Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. - Telefon St. 81. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena Izvoda v kolportaSl 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti e uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo Edvard Kardelj v Trbovljah V soboto popoldne se je mudil v Trbovljah podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj. V spremstvu predsednika Ljudske skupščine Slovenije tw. Miha Marinka, predsednika trboveljske občine, tov. Tineta Gosaka in sekretarja občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Lojzeta Ribiča si je ogledal vrsto novih objektov v kraju in obiskal staro rudarsko kolonijo Žabjek. Tovariš Kardelj je bil prijetno presenečen nad hitrim napredkom Trbovelj, ki so ga spet dosegle od njegovega zadnjega obiska 1954. leta. V razgovoru s sodelavcem Zasavskega tednika je med dragim dejal: »Videti je, da Trboveljčani res z veliko ljubeznijo gledate na svoje Trbovlje, da si‘nenehno prizadevate za njihov razvoj, da bi postalo življenje v njih res najlepše.« PREDSEDNIK TITO PRISPEL V ETIOPIJO Tovariš Tito je 2. t. m. zjutraj prispel v Etiopijo v Mazani, ki je glavno pristanišče te države. Ob prihodu so mu izkazali največje časti. Predsednik Tito bo nadaljeval v Adis Abebo, kjer ga bo pozdravil cesar Haile Selassie. Tovariš Tito bo ostal v Etiopiji 12 dni. Vsi etiopski listi pišejo obširno o obisku našega predsednika. Ob tem zlasti poudarjajo, da se je sodelovanje med obema državama v zadnjih letih zelo učvrstilo, pričakujejo tudi, da bo sedanji obisk predsednika Tita pri njih in razgovori, ki jih bodo imeli člani naše delegacije s predstavniki Etiopije še bolj razširil stike obeh držav. Srečanje tovariša Tita s cesarjem Hailijem Selmsiejem je lahko izrednega pomena, saj so dani vsi pogoji, da se ob prvem srečanju sklenjeno prijateljstvo še bolj poglobi in razvije še večje medsebojno sodelovanje, ki ga je bilo prej v trgovskem pogledu komaj opaziti. In prav ta razvoj medsebojnih stikov, ki stopnjuje zaupanje med obema državama, lahko služi za zgled, po kakšnih poteh na) se razvija sodelovanje med narodi. Tako kot dosedanja pot predsednika Tita, tako tudi ta del njegovega potovanja spremlja vsa jugoslovanska javnost z velikim zanimanjem, kakor ga spremlja vsa napredna svetovna javnost. KONGRES KP SZ IN HLADNA VOJNA Prejšnji teden se je pričel XXI. kongres KP SZ, ki se sanj zanimajo po vsem svetu, zlasti pa države Zahoda. Hru-ščev je v svojem referatu govoril ne samo o gospodarstvu v Rusiji, temveč tudi o mednarodnem političnem položaju. Ob tej priliki je Hruščev poudaril, da SZ ne misli tekmovati v oboroževalni tekmi in da je dosedanji razvoj v svetu Pokazal, da vojne niso več neizbežne. Ko je govoril o Nemčiji in Berlinu, je v celoti podčrtal dosedanje sovjetsko stališče, prav tako glede položaja na Daljnem vzhodu. Izrekel se Je za podporo osvobodilnemu gibanju v Aziji in Afriki, pri čemer pa je napadel Naserjevo Politiko proti komunistom. — Govoril je tudi o odnosih z ZDA, kjer je zlasti podčrtal *ov)ets>ko premoč v balističnih raketah — a naglasil je, da je SZ vsak hip pripravljena podpisati sporazum o prepovedi Jedrskega orožja. — Vse te izjave, ki so videti miroljubne, Pa zgube mnogo na pomenu in »o v kontradikciji z dejanji, Če upoštevamo, da ni poročila, Oovora ali kongresa, kjer SZ ne bi napadala tudi naše države, £i se zavzema za tako politiko, ki naj bi premagala blokovsko opredelitev sveta, kar bi dovedlo k mednarodni pomiritvi sveta. — Tudi tokrat Je Hruščev govoril proti Jugoslaviji im. uporabljal stare, obrabljene besede ter našo drža-ostro napadel kot v časih Stalinske politike. V največje Protislovje pa je Hruščev pri-ietl- ko je trdil, da SZ želi Sodelovati z Jugoslavijo v vseh vprašanjih. A ne samo Hru-*«cr, tudi drugi voditelji KP so napadali in blatili našo državo. Kdaj bomo prišli od °es<>d tudi k dejanjem — tako govore v SZ, mislijo pa dru-Oače. kRedit Jugoslaviji Londonu je ]J.l sklenjen fPorazum med jugoslovansko "t britansko vlado o posojilu v znesku tri milijone funtov j”4 milijonov dolarjev), hi pa Jugoslavija izkoristila za Zabavo investicijske opreme T*a angleškem tržišču. Posoji-'•o bo odplačano v desetih letih VREME bi**talno, s pogostnimi snež-Padavinami. Sredi febru-Jasno s hudim mrazom Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V ZAGORJU USPOSOBITI ORGANIZACIJE za praktično in vsestransko izvajanje politično-gospodarskih nalog NEKAJ PRED 16. URO si le visoki gost ogledal prostore Delavskega dom3 in hkrati tudi razstavo akademskega slikarja Janeza, Kneza in razstavo svojevrstnih del tz kruhove sredice izpod rok Borivoja Kamenovl- lje. Povsod Je čutiti težnjo, da se življenje kar najbolj izboljša. Veseli me, da ste se že lotili tudi ustanavljanja stanovanjskih skupnosti. V skladu z materialnimi možnostmi bo treba kar najbolj skrbeti za razvoj Občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju se je odločili na nedeljski konferenci SZDL posvetiti vsestransko pozornost vlogi in delovanju osnovnih organizacij SZDL, predvsem zategadelj, ker se je v zadnjem razdobju pokazalo, da vrsta teh organizacij še vedno ni spoznala, da so osnovni čimtelji v mobilizaciji delovnih ljudi. Ker nekatere organizacije niso osvojile te osnovne koncepcije, j^ tudi vsebina njihovega dela med članstvom in v odborih zelo skromna. Tudi ugotovitev, da celo nekateri predlogi in sklepi občinskega odbora SZDL niso prišli do osnovnih organizacij, kaže da je bilo treba postaviti na dnevni red nujnost usposabljanja teh organizacij za mnoge neodložljive naloge, ki jih čakajo v naj-bližji prihodnosti. Razvoj zagorske komune, izpopolnjevanje vseh manjših in večjih načrtov, terja močne in ustvarjalne subjektivne sile. Nad 8000 članov Socialistične zveze je največja politična sila, ki mora predstavljati organizacijsko celoto v boju za napredek. Seveda pa je potrebno, da sleherni član Socialistične zveze, pravzaprav vsak občan, spozna, oa je dolžan v sedanjem sistemu vse širšega mehanizma družbenega upravljanja za ureje- vanje in oblikovanje lepšega jutrišnjega življenja prispevati svoj delež. To pa terja od osnovnih organizacij čimbolj konkretno delo s članstvom. V prvi vrsti bodo morale osnovne organizacije začeti redno delati s članstvom. Svojim članom so organizacije dolžne pojasnjevati vse mednarodne dogodke, podkrepljene z našim stališčem in obrazložitvami. Nobena osnovna organizacija ne sme dopustiti, da se javno mnenje ustvarja mimo članstva. Posebno bodo morale osnovne organizacije poskrbeti za zbore volivcev, da bodo ti tribuna javnega mnenja in konstruktivnih predlogov za ureditev tega ali onega vprašanja v občini. Enkrat za vselej pa bo treba prenehati z dosedanjo prakso, ko so se zbori volivcev sklicevali le enkrat, dvakrat v letu. Konferenca je sprejela priporočilo, naj bodo zbori volivcev večkrat na leto, vodi pa naj jih stalno delovno predsedstvo, ki bo tudi odgovorno za izpolnitev njihovih konstruktivnih predlogov. Nadvse važno in odgovorno delo čaka osnovne organizacije Socialistične zveze pri razvijanju in krepitvi organov družbenega upravljanja. To še v toliko bolj, ker dobivajo na razpolago vsa večja materialna sredstva in je torej zelo važno, kako jih družbeni organi upravljajo. Po reorganizaciji trgovske mreže, bo prva dolžnost izvoliti svete potrošnikov pri upravi podjetja, nato pa še pri vseh poslovalnicah, prav tako pa bo treba ustanoviti svete potrošnikov pri obeh mesarskih podjetjih. Občinski odbor SZDL namerava omenjenim svetom pomagati, osnovne organizacije pa bodo morale zahtevati, da jim bodo ti organi družbenega upravljanja poročali o svojem delu. Sploh bodo morali organi družbenega upravljanja tesneje sodelovati z osnovnimi organizacijami in na članskih sestankih sprejemati od članov predloge in nasvete, kam naj odbori in sveti usmerijo najpoglavitnejše delo. Odgovornost osnovnih organizacij do izpolnjevanja letošnjega družbenega načrta je velika. Prav tako, da bo v celoti uresničeno priporočilo slovenskih sindikatov, naj podjetja ločijo od svojih prostih viškov dve tretjimi za gradnjo komunalnih objektov oziroma dvig družbenega standarda. Če Se osnovne organizacije Social itične zveze v tei akciji bodo uporno borile, se je bati, da bo stvar padla v vodo. Osnovne organizacije pa bodo uspeh najlaže dosegle, če bodo na svo- S plenuma SZDL v Trbovljah Volivci bodo odločili Na zadnjem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze so se njegovi člani temeljito pogovorili o bližnji letni konferenci organizacije, kj bo 15, t. m. v Delavskem domu. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Slavko Borštnar je na plenumu predvsem podčrtal uspele volitve v odbore organizacije, ki so pokazale pripravljenost članov Socialistične zveze za izvrševanje njenih nalog, in da je treba vzdušje, ki so ga ustvarile te volitve, gojiti še vnaprej, ne smemo pa dovoliti, da bi šle stvari svojo pot. Zbori volivcev so zelo važen organ za uveljavitev ljudskih teženj, zato SZDL ne more iti mimo njih. Na plenumu so se nadalje podrobno pogovorili o vlogi osnovnih organizacij SZDL pri pripravljanju zborov volivcev, ki bodo v trboveljski občini od 5. do 17. februarja. Na plenumu so tudi poudarili, da je treba na oborih volivcev pojasniti državljanom stanje naših odprtih vprašanj; tako naj volivci sami določijo vrstni red gradenj potreblfTTT" komunalnih gradenj, namreč kaj je najbolj nujno; šola, bolnišnica ali pekarna. Začetek praznovanja v Trbovljah V soboto je MU v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah v okviru III. študentskega festivala prva spominska slovesnost v počastitev 40-letni-ce ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, SKOJ In razrednih sindikatov. Slavnosti sta se udeležila člana republiškega Izvršnega sveta tov. Boris Kocjančič ln Vladko Majhen, rektor ljubljanske univerze, prof. dr. Dolfe Vogelnik, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Lojze Ribič, in predsednik občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, tov. Tine Gosak. V slavnostnem govoru Je Antek Mahkovec opisal bogato razvojno pot Komunistične partije in SKOJ, zatem pa so v nadaljevanju programa slušatelji ljubljanske Akademije za Igralsko umetnost uprizorili 0’Nelllovo »Elektron. Ko so na tem sestanku obravnavali vprašanje volitev v potrošniške svete, so sprejeli predlog, da se z volitvami v potrošniške svete počaka dotlej, dokler ne bo v kraju izvedena reorganizacija trgovske mreže In se zato potrošniški sveti potrde na prihodnjih zborih volivcev. Zbori volivcev na terenu ne bodo istočasno kot zbori proizvajalcev po podjetjih; najprej bodo zborj volivcev, nato pa zbori proizvajalcev po gospodarskih organizacijah. Plenum je prav tako podrobno obravnaval vprašanje finansiranja družbenih organizacij ln društev. Sprožen je bil predlog, da se uvede 5-odstotni davek na alkoholne pijače ln da se od ostanka čistega dohodka gospodarskih organizacij viože 3e/o v sklad društev in družbenih organizacij, kar bi dalo letno nekaj čez 8 milijonov din. Ob zaključku so na tem zborovanju obravnavali še vprašanje hišnih svetov, organizacijo stanovanjske skupnosti, nadalje da je treba boljše organizirati pobiranje članarine, namreč sproti, ne pa vsakega pol leta. Tov. Slavko Borštnar se je ob zaključku plenuma zahvalil dosedanjim članom plenuma in izrekel željo, naj vsi tovariši, ki bodo ponovno izvoljeni v plenum SZDL občine Trbovlje, tudi vnaprej zastavijo vse svoje moči za razcvet ln napredek trboveljske občine. iti članske sestanke vabile organe delavskega upravljanja in jim predočile potrebe svojega kraja. Organizacije seveda ne bodo smele imeti pred očmi le svoje lastne koristi, marveč potrebe celotne komune. Posebej so na občinski konferenci SZDL govorili o velikih nalogah, ki stoje pred vaškimi organizacijami Sociali-stčne zveze. Brez najtesnejšega sodelovanja vaških odborov SZDL s kmetijskimi zadrugami in vsemi naprednimi činitelji na vasi ne bo moč v celoti izpolniti obilnih nalog, ki stoje pred kmetijstvom. Ko so nekateri delegati govorili o teh nalogah, so jasno povedali, da bo nujno potrebna strnitev vseh sil. Vaške organizacije Socialistične zveze bodo marale vztrajno in učinkovito pojasnjevati, kakšni so načrti za dvig kmetijske proizvodnje. V razpravi so nadalje mnogo govorili o nujnosti aktivnejšega dela pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Vendarle bodo moraili stanovalci pri tem delu izkoristiti vse možnosti, ki se jim nudijo z ustanavljanjem servisnih delavnic in drugih uslužnost-nih obratov, ki naj pripomorejo, da bodo stanovanjske skupnosti polno zaživele. Razprava je opozorila tudi na izobraževanje ln vzgojo članstva, na probleme preskrbe potrošnikov — okrajni sekretar Socialistič. zveze Ljubljana tov. Janez Nedog pa je razložil delegatom nekatere zunanjepolitične probleme in opozoril konferenco, da pričenjamo letos odločno povečevati družbeni standard, to pa Zahteva od vsakega posameznika izpolnjevanje vseh njegovih dolžnosti. Konferenca je sprejela še vrsto važnih sklepov za uresničenje nekaterih načrtov v najbližji prihodnosti in izvolila 39-članski plenum občinskega odbora ter 10 delegatov za okrajno konferenco Socialistične zveze. (v) TOVARIŠA KARDELJ IN MARINKO STA SI OGLEDALA tudi razstavo vojnega invalida Borivoja Kamenoviča »TRBOVLJE SO SE POVSEM SPREMENILE«, je dejal v razgovoru^* našim reporterjem podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj ča. ki eta v avli Delavskega doma. Tovariš Kardelj je poudaril, da so z zgraditvijo tega lepega doma v Trbovljah ustvarjeni Izredni pogoj l za razvoj delavske kulture v revirju. Z griča nad trboveljsko bolnišnico se je pokazala obema gostoma panorama Trbovelj, ta čudežen splet starega z novim. Pogled najlepša podoba 13-letne svobodne graditve v Trbovljah, Avtomobil je nato obrnil proti Zgornjim Trbovljam. Tu je podpredsednik ZIS obiskal novo kopališče in stanovanjsko naselje, ki ga gradi Strojna tovarna. Pod Kolonijo 1. maja sl je ogledal otroški vrtec, ki je med prvimi tovrstnimi objekti in zgrajen v pomoč prebivalcem bodoče stanovanjske skup. nesti tega področja, kjer bodo hkrati postopoma postavili tudi novo pralnico in trgovino. Okoli 17. ure je na Trgu revolucije obiskal nedavno odprto moderno pošto ln novo Blagovnico, ki bo skoro predana namenu. Tu smo podpredsednika tov. Edvarda Kardelja naprosili za kratko izjavo za bralce Zasavskega tednika: »Trbovlje so se zelo spremenile, razveseljivo spremenile. Koder koli sem bil, povsod sem se srečal z novim, z objakti, na katere ste lahko upravičeno ponosni. Vaš lepi kulturni dom, potem mnoga stanovanja, pa pošta, blagovnica itd. Trbovlje so nove Trbov- stanovanjsjdh skupnosti, ki so bistven element za boljši življenjski standard ljudi. Nasploh pa vidim. da Trboveljčani mnogo gledate na svoje Trbovlje.« Zelo prisrčno ie bilo srečanje tov. Kardelja in tov. Marinka s prebivalci stare rudarske kolonije Žabjek. Ogledala sta sl vso kolonijo, zlasti pa področje, ki se zaradi rudarjenja že podira ln pogreza. Na dvorišču Kiš se je tov. Kardelj spustil v pomenek z rudarjem, ki je 40 let Pregara! v jami. Pogovor je nanesel na pokojnino; »25.000 din je Imam in zadovoljen sem z ni o,« se ie nasmehnil nekdanji knap. V enem Izmed tesnih, vendar prikupno urejenih rudarskih stanovanj j,e gospodinja postregla tov. Kardelju in tov. Marinku z žganjem, pri krušni peči pa so zbrane ženske potožile na »politiko« DES, ki na Žabjeku pogosto pretrga električni tok. Tovariša Kardelj in Marinko sta obujala spomine na predvojne čase. Tovariš Kardelj je hod H > Žabji vasi kot Skojevec leta 1828-29 tovariš Marinko Pa se je spominjal, da 1e tu v. času neke stavke vsako noč menjal stanovanje, da b| ostal skrit pred policijo. Ob 19. uri sta gosta zapustila Trbovlje. Reporter: Ja. Koprivc Fotoreporterja: Borut* Plavšak ln Milan Gorinšek GENOVSKI OBJEKTIV Ko ti takole leto za letom, dragi prijatelj, predstavljam za občinski praznik genovske razglednice, si lahko že zam ugotovil in razsodil, koliko se je resnično spremenilo in razširilo življenje ljudi pod Bohorjem od takrat, ko si sc s puško v rokak bil s sovražnikom po tamkajšnjih gozdovih, ko si s 14. divizijo 9. februarja 1944 napadel in osvobodil rudnik. Lani ta čas sva videla v živahnem kulturnem tednu del tistega nenehnega snovanja senovske-ga rudarja, brestaniškega električarja in okoliškega kmetovalca, ki se včasih razvija v težjih pogojih, brez hrupa, videla sva nadalje izpolnjene komunalne načrte iz zadnjih let. Tudi to leto so zastavili nekaj pomembnih del, med najpomembnejše pa Je sodila vsekakor Izgradnja vodovoda Iz Dovškega. Razumel boš, kaj pomeni vodovod z zdravo pitno vodo za kraj, ki mu je doslej te toliko primanjkovalo. In za kraj. kakor je Brestanica, ki je bila vso svojo zgodovino brez nje, odvisna le od neprijetne potočnice. Zelja, ki so jo lani za praznik tako vroče Izgovarjali, se je sedaj izpolnila. Letos poleti so pritekli iz novega vodovoda obilni curki bohor-ske vode. Zdaj si zadajajo Senovčani že nove naloge. Skozi Senovo in skozi Brestanico bi na vsak način še letos radi modernizirali cesto, da bi se enkrat za vselej znebili nadležnega prahu, ki jim poleti ne da in ne da miru. Seveda bi radi ob tem uredili tudi kanalizacijo, ki je tako v Brestanici kakor na Senovem pomanjkljiva ali je sploh ni. Tudi zdravstveni dom ostaja še vedno odprto vprašanje. Sedanji je, kakor sam veš, mnogo pretesen. Planinci te bodo najbrž že avgusta povabili na otvoritev svojega lepega planinskega doma na Bohorju. Znjim bodo dani Senovemu osnovni pogoji za razvoj turizma, ld je nekoč ta že cvetel. Pravijo, da so v njihov predel zlasti radi prihajali Zagrebčani. Seveda se pa zavedajo, da jih čakajo ob razvijanju te pomembne gospodarske veje mnoge naloge. Najprej bo treba Izkoristiti vse možnosti za čimboljšo ureditev že obstoječih gostinskih obratov, najti prenočišča v samem Senovem, poskrbeti za še lepšo vnanjost občine. Lani je Senovo dobilo z ureditvijo ribnikov v Mačkovcih pri Brestanici novo prikupno izletniško točko, ki je bila ob nedeljah polna tudi tujcev. Letos bodo ob ribniku uredili še bife, ki so ga mnogi že lani pogrešali. Kaj pa v okolici? V kmetijstvu? Precej naprednih kmetovalcev je že stopilo v kooperacijo s kmetijsko zadrugo. Na jesen je bil dosežen predvideni plan kooperacij za italijansko sorto pšenice. To so zasejali na 24 ha. Zdaj si prizadevajo za kooperacije v travništvu in pri pridelovanju krompirja in koruze. Da bi kmetje čimbolj spoznali prednosti sodobnega načina obdelovanja zemlje, ki pa je najlaže v zadružnem sodelovanju, bodo pripravili po terenu več strokovnih predavanj. Na Gorici pri Razstezu so skončall gradnje vodovodnega bazena, zdaj bodo izkopali le še zemljo in položili cevi do posameznih hiš. - V Koprivnici pa bi zelo radi prišli do lastnega kulturnega in zdravstvenega doma. — Ce bode vztrajni — in oni to znajo biti — bodo v svojimi prizadevanjih gotovo uspeli. v S SKUPŠČINE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V VIDMU-KRŠKEM Gim več za družbeni standard Poročilo in razprava na letni skupščini občinskega sindikalnega sveta Videm - Krško prejšnji teden nam pokazuje vse večjo skrb za delovnega človeka in skrb družbe za dvig delovnih ljudi na področju svoje občine. Že samo to, da je bilo dosedanje delo občinskega sindikalnega sveta usmerjeno na krepitev delavskega in družbenega upravljanja, na reševanje teh problemov v gospodarskih organizacijah — m kar je prav tako važno, da svet najtesneje sodeluje z oblastnimi organi, kaže, da je bilo njegova delo pravilno in da ima namen, pomagati delovnemu človeku-Na gospodarskem področju so lansko leto v občini Vidern-Krško dosegli zadovoljive uspehe, saj so v industriji prekoračili svojo družbeno obvezo za 7 odstotkov, v trgovini za 8, v gradbeni dejavnosti za 61 odstotkov, v gostinstvu za 4 in v obrti za 11 odstotkov. Le v zadružništvu so ostali pod planom. Dosegli so namreč komaj 82 odstotkov predvidenega delovnega na- O NEKATERIH SENČNIH STRANEH POSREDNIŠKE TRGOVINE Dragajetapot... ZLASTI ZADNJE ČASE JE VELIKO GOVORA 0 POSREDNIŠKI TRGOVINI, KI Z MARŽAMI IN NA DRUGE NAČINE DOSTIKRAT PO NEPOTREBNEM AKUMULIRA ZNATNA SREDSTVA, S TEM PODRA-ŽUJE BLAGO IN 0TE2K0ČA PRIZADEVANJA ZA DVIG ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA. NA RAČUN TEGA JE BILO S STRANI POTROŠNIKOV IZREČENIH MNOGO PRIPOMB, VČASIH SPLOŠNIH IN PAVŠALNIH, NEMALOKRAT PA TUDI ZELO OBJEKTIVNIH, KI BI JIH MORALI UPOŠTEVATI. TUDI NAŠ SESTAVEK BO SKUŠAL OBJEKTIVNO POKAZATI NEKAJ SENČNIH STRANI POSREDNIŠKE TRGOVINE POT JE KRATKA. TODA DRAGA... V naslovu tega sestavka sem nameraval zapisati: dolga ln draga je ta pot, potem pa sem dolga izpustil, ker pot blaga od proizvajalca do potrošnika niti ni tako dolga. Vzemimo na primer jamski les, ki ga lastniik gozda poseka, zvozi do ceste, kjer ga nato naložijo na kamione in odpeljejo v rudnik. Z računom pa ni tako enostavno, ker mora prevaliti dolgo pot prek kmetijske zadruge, gozdarske poslovne zveze in menda tudi podjetja »Gorjana-, preden pride na rudnik. Račun se na tej dolgi poti seveda precej oplodi. Ce je bilo to res potrebno, je vredno temeljitega premisleka. Ne bi imel nihče nič proti, če bi bila provizija te ali one zadruge oziroma zveze rezultat truda in napora, kadar pa se vse delo omeji samo na izstavitev računa, pa je zaslužek le prevelik. ENAKO SE GODI TANINSKEMU LESU... »Jugotanin« v Sevnici potrebuje za svojo proizvodnjo ogromne količine taninskega lesa. Postopek pri nakupu lesa pa je tak: kmet pripelje les v tovarno, tu mu izstavijo tehtni listek in s tem gre potem v zadrugo po denar. Zadruga izstavi račun in ga pošlje gozdarski poslovni zvezi, ta izstavi še enega in ga dostavi tovarni. Tak je postopek seveda samo za prodajalce lesa v neposredni bližini Sevnice, drugače pa je z odkupom kostanjevega lesa v drugih krajih. ALI SO POTREBNI POSREDNIKI? " Brez posrednikov najbrž ne bi šlo, toda toliko jih najbrž res ni potrebno, zlasti ne v primerih, ko posredniki pri lesu nimajo drugega opravila, kakor da pišejo račune. Predpisi, ki določajo, da gre ves odkup prek zadrug, prav gotovo niso imeli namena, da bi zadruga dobila provizijo za les in razne kmetijske pridelke, pri katerih ni imela drugega dela, kakor da je napisala račun. Pa se to dogaja — ne samo pri jamskem in drugem lesu — zelo pogosto. Vzemimo živino, ki jo nekatera mesarska podjetja sama odkupijo, zadrugi pa plačajo določeno provizijo. Menimo, da bi zadruga bila upravičena do provizije samo tedaj, če bi sama opravila odkup (lahko tudi ob pomoči določenega odkupnega podjetja), kar bi ji dalo možnost, da bi vodila določeno odkupno politiko in politiko cen, da bi na primer preprečevala, da ne bi šla plemenska živina v zakol itd. Takrat bi bila pravica do provizije upravičena in nihče se ne bi spotikal ob njo. Glede zadružnih skladov, ki se koristijo za pospeševanje kmetijske proizvodnje, pa je treba ponoviti znano ugotovitev, da se morajo ustvarjati iz kmetijstva, ne pa na- račun potrošnika. Ta za razvoj kmetijstva veliko prispeva v drugi obliki in ni potrebno, da se mu izsiljujejo prispevki še v obliki nezaslužene in pretirano visoke provizije. NOČEJO NAKUPOVATI BLAGA PO ZNIŽANIH CENAH... črta. S tem pa, da je bilo treba za izvršitev plana potrebno najeti večje število delovne sile, lahko govorimo samo o dosegi večjega narodnega dohodka, ne pa o izboljšanju delovnega učinka. Da pa se izvrši letošnji gospodarski plan v občini, mora biti predvsem borba za dosego večje storilnosti ena od glavnih nalog občinskega sindikalnega sveta, sindiik. podružnic, delavskih svetov v podjetjih in ostalih. Iz letnega poročila je razvidno, da niso še izkoriščene vse možnosti za dvig delovne storitve. Važnost, da je treba predvsem povečati produktivnost dela, polagajo v podjetju Celuloze, v Čokoladni ci, v gradbeništvu in komunali, niso se pa dovolj zanimali za rešitev tega vprašanja v podjetju Elektro-Krško in v Kovinarski zadrugi, dctsiravno tudi v teh podjetjih obstajajo možnosti nagrajevanja ljudi po delovni storitvi, Le tretjina vseh ljudi na področju gospodarske dejavnosti v občini dela ozir. se nagrajuje po učinku. Izgo-. varjanje nekaterih gospodarskih podjetij, da njihovih del ni mogoče normirati, postaja že skoro smešno. Skoraj vsako delo ali vsaj večino od njih je mogoče normirati in delavci so tudi pripravljeni delati po normah in več storiti, če bodo za to primemo nagrajeni. Na skupščini občinskega sindikalnega sveta so obravnavali tudi tarifno politiko v podjetjih. Izdelave potrebnih tarifnih pravilnikov se niso Sistematično lotili. Analitska ocena delovnih mest pa lahko služi kot baza za določanje notranjih razponov. Dobro so analitsko oceno delovnih mest izvedli v Celulozi, nujno pa je, da se lotijo rešitve tega vprašanja v Kovinski zadrugi in v gradbeništvu. — Vso brigo bo treba posvetiti nadalje vzgoji kadrov, prav tako vprašanju prevoza delavcev na delo in z njega. Pri vprašanju dviga družbenega standarda je važno podčrtati, da občinski perspektivni načrt za leto 1959 predvideva, da bo v letih 1959 do 1961 zraslo na levem bregu Save močno delavsko naselje. Tako nameravajo že letos zgraditi tamkaj stanovanjski blok s 100 stanovanji. Tudi družbena prehrana je bila na skupščini predmet razprave, namreč zakaj se ne bi lotili reševanja tega važnega vprašanja v Vidmu-Krško kot v drugih večjih krajih. — Prav tako bo treba posvetiti večjo pazljivost vprašanju nezgod. Vsaka nesreča pri delu ali drugod pomeni ne izgubo v narodnem dohodku, temveč obremenitev našega socialnega zavarovanja. Res pa je, da se več nezgod zgodi izven službe. Tako je delegat iz podjetja Elektro-Krško poročal, da se 70 odstotkov vseh nezgod pripeti pri vožnji v službo im z nje. Razprava na skupščini se je razvila šele po odmoru in je bila dokaj živa. Tu je treba posebno poudariti to, kar je rekel na zboru podpredsednik OLO Novo mesto. Podčrtal je namreč dvoje vprašanj. Gre namreč ža ljudi ozir. delovno silo, ki prihaja v podjetja iz podeželja in vloga zborov proizvajalcev v občinah. Prav tako je opozoril na važnost tako imenovanega vprašanja »dveh tretjin«. Gre za dve tretjini prostih denarnih sredstev, ki naj jih vlagamo v družbeni standard. Niso še urejeni glavni pogoji, v katerih dela naš delovni človek, nimamo namreč še dovolj stanovanj in še drugih družbenih objektov — vse premalo sredstev smo doslej dali zanje. — Enako je opozoril, da sindikati na področju občine Videm-Krško doslej še niso našli pravega odnosa do našega kmečkega vprašanja. Vse rezerve, ki jih imamo v kmetijstvu, Še niso izkoriščene. Morali bomo to storiti v prid prebivalstva v kmetijstvu in v korist delovnih ljudi v mestih in industrijah. Kmečkih pridelkov bo treba iz leta v leto več zaradi naraščanja prebivalstva v državi, ki ga ie treba prehraniti. Ta problem je eden izmed naših največjih vprašanj, kajti brez povečanja količin pridelkov, ki nam jih dajo naša zemlja in naša kmečka posestva, ne moremo misliti na dvig življenjske ravni na tem področju, marveč obratno, ker število prebivalstva — kot smo rekli — stalno narašča. V nadaljevanju skupščine so razpravljali še o potrebi izobraževanja odraslih, o sodelovanju z občinskim svetom »Svobod«. Razen dviga družbenega in osebnega standarda se morajo člani naših sindikatov brigati tudi za pravilne, socialistične medsebojne odnosae v naših delovnih kolektivih. NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM Zasavskega tednika Vsak dober gospodar takoj ob Novem letu uredi vsa finančna vprašanja, med drugim poravna tudi naročnino za časnike in podobno. Uprava Zasavskega tednika se je sicer nekoliko zakasnila s položnicami za poravnavo letošnje naročnine našega tednika, ker so se pojavile težave s tiskanjem novih položnic, sedaj pa so prispele in jih prilagamo v tej številki lista. Marsikdo med naročniki je medtem že uredil vprašanje naročnine za letošnje leto in zato ne sme biti užaljen, če bo prejel položnico. To naj shrani ali pa jo da svojemu prijatelju ali znancu, ki še ni naš naročnik. Pridobite ga, da bo tudi on stopil v vrsto naročnikov našega zasavskega časnika, ki predvsem obravnava naše domače zadeve. Ce boste to napravili, boste tudi vi pripomogli k razširitvi našega tednika in še bolj utrdili višino naklade zasavskega glasila. Mi tega žal ne zmoremo sami, vi pa nam ob malo dobre volje lahko mnogo pomagate. Večja ko bo naklada Zasavskega tednika, laže nam bo vsebinsko izboljšati naš list, kar želite prav gotovo z nami tudi vi. Pisali smo že. da je letošnja naročnina Zasavskega tednika'za celo leto 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din in mesečna 40 din. Posamezna številka lista pa stane 10 din kot doslej. Zasavski tednik je naj-ceneiši pokrajinski list v Sloveniji. Ce boste pravočasno nakazali naročnino, boste omogočili redno izhajanje našega tednika. Uprava »Zasavskega tednika« Trbovlje SINDIKALNA OBRAČUNA V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU NEDELJSKEMU OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH je prisostvoval tudi podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, tov. Jager, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Tine Gosak. Občni zbor je poudaril velike naloge občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic ob reševanju različnih problemov v občini, zlasti pa v prizadevanjih za izboljšanje življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Občinski sindikalni svet je v minulem obdobju načel na predloge več svojih komisij različne probleme med njimi tudi iz 3»podarstva. LO je med drugim posebej predlagal razpravo o stanju v neka- Premagane začetne težave Prve dni februarja bodo komunisti osnovnih organizacij ZK začeli obravnavati sedmo temo A programa iz gradiva in programa ZKJ. Čeprav v nekaterih osnovnih organizacijah niso vzeli študija za dovolj resno opravilo, je večina organizacij osredotočila vse sile na to dolžnost. Zato so razprave v organizacijah zelo živahne, konstruktivne in navezane tudi na konkretne prilike. Kot vsepovsod, tudi v Zagorju sekretariati skrbe za redno udeležbo pri obravnavanju gradiva VII. kongresa in programa ZKJ. Vendarle ima 1 nekaj organizacij pri tem težave, kar posamezni člani ZK dostikrat iščejo razgovore, da bi se izognili študiju. Razumljivo, da zaradi poklicnega dela ne bo nikdar moč doseči stoodstotne udeležbe na študijskih sestankih. Zato so v nekaterih osnovnih organizacijah ZK rudnika organizirali študijske sestanke v dopoldanskem času za vse tiste, ki imajo popoldansko službo. Zelo počasi pa prodira v zavest posameznih komunistov, da še zdaleč ni dovolj prihajati samo na študijske sestanke. Občinski komite ZK je poslal vsem organizacijam ZK določeno število izvodov programov ZKJ. Programe so kupili po dva ali trije člani skupaj, vendar bi se ne smelo zgoditi, da programi zdaj leže v predalih. Nedavne izkušnje so seveda povsem nedvoumno pokazale, da je obravnavanje posameznih tem iz programa najkvalitetnejše tam. kjer prihajajo člani na sestanek pripravljeni, ali da so vsaj nekoliko seznanjeni z določenim prizadevanjem. Sekretariati bodo morali v bodoče storiti več, da bodo vsi komunisti individualno študirali in tako laže sodelovali v razpravah. Pomanjkljivost dosedanjega študija i« tudi v tem, da osnovne organizacije doslej še niso vabile članov, ali vsaj vodstev Socialistične zveze na študijske sestanke; povsem pa so pozabili na mladino, kmečke proizvajalce in predstavni- ke ter člane najrazličnejših društev. Tako bi v razpravi mnoigo laže presajevali določena napotila iz posameznih tem na konkretne prilike v življenju. Občinski komite ZK je na zadnjem posvetovanju s sekretariati opozoril na to, in. vztrajal, da vodstva osnovnih organizacij poskrbe za takšno sodelovanje z nečlani Zveze komunistov. Ponekod so v osnovnih organizacijah tudi nekoliko v zaostanku s študijem, ker so bili posamezni predavatelji zadržani. Morda bi kazalo razširiti predavateljski aktiv in za vsako posamezno temo razpolagati z določenim številom rezervnih predavateljev, ki bi vskočili na mesto zadržanih. Navzlic -raznim pomanjkljivostim pa so začetne težave pri obravnavanju programa ZKJ premagane. Vse več organizacij se zaveda, da ni študij zaradi študija samega, marveč da bi postajali vse bolj nosilci in usmerjevalci tega razvoja. Prav to pa je prvenstveno važno. (v) terih podjetjih; zboru proizvajalcev je predlagal obravnavanje dvojnih tarifnih postavk v nekaterih gospodarskih organizacijah, hkrati pa tudi pregled polletnih zaključnih računqy. Občinski sindikalni svet je imel tudi širšo se po predsedstva, na kateri je bil podan splošen gospodarski pregled občine, poseben poudarek pa so dali nalogam na področju družbenega standarda. Občinski sindikalni svet sodi, da bo letošnje leto bistvenega pomena povečanje obsega proizvodnje v vseh gospodarskih pod roč j ih, predvsem povečanje delovne storilnosti, zlasti v industriji in gradbeništvu. Vzporedno s tem pe bo treba pravilno izkoriščati prednosti obstoječega sistema delitve dohodka ter jih uporabljati v sistemu nagrajevanja znotraj podjetja. Cimveč del v podjetjih je treba nagrajevati po učinkuj Sedanji podatki kažejo, da je v trboveljski dolini okoli 55 odstotkov normiranih del. Sindikalne podružnice v podjetjih bodo morale letos v tej smeri storiti kar največ. V posameznih podjetjih bo treba temeljito proučiti možnosti za razširitev najstimulativne jše-ga načina nagrajevanja po normi, akordu ali enoti proizvoda. Konferenca je ugotovila, da je akcija sindikatov za dvig družbenega standarda naletela na pozitiven odmev. Med naloge, ki naj,bolj izstopajo v ureditvi uslužnost-ne obrti, moremo šteti poseben gradbeni serviš v občini, servis za ostale usluge hišnim svetom in posameznim strankam, ustanovitev trgovine z gradbenim materialom in začetek gradnje pekarne, itd. Preteklo leto ie bilo usposobljeno skladišče »Vitamin-kea so na tem sestanku ugotovili, da so zagrešili napako pri Položitvi razstreliva in je zmanjšala udarno moč eksplozije Dušan Kveder je spregovoril še o pomembnih političnih dogodkih, dal pa tudi obilo koristnih napotkov za nadaljnje delo. Oddal sem člnnartmo »Rdeče pomoči«. Bil sem blagajnik *a Brežice, Stari grad. Bizeljsko In Kapele. Sestanek je bil dopoldne v hiši pri Tomincu. Trajal Je **kšnc tri ure. Potem smo odrinili vsak po svoji poti.« -jak P-tikavO’ dKo^KjakaKi (y.o To je direktor, ki noče najbolj skopih besed in pisarjenja iz svojega podjetja, skriva težave in uspehe. Zaradi konkurence ali zaradi boljšega »kšefta«, kakor temu pravi. Takole je: »Pomislite, mi smo obrtno podjetjel Od tega se pa danes ne da živeti. Evo, grafikon izpred treh let! Vidite? Koliko ljudi srno imeli takrat! Težko razumete? — Tu živim od vsega začetka, pa ne morem verjeti. Iz nekaj desetk povečati kolektiv na nad sto ljudi, niso ravno malenkosti, kajne? To pa je bilo mogoče doseči samo s prehodom iz majhnega obrtnega podjetja v industrijsko. Drobnjarije ne neso,« se smehlja in polaga predme nove grafikone in kaže skozi okno na nove, velike izdelke. »Kje vse nas že poznajo! Pa še to bomo začeli izdelovati... Samo ničesar zapisati! Okoli so ljudje, ki ne razumejo prizadevanj našega delovnega kolektiva, ki ( vedno nekaj kriče proti našemu širjenju, a ne vidijo napredka, ki pa je mogoč samo po tej poti.« Mesto je pogrešklo obrtno podjetje, ki bi opravljalo najprej in predvsem usluge. Ustanovljeno je bilo in se kmalu otreslo obrtniškega »drobnjakarstva«, se obrnilo na »edino mogočo pot napredka«; Včerajšnje obrti postajajo industrija. Kaj zato, če mesto spet pogreša usluge »industrializiranega« usluž-nostnega podjetja. Kaže, da je žeja po bliskovitih skokih iz obrtništva v industrijo postala že nekaikšna moda mnogih v zadnjih letih ustanovljenih obrtnih delavnic. Nihče ni proti njihovemu razvoju in elastičnemu napredku. Res pa je, da tega ne velja dosegati tako kot ponekod doslej, na račun zanemarjanja -ali celo počasnega opuščanja osnovnih dejavnosti, ki »ne neso«. Kako je pravzaprav s tem neneso-čim »drobnjakarstvom«? Saj ni tako nedonosno, kot kričijo nekatera podjetja. Seveda pa je tudi res, da so se ga mnogokje komaj dotaknila in že opustila. Ni se jim ljubilo potruditi nekoliko globlje, v nove prijeme, niso izkoristili vseh možnosti pri hitrosti in cenenosti uslug. »Ni kšefta!« Ali tega stokajočega zvoka iz uslužnostnih obratov ne postavljajo najlepše v vprašaj besede in primer nekega trboveljskega hišnega sveta, ki je želel uslugo vodovodnoinštala-terske skupine tamkajšnjega uslužnostnega podjetja, po telefonu natančno opisal napako, pa navzlic temu najprej doživel obisk dveh delavcev brez orodja, ki sta »ugotovila« okvaro, še nato vrnila v podjetje po orodje, ure pa so tekle, ure, ki so bile natančno zaračunane na »računu za popravilo«. , Hišni sveti in še kdo gotovo nimajo dovolj denarja, da bi ga takole lahkomiselno trošili, pač zato, ker mora živeti tudi neko uslužnostno podjetje. V drugem kraju se pokvari ta ali oni električni gospodinjski stroj. Na popravilo pa je treba čakati zaradi preobloženosti z industrijskim delom mnogo predolgo. In še. Tu pa je tudi začetni ključ v donosnejšo smer tudi pri drobnih obrtnikih uslugah. Tudi po tej poti se da večati in dosegati enako lepe uspehe in »grafikone«. Direktor morda ve, da pri vsem njegovem dobrem hotenju nekaj ni prav. Zato se »boji« večine takšnih podjetij. Tudi občinski ljudski odbori se ponekod že bore proti temu. Sicer bodo lahko še naprej ugotavljali, ljudje pa tožili o pomanjkanju in počasnosti iskanih obrtnih uslug. -jak ra. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ELEKTRO GOSPODARSTVA SLOVENIJE Smuk s Partizanskega vrha ZE TRETJE LETO SO V PRIPRAVI ZIMSPOŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE — TOKRAT V REVIRJIH, V KRAJIH BORB NOV NA PARTIZANSKEM VRHU. — CE BODO SNEŽNE RAZMERE UGODNE, BODO 7. IN 8. FEBRUARJA V NEPOSREDNI BLIŽINI TEGA PLANINSKEGA VRHA ZIMSKOŠPORTNE IGRE. — PRIREDITELJ JE ZVEZA SINDIKALNIH ŠPORTNIH AKTIVOV ELEKTRA, IGRE PA BODO IZ-' VEDLI ŠPORTNIKI POD OKRILJEM ELEKTRARNE TRBOVLJE IN PODJETJA ELEKTRO-TRBOVLJE. — ČASTNO PREDSEDSTVO PRIREDITEV SESTAVLJAJO: MARTIN GOSAK, PREDSEDNIK OBČINE TRBOVLJE, MARIJAN ROZlC, PREDSEDNIK REPUBL. ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV, INZ. CEDOMIL MILIČEVIČ, GEN. DIREKTOR PODJETJA »JU-GOELEKTRO«, INZ. VEKOSLAV KOROŠEC, GL. DIREKTOR ELES, PETER KOS, DIREKTOR ELEKTRARNE TRBOVLJE, JANEZ BRVAR, DIREKTOR ELEKTRO-TRBOVLJE. — 160 PRIGLAŠENIH ŠPORTNIKOV, RAZEN NJIH TUDI GOSTJE IZ AVSTRIJE. Sneg ln zopet sneg — to Je skrb vseh športnikov in prirediteljev — ga bo tokrat nasulo ali ne? Nihče ne ve. No, prireditelji zimskošportnih iger so pripravili vse. Do potankosti so organizirali to prireditev: poskrbeli so za prehrano in prenočišče, za elektriko in poročanje o igrah — skratka vse, a pozabili so na nekaj: kot »referenta za sneg« so določili tovariša, ki mu sploh ni za smuk. Pa nič zato, vse je v redu, ni še vse izgubljeno, saj vremenski prerokovalci napovedujejo v času, ko pišemo te vrstice, snežne padavine. Ce se bo napoved izpolnila ali ne, še ni mogoče trditi, a vseeno: pripravljeno je vse. Na Partizanskem vrhu Je lepo, tudi kadar ni',snega. Na njegovem pobočju najdeš razvedrilo, zadovoljstvo in prijeten oddih. — Ta hrib je znana partizanska postojanka Iz časov NOV, znan je Počitniški dom rudarskega sindikata Trbovlje, ki je bil zgrajen na Partizanskem vrhu v prvih povojnih letih. Sirom po domovini Je znana ta planina našega goratega Zasavja, še posebno Trboveljčanom in Zagorjanom, ki Jo radi obiskujejo — znana po svoji lepi okolici in prijetnih sprehodih, zlasti proti Lenartu-Vrheh ln Čebinam, Na Vrheh Je bila tudi 1941. leta ustanovljena I. revirska četa. V bližini so Čebine, kjer je bil aprila 1937, leta ustanovni kongres KPS. Kolektiva Elektrarne Trbovlje ln podjetja Elektro-Trbovlje, ki jima je poverjena Izvedba III. zimskošportnih iger, želita ob ugodnih snežnih razmerah vsem tekmovalcem in ostalim gostom prijetno bivanje na Partizanskem vrhu z željo, da bi vsi zadovoljno odhajali s te lepe planinske postojanke in se spet nanjo vračali. ZA VSE JE PRIPRAVLJENO Nemalo dela je imel celotni prireditveni odbor pod vodstvom Franca Grošlja, ki je imel v izbranih odbornikih dobre pomočnike. Prireditveni odbor, tehnično vodstvo iger in častno razsodišče so pripravljeni na ocenitev prireditve po javnosti. To bodo TIL zimskošportne igre; pred njimi so bile tekme v Škofji Loki, lani pa v Slovenjem Gradcu. Do pred kratkim se je priglasilo za tekme 160 tekmovalcev, med njimi 19 žena. Za vse športnike in goste je pripravljenih 250 ležišč, prehrana pa bo zagotovljena v Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu. Zato je bila potrebna pomoč iz trboveljske doline; redno šo prihajale v planinsko postojanko rjuhe za ležišča, klobase ln še druge dobrote, ki gredo ob 'takih priložnostih posebno v tek. — Prepričani smo tudi, da bodo teh zimskošportnih iger posebno veseli kmetovalci okrog Partizanskega vrha, kajti znano je, da so imeli tamkaj elektrovode s šibko žico in z njo ob obremenitvah slabo vol- tažo; sedaj pa je podjetje Elektro-Trbovlje električne na-peljavne žice okrepilo, tako da bodo imeli dobro luč in tudi dober radijski prenos. Gostje bodo prihajali od vsepovsod. 2e v torek in sredo so prispeli nekateri, vendar pa bi bilo gostiteljem v planinski postojanki neprijetno, če bi prispeli na Partizanski vrh takrat še drugi; če bo naval, ne bo mogoče vsem ustreči ne z ležišči ne s prehrano. Za presenečenje pa bo poskrbela (ob ugodnih snežnih razmerah kajpak) ljubljanska televizija, ki je bojda že obljubila snemanje teh iger. Bomo videli, če bodo obljubo tudi držali. Na te zimskošportne igre pa niso povabljeni samo tekmovalci iz Slovenije, ‘marveč tudi gostje iz ostalih republik Jugoslavije. In ne samo to: če bo nebo smučarjem naklonjeno, bomo na Partizanskem vrhu imeli priložnost videti tudi avstrijske smučarje., Te bo zastopalo prvo moštvo »KE-LAG«, ki je že sodelovalo na nedavnih zimskih igrah v Avstriji, kjer je bilo le-to najboljše. Zimskih športnih iger so se udeležili tudi naši zastopniki, povratno srečanje pa bo na Partizanskem vrhu — če bo sneg! SEDAJ PA SE O KOLEKTIVIH, BI BODO SODELOVALI Tekmovalci iz TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE, ki jih je po številu 16, pravijo. da ne bodo zadnji, vsaj ne na družabnem večeru. No, pa bodo vendar prav resno posegli tudi v boj na belih poljanah, če nas bo zima z njimi osrečila. Saj so že trenirali kar po suhem, ko so hodili na Partizanski vrh urejevat traso, skupno s člani Smučarskega društva Trbovlje, ki so rade volje priskočili na pomoč. Zaupali so nam, da se najbolj zanesejo na tekmovalca — tovariša, ki je odgovoren za družabni večer, je pa sodelovanje v veleslalomu odpovedal. Podjetje ELEKTRO-TRBOVLJE je tudi že preizkušalo svoje sile, ko je urejevalo električno napeljavo za okrepitev nizke napetosti elektrovodov na Partizanskem vrhu. — Štiri kilometre žice smo potrebovali — pravijo, da bo tamkaj boljša razsvetljava. In pristavili so: če ne bomo prvi v slalomu, bomo pa v napeljavi! Osem tekmovalcev bo zastopalo barve tega podjetja. ELEKTRO-KOCEVJE. Kakor v Kočevju kolektiv tega podjetja redno in uspešno vzdržuje obstoječe energetske naprave in urejuje novo elektrifikacijo na Kočevskem, tako je v tem kolektivu razvito tudi športno življenje — v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Na Partizanskem vrhu bo ta kolektiv izpopolnil seznam tekmovalcev s 4 člani, ki se bodo pomerili v smuku in zastopali barve svojega podjetja. Na lanskih zimskošportnih igrah v Slovenjem Gradcu športniki podjetja ELEKTRO-LJUBLJANA-OKOLICA niso bili ravno uspešni, so se pa zato temeljito pripravili za tekmovanje na Partizanskem vrhu — saj zaposluje podjetje nad 450 delavcev in uslužbencev. Razsežnost terena, ki ga morajo po službeni dolžnosti obvladati, omejuje njih sodelovanje v raznih športnih vejah. Vendar pa so z dobro voljo uspeli, da deluje vsaj nekaj sekcij. Tako so na upravi podjetja v Ljubljani in v obratih Ježica, Tacen, Domžale, Vrhnika in Grosuplje dosegli, da goje odbojko, kegljanje, namizni tenis, streljanje in šah. Udeležujejo se vsakoletnih poletnih in zimskih športnih iger -ELEKTRB«. Na Partizanskem vrhu se namerava pomeriti 9 tekmovalcev in pravijo, da letos ne bodo zadnji. — Njih ge- BELI TERENI Partizanskega vrha, na katerih bo 14. t. m. start za prvenstvo ELES POZDRAV VSEM UDELEŽENCEM ZIMSKOŠPORTNIH IGER! ZSSA ELEKTRO-SLOVENIJE ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE — LJUBLJANE s kolektivom, ELEKTRO-KOCEVJE, ELEKTRO-LJUBLJANA-OKOLICA, TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, ELEKTRO TRBOVLJE. Kolektiv podjetja ELEKTRO-MARIBOR-OKOLICA pa želi organizatorjem III. zimskošportnih iger, t. j. podjetjem Elektrarna Trbovlje in Elektro-Trbovlje, čimveč uspeha pri organizaciji tekmovanja. PRED «». OBLETNICO USTANOVITVE ZKJ OBTOZINI OBTOŽUJEJO Predsednik Je želel priskočiti tožilcu na pomoč. Hotel Je Iz DJura Djakovlča na vsak način Izvleči kakšno priznanje. Zato Je provokatorsko vpraSal obtoženca: »ste kdaj zbirali prispevke za tuje komunistične partije?« Hotel Je dobiti odgovor na tisto, kar navaja obtožnica, namreč da Je KPJ tuja agencija. Odgovor na to vprašanje Je bil kratek, a odločen: »Bog obvaruj za tujel Samo za naše.« Tudi v nadaljnjem poteku te obravnave sta se tožilec ln predsednik sodišča trudila, da obtoženca prisilita k priznanju, namreč da Je le-ta kot eden Izmed voditeljev KP služil tujim Interesom. Ko Je predsednik govoril o bivanju Djakovlča v Rusiji, ga Je nenadoma vprašal: »Ste «11 tja, da bi dobili navodila za komunistično propagando?« DJura Djakovlč mu Je nato z vsem ponosom pravega komunista odgovoril; »Bil bi pač žalosten komunist, če bi tega sam ne znal ln moral hoditi se učit v Rusijo.« Ko Je predsednik v nadaljnjem poteku razprave hotel ob neki priliki smešiti načrt komunistov za ostvarltev diktature proletariata, se Je ironično obrnil proti DJakovlču: »Kakor kaže, ste napravili načrt, da vse uničite ln okupirate celo Mars?« DJukovlč mu kajpak til ostal dolžan odgovora na to smešenje In mu je odgovoril v Istem tonu: »Ko bomo okupirali cel svet. pojdemo tudi na Mars.« Tako se Djakovlč na tej obravnavi ni samo branil pred obtožnico, temveč Je tudi pokazal vladajoči režim v svoji nagoti, k| Je hotel delavski razrVd na vsak način oropati njegovega bojnega odreda — Komunlstlče partije Jugoslavije ln voditeljev revolucionarjev, kakršen Je hll Djakovlč. Po tej obravnavi med DJurom DJakovičem na eni strani In predsednikom sodišča ter državnim tožilcem na drugi strani, |z katere Je delavski voditelj izšel kot zmagovalec, ao pričeli z zasliševanjem prič. ki naj bi dokazalej njegovo krivdo. Sodišče Je ob tem sploh odbilo zaslišanje prič, ki se Je nanje sklicevala obramba obtoženca. Namesto teh so bili kot priče -zaslišani ljudje, ki so Jih nalašč najeli, da pričajo proti DJakovlču. Vendar niso vedeli kaj rosnejega povedati o njem. Mato Spremo lz |Zenlce, ki Je bil komandant žandarjev ob razpustu delavskega zborovanja 1920. leta v tem mestu In za časa predvolilnih priprav, Je postal tako zbegan, da Je na postavljena mu vprašanju odgovarjal jecljajoče. Ko ga Je predsednik sodišča vprašal, ali Je letak, ki ga je vzel Iz mape na mizi In ki naj bi služil za obtožbo, eden od tistih, ki Jih Je prinesel Djakovlč, da se razdele med delavce ln Jih Je žandarmerija našla, Je priča odgovorila: — D ... d ... da, jaz in m ... moji žandarjl so našli p ... polno takih letakov v mestu ln na p ... postaji. Nadaljnji razgovor Je potekal takole: — Kdo Jih Je trosil? — M ... m ,.. moji ljudje so videli, da Jih trosijo komunistični poslanci skozi okno vagona. — 81 morda videl tudi tegale? — Je vpraJfcl predsednik ln pokazal na Djakovlča. N ... n ... nisem, jaz sem samo n ... n ,.. našel letake, a njega nisem zasačil pri trošenju letakov oziroma da p ... P •.. propagira komunistične Ideje, — Zakaj misliš, da Jo te letake trosil tudi obtoženi Dja-kovtč? -V ... v... vozil se Je v vlaku skozi Zenico in m,., m ... mislil sem, da Je b... b ... bil on tisti, ki jih Je trosil. Odgovor te priče je vzbudil smeh ln slabo voljo med navzočimi. Bilo Je očitno, da priča laže. Podobno je bilo s pričanjem policista Hanušo Iz sarajevske policijske uprave. Tega so smatrali kot »specialista« za pisanje poročil z delavskih zborovanj, vendar Je prišel pred sodiščem v tako zadrego, da Je dejal: — Mislim, da Je DJura Djakovlč prlsostoval delavski konferenci pred 1. majem nad naseljem Kovačiči v Sarajevu, ln to na osnovi (nepopolnega) poročila nekega drugega policijskega organa. Nato »o kot dokazni material prebrali poročila raznih policijskih postaj o »komunistični ln holjševlškl propagandi« In drugem »sovražnem delu« Djakovlča, ki ao Jih specialno pripravili sa ta proces. Revoltiran nad mnogimi lažmi v teh listinah Je DJura Djakovlč v določenem trenutku rekel: »Ta poročila so v celoti zlaganal Ker nimate drugega pri roki, me hočete na ta način ugonobiti!« — Opozoril je na številne netočnosti in falzifikate v teh listinah. Predsednik sodišča mu Jo nato Ironično dejal: »Česa se bojite?« Na to mu je Djakovlč odgovoril: »Ne, ne bojim se in se tudi ne bom bal, pa če me obsodite na 20 let trdega dela Zaradi tega ne bom zatajil svojih načel, niti me ne bo ustrašilo, da se Jim odrečem. A tu gre za najbolj črne laži!« V nadaljnjem Je poudaril, da se režim poslužuje tudi takih sredstev, samo da uniči svoje nasprotnike, ker ne najde drugih dokazov. Ko Je predsednik po treh dneh tega procesa razglasil, da sodišče prehaja na čltanje dokumentov in resolucije Tretjega kongresa Kominterne, Je tožilec zahteval, da se obravnava razglas kot tajnost. Zahteva Je bila sprejeta. Mislil Je namreč, da se bo pred praznimi stoli laže boril proti obtožencu in ga prisilil, da prizna svojo krivdo, A tudi tokrat se je motil. Ko so prečitall brošuro »O Vukovarskem programu KPJ« ln »Resolucijo tretjega kongresa komunistične internacionale«, je tožilec zahteval od obtoženca, da mu pojasni besedilo: » ... zaradi tega Je naša naloga, da z besedo in delom privedemo proletarske množice do spoznanja, da za delavski razred nt drugega Izhoda kot revolucionarna borba vse do postavitve diktature proletariata..,« ln ».... revolucionarna epoha zahteva od proletariata, da uporabila taka borbena sredstva. Ul bodo zbrale vse njegove moči. ki potegnejo široke delavske množice v velike borbe — v akcije, ki se bodo končale z odkritim spopadom z državo...« DJura Djakovlč mu Je na to odkrito, a dostojanstveno odgovoril: »Državni tožilec mora prebirati komunistično literaturo Preden postavi obtožnico, mora biti dobro Informiran o stvareh, ki mu niso Jasne,« (Dalje prihodnjič) slo je: v delu služiti vsem svojim odjemalcem — in v tem načelu je iskati tudi uspeh podjetja in kolektiva1. Podjetje ELEKTRO-MARIBOR-OKOLICA ima sedež v Mariboru in obsega široko delovno področje z obrati: Ma-ribor-okolica, Slovenska Bistrica, Ptuj, Gornja Radgona in Murska Sobota ter s servisnimi delavnicami Radvanje. Rast podjetja opazimo iz številk; leta 1945 je imelo podjetje 13.375 odjemalcev — potrošnikov toka, leta 1958 pa že 54.949 Že te številke nam povedo, kako se je podjetje razvilo. — Kljub velikemu in napornemu delu pa je kulturno in telesno-vzgojno življenje v teni kolektivu zelo pisano. Ker so obrati podjetja zelo raztreseni, se vsi člani kolektiva, športniki, zbero enkrat na leto V Mariboru. Do sedaj so se ti športniki udeležili vsako leto vseh tekmovanj, zimskih in poletnih. Kljub letošnjemu pomanjkanju snega pa se bodo poskusili na Igrah na Partizanskem vrhu in tam pokazali svoje sposobnosti. Na svidenje na Partizanskem vrhu 7. in 8. februarja! — Smuk! POSEBNO SPOROČILO V zadnjem hipu smo zvedeli, da so zimskošportne Igre ELESA prestavljene na 14. in 15. februar zaradi slabih snežnih razmer. »Pokaži, kaj znaš« v Trbovljah V Trbovljah je precej pisano kulturno življenje. Amaterstvo Ima tu že dokaj tradicionalne osnove. Zato je občinski svet Svobod skupno z Ljudsko univerzo sklenil tudi v naši dolini organizirati kulturne večere: »Pokaži, kaj znaš!« Prvi tak večer naj bi bil že v mesecu marcu. Občinski svet Svobod razpisuje avdicije za prvi kulturni večer in poziva vse kulturnike naše doline, da se priglasijo za ta večer. Kulturni nastopi »Neznanih talentov« bi brez dvoma poživili prosvetno delo In odkrili vrsto talentiranih amaterjev. Za prvi večer »Pokaži, kaj znaš!« so zaželeni nastopi: 1. glasbenih samoukoA iq glasbenikov, 2. pevske točke, ali zborov, skupin ali posameznikov, 3. šaljive kulturne točke, 4. recitacije ln literarne storitve, 5. poljubne kulturne točke posameznikov ali skupin. Posamezniki ali skupine naj priglasijo svoje nastope do 25. februarja Občinskemu svetu Svobod ali Ljudski univerzi pri SZDL mesta Trbovlje (v stavbi vajenske šole). Zdaj le čas priprav Za letovanje naših delovnih ljudi Mnogim je ostal lanskoletni dopust v lepem spominu. Številne sindikalne organizacije v Zasavju so si prizadevale storiti vse, da bi njihovi člani preživeli teden, dva, v resničnem lepem okolju in za kratek čas pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Seveda pa tudi lani niso imeli delovni ljudje možnosti za ceneno in prijetno letovanje. Zlasti delavci manjših podjetij so si morali sami organizirati letovanje, mnogi pa so zaradi previsokih cen morali opustiti misel na dopust CEDflUE VEČ ZANIMANJA ZA DOBRO KNJIGO Že nad 1040 stalnih bralcev Zagorski knjižnici ni bilo po vojni nikoli z rožicami postlano. Nikdar ni bilo zanjo dovolj razumevanja, zato knjižnica še danes ne razpolaga z zadostnim številom leposlovnih knjig. V glavnem se ie knjižnica preživljala s subvencijami sindikata rudarjev, v zadnjih letih pa tudi občinskega ljudskega odbora. Šele lani je dobila knjižnica iz sklada pri občinskem odboru Socialistične zveze nekaj več sredstev za nakup knjig. Seveda tudi prostori, kjer je zdaj knjižnica, niso primerni. V tistem ozkem prostoru se komajda prerije deset bralcev, ki pa morajo vedno pohiteti z izbiro knjig, da tudi drugi pridejo na vrsto. Knjižnici so že pred leti obljubljali nove, primernejše prostore, pa vselej je ostalo le pri besedah in pri tolažbi, da bo konec slabih dni, ko bo dograjen delavski dem. Kljub temu pa ie zanimanje za dobro knjigo med Zagorjani še kar zadostno. Čeprav še zdaleč ni tolikšno, kot bi bilo glede na število prebivalstva zaželeno. Na knjižnih policah ie zdaj nekaj nad 4000 knjig, kar za tako velik industrijski kraj, kot je Zagorje, zares ne more in ne sme biti dovolj. Če računamo, da seg» -x> knjigah približno 1040 bralcev, stalnih in občasnih, potem bi se morali zamisliti in storiti nekaj, da . bi knjige popularizirali med ljudmi. Staro, preizkušeno načelo je, da je najlaže pridobiti človeka za knjigo, če mu je prva, ki jo dobi v kn j ižni-ci, všeč. Šele kasneje se bralčev okus zboljša, bralec postaja bolj izbirčen, dokler ne prične segati po biserih domače in tuje literature. Letos vsaj lahko upamo, da bo knjižnica le dobila že tako zaželene in obljubljene boljše prostore. V Delavskem domu bo knjižnica urejena sodobno: bralec sl bo lahko sam postregel, in če bo utegnil, bo tudi lahko posedel v čitalnici in kar t»m odprl prve strani knjig. Seveda pa knjižnica potlej ne bo mogla životariti. Predvideno je. da bo občinski ljudski odbor prevzel obveznosti za nakupovanje novih knjig, kar bo omogočilo, da bralci ne bodo ostali brez novosti. Z dobro propagando, predvsem pa bogato izbiro, bo imela knjižnica v novem domu vse pogoje za vršitev in razširitev svojega poslanstva. V kolikor bo končno poskrbljeno še za pionirsko knjižnico — ustanovo, ki jo zelo zelo potrebujejo naši najmlajši — bo knjiga prišla v mnogo več rok, kar bo kajpak najbolj pri- pomoglo k večji razgledanosti ljudi Potem bo morda mnogo laže organizirati potujočo knjižnico. Zagorje ima precej večjih okoliških vasi, kjer knjižnice životarijo oziroma kjer jih sploh ni. Z minimalnimi sredstvi bi bilo moč organizirati kmečkim ljudem najrazličnejše branje, posebno pozimi, ko je na kmetih pravzaprav edini čas oddiha. (v) kje ob morju ali drugih krajih. Prav zato je občinski sindikalni svet v Zagorju sklenil ustanoviti počitniško skupnost. V Zagorju namreč edinole rudnik nudi svoiim zaposlenim možnosti cenenega oddiha, medtem ko ostala podjetja ne razpolagajo s tolikšnimi sredstvi, da bi jih lahko namenili za dopuste svojih zaposlenih. Iniciativni odbor počitniške skupnosti v Zagorju naj bi zainteresiral zagorska podjetja, da bi določila nekaj svojih sredstev Iz skladov skupne uporabe, s katerimi bi bilo moč nekje ob morju urediti vse potrebno za letovanje njihovih delavcev. V kolikor bodo podjetja oziroma njihovi organi sam odpravljanja privolili v ta predlog, bo letošnje poletje letovalo mnogo več zagorskih delavnih ljudi kot prejšnja leta. Tudi v drugih krajih Zasavja so že govorili o organizaciji letošnjega letovanja. Zlasti na občnih zborih sindikalnih organizacij so se člani zavzemali za čim bolj smotrno organizacijo letovanja. Seveda pa tudi letos ne bo moč letovati samo v poletnih mesecih. Sindikalne organizacije naj bi svojim članom prikazale pomen letnega odiha v drugih letnih časih. posebno na naših planin- skih vrhovih, kjer bodo domovi verjetno gostoljubno sprejeli vse goste. Prav tako kaže misliti tudi na druge, morda nekoliko manj pomembne, pa vsekakor važne podrobnosti letovanja. Tu pa tam ljudje niso bili povsem zadovoljni s postrežbo, počitkom in drugimi manjši- mi potrebami. Nekatera podjetja so mislila samo na večje stvari, podrobnosti pa prepustila iznajdljivosti letujočih. To ni prav. Delovni človek naj bo v času svojega počitka resnično rešen skrbi, ker le tako se bo spočil in zadovoljen vrnil na svoje delovno mesto. " (v) Iz Zidanega mosta Razmah izobraževalne dejavnosti v Trbovljah Tečaj v Leskovcu Tudi v Leskovcu pri Krškem je tečaj za prosvetljevanje ženske mladine, ki se ga udeležuje 18 mladink. Za ta tečaj so pokazale veliko zanimanje, saj ga zelo redno obiskujejo. Na njihovo pobudo so pričeli v Leskovcu tudi s kuharskim teča-jam, kjer sodelujejo razen omenjenih mladink še ostale, tako da jih je skupno 34. Razdeljene so v dve skupini, in to zaradi tega, da se lahko bolj natančno posvetijo delu. Čeprav so na tečaju dekleta, ki so oddaljena tudi po dve uri, nikoli ne manjkajo. Naučile se bodo pripraviti krneč-1 ko hrano na več načinov in razno pecivo. Skoda je le, da so ga morale prehitro zaključiti, to pa zato, ker so v počitnicah izkoristili posodo mlečne kuhinje. Ves čas so sc stiskale v tesnem prostoru v zadružnem domu in z vnemo sledile navodilom tov. Štefke Vardjanove, ki že več let Požrtvovalno vodi gospodinjske t6tzse stroške tečaja nosijo udeleženke same. ki si pomagajo na ta način, da prodajajo jajca in za denar kupijo sladkor in druga živila, ki jih nimajo doma. Prav zaradi tega znajo ceniti pridobljeno znanje, ki ga bodo uspešno uporabljale doma. Tudi tečaj za prosvetljevanje ženske mladine bodo kmalu zaključili. Kakor vsako leto, ga tudi letos vodi tov. Albina Riedlova. -8 Šoferji v Vidmu-Krškem so zborovali Na občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov, podružnice Videm - Krško so ugotovili, da je bilo njihovo delo v preteklem letu zadovoljivo. Vso skrb so posvetili vzgoji kadrov. V ta namen so imeli predavanja in izvedli te- Delo RK v Trbovljah Delo Rdečega križa terena Centeir v Trbovljah je bito zadnje čase precej plodno. Število členov se je povečalo od 1450 na 1620. Člani organizacije so v tednu RK razprodali nad 1000 srečk denarne loterije RKS, katere čisti dobiček je bil namenjen za gradnjo obmorskega okrevališča Debeli Rtič. V pro-tituberkuloznem tednu so člani RK obiskali 60 tuberkuloznih bolnikov in jih obdarili. Lani so v Centru tudi prvič praznovali dan krvodajalcev. Proslave se je udeležilo 400 prostovoljnih krvodajalcev, od katerih so bili trije odlikovani z zlato značko, ker so že desetkrat ali večkrat darovali svojo kri in 23 s srebrno značko za 5 ali večkratni odvzem krvi. Med načrti zavzemajo glavno mesto sklepi o nadaljnjem povečanju števila članov, o še večji skrbi za tuberkulozne ln vae oetal e težke bolnike Itd. Sklenili so tudi, da mora komisija za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev že, v kratkem skli-eetl širše posvetovanje skupaj « sindikati podjetij in ustanov «a čimboljšo izvedbo množičnih čal za visokokvalificirane delavce, ki se ga je udeležilo 14 šoferjev. Zaradi dobrih predavateljev ln vestnosti tečajnikov so vsi zadovoljivo opravili izpite in si tako pridobili še višjo kvalifikacijo. Tudi praznik šoferjev in avtomehanikov so slovesno obhajali. Na paradi je sodelovalo 40 lepo okrašenih motornih vozil. V bodoče bodo skrbeli še bolj za razvedrilo in zabavo, zato so se odločili, da bodo pripravili šoferski ples. Z vso vnemo bodo 'razširjali Prometni vestnik, saj je to edini strokovni list šoferjev. Dobro se zavedajo, da ne sme dober šofer uživati alkoholnih pijač. Zato se bodo še bolj kot doslej borili proti temu zlu, tako da zaradi tega ne bo nesreč. S strokovnim izobraževanjem bodo nadaljevali, zato bodo imeli več predavanj, ki bodo povezane s poučnimi filmi in ekskurzijami. -š Zagorska kronika Otvoritev obratne ambulante v Kisovcu. — Te dni bodo v Kisovcu odprli ln Izročili svojemu namenu novo obratno ambulanto za potrebe ondotnlh rudarjev. Ambulanta bo poslovala samo za potrebe aktivnih zavarovancev rudnika. Vsekakor pomeni otvoritev omenjene ambulante korak naprej v Izboljšanju zdravstvene, predvsem pa preventivne službe. Morda bo kasneje moč zgraditi nove ambulantne prostore, kamor bt se vselila tudi prepotrebna zobna ordinacija. Občni zbor »Partizan«. — Minulo soboto je bil v mali dvorani TVD »Partizana« redni letni občni zbor tega društva. Zbora se Je v večjem številu udeležila zlasti mladina. V razgibani razpravi so se pomenili o potrebi bolj razgibanega dela v prihodnjem obdobju. Izvolili so tudi novo, petnajstčlansko upravno vodstvo. Zbori volivcev. — Ta teden so se v zagorski občini začeli zbori volivcev. Volivci razpravljajo o preteklem delovanju občinskega ljudskega odbora In se seznanjajo o nekaterih bodočih nalogah zagorske komune. O zborih bomo le poročali. Minuli mesec se Je izobraževalna dejavnost v Trbovljah nekoliko bolj razmahnila, saj je bilo v Januarju pet različnih predavanj. V okviru Ljudske univerze v kraju pa deluje tudi pri SD »Rudarju« Izobraževalna sekcija, ki sl Je zadala lep program v splošnem Izobraževanju. Doslej je ta sekcija priredila kar dve predavanji. Prvo predavanje Je imel tov. Tomo Martelanc Iz Ljubljane, In sicer »O zunanji ln notranji politiki FLRJ«. Drugo predavanje tega društva pa je bilo prejšnji četrtek tudi v domu društva. Tokrat Je Jože Klanjšek iz Čeč — 50-letnik Pred kratkim ie praznoval 50-letnico rojstva trboveljski rojalk tov. Jože KLANJŠEK, direktor tovarne »Color« v Medvodah. Jubilant izhaja iz rudarske družine, naselja Marko nad Trbovljami. Težko je bilo življenje te družine, saj je štela 12 otrok. Ko je tovariš Klanjšek skončal osnovno šolo, se je v Celju izučil ključavničarske obrti in se je kasneje zaposlil v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. — Kmalu se je vključil v sindikalno gibanje, kar je imelo za posledico, da so ga tedanje oblasti začele preganjati. Izgubil je službo in se preživljal s priložnostnimi deli. Ko je v naše kraje prišel nemški okupator, se je naš jubilant takoj vključil v delo OF, v kateri je delal vse do osvoboditve. Po vojni je opravljal službo v hrastniškj kemični tovarni do leta 1949, od tam pa je odšel v Medvode, kjer je prevzel mesto direktorja tovarne »Color«. Njegov življenjski jubilej ie hkrati tudi 10-letni praznik, odkar je na novem službenem mestu. Tudi prijatelji in znanci iz revirjev mu čestitajo k obema jubilejema in mu kličejo: Še na mnoga leta! predaval znani lahkoatlet, športnik št. 1, tov. Stanko Lorger (o čemer poročamo na drugem mestu). Obe predavanji s^a bili polnoštevilno obiskani. Tudi planinsko predavanje, ki ga je organiziralo PD Trbovlje, Je bilo dobro obiskano. Enako Je uspešno začelo s predavanji Izobraževalna sekcija Svobode-Cen-ter, ki je tudi že pripravila dve predavanji. Nujno potrebno pa bi bilo, da se Izobraževalno delo oživi pri Svobodi v Trbovljah II, kjer so dobro začeli ln Imeli že dvoje uspelih predavanj meseca decembra, medtem ko v januarju ni bilo nobenega. Ljudska univerza v Trbovljah bo prevzela Izobraževalno dejavnost Svobod v kraju ter ostalih organizacij in društev v svojem okrilju. Le na ta način bo mogoče vključiti ln enotno urejevati Izobraževalno dejavnost v društvih ln organizacijah, da ne bodo te opravljali na sto različnih načinov, marveč bolj smotrno. Po vsej Sloveniji se v zadnjem času organizirajo večerne gimnazije, med njimi bodo z njimi pričeli tudi v Hrastniku in Zagorju, nadalje — kakor smo zvedeli — tudi v Litiji in v Trbovljah. Važno in zelo umestno bi bilo, da v naših Svobodah pričnejo z odpiranjem klubskih prostorov, saj so za to dani pogoji. Tu klubi naj se opremijo z raznimi častniki, revijami, knjigami, radloapa-ratl ln televizijskimi sprejemniki In da postanejo zbirališče ln središče članov Svobod, zlasti še mladine, saj Je med njo obilo fantov ln deklet, ki so že dolgo žele tudi te oblike dela naših Svobod. Vsekakor pa bo' treba misliti na prikupno opremo teh lokalov. Privlačni morajo biti ln v zimskih mesecih seveda tudi primerno ogreti. — Prav gotovo bo ta zamisel prav gotovo naletela na simpatičen odmev v naših velikih ln malih podjetjih, kajti v korist vseh Je, da Imamo v naših delovnih kolektivih ne samo strokovno temveč tudi splošno Izo-bražefne ljudi. Cim večja bo ob strokovni Izobrazbi naSlh delovnih ljudi tudi splošna razgledanost, lem hitreje bomo korakali k našemu velikemu cilju — socializmu. Posebno važnega pomena bo to tudi za delavsko samoupravljanje In upravljanje naših komun. Ustanavljanje takih klubov v naših revirjih in po ostalem Zasavju bo prav gotovo ena Izmed najlepših počastitev 40-letnice KPJ. Glejmo, da to lepo zamisel Izvedemo. PRED KRATKIM je imela osnovna organizacija zidanim o-ških komunistov letno konferenco, ki se je je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik, tov. Marijan Orožen. Poročilo o delu v preteklem letu je podal tov. Rudi Pogačar. Tako poročilo kakor tudi žhrahna razprava sta samokritično ocenila dosedanje delo ln dala bogate smernice za prihodnje. Med te sodi poživitev dela nekaterih množičnih organizacij v kraju, še nadaljnja pritegnitev mladine k političnemu delu in skrb za ideološki dvig članstva. Govorili so tudi o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o ureditvi servisne delavnice in otroškega vrtca. Zavedajo se, da bo moč vse naloge uspešno opraviti le z vztrajnim in nenehnim delom komunistov na terenu. V OKVIRU PRIREDITEV v počastitev 40-letnice KPJ bo danes, v petek, v Zidanem mostu predavanje Marijana Jerina Iz Celja, prvega komandanta Kozjanskega odreda, o dogodkih med Sotlo in Savinjo med NOV. Znano je, da ©o akcije tega odreda segale prav do Zidanega mosta in Rimskih toplic. Občinstvo bo gotovo napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička. KNJIŽNICA »SVOBODE« zadnje čase dobro deluje. Kupila je za 30.000 din novih knjig, hkrati pa se je povečalo tudi število bralcev. Vsak torek popoldne napolnijo knjižnični pro-stdr, kjer posluje vestna knjižničarka Franja Zupančičeva. TUDI LETOŠNJA PREŠER NOVA proslava ne bo odpadla Pripravila jo bo šolska mladina. Če omenimo še tradicionalno predpustno rajanje, ki ga vsako leto priredi tukajšnja železničarske godba, ko na pustni torek kotmplefno maskirana nastopi pri popoldanskih Vlakih na postaji, nato v Radečah, v soboto pa na veseli maškaradi, potem lahko trdimo, da Zidanj most tudi pozimi ne spi. O. M. VEČERNA OSEMLETKA V TRBOVLJAH Ljudska univerza v Trbovljah je že obvestila prebivalstvo, da namerava organizirati večerno osemletko (5., 6., 7. in 8. razred) za vse tiste interesente, ki želijo dopolniti svojo izobrazbo. Večerna osemletka bo v rangu 1., 2., 3., 4. gimnazije in si bodo z njo slušatelji pridobili tudi priznana spričevala. Ponovno pozivamo vse interesente, naj se priglasijo za to večerno šolo odraslih. Priglasi se lahko vsak od 15. leta starosti dalje. Priglasitve pošljite na Ljudsko univerzo pri SZDL Trbovlje (stavba Vajenske šole) najkasneje do 25. februarja 1.1. Pismo uredniku Kot redna naročnica in stalna bralka Zasavskega tednika sem se odločila, da vam, tovariš urednik, napišem dogodek, ki sem ga doživela 30. januarja v poslovalnici »Preskrba« — (Pri Suši). Prejšnji teden v Zagorju niso imeli presnega masla. Zvedela pa sem, da ga imajo v tej poslovalnici. Stopila sem v trgovino in rekla vajenki za en zavitek. Vajenka je odšla k neki pomočnici; ko se je vrnila, je rekla, da mi žal ne more postreči, ker ga nimajo. Vljudno sem se zahvalila in odšla. Zunaj sem premišljevala: čudno, da ga je nenadoma zmanjkalo, saj sem ja pravkar videla, da ga je neka ženska prinesla iz te trgovine. Ker je tisti hip prišla mimo neka moja znanka, sem jo poprosila, če mi kupi zavitek masla. Čez nekaj minut se je znanka vrnila in mi dala zavojček. Bila sem močno prizadeta. Zakaj mA ga niso dali? Čemu so rekli, da ga nimajo? Kaj pravite, tovariš urednik, ali je moj denar kaj manj vreden kot kakšnega drugega potrošnika? Ali se vam ne zdi, da so v tej trgovnii ravnali nepravilno s potrošnikom? Dopuščam možnost, da imajo nekatere predmete, ki jih po naključju res ni dovolj na trgu, samo za stalne odjemalce. Vendar se mi zdi, da bi morali v takem primeru obzirno razložiti, kako in kaj. Ni bojazni, da ne bi tega razumela. Na drugi strani pa se mi vseeno dozdeva, da naša trgovina za zdaj še ni vezana na stalne odjemalce, ker bi v nasprotnem primeru naši ljudje, če gredo v Ljubljano po kakšno blago, morali domov praznih rok. P. s. uredništva! Ravnanje omenjene poslovalnice ie nepravilno in zgrešeno. Ce ste prišli v njihovo trgovino po blago, ki so ga imeli, bi vam ga morali dati. Zato menimo, da so v tej trgovini pozabili na osnovno načelo poslovanja. UREDNIŠTVO Od tedna do tedna v Hrastniku # Iz Steklarne, — Ze takoj prve dni letošnjega leta so hrastnlškl steklarj) pravilno usmerili pot svojega dela. V«o problematiko je tehnično vodstvo tovarne skupno z mojstri in brigadirji pretresalo na zadnjem sestanku z njimi. Več prav koristnih predlogov glede varčevanja ln čuvanja modelov le bilo sprejetih. Razprava pa bi bila še plodnejša, če ne bi posamezniki prihajali z drobnimi stvarmi. Brigadirji brusllnl-ce pa so se v glavnem pogovoril! o vprašanju norm v svojem oddelku ln o storilnosti dela tor o njegovi kvaliteti. — Takšni razgovori so zelo dobri, saj koristijo uspehom podjetja. ® Kvalifikacija delavcev. — Da bi tudi ostali delavci v Steklarni Imeli možnost 'pr 111 do boljše kvalifikacije na delovnih mestih, kjer je to potrebno, bodo ta mesec pričeli v tovarni s strokovnim točajem za vse tiste. ki sl žele pridobiti ustrezno strokovno znanje. ® Ljudska univerza. — Tudi predavanja v okviru LU v REPORTERJEV ZAPISEK S ČOPIČEM Litija, 8. februarja -LI TI TAJ TUNG Letošnji javni karneval v Litiji bo v znamenju Daljnj. vzhoda, Litijo bodo zato spremenili za pustno nedeljo — 8. februarja 1959 — v kitajsko mesto Ll Ti Taj Tung. Pri javnem karnevalu bo sodelovalo več sto domačinov. Udeležili smo se seje glavnega štaba pod vodstvom Avgusta Spata. V začetku, ko sem potegnil Iz žepa svinčnik In zapisnico, so me navzoči < hudomušno opomnili: Vse v kitajskem slogu! Repertoar mora nositi s seboj lonček ln delati zapiske s kitajskim pisalom: čopičem ... Vedite še to: vso akcijo vodi Turistično društvo v Litiji, v znamenju popularizacije tujskega prometa. Reka Sava na pustno nedeljo ne bo reka, ampak Rumeno morje In sipina pod litijskim mostom bo otok Formoza. Po Litiji pa bodo raztresene komune, pivnice in kadilnice opija. Izletniki se bodo vozili z rikšami. Prevoz bo upravljalo posebno komunalno podjetje Rlk Sa pod vodstvom Vldr Gar Laja. SPREHOD PO LI TAJ TUN-GU. — Predsednik prireditvenega odbora, Avgust Spat, nas je opozoril na naslednje: glavna prireditev se bo začela v nedeljo ob 15. url pred postajo, kjer bo sprejem gostov. Zatem bo trajal program dve url. Komune, gomilne, pivnice, kitajski bar in vse drugo pa bo odprto že od 11. ure dopoldne. Gostje bodo lahko obiskali gostilno Siten Cu, Baby Laj, Fu-čl Jem, Tečen Jem In druge. ZABAVIŠČE NA PLATOJU KZ. — Obiskali smo Franclja Krhlikarja, šefa litijske komunale, ki je prevzel s svojim štabom kitajsko zabavišče. Uredil ga bo na platoju kmetijske zadruge na Valvasorjevem trgu. Krhlikar, ■ kitajskim imenom Tečen Jem, nam Je Izdal del bogatega jedilnika, ki ga bo Imel v svo-jem gostišču: la-stavičja gnezda, pražene gliste (po kranjsko: čevapčiče), pristno uvoženo vino, tam boste lahko kupili posebne, nalašč za ta dan Izdelane cigarete treh dolžin itd. hd. OBIŠČITE TUDI KITAJSKO PČLUNKO NA RUMENI REKI. — V Litiji se pripravlja staro In mlado, da bi letošnji karneval uspel kar najlepše. V zabavišču ob reki Savi — Rumenem morju bo uridll Franci Rojec, ki bo ta dan prevzel kitajsko Ime Rojčl Fu, Izvirno kitajsko zabavišče z gejšaml, barom ln pristno obmorsko mornariško beznico. Ogled tega In drugih lokalov v komunah bo vsakogar razvedril. V baru Rojčl Fu bo tudi pristna kitajska glasba In pesem. Ta lokal bo začel obratovati že ob 11. url. dopoldne. Zasavčanl, obiščite na pustno nedeljo Litijo, Izkoristite lepo priložnost in poslužlte se de-deljrklh vozovnic! Ne bo vam žal. Videli boste pristno kltal-sko mesto z obzidjem In zgodovinske dogodke na Formoal. Napisano v LI Tl Taj Tungu. J. Zupančič Hrastniku so prav lepo obiskana. Zadnje predavanje, kjer je domači Inž. Kladnik obravnaval vprašanje: »Ali je možno življenje na drugih planetih«, je bilo rakordno obiskano. V obeh dvoranah je bilo kar preko 600 poslušalcev. ® Društveno življenje. — Preteklo nedeljo sta bila kar dva občna zbora v kraju, in sicer skupščina PD Dol ln društva brodarjev. — Brodarsko društvo v Hrastniku, ki je število članov povečalo na 65, je v svojem prizadevanju kljub finančnim težavam uspelo. Tako so člani lainl uspel! zgraditi štlrisedežni čoln ln 2 kanuja, od slednjih pa Imajo v delu še dva. Nastopov brodarji razen društvenih tekmovanj niso ime 11. ker so najboljši vozači pr! vojakih. Društvo se precej trudi, da pridobi v svoje vrste pionirje ln mladince. Planinsko društvo na Dolu na ima največ skrb! z dograditvijo planinskega doma na Gorah. Koča je sedaj pod streho. Ob pomoči delovnih kolektivov Steklarne ln Kemične tovarne bo društvu verjetno uspelo vsai v grobem. Člani kolektiva Steklarne so že obravnavali to vprašanje ln so pripravljeni priskočiti PD na pomoč. O Zanimivo poročilo. — Na zadnjem zasedanju DS Steklarne je tov. Inž. Edo Birsa Izčrpno poročal o svoji praksi v Ameriki. Vsi navzoči so Ra z velikim zanimanjem poslušali. — Nato je sledilo obširna razprava, ki se dotika strokovnih vprašani hrastnlške Steklarne. Iz Steklarne eo že odšli tovariši na prakso v Nemčijo, da sl »gledajo delo na novem avto. matu. k| ga namerava kupiti kolektiv tovarne v Nemčiji. ® Plenum KSS Hrastnik. — Prejšni teden se le sešel plenum KSS, kjer se je odbor konstituiral. KSS Hrastnik sedaj zajema razen domačih tudi delovne kolektive jz Radeč In Zidanega mosta. Za predsednika eo ponovno Izvolili tov. Tonita Slhurja. za tajnika pa tov, Karla Grčarja. Slednji bo zaradi obširnega dela plačan. Za boljše delo v KSS je članstvo postavilo razne komisije ln sekretariat. Ustanovi j enb so komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov ln za delovne odnose, komisija za organizacijo strokovnih tečajev ln za Ideološko delo v sindikatih, na. dalje komisija za dopuste. Obširno so na plenumu razpravljali o novih tarifnih pravilnikih in o stanju tarifne politike v hrastnlšklh kolektivih. # Družabni večer. — Graditelji avto ceste |z Hrastnika so skupno z občinskim komitejem LMS priredili prav prijeten družabni večer za vse brigadirje vseh delovnih akcij mladincev po osvoboditvi. ® Rekonstrukcija Steklarne. — V Steklarni so ie skončali dela na drugem podaljšku dvorane za hlajenje stekla. Ugodno vreme je omogočilo, da le podjetje »Gradis« lahko delalo skozi cel mesec januar. — V talilni dvorani pa oodjetje »Toplovod« že montira naprave za ollnske vode jn zračne napeljave. — Največ težav povzroča delo na podaljšku, ker, le-ta sega v prostor, kjer stoji lončena peč. Tam zidajo na eni strani, na drugi pa delajo v najtežavnejših pogojih steklarji. Kresnico 31 LET GASILCEV — Lani je minilo 30 let od ustanovitve gasilskega društva v Kresnicah. Letos bo društvo podelilo značke svojim članom. Da bi dobilo dovolj sredstev za njihov nakup, je sklenilo, da bo pripravilo gledališko Igro. Mnogi ga" silcl so aktivni Igralci kresni-ške »Svobode«, ln tako zamisli ne bo težko uresničiti. Igrali bodo Kranjčevo »Pot do zločina«. — Režijo je prevzel prometnik Lojze Lajovic. Gasilska četa šteje 38 rednih članov. Predsednik društva je Anton Jakopič, poveljnik pa Anton Rajšek. Letos > bodo podelili zlate značke članom, ki so gasilci že trideset let, srebrne za 20-letntco sodelovanja In bronaste značke za desetletno delo v gasilstvu. Zlate značke bo prejelo menda 6 članov. PEVSKI ZBOR V JEVNICL — Konec lanskega leta je začel jevniški mešani pevski zbor spet z rednimi pevskimi vajami. V zboru sodeluje nekaj pevcev in pevk že vse od osvoboditve, letos pa Je k njemu pristopilo tudi precej mladine, ki je pred nekaj leti sodelovala pri Jevnlških »Skorčklh«. Zbor, ki šteje 30 pevcev ln pevk, kar prijetno zveni. Na pomlad pripravlja samostojen koncert. Tudi »škorčkl« v šoli marljivo vadijo, da bodo tako lahko dostojno proslavili 10-letnlco odkar nastopajo v ljubljanskem Radiu. Lutkovna družina Je naštudirala ‘lutkovno Igrico »Rdečo kapico« s katero bo gostovala tudi Po ostalih krajih, (Peta stran Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu • Na Madžarskem so začeli izdelovati novo umetno maso. Izdelujejo jo iz doslej neuporabnega dela riževega zrnja. Trdijo, da Je nova masa popolnoma nepoznana v svetu. Iz nje bodo izdelovali vlakna za tkanine. • Zaradi harmonike je postal David Sandahl iz Saoramenta (ZDA) morilec. Zaradi tega svojega instrumenta je umoril svojo mater in očeta. »Nisem več vzdržal,« je izjavil mladi morilec na policiji. — »Starši so me silili, naj vadim harmoniko po sedem do osem ur na dan. Tako nisem imel -časa, da bi se sestajal s svojimi vrstniki in da bi brcal žogo. Oče in mati sta hotela, da bi postal velik harmonikar. Končno sem se razjezil, pograbil pištolo in oba ustrelil.« Po zločinu se je mladi David sam priglasil policiji. Policija ga je izročila sodišču, sodišče pa psihiatru, da razišče njegovo duševno stanje. • Sele po 200 urah brez spanja Je Peter Tripp lahko spet zatisnil oči. Tripp je radijski poročevalec, star je 12 let in se je prostovoljno priglasil za zdravniški poizkus, s katerim naj bi dokazali, da pomanjkanje spanja povzroča pri človeku nekatere vrste duševnih bolezni in živčnih motenj. Peter Tripp je vseh 200 ur prebil v stekleni kabini na Times Squaru. kamor ga je hodila množica opazovat. V kabini je Tripp hodci sem in tja, vendar njegova hoja proti kraju ni bila Več trdna, njegovi gibi pa nič več normalni. Njegovi refleksi so bili počasni in ko mu je kdo postavil vprašanje, se je zdelo, kot da ga ni razumel. Odpornost, ki jo je pokazal Peter Tripp, pripisujejo izredno močni volji in vztrajnosti, kajti ves čas svojega poskusa Peter ni pokadil niti ene cigarete in ni popi! niti ene kave. Strokovnjaki so zapisali vsaik njegov gib in vsako njegovo izjavo. • Direktor ameriškega inštituta za liziko je Izjavil, da je v Ameriki šestkrat več praznih mest kot delovnih ponudb za fizike na ameriških vseučiliščih. Na ameriških vseučiliščih zelo potrebujejo strokovnjake in Profesorje za fiziko. Tudi ameriška industrija potrebuje visokokvalificirane strokovnjake za fiziko, posebno še strokovnjake za raziskovanje vsemirja. 0 »National Institute of Arts and Letters« je objavil, da je dramatik Arthur Miller prejel zlato kolajno za dramatiko v letu 1958. Pred desetimi leti je Miller prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo »Smrt trgovskega potnika«. Zelo znani sta tudi njegovi deli »Lov na čarovnice« in »Pogled z mostu«. • Newyorškt župan Je pred kratkim izjavil, da ho naročili policiji, naj razišče obtožbe, ki jih je nedavno objavil radio v senzacionalni oddaji, med katero je komentator trdil, da se ameriški poslovni krogi poslužujejo prostitucije v reklamne in poslovne namene. Neki predstavnik županstva Je dejal: »Ce Je v tej reportaži le trohica resnice, bo policija naglo udarila. V našem mestu ne moremo trpeti takšnega škandala in nobene nemorale.« V približno enourni oddaji je komentator trdil, da bo dokazal, kako je postala prostitucija sestavni del ameriškega poslovnega življenja. Med oddajo so zavrteli tudi magnetofonske posnetke razgovorov z »dekleti na poziv«, ki so imenovale same sebe »aristokratinje iz sveta prostitucije«. — Po podatkih tega komentatorja lahko zasluži eno takšno »dekle na poziv«, (»catl-girl«( letno tudi do šestdeset milijonov dinarjev. Dekleta na poziv prihajajo iz najrazličnejših poklicev. Med njimi so tajnice, fotografski modeli, učiteljice, plesalke ali celo gospodinje, ki skušajo na ta način nekaj »postrani zaslužiti«. O V prvih šestih mesecih lanskega leta so v Italiji registrirali 90.280 prometnih nesreč, kar je za 4,09 odst. več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Pri tem je bilo 3029 smrtnih žrtev. £ Švedske oblasti so prepovedale uvoz nožev, bode-žev in podobnega »hladnega orožja«. Vzrok tega sklepa je v naraščanju mladinskega kriminala. V Stockholmu celo razmišljajo o ustanovitvi nekakšne »meščanske straže« proti mladinskemu kriminalu. Dosti na boljšem niso v Angliji, kjer imajo v zaporu že okoli 4.000 mladeničev, ki so opravili razne zločine ali kakorkoli huje kršili zakon. PBAKTICNI TEDNIK m PRAKTIČNI TEDNIK Tokrat nekaj o poškodbah z elektriko, o kemičnih poškodbah in o poškodbah, ki Jih povzroča plin. Poškodbe z elektriko so zelo raznolike In se ne bomo ustavljali pri posameznih oblikah. Važno je vedeti, da skoraj nihče, ki ga je zadel blisk ali električni tok, ni mrtev, ampak je nastopila le navidezna smrt. Tak ponesrečenec preneha dihati, vendar pa mu srce še •deluje in Je zato treba izvajati umetno dihanje vztrajno in tako dolgo da ponesrečeni oživi oziroma v nasprotnem primeru, d«, nastopijo zanesljivi znaki smrti. Kemične poškodbe so v današnjem industrializiranem času zelo pogoste. Razlikujemo tri velike skupine teh poškodb, in sicer po strupih, ki jih povzročajo. Prva skupina teh strupov so jedke snovi, predvsem razne kisline in lugi. Ce sl kdo opeče kožo ali sluznico z lugom, mu moramo nuditi prvo pomoč s slabimi kislinami, kot so n. pr. jedilni kis. limonin sok, kislo mleko, vinska kislina in podobno. Redkejša so zastrupljeni a s kislinami. V takih primerih moramo dati ponesrečenemu lužnate snovi, kot so jedilna soda ali žgana magnezija. Ce tega ni pri roki, zadostuje tudi zdrobljena kreda ali milnica. Drugo skupino tvorijo zastrupljanja s kemičnimi snovmi, ki človeka najprej omamijo, končno pa spravijo v nezavest ali celo v smrt. Sem sodijo zastrupitve z najrazličnejšimi medi-kamentt (opij, morfij, veromal, luminal in vrsta drugih). Prva pomoč pri zastrupitvah te vrste obstaja v tem, da izzovemo pri človeku, ki se je zastrupil, bruhanje, in sicer tako. da mu vtaknemo v žrelo prst in mu damo piti milnico. Nadalje je važno, da izčistimo črevesje. To dosežemo z grenko ali karlovško soljo ali pa s kakim drugim čistilom. Ko zastrupljenec izbruha želodčno vsebino, mu damo piti kavo. Na isti način pomagamo ljudem, ki so se zastrupili s pokvarjeno jedjo, gobami ih konservami. V tretjo skupino sodijo zastrupljanja s plini. Zelo pogosto Je zastrupi jen j e z ogljikovim monoksidbm, ki se nahaja v izpušnem plinu raznih motorjev, svetilnem plinu, v peči, v likalnikih na oglje itd. Na srečo je lažji od zraka ter se hitro dvigne kvišku, nevaren pa je v zaprtih prostorih. Znaki zastrupitve so: nemir, nezavest in če ne pride pravočasno do pomoči — smrt. Ponesrečenca je treba takoj prenesti na svež zrak, ga polivati z mrzlo vodo ter izvajati umetno dihanje in poklicati zdravnika. Drug tak plin je ogljikov dioksid, ki se tvori povsod, kjer kaj vre aM razpada: tako n. pr. v kleteh, kjer vre mošt. Ža razliko od prejšnjega je ta plin težji od zraka in se zato drži pri tleh. Prižgana vžigalica ali sveča v njem ugasne. Znaki zastrupljanja so enaki kot pri monoksidu, tudi prva pomoč je enaka. Od petka do petka Rojstva BREŽICE: Katica Ktivak, Klanj ec LRH, hčerko; Mihaela L'opa-tič, Krška vas 65, srna; Marija Zvar, Dol. Leskovec 45, sina; Štefanija Grmovšek, Globoko 65, hčerko; Julijana Golič, Videm-Krško, Nova resa 3, hčerko; Marija Petančič, Mali vrh 43, hčerko; 6tetica Kostelan, Radakovo 17, si- na. HRASTNIK: Ana Frajle, Studence 46, sina; Julijana Kišek, Krnice 14 hčerko; Zinka Draksler, Marno 19, sina; Angela Pust, Dol pri Hrastniku 79, hčerko; Alojzija Lorber, Čeče Tl, hčerko; Pavlina Vavtar, Hrastnik 225, sina; Anto- ueiav.ua ni j a Pirnavar, Hrastnik 121, sina; Klemen, železostrugar, tipi pri Olga Klemen, Brnica 33, sina. Hrastniku 135 in Zdenka Kustura, SENOVO: Frančiška Brili, Dov- frizerska pomočnica, Dol pri ško 49 hčerko; Frančiška Brili, Hrastniku 135; Karel Spoljar, mi-Dobrava 28 hčerko- Amalija Dr- zarskl pomočnik, Prapretno 40 in Magdalena Drečnlk, krojaška pomočnica, Trbovlje — Kolonija 1. Pavla Drnovšek, Zagorje, hčerko; Marija Jevševar, Radeče, hčerko; Angela Razgoršek, Trbovlje, sina; Terezija Grajženlj, Trbovlje, hčerko; Zdenka Omahne, Zagorje, hčerko; Štefanija Hribar iz Marija Reke, sina; Anica Koritnik, Trbovlje, sina. Poroke BREŽICE: Franc Dvojmoč, mehanik, Vancouver, ZDA in Veronika Spilek, poljedelka, Priiipe 16, HRASTNIK; Frančišek Potokar, rudar, Unlčno 5 in Ana Napret, gosp. pomočnica, Unično 5; Karel — Alojzij Koritnik, železostrugar, Hrastnik 20 in Hedvika Dopetšek, delavka, Hrastnik 217; Rpdoslav dobrava 28, hčerko; Amalija stvenšek, Stranje 18. hčerko; Terezija Pustišek, Mali Kamen 42, *ina; Ema Mak, Senovo 184, hčerko; Marija Erjavec, Senovo 33, sina; Pavla Kordiš, Senovo 69, šiba; Ana Novak, Reštanj 61, hčerko; Olga Kranjc, Reštanj, mrtvorojenega sina. maja 31; Franc Popošek, tesar, Hrastnik 306 in Ana-Karia Dušak, delavka, Hrastnik 261; Jože Po-točin, delavec. Podkraj 61 in Gi-zela Vodenik, delavka, Podkraj 61. SENOVO; Jože Kozole, rudar. □ r»i> v ¥ vjj u vz.tr ivuš.yic, iuuoi, SEVNICA: Marija Lavrlnšek, Reštanj 29 in Milada Kostanjšek, “biarje 19, sina. rudniška delavka, Reštanj 29; An- Trbovlje: Jožefa Jančič, Tr> ton Kozole, rudar, Preši a dol 54 In bovije. šiita; Frančiška Detela, Marija Skoberne, poljedelka, Pre-Trbovije, sina; Štefanija Šoten- sladol 37. •ek, Zagorje, hčerko; Marija Oc- SEVNICA: Janez Kozinc, dela-Vlrk, Trbovlje, hčerko; Darinka Vec, Čanje 28 in Ana Kolman, Gorišek, Trbovlje, hčerko; Marja- gosp. pomočnica, Zurkov dol. na Bogož-alec, Trbovlje, hčerko; ,, Karolina Haberl, Hrastnik, sina; TRBOVLJE. Leopold Plahutnik, Marte j a Poglajen, Konjšica, sina; rudar. Zagorje in Zvonka-Marija Marija Knez Podkum, hčerko; Motnlkar. gosp. pomočnica Zaigor-Martja Barlič, Trbovlje, hčerko; Je; Ivan Forte, elektromonter, Marjeta Brleč, Trbovlje, sina; Trbovlje ln Jožefa Rozina, gosp. Alojzija Suša, Zagorje, hčerko; pomočnica iz Prhovca - Zagorje; Danijela Prašnikar, Trbovlje, Vilim Jambrešlč, delavec, Trbov-hčerko; Lea-Marttna Adamič, Tr- Ue ln Regina Kanižaj, delavka, bovije, sina; Friderika Božič, Trbovlje, hčerko; Terezija Laznik, Trbovlje, hčerko; Marija Udovič, Zagorje, sina; Ljudmila Gričar, Trbovlje, sina; Danica Nenadovič, Trbovlje, hčerko; Marija Oberma-Jer, Hrastnik, dečka; Štefanija Vodclšek, Zagorje-Kotredež, sina; Trbovlje; Franc Resnik, mizar, Trbovlje in Ivan Brečko, slaščičarka, Trbovlje; Anton Strgar, natakar, Trbovlje in Lidija Oza-nič, uslužbenka, Celje; Vladimir Cestnik, strugar, Trbovlje in Marija Grobljar, šivilja, Trbovlje; Edvard Cestnik, dijak, Trbovlje in Helena-Ana-Marij a Kuhar, gosp. pomočnica, Zagorje; Ferdinand Novak, kmet, Radeče in Angela Poboljšaj, kmetica iz Ključevice, Trbovlje. Smrti BREŽICE: Marija Petančič, roj. Urh, stara 54 let, Globoko 70; Ivan Urek. star 59 let, Globoko 12. HRASTNIK: Amalija Sentjurc, roj Klenovšek, stara 77 let, Čeče 89;" Neža Podmenik, roj. Brečko, stara 66 let, Krištandol 4; Marija Potrata, stara 49 let, Čeče 77; Alojzija Gačnik, roj. Vir, stara 76 let, Hrastnik 85; Amalija Verden, roj. Veber, stara 75 let, Hrastnik 206; Janez Ceperlin, star 65 let, Brdce l; Rozalija Kupšek, stara 76 let, Kovk 16; Jemej Juvan, star 63 let. Marno 26. SENOVO: Jože Uršič, star 29 let, Mali Kamen 20; Alojz Cuber, upokojenec, Bfestanica 102. SEVNICA: Jože Starman, upokojenec, Cesta na Dobravo 2; Lojze Jazbec, uslužbenec pri ObLO Senovo. Klavniška ulica (nova hiša); Anton Strnad, posestnik, Klavniška ulica 37. Trbovlje- Emilija Trotovšek, roj. Žnidaršič, stara 47 let, Trbovlje; Alojzija Petan. roj. Petje, stara 68 let, Trbovlje; Viljem Jančič, otrok, star 8 let, Trbovlje; Amalija Pirc, roj. Holešek, stara 76 let, Trbovlje; Apolonija Mastnak, roj. Klju-čevšek, stara 83 let, Trbovlje; Marija Zupan, roj. Berghaus, stara 70 let, Trbovlje; Frida Močllar, roj. Rojzina, stara 22 let, Trbovlje, Jožef Pušnik, star 83 let. Trbovlje; Jera Predovnik, roj. Borštnar, stara 66 let, Trbovlje; Marinka Božič, stara 3 dni iz Trbovelj. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage hiame APOLONIJE MASTNAK vsem, ki so nam izrekli so-žalje, počastili njen spomin, ji IKiJtionIU vence ln cvetje in jo v tako velikem številu spremili njeni zadnji poti, najiskre-n®je zahvaljujemo, " Osebno zahvalo pa Izrekamo ^T. Drnovškovi in dr. Komo novskemu za trud v času bolezni, ^°t>rim sosedom za pomoč ln duhovščini. Hvala tudi godbi in pevcem. Žalujoči otroci z družinami. OBVESTILO Občinski sindikalni svet Tr-sporoča, da pravna po* svetovalnica posluje vsak to-^ od 16. — 18. ure v novih ^fostorih občinskega slndikal-u®Ba sveta (bivša stavba Tajnl-,|v» za notranje zadeve, soba ®. I. nadstropje — vhod zadaj). RUDNIKI LIVARNE KAMNOLOMI GRADBENIŠTVO Proizvajamo iz vseh vrst SM in elektro jekla: — valjane profile, — odkovke, — ulitke, — rezilno orodje, — kolesne stavke za rudniške in gradbene vagonete, — kvalitetna pnevmatska vrtalna kladiva in rezervne dele, — pnevmatske nabijate peska za livarne. ŽELEZARNA <•> w **«rn TOVARNA PLEMENITIH JEKEL, V IM ta RAVNE NA KOROŠKEM KINEMATOCRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH; 6.-9. februarja franc, barvni cinem. film »JE ŠE EN PROSTOR«; 10. do 12. februarja nemški film »ZATO, KER TE LJUBIM«; 13. do 16. februarja ital. film »ŽELEZNIČAR«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; 6. do 9. februarja (od petka do torka) amer. barvni film »PRIJATELSKO PREPRIČEVANJE«. Zaradi izredne dolžine filma predstave dnevno ob 17. in 19.30. Naslednji teden v sredo in četrtek ob 11., 17. in 19. uri in 12. t. m. samo ob 19. uri amer. barvni cinem. film »MISTER ROBERTS«. V nedeljo, 8. t. m., matineja ob 10. uri amer. film »LETEČI RAZRED«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 7. do 9. febr. amer. film »ONSTRAN GOZDA«; 14. do 16. febr. ital,-franc. koproduk. film »BIGAMIST«. Predstave: v soboto in nedeljo ob 17. in 19.15, v ponedeljek samo ob 18. uri in za mladino v nedeljo ob 15. uri. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE: od 7. do 9. febr. amer. cinem. film «ZVEZDA JE ROJENA«; 11. in 12. febr. franc, film »JULIJA«.. KINO »SVOBODA — KISOVEC« ZAGORJE: 7. in 8. februarja amer. barvni western film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANČI«; 11. in 12. febr. jug. film »POIŠČI VANDO KOS«. KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 7. in 8. febr. francoski film »RDEČE IN ČRNO«, II. del; 14. in 15. febr. ameriški film »BEG IZ GVAJANE«. RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje (drugič) mesto DIREKTORJU podjetja »ELEKTRO-STANMRD« v Trbovljah Pogoji: elektro — ali strojni inženir s petletno prakso ali srednješolska izobrazba enake ali podobne stroke z najmanj desetletno prakso, ali ekonomist z najmanj srednješolsko izobrazbo in najmanj desetletno prakso v enakih ali podobnih podjetjih. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom se vložijo pri komisiji za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE ŽELEZARNA ŠTORE SE ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA SODELOVANJE IN JIM ZELI SE MNOGO USPEHOV V GOSPODARSKEM LETU 1959. REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 4. ŠTEVILKE Rešitev nagradne vizitke, ki snfto jo prinesli za naše pionirje v predzadnji številki, se glasi; LJUBLJANA. Žreb je prisodil knjižno nagrado Ireni GORIČAN, učenki 3.e razreda I. osnovne šole, pošta Celje,. Drapšlnova. Darilo ji bomo poslali po pošti. ¥ Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO OBISK V TOVARNI »JADRANKI« OB MORJU Cez dve leti bo preteklo 100 let, odkar je ob naši slovenski obali v neposredni bližini Pirana nastala tovarna mila, pralnih praškov in kozmetičnih pripomočkov, ki obratuje še dane«. Prvotno je bila na tem mestu steklarna, ki pa je po vojni prenehala z delom. Današnja tovarna »Jadranka« je na področju piranske občine mimo turizma eden od največjih gospodarskih činiteljev v tem delu naše domovine. Zadnja vojna je prinesla svoje kot marsikje; tovarno je bilo treba temeljito obnoviti, kajti stroje in še marsikaj so med vojno raznesli na vse strani. To je imelo za posledice težavno stanje v letih po osvoboditvi. Poslopje »Jadranke« v Piranu Kakor pa je mogoče povsod, kjer je dobra volja in kjer so kadri, premagati vse težave, tako je bilo tudi pri »Jadranki«. Danes pa zavzema ta tovarna ob morju eno izmed vodilnih ijiest na tem območju. Predvsem pa je prišlo do večjega razmaha na vseh področjih dejavnosti z uvedbo delavskega samoupravljanja. Zbudilo je namreč večje zanimanje vseh članov kolektiva za gospodarjenje v tovarni in za sodelovanje pri reševanju perečih vprašanj. Danes so v tovarni že osvojili izdelavo vrste proizvodov, od domačega milg do toaletnega, uvedli razne pralne praške, med katerimi je znano »EGO RDEČI ROBOT«, nadalje prašek »TIKI« za čiščenje, krema za čevlje, proizvodnja lakov, kozmetični izdelki in še drugo. Tovarna stoji pred temeljito rekonstrukcijo, kakor tudi pred rekonstrukcijo načina dela v proizvodnji. Čutiti je posledice obrtnega načina dela. Zato imajo v tovarni načrt, da jo uredijo kot zaokroženo celoto, hkrati pa uvesti proizvodnjo na tekočem traku ter obnoviti strojni park in še marsikaj. Navzlic vsem težavam, s katerimi se bore, pa so v tovarni osvojili plan proizvodnje vseh pralnih sredstev — od praškov do detergenta. — Tovarna ima vse pogoje, da se razvija naprej in da proizvodnjo kozmetičnih izdelkov še bolj razširi, in to do proizvodnje vseh eteričnih olj. Se neka druga, zelo pomembna naloga stoji pred celotnim Delavke vlagajo proizvode v zaboje kolektivom in seveda pristojnimi činiteljl, da tudi ti pomagajo, namreč da se uresniči zamisel izgradnje novega tovarniškega laboratorija, ki je nujno potreben. Sami v kolektivu z izvedbo tega načrta ne bodo uspgji, če jim ne bodo — kakor smo omenili, pomagali odgovorni faktorji. _ Volja do dela je v kolektivu krepka, potrebna mu je samo pomoč, in uspehi ne bodo izostali, kakor ne bodo izostali večji dohodki skupnosti (kar je — če smo iskreni — tudi prav). — Izdelki tovarne »Jadranka« v Piranu so znani tudi že pri gospodinjah našega Zasavja, od Litije do Dobove, in jih le-te dobe v vseh trgovinah. — Gospodinje, zahtevajte povsod proizvode Tovarne mila, pralnih praškov in kozmetičnih sredstev »JADRANKA«, Piran — še posebej pa znani »EGO-RDEČI RO- BOT«; ki čisti ne samo posodo, steklenino in porcelan, temveč tudi vse vrste perila. Poskusite ga — ne bo vam žal! »EGO-RDEČI ROBOT« JE IZDELEK TOVARNE KEMIČNIH IN PRALNIH IZDELKOV »JADRANKA« V PIRANU. OPOZORILO ^Pozarjam vse osebe, ki so ^ Po krivem obdolžile zaradi mladega direvja, poseb-Filipa Z uperi a iz Planin-b® vssi |,n Franca S tirov sa iz da bom sodnijslto posto-Proti njim. — Gotard Br-^r> Planinska vas 19, Trbov- PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene Mirka’ Kovačeoa, direk-jrJ* podjetja »Majolka« v Tr-vlii«h, m se mu zahvaljujem, ^ je odstopil od tožbe. — Ivan riiovjek, inv. upokojenec, Tr ^vlie. Ul. 1. maja 11. {"'■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■J ^sem poslovnim prijate- J IJem čestita za novo leto 1959 OBRTNO PODJETJE »METALUA« t<» KOLONA Pl)E : B.BEUH EI! E : E DO ' /e- - ' . .»V.-.V. \ v. v. v.. •ji vil' mmp -y "-"•"•'•z K* . !vX\v!\ > ■Xv.v.\\\vXi"U * •iv.v.v-l iv. ■ ■ v.-.?—4^.■-v« usti 16. KOMANDANT JE VIDEL, DA JE TREBA ŠARCA UNIČITI) »KDO SE PRIGLASI?« STARI JE BIL NAJBLIŽE. ODPEL JE BOMBO, SPLAZIL SE V JAREK, KI SE JE VIL OB ROBU GOZDA. ODPLAZIL SE JE. KOMANDANT JE GLEDAL ZA NJIM. »ALI BO USPEL?« STARI SE JE NEOPAZNO PRIBLIŽEVAL. 17. Šarec Je zapel poslednjo smrtno simfonijo. Silhueta za njegovim hrbtom se je vzpela. »Pok!« Stari Je bil pri Šarcu. Njegovo nenasitno žrelo je umolknilo. Partizani so komaj čakali na ta trenutek. »Juriš!« Z novim elanom so se vrgli na sovraga. 18. Brauen je vztrepetal. Poznal je ta klic. »Zdržite ogenj!« Je tulil. Preplašeni Nemci so metali orožje »Ililfe!« (Pomoč!) Partižanl!« so kričali. »Zakaj odmetavate orožje? Ogenj!« S svojim avtomatom Je kosil, pri tem pa meril. Streljal je zato, ker se je bal. 19. »Kam bežite?« je zverinsko kričal, se obrnil proti bežečim pri.latel.jem in pričel streljati po njih. Zmanjkalo mu je streliva. Pognal se Je po strmih!, padel, se dvignil in bežal — bežal... Potegnil je pištolo iz toka, streljal v zrak In kričal :»Banditen!« SO. Na položaju je bilo vse tiho. Stari se je pognal .proti kr&ju, kjer sem omahnil. Poleg mene se je stiskal v mrzel sneg zajček, ves otrpel od mraza. Ko je prišel Stari, je poskočil in v dolgih skokih bežal nekam daleč iskat prijatelje, srečo ftft mir. AMERIŠKI VOJNI AVION DRAŽJI OD ZLATA V svojem govoru pred kongresom je ameriški predsednik Eisenhower povedal, da Amerika gradi bombnike, katerih cena je višja od cene zlata, ki se giblje okrog 1.100 dolarjev za lkg. Tako na primer tehta novi bombnik B-38 okrog 21.320 kg, a njegova nakupna cena znaša 26,700.000 dolarjev, kar pomeni, da stane 1 kg tega bombnika 1.250 dolarjev. Se dražji je na primer bombnik A 3 J, ki tehta približno 12.250 kg in stane 1.430 dolarjev za 1 kg. Podobne fantastične vsote bodo Amerikanci letos zmetali za druge oboroževalne namene. Kot je znano, so le-ti lansko leto vključili v svoj oboroževalni sistem medkontinentalne dirigirane izstrelke tipa »Atlas«. En tak izstrelek bo stal kar 35 milijonov dolarjev. Najnovejše atomske podmornice bodo stale 50 milijonov dolarjev vsaka — a specialne vrste takih podmornic celo 150 milijonov dolarjev. Od skupnega državnega proračuna za leto 1960, ki je predviden na 77 milijard dolarjev, bodo potrošili kar 47 milijard dolarjev samo za »obrambne« namene... (Inž. P. S.) Maureen 0’Hara osvaja gledalce OD VSEPOVSOD TRINAJSTLETNI REŠITELJ V teh zimskih dneh je pred nedavnim" reka Neretve močno narasla. Hitro teče in je zato nevarna. Ravno zaradi tega zasluži pogumno dajanje 13-letnega Mirsada Fazgaliča, ki obiskuje III. razred gimnazije v Čapljini, posebno priznanje. Ko se ie pred kratkim triletni Branko Lubarda s svojimi malimi prijatelji igral na bregu Neretve, mu je naenkrat spodrsnilo in je padel v reko. Na tistem mestu je voda globoka 5 metrov. Glava triletnega fantka je izginila v valovih. Prisotni otroci so začeli klicati na pomoč. V bližini je bil po naključju tudi trinajstletni Mirsad, ki se je brez pomišljanja takoj pognal v naraslo reko. V zadnjem trenutku je rešil malega otroka, ki se je že začel potapljati. Voda je oboji-co c-dnesla daleč od mesta nesreče, vendar je Mirsadu uspelo z rešencem srečno priplavati do brega. Upamo, da bo ta hraber fant za svoje neverjetno pogumno dejanje odlikovan. To tudi zasluži. ker je, da reši otroka, tvegal glavo. Pišejo, da bo zagrebški »Plavi vjesnik« junaškemu Mirsadu Fazgalidu pošiljal svoj list 1 leto zastonj. HOTELA JE REŠITI MORALO... Zaradi javnega zgražanja je policija mesta Sheringeross na Floridi (ZDA) prijela neko mlado ženo, ki je sredi trga slekla svojo obleko, da z njo pokrije tamkaj stoječi kip »Venere«. Ko so mlado ženo vprašali, zakaj je slekla svojo obleko, je odgovorila: »Nagota ženskega kipa je tako žalila mojo moralo, da sem se čutila prisiljeno, da svojo obleko slečem in jo obesim na Venero.« SKOZI STROP JE KAPLJALO Nenavadno maščevanje nad svojim dekletom si je izmis- lil neki užaljeni fant. Njegovo dekle se je poročilo z drugim. In ko je mladi zakonski par spal v poročni postelji v svoji sobi, je naenkrat pričelo močno kapljati skozi strop spalnice. čeravno ie bilo zunaj mirno, jasno vreme. Seveda sta morala mladi mož in njegova nevesta hitro zapustiti posteljo. Šel je pogledat na podstrešje, da ugotovi, od kod nenaden dež. In tamkaj je našel fanta, ki ga je njegova nevesta odklonila. Zvrtal je v strop luknje, skozi nje pa je iz pripravljenega vedra spuščal vodo... In še nekaj za dobro voljo Angleški časnik »Evenlng News« je v svoji rubriki »Družabna kronika« objavil; »Končno so Imeli gostitelji In gostje družabni intimni sestanek, ki se ga je udeležilo 600 oseb.« • Švedski list »Tidningen« je napisal pod zaglavjem »Gledališče« naslednje: »Uprizoritev odrskega dela, ki je bilo napisano 1777. leta, je bila v Novem gledališču v Kopenhagenu velik uspeh. Navdušeno občinstvo je zaman klicalo avtorja pred oder.« • • V neki newyorški založbi je pred nekaj meseci izšel učbenik »Avto vožnja za samouke«. Naslednja knjiga, ki jo je ta založba izdala, pa ima naslov: »Prva pomoč pri nezgodah«. Pozor, morski psi. ., SLIČICA IZ DAVNE PRETEKLOSTI ZAGORJA ALI: KAKO JE ENA IZMED NAJSTAREJSIH HlS V ZAGORJU, IMENOVANA »SPITAL« DOBILA NOVO IME »PODURA« Kdo v Zagorju ne pozna »Pod-ure«? Hiše, ki ji menda nihče ne zna povedati starosti. Poslopja, ki se te dni poslavlja, da bo napravilo prostor zamisli današnjega rodu, na tem kraju razširiti separacijo in jo prenoviti, da bo kos oprati še več ton premoga. »Plodure« jutri, pojutrišnjem, ne bo več. 2e čez dobro leto, dve, ko bo zabrisana vsaka sled za njo, bodo Zagorjani pozabili, da je stalo tu poslopje, ki je doživelo mnogo burnih dtni. in ki je — starejši ljudje se bodo tega gotovo spominjali — nekdaj bila poznana pod imenom »Spital«. Obiskali emo nekega od bivših stanovalcev »Podure«, tovariša Kelnerja, poznanega tudi po tem, da je bil včasih mojster v igranju na citre, njegov konjiček pa je bila tudi večna neznanka-zgodcvina, zlasti preteklost Zagorja. No, povedati pa moramo še, da ga je vedno mikala fina mehanika, posebno ure, ki jim menda še danes zelo rad gleda v drobovje, operira in jih, seveda, »pozdiravi«. hiSa štev. z Graščina, nekdanja uprava zagorskega rudnika (v sosednjem, kasneje prizidanem delu So še danes prostori uprave podjetja) še dandanes nosi hišno številko ENA. Zgrajena je bila menda leta 1808, ln še danes stanuje v njej precej stanovalcev. »Podura« je dolga leta nosila številko DVE, in verjetno bila zgrajena le nekaj let kasneje kot graščina. Sedanjo »Poduro« so tedaj sezidali za bolnišnico (zasilni Spital), in je bila predvsem namenjena takratnim rudarjem. Tovariš Kelner nam je povedal, da je bilo v tedanji bolnišnici’ v vsaki sobi po dvanajst postelj, poslopje še tudi ni Imelo verande ne stolpa. Kasneje so bolnišnico opustili in jo preuredili v stanovanja, v katera so se vselili rudarji, ki so bili brez njih. Kasneje, ko je družba zgradila več stanovanjskih hiš, so se v poslopje vselili steklarji ln ostali vse do opustitve steklar- Lep poklon gospodinjam Končno so gospodinje le prišle do svojih pravic. Dr. Ed-ward E. Gondon, zdravnik v bolnišnici Mlchael-Resse (ZDA), pravi: »Hišno delo ni lahek posel.« Da svojo trditev podpre, je začel primerjati Zenska opravila z delom moških. IQ dognal je naslednje: Ce žena lika ah pa lošči parket, porabi več moči kot zidar. Postiljanje je težje opravilo kot delo čevljarja, kadar nam pritrdi na čevlje nove podplate. Brisanje okenskih šip zahteva energijo 3,7 kalorij, med tem ko jih porabi šofer taksija samo 2,8. — Končno pravi ta zdravnik še tole; Iztrkavanje preprog zahteva več moči, kot jo porabi mož, če v samokolnici rine pred seboj nad 1 stot težko breme. n.e. Vsi Zagorjani pa so hišo še vedno poznali in jo tudi imenovali »Spital«. OD KOD JE PRIŠLA JAVNA URA? Na prostoru, kjer je bil tio nedavnega topliški tržni prostor, je bila pred mnogimi desetletji rudniška tehtnica. Na tehtnici pa je bil obešen tudi velik zvon, ki je nanj zvonil neki uslužbenec ob menjavi šihta. Rudarji eo se morali torej. ravnati po zvoncu, da so vedeli, kdaj morajo v službo in kdaj je minil njihov delavnik. Ko sso v Zagorju podirali staro cerkev, so odstranili tudi veliko javno uro, ki je bila prenesena v Zagorje leta 1810. Izdelala pa sta j:o brata Pirc iz Krope. Tedaj so nekateri zagorski rudarji zahtevali na upravi rudnika, naj bi uro kupili in jo namestili na takem kraju, kjer bi jo ljudje videli od daleč. Uprava ^rudnika je ustregla rudarjem. Na »Špitalu« so sezidali nekaj metrov visok stolp in postavili vanj mehanizem te velike ure, katere ena utež je tehtala nad sto kilogramov. Tako je bivši »Spital« dobil novo ime »Podura«. Zanimivo je, da so se poslej vsi Zagorjani, zlasti pa rudarji, ravnali po tej prvi javni uri daleč naokrog, saj jo je bilo moč videti celo z Vin in vseh ostalih na- Vrikupna Anita Eckberg... setij. Ura je postala velika prijateljica Zagorjanov, zanjo pa so skrbeli ljudje, ki so stanovali v tej hiši. Vsak večer ob osmi uri jo je moral oskrbnik naviti in tudi mazati njeno kolesje. Kot že rečeno, je bila stanovanjska hiša brez verande, zato so morale gospodinje kuhati kar v veži. Šele pred nekaj desetletji je odšla delegacija rudarjev k tedanjemu ravnatelju rudnika in ga pripravila, da je dal dovoljenje postaviti ob poslopju verando, nato pa so si rudarji lahko uredili Lastne kuhinje. Tudi parne pekarne so namestili v to hišo, a šele mnogo kasneje — v tistih prostorih pa so imeli prej steklarji svojo delavnico, ravno tako na drugem koncu hiše, kjer so steklarji brusili steklene izdelke. Leta 1904 je bila pri zagorskem rudniku zgrajene termična elektrarna in tedaj je vsem rudniškim delavcem zapiskala parna piščalka. S tem pa je ura na tej hiši zgubila svoj prvotni namen. Toda še vedno je ostala velik prijatelj ljudi, saj so radi prisluhnili njenim signalom oziroma bitju. Seveda so morati zadnja desetletja uro večkrat popravljati. Zanimivo pa je, da so jo vedno popravljati domačini. Ko se je leta 1938 preselil v Pod-uro tov. Kelner, je kmalu zatem prevzel oskrbo nad njo. Njegovo največje delo je bilo tedaj, ko ji je napravil novo zobčasto kolo. Pred petimi leti se je ura spet pokvarila in tedaj so sklenili, da jo bodo odstranili. Ostale »o samo številč- nice, uro pa so menda poslali v zaslužen pokoj. Bojda je bila namenjena za muzej, ki naj bi ga začeli urejevati tudi v Zagorju. Vsekakor bi jo morali i ohraniti, saj je dolga desetletja služila v dobrih in slabih časih zagorskim ljudem, predvsem rudarjem. Te dni Podura že kaže »rebra«. Doslušila je. Tudi njeni stanovalci so se preselili v lepša stanovanja. Cez leto, dve, bo izginil tudi tako imenovani »Lebring«, žalosten ostanek nekdanjih hudih časov. Namesto takih hiš rastejo v Zagorju lepše, sodobnejše in udobnejše hiše. Za delovne ljudi M. V. Hitrost leta čez 10 let Najkasneje v 10 letih bodo imela letala takšno hitrost, da bodo progo Pariz—New York premagala v dveh urah in pol. Takrat bodo potniki iz Pariza v Ameriko doživljali nekaj paradoksnega: hitreje bodo v New Yorku, kot bo kazala njihova zapestna aij žepna ura. To seveda zaradi tega, ker sta meridiana Zahodne Evrope in obale Vzhodne Amerike 5 ur narazen. Transport po zraku stoji neposredno pred revolucijo. V nekaj mesecih bodo že pričeli letati potniški avioni »Boeing 707«. To so raketna letala z brzino 800 km na uro m bodo preleteli Atlantski ocean v 6 in pol ure. Letala »Douglas DS 8«, ki bodo imela enako hitrost kot avioni Boeing 707, pa bodo pričeli serijsko izdelovati prihodnje leto. DIPLOMATSKA ZVIJAČA V Ulan Batorju je sovjetski ambasador Vječeslav Molotov. Predstavlja torej SZ v Mongoliji. Medtem pa tamkajšnji list »Unen« napada Molotova v smislu kritik, ki so bile izrečene na zadnjem plenumu sovjetske Partije. Opazovalci se sedaj vprašujejo: Ali SZ lahko dovoljuje, da v tuji državi napadajo njenega oficialnega predstavnika? Taki primeri so doslej vedno izzvali diplomatske proteste in so jih sodili kot žalitev za celo prizadeto državo. Kako bodo ta običaj spro-vedii v tem primeru? Govorijo, da bodo Molotova umaknili z dosedanjega mesta in ga poslali kot ambasadorja v Dansko. Vendar nihče ne verjame, da zaradi pisanja »Unema«... PROTEST ZARADI TOBAKA Indonezija je, da okrepi svojo neodvisnost, nacionalizirala nekaj kolonialnih firm. Neka taka družba, holandska »Ver-nenigde delimaatshapp«, je medtem objavila v nemških listih velik oglas, v katerem opozarja v glavnem zainteresirane nemške kupce, da ne kupujejo tobaka te firme, ki se proizvaja v Indoneziji, ker družba ne prizna nacionalizacije, a sodi, da Džakarta nezakonito trguje z — njenim tobakom. Firma grozi s procesi proti tistim, ki je ne ubogajo. Direkciji firme očitno primanjkuje političnega realizma, ki pa ga Nemci, kar zadeva kolonializem, imajo — preveč... PRITOŽBA KATOLIKOV Katoličani v Parizu so protestirali proti »profanaciji svetih običajev«. Gre namreč za to, da je »Klub za modernizacijo slik« izdal ob zadnjih praznikih dopisnice z naslednjo kombinacijo: besedila so religiozna, od preroka Izaije, a ilustracije od — Georgesa Braguea, ki ga prištevajo med leaderje kubistične šole. Braguejeve slike nosijo naslednje “■religiozne« napise: »Pipa, karte In novine«, »Kitara«, »Steklenica ruma«, »Kozarec in steklenica« in podobno. To je v resnici tudi za svobodomiselne francoske katoličane — preveč... IZ KNJIGE »NAJVECJE VOHUNKE SVETA« Angelika in rdečebradi — Neka ta j bistvena ladja križari blizu pristanišča, v katerem nai bi razložili zaboje. Ta ladjica je storila ie dosti neprijetnosti vzdolž marokanske obale. Kapitan ladje je znan po imenu Soliter. Vedno plove sam. ln to v vodah, v katerih redtkokdal plovejo druge ladje. Nihče ne ve, v čigavi službi je, vendar po vsem sodeč dela za Anglijo. Kvesada je še dodal, da je ta kapitan že od meseca junija v teh vodah in da od tega časa ni moči ničesar skriti, kar se dogaja v Maroku. Na tem teritoriju dela zdaj več radijskih tajnih postaj, ki pošiljajo poročila Inteligence Serviceu. Ce bi poslali letala po morski poti v španski Maroko, je dodal Kvesada, je kot na dlani, da bi se v teh vodah povečalo število morskih nesreč in brodolomov. — In kaj mislite, kako nai potem uredimo stvar? je vprašala Angelika. Ko je patetično izluščil nekai fraz o enotnosti ln solidarnosti fašističnega sveta, je Kvesada dejal, da mora v trenutnih prilikah prevzeti Italija nase glavno breme, Ker so letala že razstavljena na dele. ln ker ne bi mogli pobegniti pazljivosti angleške vlade, bo treba zaboje prepeljati v najbllifo Italijansko tovarno In jih tam sestaviti. Potem bi Jih lahko italijanski in nemški o Hoti prepeljali'v Maroko. — Moja dežela ne more tega štor IM 1 — je vzkliknil jezno Gaston d’Etč. Toda Angelika Dibrow je mislila drugače. — V tem primeru ie problem — je rekla — kako prepeljati zaboje na odrejen kraj. a ne vzbuditi nobene pozornosti In Jih nato sestaviti. Po mojem b| se lahko (foeluižili italijanskega ozemlja, ki ni v kapitan Evropi. Na primer v Libiji. Zakaj ne bi tam postavili provizoričnih delavnic, v katerih bi lahko sestavili letala? Nato bi jih ponoči poslali v španski Maroko. Nihče jih ne bi videl. Vsi trije so s predlogom sezn. lli svoje predstojnike. Vsi so soglašali. Ita. lijani so celo poudarili, da že imajo delavnico za popravila letal blizu majhnega pristanišča Zaura, ki ie osemdeset kilometrov vzhodno od Tripolisa. In tam sestavljajo letala. Agentom so ‘naročili, naj prepeljejo zaboje na majhne tovorne ladjice, toda namesto, da bi lih poslali proti španskemu Maroku, nai le-te odplovejo z smeri Zuare. Spanec in Italijan sta že sanjala, kako bosta proslavila uspeh tega podviga. Toda Angelika je bila mnogo bolj udržana; bala se je, če se v stvar ne bo vmešal kapitan Soliter. — Kai vse veste povedati o kapitanu Solitru? ( i — Ta je angleški pomorščak — je odgovoril Kvasada. Star Je približno trideset l^t. Tu pa tam nosi brado.) Kadar je nima,’ ga je lahko poznatj, ker Ima redko brado. — Vse, kar je dejal, je bilo pre- cej nezanesljivo. Videti Je bilo. da bi kapitana spoznali edino tedaj, kadar ne nosi brade. V tem hipu trojica agentov ni imela drugiih opravkov, kot da čaka na zaboje »Igračk« ln »drobnega železnega blaga«. Trojica sploh ni vedela za dogodek, ki se je medtem pripetil v nemškem pristanišču Emden. Ko so bila namreč letala že naložena na tovorno ladjo. Je v pristanišče zapeljal neki kamion. Ob vozaču je sedel nepoznan človek, ki je po kasnejšem opisu nosil nepremočljiv dežni plašč svetle barve, polcilinder In očala obrobljena z zlatom. Ta mož je pokazal svoje papirje, ki so btl| povsem v redu. Prinesel je še en zaboj, ki bi ga morali naložiti poleg tistih, ki so že bili v ladijskem skladišču. Kapitan ladje se 1e temu uprl. Na ladji je bilo že tako več tovora, kot Je bilo dovoljeno. Toda neznanec je bil uporen človek ln 1e glasno kričal. Vedel Je, da bo končno kapitan popustil ln dovolil vkrcati zaboj, na katerem je bilo napisano z rdečimi črkami: »Premikaj prevld. no!« v nemškem ln Italijanskem jeziku. Zaboj so zato previdno prenesli na ladjo In ga postavili »raven drugih. V tem majhnem, nepomembnem pristanišču Zuara niso še nikdar izkrcali toliko blaga kot prve dni julija 1935. leta. Domači prebivalci so vse to opazovali z velikimi očmi in razmišljali, kaj neki naj to pomeni ln kaj je v zabojih. Angelika In Kvesada sta bila v pristanišču. zraven je bil seveda tudi Gaston d"6tč, ko Je prispel dragoceni tovor. Spremljali so ga do letalske baze ln zasedli baraki, dokler se »igračke« niso spremenile v letala, Ce jih za hip pogledamo, kako v tem dolgočasnem leraju takole poležavajo, lahko vidimo- da so bili povsem zadovoljni s svojim delom, ki jim je prinesel lep dobiček. Vse so napravili tako, da ne bi mogli bolje, Nlkdo ni pomislil, da le v teh zabojih »zračna flota«. Šestnajstega avgusta 1935, na večer, je prišel k trojici agentov na obisk šef policije, S seboj je prinesel steklenico vina, da bi 1o spili v čast uspele akcije. — Je kai novega v pristanišču? — vpraša neki agent. — Nil posebnega odgovori policaj: — prispel je le neki angleški ribiški brodlč. da bi popravil poškodovani motor. i ‘necen je policaj opazil, da le •» nepomembna okoliščina močno vznemirila njegove znance. Za hip niti eden od vseh agentov ni mogel vprašati, kakšen le komandant te ladjice. Vsi trije so zaslutili, da nomeni prihod ladjice nekaj slabega. Končno se je Angelika odločila In vprašala: — Kakšen ie komandant ladje? — Nič posebnega, samo brado ima. Vsi trije so zavpili. Tudi šef policije ie začel kričati. Zaklinjal se Je vsem bogovom, da ni opazil ničesar sumljivega. Ta človek je ostal v pristanišču, a njegova kdjlca Je resnično pokvarjen«. — Videl sem ga — Je del kapitan. — Toda kakor hočete: lahko se vrnem ln ga aretiram. Skočili so v policijski avto ln z največjo naglico odhiteli v pristanišče. Za- res, ladja Je bila še vedno tam. Nobenega dvoma ni bilo več- da 1e ladja kapitana Solitra. Medtem ko so se posvetovali. kal naj store, se 1e zgodilo nekai. kar so naj mani pričakovali. Nenadoma je mimo ozračje presekala strahovita eksplozija, ki ji 1e sledilo še nekaj manjših. V Istem trenutku se le iz smeri zračnega oporišča dvignil velikanski plamen. Ogenj le planil v puščavo, da so prebivalci Zaure bežali, kamor se je kdo spomnil. Italijan In Spanec sta stekla proti avtomobilu, s seboj pa vlekla kolegico, ki ji ni bilo dosti na tem. da bi Sla z njima. Ko so prispeli do delavnic, so našli te v plamenih. Ničesar ni bilo moč več rešiti. Razjarjeni so se lotil policaja. Ta jim je obljubil, da bo takoj ujel kapitana Solitra. Ko je prispel v pristanišče, ga ni našel, vendar 1e zaplenil ladjico. Nanjo je postavil dva policaja In Uma zabičal, da morata streljati, če bi skušal kdorkoli priti nanjo. Dva tedna kasneje sta prišla dva Italijanska policaja k Italijanskemu konzulu v Oran. Razložila sta mu zanimiv dogodek. Povedala sta, da sla imela nalogo, da pazita na neki angleški ribiški brodlč. Medtem ko sta bila na krovu, se ie začela ladja pomikati, ne da bi opazila kakršno koli manevriranje. Dobila sta morsko bolezen, ki se II nista mogla upreti. Vzeli eo jima orožje in jih vrgli v ladjlno dno. Kasneje so 1u Iztožili v zalivu, blizu Orana. Tako Je kapitan Soliter preprečil Francu prit že leta 1935 na oblast v Španiji... Italijanska vlada Je Izgnala agent« Gastona d'Ft6 na otok Llparl. Po nekaj mesecih el le vzel življenje. I N| znano, kal se je zgodilo s Spancem Kvlsndom. Nemška vohunka Angeli-'x kn je zbežala v Rio de Janelro. Nikdar več se ni vrnila v Nemčijo — KONEC —