagotavljal dobave dogovorjenih količin in kvalitete, dogovorjene roke in cene, bodisi iz lastne proizvodnje, bodisi od tujega partnerja. V tem primeru bisetudilažeodl-očili za uporabo kontaktnih profilov pri novih izdelkih in pozneje za zamenjavo kontaktnih kovic s kontaktnimi profili pri starejših izdelkih, saj nas uvozne omejitve silijo, da v največji meri uporabljamo domače materiale. Andrej Jug ■ 4 Lani, gld Znanstveno-tehničnosodelovanjezmoskovskiminstitutomENIMS na skupnem razvoju numeričnih naprav, poznanih pod imenom LJUMO, testiranje naprav, iz proizvodnje 1000. naprava za potrebe sovjetskega tržišča 1985 in za cca 9 mio Cl $ izvoza sistemov za krmiljenje obdelovalnih strojev vlekočem letu — je le nekaj ključnih podatkov, ki zgovorno povedo, da je sodelovanje, ki se je pričelo v letu 1981 obrodilo bogate sadove. Z namenom, da bi izkoristili možnosti, ki ga omenjeno, izredno dobro sodelovanje nudi za oba partnerja, so strokovni delavci iz delovne organizacije Avtomatika (Darko štaudohar, Janez Kokalj, Janez Novak in Matevž Miličinski) ob pomoči Iskri nega predstavništva v Moskvi, oz. Ljube Glibota in izredni osebni angažiranosti dr. Belova, direktorja instituta EN IMS, organizirali eno-tedenskiseminarza servisiranje sistemov LJUMO. Tako se je v dneh od 20. do 29. marca v prostorih omenjen ega instituta zbralo cca 25 strokovnjakov iz sovjetskega gospodarstva: Laurams-tanok, Tulremstanok, Moskovski Center, Gulremstanok, Komunaras, Krasnij proletari, Zavod frezernih Stankov ODESA itd. V času enotedenskega seminarja so se po predhodno pripravljenem programu seznanili s samimi sistemi LJUMO, s hardvvarsko in softvvarsko opremo, z aplikacijami programiranja, spuščanjem v pogon, iskanjem napak in možnih popravil ter s stimuliranjem možnih napak. Čeprav je bilo šolanje izredno zahtevno in časovno zapolnjeno skozi ves teden, so sovjetski strokovnjaki aktivno sodelovali in v času predavanj, kakor praktičnih vaj postavljali vprašanja, iz katerih je bilo razvidno, da razpolagajo z izrednim tehničnim znanjem. Ker je bilo število prisotnih glede na zahtevnost tematike omejeno, so organizatorji sklenili, da bodo drugi del seminarja z istimi temami ponovili predvidoma v mesecu maju, oz. juniju. š. D. »Poslovno leto smo pričeli lani z veliko bojaznijo«, je začel najin razgovor 41-letni ekonomist in vodja gospodarskega področja In-vest servisa, Jože Bab-šek. »Sistemski zakoni niso bili pravočasno sprejeti, devizni zakon je doživljal nenehne spremembe. Zamrznene cene v prvem trimesečju so povzročile resne probleme že pri sestavi letnega gospodarskega načrta. Aprilska odmrznitev cen je nato sprostila podražitveni val. V takih okoliščinah smo morali skleniti nove pogodbe za naše storitve«. Razgiban začetek leta In budno spremljanje gospodarskih pogojev dela In prilagoditve na nove > V času delovnega obiska v Jugoslaviji, je kitajska delegacija iz Ministrstva javne varnosti kot gost zveznega Instituta javne varnosti, obiskala tudi delovno organizacijo Avtomatiko. Delegacijo, v kateri so bili: Sun Vaonan — namestnik direktorja voddelku zavarstvotehnologije.DuFulei — član Prvega instituta pri Ministrstvu javne varnosti in Zhao Tinjue — član Instituta za znanstveno in tehnično informatiko pri Ministrstvu javne varnosti, je vodil VangZhipeng —namestnik vodje področja za varnostne tehnologije. V ponedeljek, 7. t.m. jih je v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah sprejel Ivo Writzl, direktor področja za alarmno tehniko v TOZD Trženju s sodelavci, ki jih je po pozdravnem nagovoru seznanil z organiziranostjo in programsko usmeritvijo delovne organizacije. Po ogledu filma o Iskri, so jih strokovni sodelavci Avtomatike seznanili s programom alarmne tehnike, oz. dejavnosti na področju zaščite s tehničnimi sredstvi (protipožarna, protivlomna zaščita), s sistemom PASO, ki služi za prenos in obdelavo alarmnih signalov in pripravili demonstracijo sistema kontrole pristopa — SIPKON. Izvajanje so pospremili s prikazom diapozitivov. Drugi del delovnega obiska pa je bil namenjen ogledu proizvodnje mi-kroračunalniških naprav in me- rilno-testnega laboratorija v TOZD Naprave za energetiko. Vodja kitajske delegacije — Yang Zhipeng je ob zaključku izrazil priznanje Iskri, zavisokoteh-nično raven in širino ponudbe iz programa alarmne tehnike od zaščite do signalov in s tem sistemskih tržnih pristopov. V svojem imenu in v imenu ostalih članov delegacije je hkrati izrazil tudi željo, oz. prepričanje, da bo iz današnjega sestanka, ki je pomenil seznanjanje, prišlo do uspešnega, konkretnega sodelovanja. Iskra Invest servis _ J na razmere, uspešni razmere so vam navrgle precej več dela, kot sle ga verjetno ob začetku predvidevali. Se vam Je prizadevanje pozneje obrestovalo? Seveda. Glede na razmere za poslovanje smo bili lani kar uspešni. Kot sem že omenil, namjezam-rznitev cen v začetku odtegnila določen dohodek, po sprostitvi pa smo korigirali naše cene storitev, kar je potrdil Svet upravljalcev poslovnih stavb Iskre. Kakšen Je finančni rezultat poslovanja v lanskem letu v številkah? Rekli ste v začetku kar ugoden. Dosegli smo celotni prihodek v vrednosti dobri dve milijardi dinarjev. S tem smo presegli vrednost v primerjavi z letom 1984 za 96 odstotkov in presegli načrtovani prihodek za 27 odstotkov. Ker Je bila lani približno 80 odstotna Inflacija, Je Invest servis kljub temu dosegel realno rastcelotnega prihodka. S čim lahko to še potrdite? S primerjavo porabljenih sredstev in ustvarjenega dohodka. Porabili smo za slabo poldrugo milijardo sredstev— mimogrede: porabili smo jih še enkrat toliko kot leto dni prej in celo po gospodarskem načrtu smo jih presegli za 27 odstotkov. Je ustrezno s tem poraste! tudi dohodek v primerjavi z dosežkom v letu 1984? Je, za 88 odstotkov. Lani smo ustvarili dohodek v vrednosti dobrih 600 milijonov dinarjev. Ro načrtu smo ga presegli za34 odstotkov. Na zaposlenega je to skoraj poldrug milijon dinarjev. Porabljena sredstva pa so lani naraščala hitreje, kot dohodek. Verjetno so porastle v minulem letu tudi obveznosti v obliki davkov In prispevkov? Da, kar za 135 odstotkov. Seštevek teh daje vrednost 65 milijonov dinarjev. Za Invest servis Je značilno, da Ima Izredno šibko poprečje osebnih dohodkov. Se motim? Niti ne. Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca je znašal lani bruto 53.600 dinarjev, čeprav so bili bruto osebni dohodki za 94 odstotkov večji od poprečnih osebnih dohodkov leto dni prej. Ob koncu lanskega leta smo bili med delovnimi organizacijami Iskre pri dnu lestvice. V primerjavi s SOZD Iskra so plačilne kuverte v Invest servisu precej tanjše. NI s tako politiko nekaj narobe? Seveda. Dala nam je nekaj akumulacije, toda po drugi plati povzročila velike kadrovske probleme. Zaradi tega zaostajanja bo letošnja rast osebnih dohodkov bistveno večja. Ne gre tu, da bi ujeli razmerja vSOZD, marveč moramo omogočiti delavcem Invest servisa večjo motiviranost za precej obsežnejše naloge, ki nas čakajo letos. Delavce Invest servisa zanima še lanski sklad skupne porabe, predvsem stanovanjski sklad, saj vemo, da stanovanj vedno primanjkuje. Sklad skupne porabe, namenjen za stanovanja, smo uresničili v višini 27 milijonov dinarjev s stopnjo rasti 84 odstotkov. Letni načrt smo presegli za 54 odstotkov, bojim pa se, da so to preskromna sredstva zaradi malone astronomskih cen gradenj novih stanovanj. Kako obsežen Je vašgospodarskl oddelek tu na Cankarjevi cesti? Zaposlujemo 12 delavcev. Vodimo finančno, računovodsko in plansko analitično dejavnost. To je precej skromno število delavcev za takšen obseg dela. Imamo veliko združevanja sredstev, skrbimo za skupne naložbe in za združena osnovna sredstva. Ali nam lahko zaupa te nekaj čisto zasebnega? S čim se ukvarjate do- Jože Babšek ma, kajti naj so številke takšne, ali drugačne, nekaj zoprnega Je v njih. Surove so In brez duha, čeprav potrebne. Treba se je odtegniti od številk. Delam na vrtu, potem mnogo berem. Naučil sem se »speedy rea-ding« — hitrega branja, da preletim tekst, ne da bi ga podrobno bral. Aha, bral sem, da je bil pokojni John Kennedy tak veščak v hitrem branju. Zanima me, ali najdete pri tem tudi tiskovne napake? Najdem. Dr. Stane Možina predlaga v svoji knjigi, da bi se morali vsi managerji naučiti tega sistema, saj je običajno branje zelo zamuden posel. Časa pa v sodobnem svetu vsem primanjkuje. Zahvaljujemo se vam za ta razgovor. Marjan Kralj _____________ Iskra Avtoelektrika Pohodna četa Avtoelektrike V ospredju skrb za ohranjanje tradicij NOB Če bi ocenjevali aktivnosti organizacij, skupnosti, ali društev v novogoriški Iskri Avtoelektriki, bi dobila eno izmed najvišjih ocen Pohodna četa Iskre Avtoelektrike, ki deluje v okviru Iskrinega pohodnega odreda »Partizanske delavnice 99 d«. Ne le po številu, tudi po raznih aktivnostih in uspešno zaključenih akcijah je med najuspešnejšimi, to pa je bilo podčrtano tudi na oetkovi letni konferenci, kjer so pohodniki, pretežno mladi, pregledali lanskoletno delo in sprejeli program aktivnosti za letošnje leto. Konference, kistajovodilako-mandir Boris Jerič in komisar Martin Jug se sicer ni udeležilo pričakovano.število pohodnikov, ka-" pa ne zmanjšuje zagnanosti, ki je prisotna predvsem v dejstvu, da je tak način dela in aktivnosti najlepši prispevek k ohranjevanju tradicij našega narodnoosvobodilnega boja. Udeleženci konference so delovanje pohodne čete v lanskem letu ocenili, kot eno najboljših doslej. K temu je prav ' gotovo pripomoglo tudi visoko priznanje, ki so jim ga izročili vezisti narodnoosvobodilne vojne Slovenije. In čeprav so laskavo priznanje dobili za minulo delo, so ga hoteli opravičiti prav s še večjo aktivnostjo inz nadaljnjim delom. To jim je v celoti uspelo, saj so se množično udeležili prav vseh pohodov mladinskega pohodnega odreda. Preletimo na kratko večje pohode. V aprilu sosodelovali na prvi večji skupni akciji, udeležili so se tridnevnega pohoda na mariborsko Pohorje, kamor se je podalo 9 članov njihove čete. 2e tradicionalnega pohoda, ki ga vsako leto prireja novogoriška mladina na praznovanje 1. majav Opatje selo na Krasu se je sicer udeležilo le manjše število Isk-rašev, vendar moramo upoštevati, da so bile lani za ta praznik prave »majhne« počitnice, zato so mnogi odšli na daljše izlete izven Nove gorice. Njihova udeležba je bila odmevna tudi v široko zastavljeni republiški akciji »Po poteh partizanske Ljubljane«, med največje zadovoljstvo pa si štejejo izredno uspel pohod po poteh devetega korpusa 8. in 9. junija v njihovi organizaciji. Udeležilo se ga je kar okrog 50 pohodnikov iz SOZD Iskra, slovenskih PTT podjetij in RTV Ljubljana. Prehodili so tiste skrivnostne poti v Trnovskem gozdu, na Lokvah, na Lažni, kot so jih v času NOB pogumni borci 9. korpusa. O pohodu so obvestili tudi širšo javnost in občinski odbor zveze borcev Nova Gorica. Načrtovali so tudi pohod ob tradicionalnem prazniku dnevu Iskre, dnevu borca. Žal tega pohoda niso mogli izvesti, saj je bila lansko leto prav novogoriška Iskra organizatorka te veličastne manifestacije, organizacijskih pri-pravje bilo veliko, zato so bili skoraj vsi pripadniki čete vključeni v priprave za sprejem tisočev udeležencev in pomoč pri organizaciji samega praznovanja. Zadnjič v lanskem letu pa so se pohodniki srečali v Črmošnjicah v Beli krajini, kjer so prisostvovali slavnosti ob odkritju spominskega obeležja slovenskih partizanskih radijskih postaj. Od tam so šli peš še na Mirno Goro in se zadovoljni vrnili domov. Seveda je odveč poudarjati, da so pripadniki čete sodelovali tudi pri vseh drugih akcijah, ki so jih pripravile OO ZSMS v Avtoelektriki. Na petkovi konferenci so sprejeli tudi plan dela za letos. Kot najvažnejšo nalogo so označili pridobivanje novih, mladih članov v njihovo četo in seveda množično udeležbo na vseh pohodih, ki jih bodo organizirali v naši SOZD, RTV, ali PTT. Sklenili so tudi, da bodo mladim, novosprejetim delavkam in delavcem že na uvajalnem seminarju predstavili aktivnost in delovanje pohodne čete, saj so prepričani, da bodo tudi na ta način pridobili nove, sveže moči. Tudi letos nameravajo izpeljati pohod po poteh devetega korpusa, ki bo že sedmi po vrsti in se bo po pestrosti še nekoliko razlikoval od prejšnjih. Zato so že na konferenci imenovali poseben pripravljalni odbor, ki je že začel z delom, da bo ja vse nared za to množično mladinsko manifestacijo v juniju. Ob koncu konference pa je komandir čete nagradil najaktivnejše pohodnike s knjigo »Od Vipavskih gričev do Goriških brd«. Knjigo so prejeli: Sergej Kogoj, Kamilo Zavadlav, Pavlo Godina, Gabrijel Štokelj ter Damjan Poljane. Marko Rakušček Z enega izmed pohodov Iskra Kondenzatorji Nadzorne meritve v okolju ob sanacijskih delih Poleg že sprejetih meritev ekološkega nadzora je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor izdelal program nadzornih meritev PCB v času izvajanjasanacijskihdelin sicer: — meritve vsebnosti PCB v vodi na izviru Krupe glede na vodostaj (naloga že poteka) — širša, vendar občasna kontrola mulja pri izviru Krupe na PCB — kontrola ozračja (koncentracije PCB) na deponiji v času sanacije (gradnja deponije in transporta odpadkov) — kontrola zemljin pri izgradnji deponije na PCB — kontrola zbranih meteornih vod na PCB in izdelave potrebnih ukrepov za ustrezen tretma v času izgradnje deponije — preverjanje vsebnosti PCB v zemljino v potencialnih vročih conah Glavni vir polikloriranih bifenilov(PCB), ki so onesnažili reko Krupo, jeodlaga-lišče odpadnega PCB severovzhodno od proizvodne dvorane semiške Iskre. To so pokazale lanske geološke preiskave pa ocene porabljenih surovin (PCB), ocene emisij v ozračju in ravnanja s proizvodnimi odpadki. Zato je razumljivo, da je od vseh načrtovanih aktivnosti v zvezi s problematiko onesnaženosti Krupe (ekološke meritve, preiskave zdravstvene ogroženosti itd.), sanacija tega odlagališča dobila prednost. V okviru predvidenega programa ekološke sanacije je Iskra Semič pripravila in dala v oceno skupini SEPO program za sanacijo odlagališča odpadnih kondenzatorjev, ki naj bi preprečila nadalnje one-snaževanje-Krupe s PCB. SEPO je skupina za oceno posegov v okolje pri inštitutu »Jožef Stefan«, ustanovljena leta 1974 na predlog Instituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki. To je odprta skupina, kjersodelujejo strokovnjaki instituta »Jožef Stefan« in različni izvedenci izsloven-skih, jugoslovanskih in včasih tudi tujih institucij. Glavna naloga komisijejeocenarazličnih projektov, od idejnih pa do investicijskih programov za tehnične rešitve, v skladu z našo zakonodajo in normativi. Skupina je v dvanajstih letih delovanja ocenila okoli 400 načrtovanih naložb, od katerih jih je bilo kar 25% ekološko problematičnih. Tudi Iskra je vsa ta leta aktivno sodelovala s skupino in ji dala v oceno 34 investicijskih programov. Zanimivo, da jih je bilo sedem ocenjenih negativno, ker niso lokacijsko, ali tehnološko zadostili zahtev za varstvo okolja. Največji problem se je pojavil pri posebno nevarnih industrijskih odpadkih, ki jih je trebaobdelati, nevtralizirati, sežgati, ali deponirati. Eden izmed vzrokov, ds se je Iški a začela na tem področju celoviteje organizirati, sta prav problem odlaganja nevarnih odpadkov PCB in razlitje petroleja v Stegnah. Skupaj s skupino SEPO je Iskra pripravila program, ki so ga imenovali »Vpeljava sistema za varstvo okolja v SOZD Iskra.« G reza izpeljavo vseh ukrepov na področju varstva okolja — od tehnoloških in tehničnih možnosti pa vse do kadrovskih in nadzornih služb, skratka gre za sistem, ki naj bi zaživel in dal koristne rezultate. Ker je SEPO izdelal oceno in dal pripombe na sanacijsko investicijski program semiške Iskre, smo se o aktivnostih okrog tega programa pogovarjali z magistrom Svetozarjem Poličem, strokovnim sodelavcem skupine SEPO na Institutu »Jožef Stefan«. SEPO sodeluje v skladu z dogovori in sklepi komisije za koordinacijo strokovnega dela pri razreševanju problematike onesnaženosti Krupe pri spremljanju izvedbe sanacije. Po razrešitvi »komisije« so strokovni sodelavci SEPO sodelovali na vseh sestankih, ki so obravnavali sanacijo, oz. projektno dokumentacijo ter nadalje še pri Izdelavi sanacijsko-investicijskega programa in v komisiji za izbor izvajalcev del. Kaj je glavni namen sanacijskega programa? »Poleg raziskav, meritev v okolju in ocene zdravstvene ogroženosti, je bistvo sanacijskega programa čimhitrejša izpeljava saniranja žarišč, oz. virov nadaljnjega onesnaževanja, bodisi Krupe, bodisi širšega okolja. Zdaj gre za sanacijo deponije na tovarniškem dvorišču, kamor so odlagali poliklorirane bifenile v obliki odpadnih kondenzatorjev, oz. tehničnega od meta. Projekte so naredili, izdelali sanacijski investicijski program, soglasja pristojnih organov so pridobili, čakajo le na »štart«. In kdaj bo Iskra začela delati? »Začeli bodo maja, ko je v se-miškem območju začetek sušnega obdobja. Celotno onesnaženo zemljino, ki jo lahko zajamejo, bodo deponirali v zavarovanem trajnem skladišču in s tem preprečili nadaljnjo onesnaževanje s PCB iz odlagališč. Gre za neprepustno betonsko posodo — bazen, v katerega se bo trajno skladiščila onesnažena zemljina. Tlorisna površina je nekaj čez 1800 m2, visoka pa bo šest metrov. Sestavljena bo iz šestih celic, obodne stene pa bodo iz vodonepropustnega betona in zaradi varnosti bodo z zunanje strani obložene še z glino do raščenega kamnitega terena. Dno posode bo vodoneprepustna armiranobetonska plošča, pod njo pa plast granu-liranega peska na plasti gline. Dno bazena bo pod padcem speljano v kanal, ki bo priključen na zaprt kontrolni jašek. Odvod vode bo speljan tudi pod betonskim dnom z drenažo nad neprepustnim glini-čnim slojem in enotno speljan v vodoneprepustni kontrolni jašek, ki bo omogočal nadzor tesnosti. Pod temelji sten in stebrov bo vodoneprepustna folija na podložnem betonu (glej skico 1). Varnost je v bistvu dvojna: prvič, ker gre za vodoneprepustno betonsko posodo, drugič pa ima še z zunanje strani utrjeno glineno površino z dodatno drenažo. Če bi popustil prvi varnostni plašč, PCB še vedno ne bi mogel v okolje, ker bi v drenaži ostal v zaprtem jašku, torej ga lahko kontroliramo.« Iskra Kondenzatorji sanacija odlia PCB Skratka varnost je maksimalna in lahko rečemo sto odstotna? »Strokovnjak ne bo nikoli rekel sto odstotna. Toda gre za maksimalno omejitev potencialnega rizi-ka zaradi nadalnjega onesnaževanja s PCB/in odlagališč. In to je preverjena in edina rešitev v okviru tehnoloških in ekonomskih možnosti pri nas. Dvojni sistem absolutno zagotavlja varnost. Seveda pa je treba ob tem razumeti kompleksnost problema PCB v okolju. Kajti s to sanacijo je pretrgan samo nadaljnji vir onesnaževanja. Da pa bomo vedeli kaj se s PCB v okolju še dogaja, bodo potrebne še nadaljnje raziskave in meritve v širšem okolju patudi meritve v zvezi s sanacijo, da bomo lahko spremljali korelacijo med prejšnjim in sedanjim onesnaževanjem. Šele po vseh sanacijskih delih, bomo imeli lahko boljšo sliko, kakšen je obseg onesnaževanja in kakšen bo v bodoče potecialni vpliv PCB na okolje.« S sanacijo tega odlagališča na tovarniškem dvorišču bo rešeno vprašanje glavnega vira onesnaževanja. Kaj pa druga odlagališča PCB, ki jih je kar nekaj raztresenih po Beli krajini? »Vsa ta odlagališča, oz. vire onesnaževanja smo določili tako, da vemo za ves material (PCB), ki so ga uporabljali v tovarni in »odvedli« v okolje: odlagališče odpadnega PCB, emisije v ozračje v tehnološkem procesu, razna razlitja vokolje. Ogledali smo si tudi vse možne deponije, kjer so odlagali PCB v obliki odpadnih kondenzatorjev. Pretežni del onesnažene zemljine bodo prenesli na odlagališče Vrtača, manjše množine s Coklovca in Štrekljevca pa v zavarovano skladišče. Druge deponije, kot sta Vranoviči in Mladica, bodo sanirali s prekritjem in utrjevanjem, saj je odpadne zemljine toliko, da ni možen prenos. Količine v teh deponijah pa so relativno manjhne in razpršene tako, da zaenkrat ni nobenih strokovnih znamenj, da bi prišlo iz te zemljine, kjer se je PCB absorbiral med komunalnimi odpadki, do nadaljnje kontaminacije.« Ocenjujejo, da je skupno v okolju 73 ton PCB. Največ ga je okrog 55 ton na tovarniškem dvorišču in ga bodo s sanacijskim projektom zajeli. Ali to pomeni, da je preostalih 20 ton PCB »izgubljenih«? »Ja, dejansko je. Od teh 20 ton, ki so v okolju, moramo računati, da se del PCB razširja v zrak, zemljo in vodo in se prek raznih transportnih mehanizmov pač stalno pojavlja. V tem smislu je jasno najbolj prizadeta reka Krupa, kot prenosna pot, bodisi za izpiranje iz podzemlja, bodisi z zelo kontaminiranim sedimentom. Pri tem gre za aktiven del PCB, medtem ko se po drugih deponijah PCB nahaja v »neaktivni« obliki, kar pomeni, da je absorbiran, vezan, ali prekrit.« In kje so vzroki, da se sanacija odlagališča v semlški Vrtači ni začela že prej? »Glavni vzrok so bila predvsem sredstva. Financiranje investicije je predvideno v celoti iz združenih Mag. Svetozar Polič, strokovni sodelavec SEPO Izolacijska plast folija ____ glina folija pesek Prekrivna plast ozelenitev v_|'- 1 ! 1' ' / Primer načrta varnega skladiščenja nevarnih odpadkov (PCB), ki ga je izdelala EPA (ameriška agencija za varstvo okolja) sredstev SOZD Iskravvišini570mi-lijonov dinarjev in sicer pod naslednjimi pogoji: obrestna mera bo 6%, plačilni rok pa pet let. V začetku seje malo zataknilo, toda zdaj je vse dogovorjeno in lahko začnejo delati. Tudi drugod po s vetu je prišlo do onesnaženja okolja s PCB, npr. reke Hudson v Ameriki pa tudi posamezni primeri v Evropi. Kako ta problem rešujejo drugod? »V svetu so se veliko prej začeli zavedati negativnih posledic PCB in začeli ta problem tudi sistematično raziskovati in tudi reševati, skan. V ZDA in tudi drugod ga imajo še vedno v raznih zaprtih sistemih, kot so veliki močnostni kondenzatorji, transformatorji in razna olja, ki se uporabljajo pri kompre-sorskih napravah. V ZDA naj bi dali še velika sredstva za nadaljnje raziskave (npr. reke Hudson, kjer je prišlo do velike kontaminacije in za inšpekcijske preglede, oz. nadzor vseh naprav ter za zamenjavo PCB vtehnapravahzdrugimi nenevarnimi materiali. Naj omenim, da je sanacija manjše deponije v Ameriki, ki pa ni bila delana na enak način kot naša, ampak zgolj z obodno drenažo, stala dva milijona dolarjev, medtem pa bi Sanacija, ki bi bila potrebna za reko Hudson stala okrog 40 milijonov dolarjev. Naj poudarim, da smo šli mi v načrtovanju sanacije najdlje, z največjim varnostnim faktorjem. Razlog, da smo šli v Semiču v dvojno zaščito, je ta, da je to območje pomembnih virov pitne vode. Ameriška agencija za varstvo okolja je kar najbolj radikalno postavile zahteve za popolno omejitev uporabe PCB. Naša zakonodaja pa ga še ni prepovedala... »Naša zakonodaja na tem področju zaostaja, s tem, da se ne drži omejitev uporabe in celo prepovedi PCB, ki so jih že sprejele dežele OECD, ali Amerika. Edino v SR Sloveniji smo sprejeli odlok o ravnanju z askareli, ki določa ravnanje s PCB. Vendar pa, kadar pri nas nimamo določenih svojih normativov, je potrebno, uporabljati svetovne. Naj na koncu v povezavi svetovnih problemov in problema Iskre omenim, da gre v primeru semiške Iskre in onesnaževanja s PCB, za občutljiv ekološki sistem. Gre za majhno reko nasproti velikim količinam PCB, ki se manifestira v povišanih koncentracijah. Poleg tega pa je problematičen prenos prek transportnih mehanizmov, v zrak, v sedimente, zemljo, potem v razne poljedelske kulture in prek hranjenja živine in prek prehrambenih artiklov v človeka in s tem večjo zdravstveno ogroženost okoliških prebivalcev. Torej moramo vzeti območje reke Krupe in okolje semiške Iskre, kot potencialno ogroženo okolje, ki zahteva in bo zahtevalo poostren nadzor. Vesna Žunič O problemu sredstev, oz. težavah finansiranja investicije smo se pogovarjali tudi z inženirjem Marijanom Štrausom, ki po pooblastilu KPO SOZD Iskra zastopa interese SOZD Iskra v vseh zadevah glede ekološke problematike. »Zena trinajsti seji republiške komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe smo se dogovorili, da lahko s sanacijskimi deli začnemo šele v sušnem obdobju leta 1986. Takrat smo namreč predvidevali, da bo tehnična dokumentacija gotova do decembra 1985 in, da bo sanacijsko investicijski program v vrednosti okrog 300 milijonov dinarjev z vsemi soglasji, izpeljan do konca januarja 1986. Predvideni vir finančnih sredstev so bila združena sredstva SOZD Iskra. Projektno dokumentacijo pa smo prejeli šele v mesecu februarju 1986 in sedaj je predračunska vrednost 571 milijonov dinarjev, ki jo sestavljajo stroški izvedbe gradbeno-obrtniških del in potrebnih meritev in pregledov. Zagotovitev finančnih sredstev je na kritični poti terminskega plana izvedbe SPO — 6 (skladišče posebnih odpadkov). Na kolegiju KPO SOZD Iskra smo se zne-nili, da bomo celotno izvedbo SPO—86 delali v treh etapah in zato bomo lahko temu prilagodili tudi finančno konstrukcijo. Druge aktivnosti potekajo skladno s terminskim planom sanacijsko-investicijskega programa tako, da bomo lahko z deli pričeli maja in jih končali v predvidenem roku, to je v četrtem trimesečju. I zvajalce vseh del smo že izbrali, zdaj sledi le še izdelava vs-kladitvenega operativnega načrta izvedbe. Zaradi specifičnosti in zahtevnosti izvedbe, odgovornosti do javnosti, koordinacije izvajalcev del, nadzora, strokovne skupine (republiški upravni organi in institucije za reševanje problematikeone-snaženosti Krupe), bo delavski svet semiške Iskre imenoval gradbeni odbor.« Inženir Marijan Štraus čeprav se PCB še danes marsikje uporablja pod kontrolo v zaprtih sistemih v proizvodnji konzatorjev in še kje. ZDA so glavni proizvajalec PCB in tam so ga začeli tudi prvi proizvajati. Med prvimi, ki pa so začeli opozarjati na PCB, so bili švedski znanstveniki, ki so ob zasledovanju onesnaževanja okolja z DDT odkrili, da je PCB praktično razširjen po vsem svetu. Po teh odkritjih so se v svetu s svojim raziskovalnim potencialom, zelo hitro lotili tega problema in odkrivali globalno onesnaženje okolja s PCB, njegovo počasno razgradljivost, bioakumu-lacijo v organizmih in koncentriranje prek prehrambene verige, s tem pa ogroženost človeka. To pa je povzročilo, da so v ZDA in tudi v Evropi (države OECD) sprejeli vrsto ukrepov za preprečitev nad-aljnega vnosa PCB v okolje. Skratka PCB je v svetu podrobno razi- Krupa pri izviru 14. stran št. 15., 21. april 1986 št. 15., 21. april 1986 stran 15 1________________Drugi o nas • Novinar beograjskega časopisa Rad Dragiša Draškovič se je s predstavniki Iskre pogovarjal o prisotnosti Iskre na tu jih trgih, njenin infrastrukturnih tehnologijah in o zaostajanju za svetovnimi dosežki v profesionalni elektroniki. Po besedah Miloša Kobeta, člana KPO, nismo dojeli, da je naša šansa za bodočnost znanje in proizvodi, kine zahtevajo mnogo energije in osnovnih surovin. To niso ugotovile le najrazvitejše države, ampak tudi Irska, Škotska, Južna Koreja, Turčija. Indija, itd. Janez Škrubej iz Iskre-Delte pa meni, da v zvezi z osvajanjem novih tehnologij, predvsem mikroelektronike, pri nas obstajajo tradicionalne prepreke. Zato je treba razmišljati predvsem o znanju, ne pa o novi energiji, novih nuklearnih elektrarnah, itd. Z več znanja bi namreč potrošili manj energije in manj jekla. Milan Mekinda iz Iskre-Mikroelektronike pravi, da je imela Iskra že od vsega začetka v svojem programu proizvodnjo vezij po naročilu. Kdor takih vezij nima vgrajenih v svoje izdelke, nima na mednarodni elektronski sceni kaj iskati. Anton Železnikar iz Iskre-Delte ugotavlja, da je Iskra življenjsko zainteresirana za vključevanje Jugoslavije v program Eureka. Vse države, ki so se do sedaj vključile v ta program, so imele in izvajale svoj tehnološki program razvoja. Jugoslavija ga nima. Zato nismo poskusili združiti najsposobnejših jugoslovanskih strokovnjakov. • Gospodarski vestnik je objavil pregled OZD iz Slovenije v letu 1985, katerih izvoz je bil večji od uvoza (razvrščene po doseženi vrednosti izvoza). Pregled je pripravila zbornična strokovna služba za ekonomske odnose s tujino po podatkih Narodne banke Slovenije. Na prvem mestu je SOZD Iskra z izvozom skoraj 213 milijonov dolarjev in uvozom v vrednosti 152 milijonov dolarjev. Pokritost uvoza z izvozom je 149,9%, presežka pa je nekaj manj kot 71 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je SOZD Združena podjetja strojegradnje iz Ljubljane, na tretjem pa SOZD Gorenje iz Titovega Velenja. • Privredni vjesnik piše o sodelovanju Iskre s Švedsko. Odkar je pred petimi leti ustanovila svoje predstavništvo v Stockholmu, je Iskra potrojila izvoz v to državo. Lani je čisti Iskrin izvozni saldo znašal 37 milijonov kron. Glavni izvozni proizvodi so števci (Iskra pokriva kar 33% švedskega tržišča), projektorji in optični proizvodi, elektronski instrumenti in elementi ter naprave za avtomatizacijo in telekomunikacije. Za letošnje leto Iskra načrtuje, da bo povečala izvoz na Švedsko za 15%. • Ljubljanski Dnevnik je objavil prispevek o rezultatih poslovanja DO Iskra-Telematika. V tovarni se trudijo, da bi si povrnili ugled na domačem tržišču, ki so ga delno zapravili, med drugim tudi zaradi nespoštovanja dobavnih rokov. Lanske številke gospodarjenja kažejo, da uspevajo v svojih prizadevanjih. Zelo pomembno je da so končno uspeli zagotoviti pogoje za delo; nabavili so za 8 milijonov dolarjev najsodobnejše opreme za potrebe tehničnega razvoja, uglaševanje in testiranje, za kontrolo kakovosti itd. Plan proizvodnje so presegli za 6%. Z izvozom v vrednosti 80 milijonov dolarjev so podvojili vrednost izvoza izpred leta dni, pri čemer so dobili približno tretjino izdelkov plačanih v konvertibilnih valutah. V primerjavi s prejšnjim letom so naredili fizično za29% več, pri čemer pašo imeli 85 delavcev manj, kot pred letom dni. To pomeni, da seje delovna storilnost v kolektivu dvignila za 7,3% nad načrtovano. • Tradicionalna tiskovna konferenca Iskre ob zaključnem računu je ugodno odmevala v sredstvih javnega obveščanja. Rezultate poslovanja in ocene za naprej so objavili številni slovenski pa tudi jugoslovanski časopisi. Tako beograjski Privredni pregled poudarja, da so po besedah predsednika Lasiča, rezultati zadovoljivi. Toše nanaša predvsem na3,4% rast proizvodnje in 17,8% rast izvoza, kar je Iskri omogočilo zadržati tretje mesto med jugoslovanskimi izvozniki. Gorenjski Glas pa komentira, da predstavniki Iskre opozarjajo na nekatere neustrezne ukrepe gospodarske politike, zaradi česar je padla tudi Iskrina poslovna uspešnost. Gre predvsem za divjanje inflacije, neselektivno monetarno politiko in neustrezno obravnavanje konvertibilnega izvoza. • Skoraj vsi časopisi so objavili informacijo o največjih jugoslovanskih izvoznikih za leto 1985 po podatkih beograjskega inštituta za zunanjo trgovino. Sarajevski Energoinvest je tudi lani ostal na prvem mestu. Na tuje tržišče je prodal za 343,9 milijonov dolarjev blaga. Šledi mu ladjedelnica Split, na tretjem mestu pa je SOZD Iskra z izvozom v vrednosti 213 milijonov dolarjev, kar je le za milijon dolarjev manj, kot znaša izvoz splitske ladjedelnice. • Tudi pri največjem izvozniku naGoriškem Iskri-Avtoelektriki napovedujejo težave. Vprašanje je, če bodo lahko uresničili izvozni načrt za 21 milijonov dolarjev izvoza. Trenutno imajo še dovolj repromateriala, opozarjajo pa, da se bodo težave slej ko prej pojavile. • Gospodarski vestnik je pod oznako Aktualno objavil neke vrste ko-njukturni barometer, v katerem so sodelovali predstavniki številnih slovenskih organizacij združenega dela. Med njimi je bil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, kije med drugim opozoril, da so predvideni ukrepi finančne konsolidacije gospodarstva zelo škodljivi. Ob vseh težavah z nemogočim deviznim sistemom in monetarno kreditnim sistemom, je opozoril še na neurejenost razmer, ki še povečujejozmedo nevednosti. Vsi ukrepi so nestrokovno pripravljeni, nedodelani, stalno pa govorimo o prehodnih obdobjih. Zdi pa se, če vsa ta prehodna obdobja seštejemo, da je to največji del časa v katerem živimo. Tudi če je sedanji sistem slab in nestrokoven pa prav neurejenost povzroča še dodatno škodo. Danes noben pravni subjekt v Jugoslaviji ne more podpisati zunanjetrgovinske pogodbe, za katero bi lahko z gotovostjo trdil, da bo veljala več, koten dan. Niti najosnovnejših sestavin za pogodbe ni mogoče zagotoviti. Na večini pristojnih, ali polpristojnih instanc je najbolj običajen odgovor »ne vemo«. • Gorenjski glas piše, da bo Ljubljanska banka pomagala pri razvoju Iskre. V Sloveniji namreč deluje konzorcij bank za uresničevanje razvojnih prog ramo v SOZD Iskra. Temeljne banke naj bi Iskri odobri le 2 milijardi 359 milijonov posojil, predračunska vrednost vseh Iskrinih naložb pa znaša 8 milijard 357 milijonov dinarjev. G reza štiri večje projekte: gradnjo obrata v tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev na Predmeji, za povečanje proizvodnje v Iskrini Avtoelektriki v Novi Gorici, za modernizacijo tovarne elektromotorjev v Spodnji Idriji in kranjski Telematiki zaradi podražitve projekta Iskra 2000. T emeljna banka se bo letos in prihodnje leto vključila v financiranje razvojnih projektov Iskre s 453,1 milijona dinarjev posojil. Iz tujega strokovnega tiska Budilka Prijetno doživetje pri jutranjem bujenju obljublja neka firma z novo vrsto specialnega kronometra, ali po naše kar budilke. Budilka s kremenčevim kristalom ima sicer podoben izgled kot klasična vrsta, vendar ima še odprtino, iz katere odseva projektor trenutni čas na strop. Komur se zjutraj ne ljubi obračati v postelji in prižigati luči, odpre le veke in pogleda na strop, kjer je projiciran čas. Če pa lastnik nove budilke priključi še ustrezen adapter na električno omrežje, budilka stalno projicira na strop točen čas, brez adapterja pa le na pritisk na ustrezno tipko. lonizator Tistim, ki trpe zaradi vremenskih sprememb, se obetajo boljši časi. V Zahodni Nemčiji so izdelali piramide »svežega zraka«, v katerih se skriva ionizator. Gre za elektron sko napravo v obliki piramide, ki daje negativno nabite delce — ione. Le-ti blažilno vplivajo na občutljive ljudi, zlasti tiste z migreno in astmo. Naprava sicer ni ni-kaka novost in tudi pri nas jo že izdelujejo, vendar poudarja nemški proizvajalec, da ne oddaja škodljivega ozona — kisikovih delcev. Nova vodna tehtnica Obrtniki, ki pri delu rabijo vodne tehtnice — vodoravnice, imajo na voljo novo mini izvedbo tehtnic. Gre za en štirioglati in en pokončni model, ki predstavljata celoto. Obe vodni tehtnici merita silno natančno in bosta zanesljivo izpodrinili skoraj meter dolge profesionalne merilnike. Obe vodni tehtnici je moč tudi pritrditi. Žaga za kosti Družino žag je dopolnila zdaj tudi posebna električna žaga za rezanje kosti. Konstruirana je precej drugače, vendar še vedno temelji na verigi. Le-ta pa se samo na treh mestih dotika zobnikov. Ni več trenja, zato je tudi odveč mazalno olje. Za mesarje, ki jo uporabljajo vsak dan, pomeni to prihranek dva do tri litre mazalnega olja dnevno, mimo tega pa nova žaga ne onesnažuje okolja. Sončna celica Bodoči porabniki baterij bodo rešeni nakupa vedno novih baterij. Na tržišču je namreč električni polnilnik s sončnimi celicami, ki napolni štiri nikelkadmijeve baterije naenkrat in ta postopek ponovi celo do tisočkrat. Mini polnilnik ne potrebuje nikakega priključka na omrežje, zadostuje mu pogled v sonce, če tega ni pa tudi v oblačno nebo. Čas polnjenja je odvisen od jakosti sonca, oz. svetlobe in niha od 2 do 14 ur. Cena je zaradi serijske izdelave zelo ugodna. Ročni tajnik Tisti, ki imajo doma osebne računalnike, lahko prenesejo podatke na terminal, ki ga nosijo v obliki ročne ure. Naprava, podobna uri, meri tudi čas, hrani pa tudi spominsko zmogljivost 2 kilobytov in podatkovni čas 10 sekund. Naprava si zapomni 80 terminov za leto dni naprej. Otjprogramiranem času pokaže na zaslonu ustrezno informacijo, kot so telefonske številke, letalske zveze, rojstne dneve itd. Na uri z vsemi časovnimi področji sveta je moč razbrati dejanski čas v 80 različnih mestih. Sejalnik Vrtnarji, ki vsako leto sejejo različna semena, imajo vedno isto težavo, kako posejati semena v natančnih medrednih razdaljah. Na tržišču se je zato pojavila ročna naprava z dolgim držajem in kolescem, ki spušča semena na razdaljah, ki jih lahko poljubno naravnajo. Trije predali, označeni z rdečo, rumeno in črno barvo, so namenjeni različnim velikostim semen. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Iskra Telematika Inovator Drago Lemut: Odnos do inovatorjev še vedno vprašljiv Že nekaj let potekajo v naši družbi velike propagandne aktivnosti za oživljanje inventivne dejavnosti. Tudi geslo o opiranju na lastne moči naj bi služilo spodbujanju nemirnega človekovega duha k ustvarjanju novih dosežkov na različnih področjih življenja in dela, ti pa naj bi prispevali k razreševanju splošne gospodarske krize. Vendar so agitatorji in organizatorji uresničevanja zamisli o razvijanju inventivne dejavnosti in tudi inovatorji sami, naleteli na nekatere ovire, med drugim tudi take, ki izhajajo iz zapletenosti človeških značajev. Ljudje, ki so se že pred propagandno aktivnostjo ukvarjali z inovacijami, so ob novih spodbudah seveda začutili povsem nov smisel, ki je vplival na ustvarjalni polet. Vendar so zaradi svoje nravi še vedno nekako odrinjeni od obstoječe družbene hierarhije monolitnih pogledov. S te strani so inovatorji pogosto ocenjeni kot vase zazrti čudaki, posebneži v množici »normalnih« ljudi pa tudi kot pohlepni lovci na denar. Take ocene so seveda zabloda moloumnih in ozkosrčnih ljudi. V resnici so inovatorji ljudje s povsem normalnimi psihofizičnimi lastnosti, le njihov moto življenja in delaje drugačen. Po glavah se jim ne podijo misli o tem, kako najbolj lagodno preživeti delovni dan ob kavici in različnih družabnostih lahkotnejše vrste, ampak misli, v katerih mrgoli množica matematičnih formul, elektronov in podobnih reči, ki nazadnje iz navidez nemogočega naredijo resničnost. Inovatorji so torej ljudje, ki s svojim ustvarjalnim znanjem in logičnim razmišljanjem izboljšujejo obstoječe in dano, s tem pa korak za korakom spreminjajo svet, da nam bo v njem vsem bolje. Brez upoštevanja vsega naštetega pogosto zaidemo v slepo ulico, ko tehtamo pravilnost in smiselnost posameznih inventivnih predlogov. Ujeti v svoje tehnobirokratske poglede, ki se jih kajpak praviloma sploh ne zavedamo, zapravljamo iz dneva v dan milijarde dinarjev, ko se ne znamo odločati o kvaliteti in aktualnosti posameznih plodov inventivne dejavnosti. Namesto da bi kar najhitreje ocenili vrednost predloga in ga vpeljali v proizvodnjo, se z inovatorji v nedogled prerekamo in zahtevamo nove in nove dokaze ter natančno preverjena predvidevanja o vrednosti prihranka. Znanstvena eksaktnost takih preverjanj je seveda nesmisel, pri doseganju tega cilja pa nas čas največkrat prehiti. Tudi inovator Drago Lemut je eden tistih naših sodelavcev, ki si je v opisanem kolesju nabral nekaj svetlih, še več pa grenkih izkušenj. Trenutno je zaposlen v DS Komerciala in sicer v prodajnem oddelku telefonskih aparatov in garnitur. O pogovoru z njim sem začel razmišljati ob naštetih razglabljanjih sodelavcev o množični inventivni dejavnosti, ki naj ne bo zgolj posnetek variante iz dežele vzhajajočega sonca, temveč naj bo realna in ustrezna za prostor in čas, v katerem živimo. Spominjamo se, da je Drago Lemut večkrat takole dejal: »Vsa prizadevanja družbe in marljivih organizatorjev inventivne dejavnosti v Telematiki bodo zaman, dokler ne bomo razvili pravega odnosa do dela, etike in zavesti.«. Ne samo Lemutovi ustvarjalnosti, temveč tudi neverjetni vztrajnosti in trmi gre zasluga, da so bile uresničene in dokazane mnoge njego-vetehnične izboljšave, ki sovečino-ma že v proizvodnji, ali pa na to še čakajo. Vendar pa moramo vzporedno povedati, da je bilo zaradi nerazumevanja pristojnih do njegovih predlogov po nepotrebnem izgubljenih prek 600 milijonov dinarjev. Preidimo k razgovoru z našim inovatorjem! — Preden začneva obravnavali vaše ustvarjalne dosežke, nam najprej predstavile svoje mnenje o Inventivni dejavnosti na splošno. »Inventivna dejavnost je plod in nadgradnjastvarnegain marljivega dela na določenem področju. Najprej moraš v samo bistvo spoznati nek tehnološki izdelek in ko začneš z njim dihati in živeti, začneš ugotavljati tudi njegove napake in pomanjkljivosti. Nastane nujnost, da jih odpraviš. Ne bom podrobneje razlagal, kaj pomeni invetivno razmišljati, saj je bilo o tem že dovolj napisanega v našem glasilu Telematika. Nekoliko več bom spregovoril o razvejanosti te dejavnosti v naši delovni organizaciji. Menim, da je inventivna dejavnost pri nas slabo razširjena in to kljub dobro napisanemu pravilniku, ki ureja to področje. Prav veliko inovatorjev vTelematiki ni, kar je po svoje tudi ilustracija ravni naše trenutne zavesti. Pri tem pa na drugi strani ne moremo trditi, da so vsi naši izdelki na visoki kvalitetni ravni. Te ravni brez inventivne dejavnosti seveda ne bomo izboljšali.« — Predstavite nam vaše dosedanje Inventivne dosežke. Kakšen prihranek prinašajo? »Moji dosežki se nanašajo predvsem na kakovost in pocenitev telefonskega aparata ETA 80. Več predlaganih izboljšav je danes že v proizvodnji, vendar pa formalnopravno še niso rešene. Tako sem v zvezi s kvaliteto telefonskega aparata rešil problem pozivnikainsicer z možnostjo priključitve stranskega zvonca. Na govornem delu aparata sem predlagal zamenjavo tantal kondenzatorjevz elektroliti, saj so slednji bistveno cenejši in bolj kakovostni. Na govorni del se nanaša tudi poenotenje tiskanega vezja, ki je bilo prej za vsakega kupca drugačno — kar je povsem razumljivo, če poznamo zahteve domačih in tujih PTT organizacij. V zvezi s tiskanim vezjem je tudi rešitev za odpravo radijskih motenj v občutljivih krajih. Naj omenim še predlog, ki se ne nanaša na elektroniko telefonskega aparata—zamenjavo klasičnih vijakov s samorez-nimi. Lahko bi naštel še nekaj predlogov, vendar so manj pomembni. Z izračunavanjem prihrankov so težave, ker so nekateri direktno izračunljivi, drugi pa ne. Po podatkih ustreznih služb TOZD Terminali znašajo dosedanji prihranki več kot 140 milijonov dinarjev in sicer glede na planirano količino telefonskih aparatov v letu 1985. Pri tem bi rad povedal, da sem več časa in energije, kot za iskanje samih rešitev, porabil za dokazovanje izboljšav. Nabrati in napisati sem moral takšno množico dokazov in dopisov, da sem na primer zaenega od predlogov porabil kar šest let, preden je dobil želeno »zeleno luč«. Tolikšno dokazovanje stvari, ki jih svetovni proizvajalci že dolgo uporabljajo v svojih izdelkih, je povsem absurdno.« Inovator Drago Lemut — Omenili ste težave pri realizaciji vaših idej. Zakaj mislite, da niste imeli ustrezne podpore pri uvajanju vaših zamisli v proizvodnjo? »Že na začetku sva ugotovila, da inovatorji razmišljamo drugače, morda bolj radikalno od uradnih stališč TOZD, ali koga drugega. Prav od tod pa je navadno največ nasprotovanj, verjetno bi razloge za to lahko iskali vobremenjenosti s preteklostjo, oz. v napačnih odločitvah struktur, ki pa imajo žal veliko vpfiva v obstoječi hierarhiji. Rezultat takega odnosa je na dlani: kot inovator prinašaš dokaz za dokazom, ob tem pa mineva dragocen čas. S takim načinom delovanja še dolgo ne bomo zrela tehnološka družba, ki zre v novo informacijsko dobo. Naj za primer navedem samo usodo predloga o poenotenju tiskanega vezja. Zamisel sem oddal v letu 1982, v proizvodnji seje pojavila leto kasneje, vse do danes pa še ni prišlo do pravno-formalne rešitve predloga, verjetno zato, ker ni možno izračunati prihranka, medtem pa so vrh tega prijavo tudi nekje »založili«. Pri tem je vprašanje odškodnine manj bistveno, pomemben pa je odnos do inovatorja. Namesto da bi ga spodbujali k nadaljnjemu razmišljanju in ustvarjanju, ga le zatrejo. S tem nastane nepotreben konflikt, ki se potem razvija v slogu »kdo bo koga«, oz. »kdo je močnejši«. Navsezadnje človeku prekipi in poseže po načinu, ki ni priljubljen: vse skupaj dobi svoj epilog na sodišču združenega dela.« — Vaše inventivno delovanje se nadaljuje tudi v DS Komerciala. Na katerih področjih? »Tudi na novem delovnem mestu sem svojo dejavnost posvetil pocenitvi telefonskega aparata, in sicerz vidika nabavnih cen. Sicer pa je moja glavna skrb usmerjena v plasma kvalitetnega telefonskega aparata na tržišče. V bistvu šele zdaj lahko združujem znanje dveh smeri — tehnološke in ekonomske!« Bernard Bečan Podlistek Četrti direktor Iskre dr. Štefan Šoba Razvoj tovarne po osvoboditvi V spominski album svojemu četrtemu direktorju so Iskraši namenili ob koncu tudi pdsebno, kratko poglavje pod naslovom »Razvoj tovarne po osvoboditvi^. V tem poglavju so takrat zapisali: »Maja 1945. je takoj po osvoboditvi tovarno zasedla I. tankovska divizija, ki je v tovarniških prostorih organizirala svojo delavnico. Delavci in stroji so bili zaposleni pri popravilih tankov, topov in motornih vozil ter pri izdelovanju za to potrebnega orodja. Vzporedno s tem se je formirala centralna uprava podjetja iz borcev NOV in iz članov Centralne tehnike. Naloga nove tovarne, oz. nove uprave je bila, da poišče tiste artikle, ki jih trg potrebuje in bi jih bilo mogoče^r-oizvajati s precej enostranskim strojnim parkom okupatorja, prilagojenega specifični proizvodnji v velikih serijah. Kot proizvodni program so bili izbrani izdelki elektrotehnike in fine mehanike, ki so najbolj ustrezali strukturi tovarne. Prvotno postavljeni proizvodni program pa je zajel preveliko število izdelkov tako, da se v da- nih razmerah proizvodnja ni mogla harmonično razvijati in izpopolnjevati. Stanje se je začelo spreminjati z letom 1948, ko je bilo izločeno veliko število izdelkov, kot instalacijski material (razen stikal), ročno orodje, razni tehnični pribor, ure, ventili itd. Čeprav je takšno izločanje izdelkov spravilo podjetje v finančne težave, je imelo tudi pozitivne posledice. Delovni kolektiv podjetja se je namreč lahko bolj temeljito posvetil razvijanju novih proizvodov, ki so stopili na mesto izpadlih. Sedanji proizvodni program obsega naslednje izdelke: kinoapara-ture in akustične naprave za 35 mm in 16 mm film, avtoelektroko, dinamo za dvokolesa, električne vrtalne stroje, merilne instrumente (ohmmetre, voltmetre, amperme-tre, števce itd.), stikala, selenske usmernike in telekomunikacije (telefonske aparate in telefonske centrale). Dne 9. septembra 1950 je prešla tovarna v upravljanje po delovnem kolektivu, s čimer je napočila nova doba v zgodovini tovarne. Podjetje je v letih 1948 do 1951 razvilo tudi velikopotezno komunalno dejavnost s tem, da je zgradilo dva velika stanovanjska bloka na Zlatem polju s 36 stanovanji in sedem blokov na Planini s 142 stanovanji, razen tega pa še dva velika samska domova z 220 posteljami. Tudi na zemljišču ob Savi za tovarno je bilo zgrajeno pet hiš s 17 družinskimi in 18 samskimi stanovanji. V letih 1949—1950 so bile zgrajene otroške jasli z zmogljivostjo 40 otrok in industrijska kovinarska šola, iz katere je dosedaj izšlo že mnogo mladih strokovnih delavcev. Naša tovarna opravlja pionirsko delo na tehničnem področju elektrotehnike, fine mehanikeinteleko-munikacij, ker so taki proizvodi pri nas novi in jih v naši državi prej niso izdelovali. S tem pomaga ustvarjati gospodarsko moč naše socialistične domovine, krepi samozavest našega delavskega razreda in dviga blaginjo delovnega ljudstva.« Za konec pričevanja o četrtem direktorju pa navedimo še njegove besede, ki jih je zapisal ob desetletnici Iskre 1956 leta v svojem prispevku za slavnostno številko glasila Iskra pred tridesitimi leti: »Skromen je bil moj delež pri razvoju Iskre, vendar mi je ostalo delo v njenem kolektivu v najprijetnejšem spominu. Komaj smo se dobro spoznali, še obletnice nisem dočakal in že sem moral drugam. Ko me je tov. Franc Leskošek-Luka na seji delavskega sveta predstavil, mi je bilo tesno pri srcu. Novi obrazi, vprašujoči pogledi in že prvi dan vrstatežav! Komaj dober korak smo napravili iz administrativnega planskega gospodarstva v svobodnejše ekonomske odnose in organi delavskega upravljanaj še niso obvladali vseh zapletenih nalog v organizaciji proizvodnje, načinu nagrajevanja, v zagotovitvi proizvodnega materiala ter v osvajanju domačbga in tujega trga. Mislim, da je kolektiv tudi v tem kratkem času mojega sodelovanja dosegel lepe uspehe: predvsem so bili doseženi dobri uspehi v boljši organizaciji proizvodnje tako, da je iz meseca v mesec naraščala. Nadalje v osvajanju novih proizvodov. Kmalu po mojem prihodu je številčno skromen oddelek za proizvodnjo telefonskih central imel skromno slavje. Proizvedena je bila stota hišna centrala 1/10! Ko sem odhajal, je bila lepa, na novo opremljena dvorana za montažo telefonskih central že skoraj polna. Podobno je bilo tudi drugod, novi proizvodi, izboljšana organizacija, boljši pogoji dela in zavestna disciplina. V tem času je Iskra prvič uspela prodati svoje proizvode v inozemstvo. Lepo je biti član takega kolektiva, zato mi je bilo tesno pri srcu, ko sem odhajal. Ob deseti obletnici želim, da bi se Iskra še nadalje razvijala in, da bi iz nje zrasla vrsta novih tovarn in delavnic s področja fine mehanike in telekomunikacij.« Kultura Razgovori Bibo Uršičevo Igralci smo deležni podpore v svojih DO Biba Uršič je zaposlena v ERO (električna orodja), v oddelku za nabavo. Ljubiteljskoseže trideset let ukvarja z igralstvom in je članica Prešernovega gledališča v Kranju. V Iskri je bila dolgo vrsto llet članica in predsednica komisije za kulturo. Navadni gledalci In oboževalci različnih, zlasti tujih, igralcev si o tem poklicu mislimo samo najlepše. AH je res tako? »Igralski poklic je gotovo med najtežjimi, saj zahteva stalno psihično in fizično pripravljenost, discipliniranost in predanost. Osebno življenje mora igralec podrediti zahtevam poklica. Blišč, ki obdaja zlasti tuje filmske zvezde, je sad propagande. Razkošje, ki nam ga ponujajo, si lahko privoščijo samo največjezvezde in teh je samo peščica v primerjavi s številom onih, ki si z igralstvom poklicno služijo kruh. V svojem primeru seveda ne morem govoriti o poklicu',saj se s tem ukvarjam ljubiteljsko.« Že dolgo igrate v Prešernovem gledališču. Kako ste začeli? »Začela sem igrati pred tridesetimi leti v DPD Svoboda v Kranju. Po ukinitvi Prešernovega poklicnega gledališča smo se preselili v hišo PG, kjer delamo še danes. Prvič sem nastopila v spevoigri »Oj, tolectovo srce.« Zadnje dni sem nekajkrat slišala, ko so Igralci (Gina Lollobrigida, Mario Adorf — igral v Via Mala) Izjavili, da šele zdaj, ko so starejši, lahko dobijo zaželene vloge. Ali se tudi pri nas to dogaja, ali pa je nasprotno? »Osebno rada igram vsako vlogo in nimam posebnih želja. Ne vem, kako je z drugimi, a ni prijetno, če dobimo vlogo zelo mladega, ali prav starega človeka. Vendar se to redko zgodi. Kakšne osebe najrajši oživljate na odru? »Vse.« Je to težak poklic? Vam, ki opravljate še drugo službo v Iskri, gotovo »odžre« vsak prosti trenutek. »Glede na status gledališča, ki ima profesionalne obveznosti, pa smo vsi (razen enega) amaterji, je to početje poleg službe precej naporno. Moram pa reči, dasmovsi igralci deležni razumevanja in podpore v delovnih organizacijah, kjer smo zaposleni. Dobimo izredne plačane dopuste in zato lahko potujemo na gostovanja v druge kraje in celo na festivale. Ob tej priložnosti bi se svojim v Iskri zaradi tega zahvalila. Svoj igralski konjičekimamovsi igralci radi in nam ni težko žrtvovati kaj drugega, morda tudi prijetnega.« , Ali sl mora igralec vse besede resnično zapomniti na pamet? Ni nobenih olajšav? ' »Besedilo moramo znati od črke do črke, poleg tega pa obvladati vse odrske premike. Olajšav ni, a zgodi se, da se kdo zmoti in potem mrzlično išče izhod iz zagate. Pomagajo tudi soigralci. Občinstvo tega k sreči navadno ne opazi.« Katera vloga vam je ostala v spominu, kot najdražja? »Ne morem reči, katera od oseminpetdesetih vlog mi je najljubša.« So vam priznanja pomembna, ali pa je ljubše navdušenje gledalcev zaradi dobro odigrane vloge? »Največje priznanje je, če so gledalci zadovoljni, a kakor drugi ljudje, sem tudi jaz vesela vsakega priznanja. Dobila sem Linhartovo značko, Linhartovo plaketo, Malo in Veliko Prešernovo plaketo, Plaketo Prešernovega gledališča in še kakšno.« Ali sprejemanje v dvorani občutite na odru med predstavo? »Med izvajanjem predstave je čutiti odziv občinstva. Igralci vemo, kdaj se gledalci ogrejejo. Če veje iz dvorane hlad, je občutek grozen in takšen led je zelo težko prebiti.« Je težko Igrati, ko med gledalci sedi kak nevzgojen mladec In povzroča nemir? »Niso samo mladi nevzgojeni in ne povzročajo samo oni nemira. Mi igramo tudi za mladino (mladinski abonmaji) in moram reči, da .zanje radi igramo. Če so nemirni, pomeni, da delo zanje ni primerno in, dajih nezanima. Da pa bi kdo namerno motil predstavo, se zelo, zelo redko zgodi in tega ne počenjajo samo mladi.« Bi spet stopili na odrske deske, če bi zdaj šteli petnajst pomladi? »Verjetno bi.« Zelo ste zaposleni. Imate veliko načrtov, želja? »Kakih posebnih načrtov nimam. Želim pasi, da bi tudi v prihodnosti imela priložnost odigrati vsaj eno vlogo v sezoni.« S hvaležnostjo, ker nam je z odra s svojimi soigralci nudila že toliko prijetnih kulturnih užitkov, ji to želimo. Temu svojemu ljubiteljskemu delu žrtvuje vsak svoj prosti trenutek in mislim, da v svoji skromnosti morda niti ne poudarja dovolj svojih zaslug. Čeprav je po drugi strani tudi res, da je dobra predstava sad skupinskega dela, razumevanja in pomoči vseh, od pisca, režiserja, igralcev, odrskih delavcev in drugih. Lahko zapišemo, da je kolektiv Prešernovega gledališča v Kranju resnično zato uspešen in njegov del je tudi igralka Biba Uršičeva. Zlata Volarič Biba Uršičeva s soigralcem Janezom Dolinarjem v »Florentinskem slamniku« Objave Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o., Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temi: Temelji upravljanja in vodenja v organizacijah in Vodenje udeležencev v industrijskem mednarodnem trženju Temi sodita v prvi sklop specialističnega in periodičnega Strokovnega izpopolnjevanja, ki je namenjeno vsem direktorjem tržnih področij in vodjem sektorjev v izvozni dejavnosti Iskre, poslovnim delavcem, svetovalcem, kakor tudi direktorjem poslovnih enot Iskre v tujini ter vodjem komercialnih OZD v delovnih organizacijah Iskre, ki hočejo postatit uspešnejši v mednarodnem trženju, s poznavanjem različnih organizacijskih sistemov in psihologije trženja. VSEBINA: 1. Temelji upravljanja in vodenja v organizacijah 2. Vodenje udeležencev v industrijskem mednarodnem trženju 3. Poslovni primer — obravnava konkretnega primera nastopa Iskre v tujini 4. Razprava o problemih organiziranosti Iskre v mednarodnem trženju VODJA PROGRAMA: Jernej Velkavrh, dipl. ing. el. ČAS IN KRAJ: S prvim delom prog rama strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 19. 5.1986 ob 15. v Poljčah in bo trajal do 21.5.1986 do 18,15. Drugi delsebopričeldne5.6.1986ob8.vŠkofjiLoki in bo trajal do 7. 6. 1986 do 14. PRIJAVE: Podpisane in potrjene prijavnice pošljite najkasneje do 15. 5.1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o programu lahko dobite pri Jerneju Velkavrhu, na tel. št.: 061/213-213, int: 13-82, o organizaciji seminarja pa pri Sonji Vrhovec, tel. št.: 061/222-212. Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. TOZD — Tovarna antenskih naprav — Antene, n. sub. o., 61360 Vrhnika, Idrijska 42 Ugoden nakup 20% popusta Iskrinim delavcem nudimo ugoden nakup vseh tipov anten in antenskega pribora do 30. aprila 1986. Prodaja na Vrhniki, Idrijska 42 od 6. do 14. ure. Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu: (061) 752-616. Iskra Iskra — invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p. o., 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 Skladno s prevzemom dodatnih poslovnih obveznosti na industrijskem kompleksu ISKRE v Stegnah objavlja Komisija za medsebojna razmerja naslednja prosta dela in naloge, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas s 1.6.1986: 1. Izvajanje del na NTC in elektronskih aparatih — 1 delavec Pogoji: TT mehanik in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja telefonskih naprav, poskusno delo traja 2 meseca, 2. Posredovanje teleksov in telegramov — 1 delavec Pogoji: PTT manipulant in 6 mesecev delovnih izkušenj pri posredovanju teleksov in telegramov, poskusno delo traja 2 meseca, 3. Izvajanje poštno manipulativnih opravil — 1 delavec Pogoji: PTT manipulant in 1 leto delovnih izkušenj na področju poštne manipulacije, poskusno delo traja 2 meseca, 4. Posredovanje telefonskih pogovorov — 2 delavca Pogoji: OŠ, tečaj za telefonista in 6 mesecev delovnih izkušenj pri posredovanju telefonskih pogovorov, poskusno delo traja 2 meseca, 5. Izvrševanje kurirskih del po lokacijah — 1 delavec Pogoji: OŠ, vozniški izpit B kategorije in 3 mesece delovnih izkušenj pri podobnih delih, poskusno delo traja 2 meseca, 6. Izvrševanje receptorskih del — 2 delavca Pogoji: poklicna šola poljubne smeri, pasivno znanje tujega jezika in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, 7. Čuvanje objektov — 4 delavci Pogoji: poklicna šola poljubne smeri, tečaj za varnostnike in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, 8. Čiščenje objektov — 15 delavcev Pogoji: OŠ in 3 mesece delovnih izkušenj pri čiščenju objektov, poskusno delo traja 2 meseca. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave, ali se oglasijo osebno na pogovor v kadrovski službi Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3. ___ UGODEN NAKUP iskra — industrija za električna orodja Kranj Prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 3 Ce ste nameravali kupiti električno ročno orodje pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše stroje: Kupci z gotovino vplačajo navedeni znesek na žiro račun: 51500-601-13084, Iskra El. orodja Kranj. V ceni je že vračunan prometni davek. V mesecu januarju je davčna stopnja povišana iz 28,9% na 30,9%. Pologa za kredit ni. letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. Vibracijski vrtalnik VV 508 T je ustrezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njegova moč in število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov: lesa. jekla, barvnih kovin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrirnega betona. 30.264 din VV 508 T: 520 W 0 540/0—1400 vrtljajev/min 30—10800/0—28000 vioracij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1 9 kg Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela 20.525 din VS 401 A 380 W. 1600 vrtljajev/min. 08 mmza jeklo.015 mmzales. 1.35 kg Povratna žaga PZ — 55 A. Z njo lahko ravno in krivuljno režete vse vrste les a, iver k, barvnih kovin, mehkega jekla, umetnih mas, gume, trdega papirja in keramike. Režete lahko pod koti od 0 do 45°, v obeh smereh. Rezalna hitrost se nastavlja elektrgnsko. Elektronski regulator je izveden s povratno zvezo, kar omogoča, da se vrtilni moment pri nižj "im številu nihajev le malo zmanjša. Nastavite lahko nizko število nihajev žage, zato je žaga zelo ustrezna za rezanje kovin in umetnih mas. Hladilni zrak je od ventilatorja speljan do lista žage in čisti črto, po kateri žagate. 3-stopenjska nastavitev podajalne-ga nihanja lista žage omogoča do 100% hitrejše žaganje. 44.925 din Tehnični podatki: moč 420 W, hod lista 17 mm, število nihajev neobremenjenega stroja 600 — 3300/min, , nastavitev kota rezanjaO —45°, število stopenj nihajnega delovanja 3, masa 1,7 kg. Vibracijski brusilnik VB-23 A Prednosti: lahek, ergonomsko oblikovan, ima dva ročaja za lažje delo, veliko število gibov za fino obdelavo, tiho deluje, skoraj brez tresljajev, ima aretirni gumb za trajno delovanje in je dvojno izoliran v skladu z evropskim standardom 28.798 din ' 160 W, 18000 gibov v min. krog brušenja 2.6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1,9 kg Na voljo sta še močnejša vibracijska brusilnika VB 43 A in VB 45 A, oba po ceni 59 gg# (jjn Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int.: 28— 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.. 15 — 95). : Iskra Iskra — industrija za avtomatiko, Ljubljana, n., sub. o., TOZD — Projektiranje in gradnja sistemov, o. sub. o., 61000 Ljubljana, Stegne 15b Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge Zahvale Ob smrti mojega očeta Jožeta Štern se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Stikala, T OZD Števci — duroplasti in pakirnica in TOZD Vzdrževanje —vzdrževanje merilne opreme, za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti sin Janez z družino Samostojnega projektanta razvijalca orodij, ali konstruktorja projektanta za orodja Pogoji: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek od 121.000 do 143.500 din Vodje skladišč Pogoji: komercijalni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek 108.000 din Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovski službi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Ob smrti dragega očeta in moža Vinka Mrgoleta se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem v T OZD Vzdrževanje za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti sin Jože, hči Nada in žena Ana Iskreno se zahvaljujemo delovni organizaciji Iskra ZORIN in vsem Iztokovim sodelavcem za izkazano sočustvovanje in materialno po moč ob njegovi mnogo prerani in nepričakovani smrti. Lepa hvala za objavo v Delu, prelepo cvetje in za spremstvo ob njegovi zadnji poti. Mnogo nam pomeni to, ker ste pokazali, da ste ga imeli radi. Za vse iskrena hvala! Družina Sirec Konec februarja se je istekla dolga delovna doba Magdi Satler, delavki novogoriške Iskre Avto-elektrike, tovarna generatorjev in elektronike. V delovno sredino je prišla že 1. oktobra 1968, se hitro spoprijela z delovnimi operacijami na liniji tuljav, liniji alternato-rja, nazadnje pa je zbirala in obračunavala osebni dohodek delavcev v TOZD. Aktivna ni bila le na delovnem mestu, pač pa tudi v raznih samoupravnih organih in DPO, predzadnjo mandatno dobo pa je bila celo predsednica sindikata v temeljni organizaciji. Odveč je poudarjati, da je bila med sodelavkami in sodelavci cenjena in spoštovana, žal jih je morala zapustiti predčasno zaradi invalidske upokojitve. Na slavnosti, ki so joobslovesu pripravili Magdi sodelavci in sodelavke, je bila izražena prenekatera želja, naj pride ob vsaki ponujeni priložnosti še na obisk, v spomin na predano delo pašo ji poklonili rože in spominsko darilo. (M. R.) Zahvale Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v Iskri Kibernetiki TOZD Orodjarna — Tehnična kontrola najlepše zahvaljujem za prelepo darilo in prisrčne čestitke, vsem pa želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu Mira Jerman Obodhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje, posebno gradbene delavnice, za izražene dobre želje ob upokojitvi in prejeto darilo. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov Alojzij Novak Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Tovarne stikal za številna in lepa darila. Še posebna zahvala pa gre tehnični kontroli za tako domiselno darilo, ki simbolično predstavlja vsa moja delovna leta. Še enkrat hvala vsem in vam želim veliko delovnih uspehov Jožica Pelko V sredo, 2. aprilaso se vTOZD Trženje, delovne organizacije Avtomatika z naslenjimi besedami poslovili od nadvse priljubljene sodelavke Katarine Karičnik, ki po 19. letih delav Iskri, čepravševedno mladostna, odhaja v pokoj: »Od leta 1967, ko si prišla v Iskro, si ostala naša zvesta sodelavka. Najprej si delala v PSO — Birojazaavtomatizacijoželeznic, kot referent, pozneje kot knjigovodja in zadnjih 9 let v nabavi. Ker se je Iskra in z njo Avtomatika v vseh teh letih intenzivno reorganizirala, TOZD, kjer si delala, niti ne bi naštevali. Vsataletasibilanašadobra in vesela sodelavka. V še tako neprijetnih okoliščinah si ohranila svojo in našo dobro voljo. Ker pa čas beži in te nismo mogli prepričati, da bi še naprej ostala med nami, se ti danes, ob tej priložnosti zahvaljujemo za tvoj delovni in človeški doprinos in ti želimo, da preživiš v krogu svojih vnukov veliko veselih ur. V našem krogu boš vedno dobrodošla!« [ Kotiček za Iskraše Kam z mokrim perilom? Omislimo si praktični, zložljivi sušilnik, ki ga lahko ob lepem vremenu postavimo na balkon, ob slabem vremenu pa v kopalnico. Na zložljivem sušilniku sušimo predvsem manjše kose perila. Če postavimo stojalo nad kopalno kad, lahko obesimo tja tudi neožeto perilo iz sintetičnih vlaken, ki ga nam pozneje ni potrebno likati. Sušilnikov je več vrst, izberemo si tistega, ki najbolje ustreza našim zahtevam. Perilo hitro operemo, bolj počasi pa ga potem sušimo. Če imamo vrt, ali dvorišče in, če je vreme lepo, potem pač napnemo vrv in obesimo perilo. Suši se na soncu in vetru, navzame se svežega vonja, da ga je pravi užitek zložiti v omaro. V mestih pa je zrak pogosto onesnažen, perilo se med sušenjem umaže s sajami in z dimom. Tudi vreme nam nagaja in neredko dežuje prav takrat, ko bi radi posušili oprano perilo. Zato pogosto sušimo perilo v zaprtih prostorih. Nekatere večja stanovanjske hiše imajo posebne sušilnice. Včasih pa lahkovsušil-nico preuredimo tudi podstrešje, ali klet. Če nimamo ustreznega prostora za sušenje perila in, če nam je pogosto hoja po stopnicah odveč, sušimo perilo na balkonu, ali v kopalnici. Tja postavimo praktično zložljivo stojalo. Ko ga ne potrebujemo več, ga spravimo, ko je zloženo, zavzame prav malo prostora. Zložljivo stojalo lahko prenašamo iz kopalnice na balkon in nazaj. Ker je nizko in ne sega čez balkonsko ograjo na balkonu ni nenehne razstave obešenega perila, ki kazi zunanji videz stanovanjske hiše. Ko kupujemo zložljivo stojalo, pazimo, da je trdno in zanesljivo in, da zanesljivo stoji na tleh. Stojalo, ki se v trgovini zamaje že ob najrahlejšem sunku, se bo prevračalo tudi na balkonu, ko bo zapihal veter. Ko se stojalo prevrne pa se perilo umaže in znova ga moramo oprati. Stojalo naj bi bilo tako veliko, da na njem lahko razgrnemo tudi pulover in ga posušimo, ne da bi ga obesili. Stojala so primerna za sušenje manjših kosov perila. Rjuhe in druge večje kose perila pa hitreje posušimo na napeti vrvi. V kopalnici, ki jo ustrezno zračimo lahko namestimo na steno sušilnik z vrvmi, ki jih po potrebi izvlečemo in napnemo na nasprotno steno. Ko sušilnika ne potrebujemo, ga potisnemo k steni. Običajno namestimo tak sušilnik nad kopalno kad, saj tako lahko obesimo nanj tudi neožeto perilo in voda odteka v kad. Nekateri zložljivi sušilniki so oblikovani tako, da jih lahko postavimo na rob kopalne kadi. Tudi na teh sušilnikih, ki so zložljivi in ne zavzemajo veliko prostora lahko čez noč odcedimo in posušimo neožeto perilo, na primer sintetiko, ki namjepotemnitreba likati. Kuharski recepti v škatli Kam shranimo kuharske recepte, ki se nam zdijo dovolj dobri, da jih želimo večkrat uporabiti? Če jih prepisujemo v zvezek, nimamo takšnega pregleda, kot če popišemo recepte na kartončke in jih vložimo v ustrezno veliko škatlo. Škatla naj ima tudi pokrov, da se listi z recepti ne zamastijo. Med snopiče listkov vložimo malo višje listke z napisom, za pripravo katere vrste hrane veljajo recepti. Skupaj zberemo recepte za pripravo mesnih jedi, zalenjavnih jedi, prilog, sladic... 40 let Avto-moto zveze Slovenije Jubilejno srečanje članov slovenskih AMD Osrednja prireditev ob 40-letnici AMZ Slovenije bovCrikve-nici. To bo doslej najmnožičnejše športno, turistično, kulturno in zabavno srečanje članov AMZ Slovenije, naše naj večje republiške društvene organizacije. Izvedbo jubilejnega srečanja je AMZ Slovenije zaupala Kompasu in hotelski organizaciji Jadran iz Crikvenice. Srečanje bo od 30. aprila do 4. majanacrikveniško-vinodolski rivieri, v kraji h od Jadranovega do Novega Vinodolskega. Prireditelji so pripravili bogat in pester program ter vrsto ugodnosti. Za vse starostne kategorije in oba spola so predvidene resne in manj resne preizkušnje. Organizirana bodo razna tekmovanja v športnih in zabavnih igrah, nagradni kvizi, posebni večerni programi in velike prireditve ob morju — na crikveniški plaži. Dobro bo poskrbljeno tudi za otroke, da se bodo »odpočili« od svojih staršev. Udeleženci bodo vCrikvenico lahko prišli zavtobusi, vlaki, ali z osebnimi vozili. Iz 15 slovenskih mest bo 30. aprila odpeljalo sto avtobusov, 1. maja zjutraj pa bodo tisti z osebnimi vozili v koloni odpotovali izpred hale Tivoli. Cene za praznično prireditev so ugodne. Prijave za srečanje sprejemajo turistične pisarne pri Avto-moto društvih in v poslovnih enotah Kompasa. Dodatne informacije o srečanju članov AMD so objavljene v posebni izdaji Motorevije. V// c-T-A--- — Če oni svobodno formirajo cene pšenice, se tudi jaz lahko odločim svobodno in pridelujem krompir -• ■■ ■ Se i- ■ •: ** - - - ISKRA K DIRIGENT (ARTURO) VZHODNI FRANCIJI IGRALKA MASSARI BOMBAŽNA TKANINA NEPRIMERNO NARE- PREDMET RAZPRAVE silili ^AURENCE i jJh jr i NOGAVIC JADRANU ► ISKRA PIŠTOLA KAMEN MREŽASTA TKANINA ŽENSKA KRAJ PRI POREČU EKONOMA Er OBLOGA VLADIMIR MONGOL PLAKAT OKLJUK NOGOMET. SVETINA JUŽNOAM. INDIJANCI SiSi POSODE ?rN™ ZAČIMBA j j TINSKO AVTO*' GLAV. M. MORAVSKE NORVEŠKI RAZISKOV NEPRAVI PISATELJ KMETIH- — — BEOTUEC INDIJSKI S1 - ARGON CELJE MUSLIMAN (DRAGO- POBUD- URANOV PRIPOMBE SESTAVIL f ------\ Iskraška Iskraši na plan in pot pod noge, sončna pomlad nas vabi v gore. Deviške planine, planinca skomine, s soncem obsjane so gorske višine. Iskraša srce otopeti ne sme, pot v gore predrami srce. Iskraši na plan, sončen je dan, pozdrav'mo planine te lepe sivine. Svežega zraka svet gorski ima, v družbi Iskrašev si vesekga srca. Tone Frantar \_________________________J LMali oglasi J Prodam brezhibno moško kolo Rog Maraton, 10 prestav, srebrne barve, za 60.000 din, tel. (061) 571-671, int. 05, Dare. Nujno prodam električno kitaros kovčkom. Cena 8,5 M. Informacije po tel.: 213-213, int. 34-69, popoldne: (061) 722-443. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informac'je IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.