keto lil., stev. POtMM 97 V Lfablfant, torek dne 25. aprila 1922 tzhaj* ob 4 zjutraj« Stane celoletno , . M9 K mesečno ....... K ( za inozemstvo ..M8. Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . t B saali oglasi do SO mm stolpca (68 mm) . t • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva oesta št. 16/1 Telefon it 72. Upravnlčtvo: f#»sernova nlica tbi. Telefon it. M. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.542. Ljubljana 24. aprila Danes ie dospel v Ljubljano bivši češkoslovaški minister narodne obrane senator Vaclav Klofač. Stari preizkušeni prijatelj našega naroda, odušev-ljen propagator misli našega nacionalnega in" državnega iedinstva. zasluži, da ga S]ioštljivo pozdravi slehern jugoslovanski narodni človek. Pred dvajset leti so se na Dunaju največkrat pri Nemcu sestajali slovenski omladinci s takratnimi narodno-socijalnimi češkimi poslanci. Najboljši njihov prijatelj je bil posl. Klofač. Ti stiki niso ostali brez posledic. Pozitivna nacijonalna misel, ki jo je takrat •načela jačje vzbujati omladina _ pod aksiom «Iz naroda za narod», je rodila večjo samozavest. Dobro delo, zlasti na kulturnem polju, ki ga ie začelo širiti ferialno akademsko društvo «Prosveta», radikalno _ prerojen je .lijaštva v smislu treznosti, vzdržnosti in narodne vzgoje, pozneje vstop (.mladine v politično areno, narodn^v radikalno udejstvovanje na shodih in v žurnalistiki, snovanje kulturnih političnih in gospodarskih organizacij v mestih in na dežel, zbiranje delavstva in mladine v Narodni delavski organizaciji, sistematična priprava na preobrat od septembrskih dogodkov 1908 do konca svetovne vojne, najmanj vse to datira po svojem izvoru še iz narodno - radikalnega omladinskega gibanja. Prijateljstvo, ki ga je ta slovenska omladina sklenila na Dunaju s Klofačem. držalo je oaš preko njaga v zvezi češki narod z našim. Četudi inale slovenske razmere nikdar niso dovoljevale v spričo velike opasr.osti Merikalizma. cepkanja v nove stranke. je mlajša struja narodno - napredne stranke de facto četudi pod drugim irnenon zastopala in izvrševala narodno - socijalni program, ki je bil pozneje več al; manj prevzet tndi kot (»odlaga jugoslovanski demokracija. Medtem ko se je kot odpor proti socialistični intemacijonali pod Klofa-čevim vodstvom v čeških industrija.1-nih krajh širila organizacija narodnih socijaltstt/v, je- slovenska omladina uveljavljala nove ideje v narodno-napredni stranki, prilagodeč jih notranji strukturi našega naroda, ki jo seveda dosti različna od češke. Današnja jugoslovanska demokratska stranka je organizirana v nacijonalnem, socijalnem in kulturnem pogledu na isti idejni osnovi, katero je razvila eašu m razmeram primerno v velik državni program. Med voditelji _ jugoslovanske demokracije in Vaciavom Klofačem nikdar niso bile pretrgane prisrčnem pozdravu predsedniku Davidovicu in ostalim članom glavnega odbora podal sliko našega notranjega položaja. Na to so referirali dr. Kramcr o političnem položaju, Ivan Rebek o gospodarskih vprašanjih in posl. Reisner o uradniškem vprašanju. Nato je ob napeti pozornosti poslu- šalcev imel g. Davdovič obširen ekspo-z6 o pomenu in nalogah demokratske stranke. Niegcva izvajanja so bila ponovno prekinjena z burnim odobravanjem in navzoči so mu na koncu govora prirejali prisrčne ovacije. V debati, ki je sledila so govorili še dr. Karba, minister n. r. Kosta Timotl-jevid, dr. Gosak, Rebek, Zupan in Turk. Zbor je nato ob prisrčnem pritrjevanju poslal pozdrave bolnima mnistru dr. Zeriavu in dr Tavčarju, posl. Kukovec pa je ob živem ploskanju iziekel drju. K. Trillerju iskrene čestitke izvrševal-nega odbora in cele stranke k njegovi eOletnici. Konečno je bila sprejeta resolucija, ki odobrava prednešene referate ter izreka predsedniku stranke Ljubi Davidoviču, kakor tudi vsem njenim poslancem ■ zahvalo in zaupanje rekel ob grobo prisego ljubavl In edin-stva. V temperamentnem govoru sta se poslovila od nesrečne žrtve imenom zagrebškega Sokola br. Bogunovič, imenom karlovškega pa br. Sarič. Grmenje topičev je ob pol dveh popoldne zaključilo pogrebne svečanosti. Zanimivo je, da klerikalci, posebno Orli, niti ob tej žalostni priliki niso mogli brzdati svojih strasti in so skušali izzivati. Toda mnogoštevilno zbrani narod jim je dal najlepši odgovor s tem. da jih je popolnoma ignoriral. PolIfifiRB beležke 4- Na dan Kromarjevega pogreba. Klerikalni lopov je zopet izprožil v nedeljskem »Slovencu« svoj strupeni revolver. Klerikalcem se majejo tla pod nogami in odkar jim je nekdanji civilni gubernator nebeškega kraljo-stva na slovenski zemlji šusteršič str-i-vaio tn zaupame ! zal krinko s obraza, ljuto grizejo na Ob ponovnih burnih ovacijah g. Davi-j vse strani, lajajo na vsakogar lažojo, Hoviču in vsem dragim gostom iz Beo- zavijajo m obrekujejo, samo da bi od-grada je bila seia Tzvrševalnega odbo- vrnili pozornc*t lastnih ljudi od smra-- zakliučena !du. ki puhti iz gnjilobe Šusteršičeve DoVldne je g Davidovič ob sprem-|brošure'Za nedelj jim Jedila te vrste stvu drja. Karla Tril'erja obiskal bolnega drja. Tavčarja. Sestanek med obema prijateljema je bil jako ginljiv. Dr. Tavčar je sporoči! svoje Iskrene pozdrave vsem članom izvrševalnega odbora in vsem prijateljem v Demokratskem k!ubu. Ob 2. popoldne se je vršil na kolodvoru skupen obed članov izvrševalnega odbora in beograjskih gostov, ki so se nato ob 4. popoldne odpeljali v Beograd. Na kolodvoru so se zbrali mnogi predstavniki naših političnih organizacij, ki so se prisrčno poslovili od dragih gostov. Mem burnimi Zivio klici se je odpeljal vlak. Z gosti sta odšla v Beograd tudi poslanca Kukovec in Reisner. • * • Gospod Ljuba Davidovič je pred odhodom v razgovoru z našim urednikom izrazil svoje prisrčno veselje in hvaležnost nad prijateljskim, bratskim sprejemom. Njemu in njegovim tovarišem ostanejo ure sprovedene v Ljubljani v neizbrisnem spominu. de?elrw svetovalne komisije, leatere se je udeležilo poleg slovenskega, od vlade imenovanega člana, tudi vseh pet slovenskih poslancev, je po daljši razpravi prišlo končno do glasovanja glede perečega vprašanja deželnih in občinskih avtonomij. Glasovalo se je o dnevnem redu, predloženem proti avtonomijam, o Pettarinovem za avtonomijo in o posredovalnem, ki je v bistvu za uvedbo italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona, omiljenega v avtonomističnem smislu. Nasprotniki avtonomij so upali, da rešijo vsaj posredovalni dnevni rod. Uspeh glasovanja je bil zelo zanimiv: vsi trije dnevni redi =o bili odklonjeni, in sicer protiavtonomistični s 7 glasovi, posredovalni s 3 in avtono-mističnj z 2 glasovoma. _ Po svetli — Mednarodni železničarski kongres se je otvoril v torek 18. t. m. v Rimu ob navzočnosti delegatov 37 držav so valeč napredka, oziroma nazadovanji sedanjega nogometnega športa v Nemčiji, oziroma v Avstriji, je moral pričakovati tak izid. kot je prinesla nedeljska tekma. Nemško moštvo je zasluženo zmagalo z 2:0 (0:0). Najboljši del nemškega moštva je bila obramba, ki je tudi odločila nemSko zmago. Dunajske prvenstvene tekme. V soboto odpovedane. V nedeljo: Prvenstva U. razreda: Bewegung : Blue Star 2 :f> (2 : 0), Slovan : Cricketer 9:2 (7 : 0> Red Star : Rennvveg 3:0 (1:0). Budimpešta; Amateure (Dunaj): M. T. K. 4:0 (2:0). Praga: Slavija : Hakoah (Dunaj) 2 :1 (2 : 0). Rudolfshiigel (Dunaj): Moravska Slavija flirno) 1: 0. • Haaaska Slavija — Ilirija, Ljubljana. Na povratku iz Splita igra v sredo dne 26. aprila v Ljubljani na prostoru Ilirije. Hanaska Slavija iz Kromeriža, najmočnejši klub Moravske. Igrala je doslej S tekme v Zagrebu (s Haškom 0:0, s Concordijo 2:2, z Gradjanskim 1:1 iD od naviuciiuou un^utv, ... — *-- v^uiiuuiutjv ^ ■ u ......— - Poljske odredbe proti draginji. jv soboto in nedeljo s splitskim Hajdr. ... ,---- ...... ^ ~*IScti 1 kom. Zagrebški listi poročajo o Slaviji verželslcessa msstu Da bi lažje izvršili madžarizacijo Prekmurja so Madžari z vsemi silami pospeševati izolacijo Prekmurcev od Muropolcev. To je bil glavni vzrok, da kljub odločni gospodarski potrebi ni bilo nobenega mostu med Prekmurjem in Murskim poljem. To je bila kričeča krivica za vse prebivalstvo ob Muri in naravno je, da je morala svobodna domovina to odpraviti. Naša vlada se je te dolžnosti tudi v polni meri zavedala in končno, po raznih nerodnostih zaradi naraščajoče draginje, tudi zgradila most, ki je bii v nedeljo z veiiko slovesnostjo izročen svojemu namenu. Kako dobro deio je storila naša država z zgraditvijo mostu in kako si je pridobila srca od vsega sveta odrezane ga prebivalstva ob severni meji, ie najlepše dokazal potek blagoslovljenja mostu. Na tisoče in tisoče ljudi, iz ljutomerskega, iu ormožkega okraja, ter posebno številno iz Prekmurja je pohitelo ta dan v Verzej, da s svojo navzočnostjo poveča siavnost in da izrazi svojo hvaležnost. Pred Narodno šolo v Veržeju je bil postav 'jen slavolok, nepregledna množica ljudstva pa je pod vodstvom svojega vrlega župana čakala na odlične goste, ministra za javna dela g. Vukičeviča in ministia za kmetijstvo g. Puclja, katerima sta se pridružila tudi pokrajinski namestniK g. Hribar in general Maister. Med ljudstvom so se posebno odlikovali fantje na konjih v narodni noši ter mnogoštevilni gasilci, ki so tvorili špalir. Po kratkem pozdravu župana se je zahvalil minister Pucelj. V imenu šolske mladine js krepko deklamirala nala Koroša Marija, v imenu žen pa je govorila gdč. Tončka Horvat Obema se je zahvalil minister Pucelj. Nato so odšli gosti k mostu po novi in lepi dovozni cesti, ves čas navdušeno pozdravljeni od naroda. Most je bil lepo okrašen in na vsaki strani je bil po-i tavlien slavolok. Prvi je pozdravil goste načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru g. Raj h Iz C vena. Odgovarjal je g. minister Pucelj, ki je naglašal, da je država, čeprav v finančnih težavah, rada popravila krivico, ki jo je prizadel okraju tujec. Na mostu in pred mostom so tvorili špalir vojaki in gasilcu Nato je pozdravil goste g. Janez Stuhec, predsednik gasilske zveze za ljutomerski okraj. Na prekmurski strani je pozdravil odlične goste najprej župan Mesarič iz Dekleževca. Krepko je potem deklamirala lepo pozdravne pesem učenka Kuhar iz Zakovc. Vsem se je zahvali! gospod minister Pucelj, ki je končal svoj govor z željo, da bi bil most vedno v srečo tn blagostanje kmetskega ljudstva. Nato so šli gostje na sredo mostu, kjer je bil postavljen oltar. Besedo je povzel g. pokrajinski namestnik Hribar, ki ie v daljšem govoru pojasnil zgodovino mostu in izrekel nado. da se prične še letos tudi z gradnjo železnice Sobota-Ormož. Nato je odslužil prošt dr. To-mažič slovesno mašo. Omeniti je, da se je pr! tej maši prvič pel evangelij v slovanskem jeziku. Po maši in po blagoslo-vljenju mo. La ie Imel prošt dr. Toma-ŽI5 lep in pomenljiv govor, v katerem se ie zahvalil vladi, da ie P°stavi!* » vzoreiela v otvoritvene svečanosti tudi cerkveni blagoslov. Nato se Je obrnil h Prekmurcem ter jih v njih narečju pozival k slogi in k delu za dražavo. V kratkem in jedrnatem govoru je nato g. minister Vukičevid oddal most prometu. V tistem hipu so pričeli pokaU topiči. gojenci veržejskega salezijanske-ga zavoda pa so zapeli »Bože pravde*. Po končanih svečanostih so odšli gostje pred salezijanski samostan, kjer jih je pričakovalo predstojništvo samostana z gojenci. V imenu slednjih je pozdravil Primorec Vendnamin, nakar je pevski zbor ubrano zapel »Pozdrav«. Sledil ie banket, ki ga je dal salezijanski zavod v čast gostom. Nedelja je bila praznik Muropoljcev in Prekmurcev. tiila pa je tudi praznik državne misli, kajti narod je spoznal, da je država zanj. In to je veliki moralni pomen veržejske slavnostL Veličasten pegreb Bv. v Carf*omSJ?i V nedeljo dopoldne je zemske ostanke narodnega mučenika Ivana K r o m a r j a pripeljal dolenjski vlak v Črnomelj", ki je bil ve« v žalni obleki. Tudi na vseh večjih postajah med vožnjo je narod izkazal zadnjo čast nesrečni žrtvi. Črnomelj nedvomno št nikdar ni imel v svoji sredi tako ogromne množice ljudstva. Zbrana je bila vsa Belokrajina in veliko število Hrvatov. Krsta z zemskimi ostanki Ivana Kromarja je bila takoj po prihodu na kolodvor postavljena na mrtvaški oder na peronu. Sokoli so tvorili častno stražo. Po ccrkvcnih obredih so pevci železničarji pod vodstvom gosp. Premelča zapeli «Vigrcd», nakar se jc takoj razvil impozanten sprevod, ki je tra jal nad dve uri. Otvoril i so ga Sokoli na konjih in zagrebški sokolski fanfaristi, za njimi pa je korakalo nad 500 Sokolov v kroju. Številno sta bila zastopana zlasti zagrebški in pa kar-lovški Sokol, ki je položil na krsto trnjev lovorjev venec. Splošno pozornost so vzbujali Sokoli iz Bojancev in Adlešičev v belokranjskih narodnih nošah. Mladina je nosila napise «S!a-va narodnemu mučeniku Ivanu Kro-tnarju.» Za krsto je korakala pokojnikova žena z osmimi nepreskrbljenimi otroci, nato pa ja sledila nepregledna vrsta zastopnikov najrazličnejših društev iz vseh krajev in domačinov. Od kolodvora do mesta je tvorilo okoli 15.000 oseb špalir. Ob zvokih žalnih koračnic zagrebških fanfaristov in mu zike dravske divizije iz Ljubljane,^je prispel sprevod končno na pokopališče v Vojni vasi, kjer so se krog Kromarjevega zadnjega počivališča strnile ogromne množice ljudstva in spoštljivo pričakovale trenotka, ko polože Kromarja v grob. Po izvršenih molitvah je načelnik črnomaljskega Sokola, br. Vrankovič s kratkim govorom odkril krasni nagrobni spomenik, ki predstavlja miši-častega Sokola, ki poklanja Kroraarju lovorjev venec. Spomenik je napravil neki primorski klesar brezplačno. Mogočni «Slava!> - klici so zadoneli, ko samopomoč še bolj potrebna. Cela javnost je stala pod mogočnim utisom Kromarjevega pogreba. Kako naj na tak dan piše glasilo tistih, ki so de-nuncirali nesrečnega dolenjskega kme-tiča in obrtnika ter ga pahnili v pre-rani grob? Seveda to, da »kar je med Slovcnci zna čajnega ni več med demokrati.« In kai se da reči pri stra-•hoviti misli na kletve iz grobov na Suhem bajerju, ki so v soboto popoldne pregnale klerikalno gospodo z ljubljanskih ulic v varne zidove ter »Slovencu« zaprle sapo, da si ni upal niti besedice napisati o veličastni manifestaciji nacijonalne misli, ki se je zopet vžgala ob svetem prahu Ivana Kromarja? Da leži jugoslovanska demokracija v razvalinah! Na dan, ko so vsa narodna srca zopet trepetala groza ob spominu na klerikalno pobesnel ost iz onili žalostnih let, ko je vodstvo SLS pošiljalo širom dežele pozive, da treba lastne brate, ki čitajo napredne liste, denuncirati kot srbo-file in opasne buntovnike avstrijskim krvnikom in ni bil nobeden častit narodni človek varen pred klerikalnim denuncijantom. pred ječo in še hujšim, so klerikalci šli zapisat v svoje glasilo, da bi mogel biti prihod enega najzaslužnejših in najbolj častivrednih jugoslovanskih državnikov — izzivanje za slovenski narod. S čim je izzval predsodnik Demokratske stranke klerikalce, ki se predrznejo istoveti s Elovcnskim narodom? Očividno s tem, da je šel v globoki ginjenosti za krsto, katera hrani ostanke njihove lastne žrtve! + Socijaldemokracija in 24. april 1920. Nedeljski »Naprej« je posvetil Zaloški cesti, na kafri je padlo po krivdi klerikalne vlade dr. Brejca 14 proletarskih žrtev, skoro dve strani. Lepa in ginljiva je pod naslovom «Mo-rilccm« spominu žrtev posvečena pc-sem. Posebno krasen je oni del, ki se glasi: . . »Ha, vi se umikate, morilci! O, sai vas ;>oziiamo! Saj izmed tistih sto ste satanov sveta, Id so Boža na križ pribili, ki so njegovo kri kakor šampanjec pili. Saj vi ste izmed tistih sto, ki Kristov ste milijone v smrt pognali la iz njihove krvi. kosti, mesa, ogromne ste cerkve zidali... _ Mo«to lepih besedi — ali vsaj pole-njih — bi se spodobilo, da socralde-mokracija posveti j>adlim žrtvam tu.I nekaj dejanj. Dokler sede v mestn; hiši ljub!'anski socialdemokrati pole, narodnih ' socijal cev v tesnem objemi s klerikalno stranko, ki jo zaknvilr morijo 24. aprila 1920. tako dolgo n more nihče — in tudi noben mislec proletarec ne — razumeti m verjeti da pomenijo solze, ki Jih pretak:! »Naprej«, iskreno žalovanje. So pa bile napisane le za varanje proletari-jata. katerega voditelji se bratijo z - »morilci«! ., + Preganjanje katolike ccrkve v Sloveniji. Kakor nam poročajo iz Bej-"•rada, jo oil te dni imenovan na ljubljanski teološki fakulteti deveti redn profesor, g. dr. Ehrlich, in sicer menda za komparativno veroznanstvo. Dunajska univerza je v časih katoliške dinastije imela pet rednih teolo gov profesorjev. Ce bo šlo pri nas tako naprej, bo katoliška cerkev kmalu popolnoma zatrta. Tu se vidi, da je prosvetno ministrstvo v rokah sovražnika naše svete vere in demokrata Pribičsviča. -f- »Poročna darila.« Glasilo »političnih verižnikov in korupcijonistov »Novi Čas« je seveda po svoje zavzel stališče h kraljevi poroki. Pravi da je patrijotlčna požrtvovalnost velika, a še lepš- bi bilo, če bi od nje kaj imeli invalidi, zapuščeni otroci in drugi reveži. Skrb novočasarjev za te reveže je res ginljiva. Tem bolj ginljivo je, če pomislimo, da so ti ljudje bih svoje-časno najbolj vneti Šusteršičevi pnga-njači, kandelabrski govorniki in vrbar-ji, najbolj goreči vojni pnganjači, in da do danes še niso nič dali za invalide, zapuščene otroke in druge reveže, niti na primer za Kromarjevo deco, - *........ 1.A« /»<• tek nonrn. Po skepu ministrskega sveta je poljski finančni minister Mihalski izdal kategorično prepoved izvoza živil, v prvi vrsti na žita, živine, mešanega blaga, masti in jajc. Ustanovi se posebna komisija, ki bo gledala na to, da se bodo te odredbe z vso natančnostjo izvrševale. Uradniki, ki razkrijejo tihotapstva bodo visoko nagraden!, oni pa, ki bl svoje službe vestno ne opravljali, bodo kaznovani In suspendirani. — Ruska kalvarija. «Rul». list-ki izhaja v Berlinu, poroča iz Revala, da so v Tamari začetkom tega meseca gladujoči pobili ameriškim voznikom, ki so pripeljali v Rusijo živila, konje in jih snedli. Baje so snedli tudi — enega voznika. — Polet čez Atlanski ocean. Portugalski letalci so v sredo 19. t m. odleteli s svojimi hidroplani v spremstvu ladij iz Sv. Vincenca na Capu Verde v smeri proti Pernambucu. jako ugodno. Označujejo jo kot izvrsten, prvorazreden klub, ki ima osobito močno obrambo. Pričetek tekme ob pol 6. uri. Otvoritveno kolesarske dirke v Ljubljani so se izvršile v nedeljo točno po sporedu in so pokazale prav lepe uspehe. V odločilni glavni dirki na 10 km ie zmagal g. Kosmatin v 9 min. 3 eek. Poročilo priobčimo jutri. Šport ici so zacionen, r« «, mu »»» «— - . so je odgrnil Po goT™ starčki jej je bil vzet. oče, ker ga je denun- ste novomeške župe, br. dr. Va&ča, £enka le<^ ^^ NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. Ljubljana: & V. Rapid (Maribor): SK Primorje 2:1 (1:1). Niti moštvo cRapida«, niti ono »Primorja« nam ni nudilo igre, ki bi nas mogla zadovoljiti. Z ozirom na zadnje zmage »Rapida« zlasti one proti zagrebški »Iliriji« smo od njega več pričakovali Najboljši del moštva je obramba. Vendar pa je bil »Rapid« mnogo boljši kot »Primorje«; •'Primorje* igra brez vsake kombinacije, iz česar 6e da sklepati, da to moštvo sploh še ni skupaj igral j. Tako nepripravljeno 6e pač ne sme stopiti v borbo proti društvu, ki nam jo kakor »Rapid« pokazal že dokaj lepe igre. Ta nepripravljenost »Primorja« se je zlasti pokazala pred nasprotnim golom. Zamudilo je več lepih prilik pred »Itapidovim« golom, ki sicer ni30 nastale po zaslugi »Primorja«. Vendar pa moramo priznati, da bi se iz posameznih Igralcev dalo nekaj na^ praviti. Omeniti moramo srednjega krilca Birov, ki je bil vedno na svojem mestu in pravilno podajal žoge. Zalibog ni imel opore v drugih igralcih ako izvzamemo mogoče srednjega napadalca Ropa«. Društvo je mlado in mu je dana prilika, da se razvija. Zato pa je treba vztrajnosti. Trening! Publike ravno ne ireveč. Sodnik g. Kramaršič. — Prvenstvene tekme Hermes : Jadran 7 : L lilija rez.: Svoboda Moste 4 : 0. Ilirija rez. I.: Jadran IL 7 :1. Maribor. Maribor : M. A. K. 3 : 2. Maribor« je bil ves čas v premoči in je lasti v drugi polovici neprestano oble-'al vrata Atletikov, katerih vratar je ireprečil več"! poraz. Celje: S. K. Celje: Atletiki 1:1 0-0) »Celic« kaže viden napredek: mo-tvo tvori že prav lepo celoto, ki obeta iri vztrajnemu delu še lepe uspehe. Kranj: Primorje rez.:Triglav. 6:2 » . o) prva tekma te serone v Kranju. "Toštvu »Triglava« manjka vsled nedo-tatnega treninga zlasti kombinacija, "•hramba je boljša kot napadalna vrsta. ">7.erva »Primorja* je zlasti v drugem •lollasu pokazala levo skupno igro, ki 'i je zajamčila zmago. Premoč »Priroor- se je občutila vso igro, ki je bila icer odprta do konca. Obisk je bil zelo lab. Igrišče je popolnoma nepripravno -a tekme. Moralo bi se temeljito popr.v viti. V Zagrebu in Beogradu ni bilo važ nejših tekem. Poročilo o tekmah, ki so i -o vršHe. prinesemo jutri. Nemčila : Avstrija. Vsa Avstrija in vsa Nemčija sta z veliko napetostjo pričakovala izid nogometne tekme med reprezentančnima moštvoma Avstrije in \Temči;e, ki se je vršila v nedelio na "lunaju, in sicer na igrišču -TTohe War-e« Kako zaniman:e je vladalo na Dunaju za to velevažno tekmo, kaie rekordno število gledalcev, ki je znašalo -5 000. Na'orej nekaj podatkov o dose-lanjih tekmah med Avstrijo in Nemčijo. Vedeljska tekma je bila šesta, ki se je 1-rala v 14 letih med obema državama. Nemškemu moštvu se dosedaj še ni posrečilo, da bi si pridobilo zmago, v štirih dosedanjih tekmah je Avstrija zma, -la štirikrat, ena tekma, in sicer zad-nja v letu 1921 je ostala neodločna. Skupno število golov dosedanjih tekem 7naš?. 16:9 v korist Avstrije. Omeniti moramo, da so zlasti v prvibtreh tekmah bili častno zastopana društva iz ozemelj danafcm češkoslovaške republi Prosvcta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila: »Otok in Struga*. Proslava 70!etnice dria. Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava. Izv. Četrtek, 27. aprila: »Hamlet«. Izv. Petek, 28. aprila: »Revizor«. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek cb 3. popoldne. Izv. Sobota, 29. aprila: »Otok in Strug2>. L Nedelja, 30. aprila: »Pohujšanje v dehni šentfiorjanski«. Delavska predstavv Polovične cene. Izv. Ponedeljek, l.maja: »Otok in Struga*, r, Torek, 2. maja: Zaprto. Opera. Torek, 25 aprila: »Hoffmanrovc pripovedke.. Gostovanje gospe Vesel-, o!a iz Zagreba. D. Sreda, 26. aorila: »Luiza«. C. Četrtek, 27. aprila: »Hofimaiinove: pripovedke*. Gostovanje ge- Vesel-Pola iz Zagreba. Petek, 28. aprila: »Werther». A. Sobota, 29. aprila: »Bajaja*. D. Nedelia, 30 aprila: »Faust«. Izv. Ponedeljek, 1 maja: »Plesni večer gdč. Lidije Wisjakove». Izv. Torek, 2.maja: »Bajaja*. C. III. umetnostna razstava kluba »Mla-dlH« se je otvorla v nedeljo 23. t m. v Jakopičevem paviljonu. O razstavljeni.: delih bomo o priliki obširneje poročali. Proslava sedemdesetletnico dr. Ivana Tavčaria v ljubljanskem gledališču. Narodno gledališče v Ljubljani proslav; 70!etnico naiodličnejšega slovenskega pisatelja dr Ivana Tavčaria v sredo, dne 26. aprila v dramskem gledališču. Vpn-zori se slavljenčeva novela »Otok us Struga*, katero je dramatiziral pokojni Ignacij Borštnik. V glavnih vloga!b nastopijo gospe Juvan ova, Sar.čev a. Medvedova. Wintrova in gospodje Peček. Kralj, Plut in drugi. Režijo vodi g. Osip Šest, ki je razdeli! vprizoritev v osem-naist slik. Izpremembe se vrše na od-ortem odru. Konce dejanj označuje za-štor. Odmor je le pc, tretjem dejanju. Prcdsta.a traja približno dve uri. Vsi priiatelii in častilci slavnega pisate^a so vljudno vabljeni, cene običajne. sie novuuicoiiu ui. u«. ------^ - godba zasvirala «Bože pravde«, nakar je zudučiifcU gos». Lovšin ix Vinice ii-.v ral klerikalce. , -p, * r ir Prn^e. Da so H- Deželna in obeska avtocem.ja ke, ^ Lavno P« lulUski Benečiji. VT- v«*«j unlMi; izločeni, k naravno. UBOJ NA ŽEGNAN.HJ V HOČAH. V nedeljo je bilo v Hočah pr Mariboru krvavo žegnanje. V gostilni Frangsš se je zbralo več fantov iz sosednih vasi, med drugimi tudi Alojzij Ogrizek, kovač iz St Janža na Dravskem polju in dc-lavec Franc Lešnik iz Sv. Miklavža, k! sta bila baje precej prijatelja. Izpila sta komaj četrt vina in že jima je vstala fantovska korajža. Ogrizek se je pričel bahati, da je pred enim letom vrge! v neki gostilni nekemu gostu dva kozarca v glavo. Lešnik mu je hotel malo pe-nagajati, češ da ie vrgel samo enega. To je Ogrizka tako razburilo, aa je v trenotku vzkipe! v njem strasen srd in je treščil z besedami »Bom pa sedat še enega* in je vrgel Lešnku z vso silo kozarec v glavo. Lešnik se se šel ves krvav umivat k potoku. Ko je čez no-kolko časa prišel Ogrizek iz gostilne, je Lešnik potegnil iz žepa dolg nož, k1 se ne da zapirati in ga je mel že dolgo pripravljenega -za vsak slučaj*, se navalil ž niiro na Ogrizka in ga popolnoma razmesaril. Ogrizek ie skušal bežati, toda besni Lešnik je dirjal za njim in se pri tem s tako silo zalete! z glavo v špranjo med železnimi ko!| na vrtu, da je ni mogel potegniti več ven in so ga rešili iz mučnega položaja pozneje šele tovariši, ki so ga morali potegniti s silo iz nenavadnih klešč. Seveda je Imel Lešnik glavo močno okrvavljeno in otečeno lice. Razmesarjeni Ogrizek pa je med tem na begu izdihnil Lešnika so orožniki še Isti večer aretirali In Izrcčlli mariborskemu okrožnemu sodi- ?*„ t(ler ie posolnivna ravrodešan sri-e^Vni, S naravno^ ona-1 ^ svoi ^ Domače vesfi * Kralj odpotuje v Pariz? Po poro- ne zaslišali zastopniki neposredno pri- čilih iz Beograda, odpotuje kralj Aleksander, ki se mudi sedaj v Bukarešti, te dni t Pariz. 4 Ljuba Davidovič, predsednik Demokratske stranke, je včeraj dopoldne prispel iz Ljubljane zopet v Beograd. Gosp. Davidovič bo v bližnji bodočnosti popetil tudi Sarajevo. * Češkoslovaški senator Vaclav Klofač je prispel včeraj opoldne z br-zovlakom iz Zagreba v Ljubljano. V nedeljo v Union - kinu v Zagrebu predaval v češkem in hrvatskem jeziku o narodnem socijalizmu in potetil tudj pokrajinskega namestnika gosp. Juraja Demetroviča. * Odlični francoski gostje v Ljubljani. V Ljubljano so prispeli člani nov« formacije v francoskem parlamentu de la Petite Entente et de la Polone* gospodje poslance Henri L o-rin, najodličnejši član komisije za železniške zveze ob 45. meridijanu, nadalje bivši poslanec George G r o s-j e a n in gosp. George L e m a i t r Prva dva sta znana francoska zgodovinarja. Gospodje so si ogledali Ljubljano ter njene kulturne institucije. Opoldne so priredili v hotelu Union dejeOner nekaterim prijateljem Francije ter so so nato odpeljali v Zagreb, cdkočler se podajo v Beograd. * Odlikovanje Jurija BiankinSja. Kakor poročajo iz Splita, je dne 18. t. m. noravitelj ° kotarskega poglavarstva dr. Ivič izročil goep. Juriju Bianki-n i j u, podpredsedniku ministrskega sveta n. r., visoko odlikovanje z redom ev. Save prvega razreda. Pri tej priliki ie dr Ivič poudarjal velike zasluge ur požrtvovalno delovanje odlikovanca. Globoko gin i en se je gosp. Biankini zahvalil ter zaprosil kotarskega upravitelja. naj bo tolmač njegovih čustev zvestobe in vdanosti napram d orno vini jn presvetli dinastiji Karagjorgjo- "VlČGV. * Zagrebški pokrajinski namestnik Jurij Demetrovič namerava radi najnovejšega vladnega akta. s katerim se odreja, da se imajo uradniške dra-giniske doklade le za februar in marc izplačati 1. maja, za maj pa sele po defenitivni redukciji ^uredništva, szno-ra zagroziti z demisijo. * Odlikovanje zagrebških umetnikov. V soboto dopoldne je načelnik zagrebškega prosvetnega oddelka ban-ski svetnik Novak podelil v znak priznanja za dolgoletno umetniško del> vanje umetnicama zagrebške opere Mariji Strozzi in Milki Trnina red sv. Save III. razrela. Nikoli Milanu in Dragu Freidenreichu pa red sv. Save IV. razreda. * Poliski ministrski predsednik pri jugoslovanskih dijakih. Na varšavski visoki šoli študira letos 25 jugoslovanskih dijakov, za katere je varšavska nai verza uredili skupno stanovanje. V tem stanovanju je naše dijake na Velikonočni pondeljek obiskal poljski ministrski predsednik gosp. Ponikovr-ski ter jim prinesel »posvetilo*. Gosp. ministrski predsednik se je delj časa razgovarjal z jugoslovanskimi dijaki ter se informiral o razmerah njihovega življenja in študija v Varšavi. * Himen. Ravnatelj Jugoslavenske TJnione - banke gospod Josip de P a u-1 i s se je prošlo nodeljo poročil z gospodično Miro Bergantovo. čestitamo! * Veliki sanitetni svet je pričel včeraj zborovati v Beogradu. Otvoril ga je kot zastopnik ministra za narodno zdravstvo, minister pravde dr. Laza Markovič. Včeraj so se po konstituiranju vršile samo volitve sekcij. Iz neosvofcojene domovine. Kakor se »Rijeei* poroča iz Istre, je škofijski ordinariiat v Trstu, v sporazumu s fašisti. ukinil starodavno hrvatsko bogoslužje v Voloskem in Opatiji ter uvedel italijansko pridigo in latinsko mašo. Dovoljeno je samo. da se pri eni maši pridiguje in poje hrvatski. O Veliki noči pa so fašisti tudi to pre-prečli. Nastala je rabuka, pri kateri je bil nek Hrvat težko ranjen. Tujci so večjim debm odpotovali iz Opatije, ker se ne čutijo varne. * Zveza slovenskih županstev na Gorifkem je nastopila v obrambo pravic in koristi, ki jih je poklicana varovati proti sklepu deželnega sodišča v Trstu, b katerim sc v tržaških sodnih uradih popolnoma izključuje raba slovenskega in hrvatskega jezika, ter je poslala poslanski zbornici v Rimu, ministrskemu predsedniku, ministru za pravosodje, osrednjemu uradu za nove pokrajine, generalnemu civilnemu ktv misarijatu in deželnemu sodišču v Trstu energičen protest proti omenjenemu sklepu deželnega sodišča v Trstu. Po obširni motivaciji zahteva Zveza slovenskih županstev: 1.) naj se takoj prizna javno absolutna nezakonitost in neveljavnost sklepa deželnega sodi-šča v Trstu glede jezikovnega vprašanja in naj se podelijo strogi ukazi za točno izvrševanje predpisov, ki še veljajo za to tvarino; 2.) naj se nemud> ma preskrba, da bodo jezikovne pravice italijanskih državljanov slovanske narodnosti spoštovane vsaj toliko, da bodo mogli rabiti svoj jezik nasproti oblastvom. zlasti sodnim, in dobivati od njih tudi uradne odgovore v istem jeziku: S.) naj se jezikovno vprašanje spravi takoj na pot pravične rešitve potom primernih zakonskih predpisov, ki naj jih ustavno pristojni zadetega prebivalstva. * Represalije proti MadžarskL Dvajset madžarskih rodbin, ki so op tirale za Madžarsko, je bilo glasom »Politike* te dni poslanih preko naše meje na Madžarsko, kar se smatra kot pri- ne gre za pogreto e poroSta, nepojmljivo. Eno je treba vsekakor temeljito odpraviti: Nemarnost pri kupovanju surovega materiala ia prevzemanje starega vojnega eksploziva, ki je bil svoj čas, to je med vojno stabiliziran samo za odmerje na dobo 6 do 8 mesecev. Tre-balo bi po vseh naših municijskih skladiščih takojšnje preiskave. Smrtna kosa. V Cerknici je umri četek represalij naše države proti Ma. „ostilni5ar g. Jakob Sega, star 64 džarski radi preganjanja našega tam- D1VS! -osnmlcar h kajšnjega življa. let, v Meži pri Dravogradu pa trgovee z lesom, e. Jakob Pernath. Blag jima • Otroško bolnico namerava posta-;spomin! li..__nm-sirlnst V/>n«tvn V t . __ viti mariborsko narodno ženstvo v j -. Nqvj občlnski volilni red za Sloveni- spomin na poroko našega vladarja z ^ pravicar jz§el pri Tiskovni zadrugi romunsko princeso Mariolo.^Bolnica ^ L^Mja,« kot H. snopič zbirke zako- •------------ i v . , v •• » ujuuijdui avii u< ——— ——— bo varovala pogube nas najdražji na- nov_ VeJ. 4 Din pošti 25 paira Teč. ..j«; »ni-in/i noq naraščal. m nO nO- . „. _ • Starodavni zvon v Splitu. Proslo sredo je škof dr. Jerolim Mileta v peristilu rodni zaklad, naš naraščaj, in bo nosil ime prve naže vladarice kraljice Marije. _ * Velik požar v Zagrebu. V Zagrebu je v noči od petka na soboto iv bruhnil požar v skladišču gradben-jga materi iala tvrdke Bregant & drug. v skladišču je bilo tudi sto centov sena. Skladišče je s senom vred do tal po-o-orelo. Škoda znaša nad 150.000 K. 0 * Položaj v Bitoiju. Iz Bitolja sc brzojavno poroča: Vsaka nevarnost nadaljniih eksplozij je odstranjena. Osen j sicer še tli, a poskrbljeno je, da se' kmalu popolnoma vduši. Vznemirjenost med prebivalstvom se je polegla. Pomirjeno prebivalstvo se po-lagorna vrača v svoje domove. Državna podpora prizadetim se je razdelila. Oškodovancem so se dali na razpolago šotori. Tudi romunski »Rdeči kriz* Te ponudil svojo pomoč. — Iz Skopi ja je prispel v Bitolj nek artilerijski tehniški major, ki bo razi? ka val vzrok eksplozije. V ardljerijsko - tehniškem odelenju vojnegi ministrstva so mnenja. da se je municija, ki je bila lzrto-Irna v vojnem času, sama od sebe vnela, ker je bila izdelana le za skorajšnjo porabo. Take eksplozije so se primerile tudi v Italiji, na Madžarskem in drugod. . * Tečaj za laborante Pasteurjevih zavodov. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da se otvori v Novem Sadu bakteriološki tečaj za laborante Pasteurjevih zavodov. Pouk bo trajal osem mesecev. * Izpremembe v državni službL Imenovani so: višji kontrolor tobačne tovarne v Ljubljani Peter Poleti-Kopešič za šefa odseka za predelavo tobaka v industrijskem odelenju uprave državnih splitske katedrale blagoslovil historičen zvon »BumbaU, ki je bil vlit v 17. stoletju, leta 1830 prelit in — ker je za časa svetovne vojne počil — sedaj nanovo prelit, da s svojim zvokom naznani Splitčanom prihod kralja Aleksandra L Splitski listi poročajo, da je obred bil lep, poln poezije in liturgične mistike. • Bogoslovci bodo službovali v bolnicah. Kakor poročajo iz Beograda, bo vojno ministrstvo v kratkem vpoklicalo ▼ vojaško službo vse rekrutirane bogo-slovce. V službovanje bodo dodeljeni , bolnicam, da si pridobijo potrebno znanje v pomoči bolnikom, da bodo kot duhovniki lahko v pomoč ljudstvu ▼ slučaju, če ni pri roki zdravnika. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANL Dne 24. t m. se ie vršil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, 22seti redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki se ga je udeležilo znatno število delničarjev, ki so zastopali 64.220 delnic, torej nad polovico celokupne delniške glavnice. Vsled bolezni sicer navzočega predsednika dr. Ivana Tavčarja ie prevzel vodstvo občnega zbora podpredsednik dr. Karel Triller, ki se je v pozdravnem nagovoru predvsem spominjal v toplih besedah sedemdesetletnic sedanjega predsednika dr. Ivana Tavčarja in bivšega dolgoletnega predsednika pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, kojih zasluge za razvoj ln današnjo moč zavoda so neprecenljive. Nato je prešel k poročilu o delovanju zavoda in ugotovil velik razmah in napredek, ki ga zabeležuje banka v minulem poslovnem letu. Omenil je, da je banka pri najstrožjem izogibanju vsake špekulacije na lastni račun pazila strogo na največjo likvidnost in mobilnost svojih sredstev. Banka je v minulem letu sodelovala samo oziroma v zvezi z drugimi zavodi pri nacionalizaciji in ustanovitvi raznih že obstoječih in mnogih na novo utemeljenih industrijskih podjetjih, imela pa tudi sicer priliko z dovoljenjem primernih kreditov podpirati najizdatneje trgovino, obrt in industrijo. Posebno razveseljivo za banko — ker priča o velikem zaupanju do nje — je postaja. Srbijanska rž (71 do 78 kg W odst) se je ponujala pariteta Beograd 1370 do 1410 K. Ječmen srbijanski je notiral nominelno 1200 do 1250 K pan teta Beograd. Oves se je tržil po 120f> do 1230 K pariteta vtovorna postaja. Moka št 0 se je tržila po 2450 do 2* kron z vrečami postavno vtovorna po staja. Otrobi notirajo 880 do 930 K * papirnatimi vrečami, pariteta vtovorna postaja Zagreb, 23. aprila. (Tedensko po. ročilo s tržišča * živino). Vsled zabrane izvoza žive živine v Madžarski in Rumuniji se obeta, da bo prišlo št več tujih kupcev ▼ našo državo. S terr bi se izvoz še povečal in cene naraščal* kljub zboljšanju naše valute. Zadnji ča* je, da se regulira naš izvoz, da se prepreči naraščanje een v brezmejnost i* razprodaja naše živine. Cene so bile pretečem teden: Voli L 48 do 54 K, IL 40 do 42 K. HL 30 do 36 K, debele svinje v Baski in Sremu 60 do 70 K, H. 5f. do 58 K za kg iive teže. gradijo železnico na postajo Ribnica-Brezno. Pri kopanju proge so delavci našli med 6kalami krasno, še lepo ohranjeno okamenelo drevo, katero obdaja plast črnega premoga. Dolžina debla znaša približno 8 metrov, premer pa 40 centimetr. V bližini tega debla se nahaja še več okamnelih vej. Naši geologi naj bi se zanimali za to najdišče. * Predstave češkega cirkusa Renioff vzbujajo v Ljubljani upravičeno zanima-nje. Posebno ugajajo izborno dresirani konji, ki proizvajajo naravnost neverjetne »umetnine*. Človeku nehote prihajajo misli, ali živali res nimajo pameti? Pa tudi druge točke programa, zlasti akrobatske produkcije so vredne, da si jih človek ogleda. Cirkus ostane v Ljubljani menda le še do konca tedna. ____• Pasji kontumac v Mariboru. Mestni mono mIo v^inžM for*' gradbe n e direkcije j magistrat mariborski je odredil pasji kon-1 ' ~ ■■ ~ - - -------»-iu tumac za vso mestno občino, ker se je • Okamenir.e na Pohorju. Iz kamnolo- ( te(jatno naraščanje tujih banki zaupanih mov v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju srec]stev, kl dosegajo skoro vsoto 1000 NARODNA BANKA SHS. Stanje dne 8. aprila. Aktive: milijonov sprem, proti 81. maTcu kovinska podloga 398.4 posojila 950.7 državni dolgovi 4.418J5 vrednost drž. domen 2.138-3 4- 4J5 -f 53.fi dinarjev 7.906.0 P a s 1 v e: glavnica 15.1 rezervni fond 1-9 bankovci v obtoku 4.870.7 zahteve države za založene domene 2.138.S 18.0 dinarjev 7.906.0 zopet pojavil slučaj pasje stekline. Psi morajo nositi nagobčnike ter se morajo voditi na vrvici. • Nezgode. Josip Privšek, dijak, stanujoč na Žabjaku v Ljubiiani, je pri šolski telovadbi padel in si zlomil levo roko. — Ivan Drobnič, Žagar v Šalki vasi pri Kočevju, se je pri delu tako nesrečno vžagal ▼ desno roko, da je moral v bolnico. — Marija Jugovie, mestna uboga iz Škofje Loke, je na ulici padla in si zlomila levo nogo. — Marija Bizovičar, žena poštnega poduradnika iz Vodmata, se je pri seklanju mesa s tako silo vsekala po palcu, da si ga je skoro odsekala. • Alijagič in Markaš. V Zagrebu je bil pretekli petek aretiran bančni uradnik Ivan Markaš. ker je po Zagrebu razpečaval razglednice s podobo obešenega atentatorja Alije Alijagiča z napisom »Narodni mučenik*. V Markaševem stanovanju je našla policija več tisoč takih razglednic. • Ponarejene tisočlirske bankovce Je hotel raz peča'i v Ljubljani neki Mašo Omerinovič, ki pa govori najbrže bolje italijanski, kakor naš jezik. Imel pa je smolo. Ljubljanska policija je bila namreč pravočasno brzojavno obveščena o njegovem prihodu cd orožniške postaje v Prijedoru in ga je zato aretirala že na kolodvoru in odpeljala takoj v zapor. Pri njem so našli en ponarejen ti-sočlirski bankovec in 30.000 K našega denarja. • Krvava gostija. Dne 13. februarja je bila pri premožnem posestnika Marku Grahovniku v Sv. Petru pri Mariboru srostija, ki sta jo slavili sin in hčerka. Opolnoči se je kuharica pritožila, da ne more dati nobene stvari več na mizo, ker so prežarji (nepovabljeni gostje) že vse pokradli Stari Grahovnik je zaradi tega prosil v veži prežarje, naj gredo domov, ker so se že dovoij najedli in ; milijonov kron. V nadaljevanju svojega govora se je predsednik spominjal preminulih članov predstojništev v Gorici in Celju dr. Alojzija Frankota ln Antona Kolenca in ob zaključku povdarjal, da gre zahvala za izkazani uspeh zlasti j sa](j0 rajnih računov spretnemu, smotrenemu in nesebičnemu vodstvu ravnateljstva in pridnemu, vestnemu in neumornemu delu uradništva. Na občnem zboru se je na predlog nadzorstva izrekel upravnemu svetu ab-solutorij, istočasno pa izrekla ravnateljstvu in uradništvu zahvala. Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke v milijonih, poleg katerih navajamo napredek napram letu i 1920. Aktive: Blagajna 23 milijonov (za 4 milijone več), valute 2 milijona, mcnice 47 milijonov (za 30 milijonov več), vrednostni papirji za 71 milijonov (za 24 milijonov več), dolžniki 819 milijonov (za 248 milijonov več), realitete 4 milijone (za 1 milijon več). Inventar 0.6 milijona, konzorcijalni računi 33 milijonov (za 11 milijonov več). Ostala aktiva In predhodne postavke 37 milijonov, skupna vsota aktiv 1095 milijonov. Pasive: Glavnica 50 milijonov, rezerve 41 milijonov (za 2 in pol milijona več), pokojninski sklad 2 In pol milijona, vloge na knjižice 170 milijonov (za 73 milijonov več), upniki 787 milijonov (za 424 milijonov več), transitne obresti K 416.000, neizplačana dlvidenda 219.000 K, prehodne postavke, reeskont in ostala 86.1.1 . Ljubljani Gvidon G u 1 i č za ravnatelja urada za pospeševanje obrti v Ljubljani; absolvent geometerskega tečaja na tehniški visoki šoli v Ljubljani Stanislav Pehani za geometra v desetem činovnem razredu. — Ostavko na državno službo sta podala: Adam M. Marič, upravnik carinarnice v Gornji Radgoni in Andrej Lah, carinik ljubljanske carinarnice. * Shod slovenskega trgovstva v Celju. Dne 30. aprila se vrši v celjskem Narodnem domu velik shod slovenskega trgovstva Slovenije. Shod bo, kakor poroča »Nova Doba*, velika manifestacija sile in moči naše trgovine. Po shodu se vrši slavnosten večer. * K vestem o nameravanem povišanju monopolske takse na sladkor nam pišejo: Kadar se je pričela kaka govorica o povišanju trošarine aii monopolske takse, se je povišanje do danes tudi skoro vedno uresničilo. O povišanju monopolske takse na sladkor krožijo govorice že skoro 2 tedna in to vedno bolj. Kar naenkrat pa bo izdano naredjenje, da, je monopolska taksa na sladkor zvišana za 100 odst, to je 16 K pri kilogramu. Na ta način bi stal sladkor v kockah preko 80 K in kristalni sladkor okrog 76 K za kilogram. Kaj bodo potem ubožnejši sloji, ki so pri današnji draginji primorani hraniti s kavo, ki bi v tem slučaju morala biti grenka. Kdo drug bo pa zopet kriv te draginje kakor trgovci, ker se — kakor običajno — pri vsakokratnem zvišanju cen zvali krivda samo na trgovce. * Eksplozija v Kamniku in Bitoiju. Kemik-strokovnjak nam piše: Ko sera čital v »Jutru* novico o eksploziji v Bitoiju ter skoraj istočasno o eksploziji v Kamniku, me te vesti niso iznenadile. j Kot strokovnjak sem se samo čudil, da do sedaj pri nas na raznih krajih še ni prišlo do kake katastrofe, saj vlada dostikrat ravno pri vskladiščenju eksplo- j^c nepričakovano v zahvalo zasadil J niti na Dunaju. LBlt°}Li! jK^iiZSh sSvl nož v hrbet in nato pobegnil. Z nožem _ Nadalje je pooblastil občni zbor Zbor beograjske bone. Letni zbor beograjske borze se bo vršil dne 7. maja. Polog drugega se bodo vzeli na zboru v pretres tudi novo predloženi statuti = Tvornice cementa v naši državi V Jugoslaviji imamo v celem 16 tvornir cementa, ki proizvajajo letno 108.000 va gonov. Preteklo leto smo izvozili cemen Ta v vrednosti 20 milijonov dinarjev. — Tvornica sladkorja v Velikem Bež kereku povišuje glavnico od 6 na 24 Bilijonov kron. . . '' Borza Zagreb, devize: Berlin 21 — 23 Milan 30u — 308, London 240 — 250, Newyork ček 54 — 55, Pariz ček 500 — 525, izplačilo 550 — 600, Praga 11« — 115, Švica 1100 — 1180, Dunai 0.7S _ 0.80. Budimpešta 8 — 8.30, valute-dolar 52.50 — 54.50, češke krone 124. lunti 235 — 240, napoleoni 225 — 22". marke 22.50 — 23, leji 46. lire 290 -303. ..•• .• j u-x 1 1 Banka za Primorje 162.50. pasiva 23 milijonov. Cist dobiček vštev- ! banka 61 _ 62-50. 73 i« 1 % MH «r fnocl-ii 1'i-nn 1 ši prenos iz leta 1920. v znesku kron 336.792-35 znaša K 13,209.959.29 (za K 3,330.000.— več kot leta 1920.). Račun zgube in dobička izkazuje kot celotne prejemke K 31,633.200.—) za 10 in pol milijona več), od katerih odpade na donos obresti K 17,623.815.— (8 milijonov več), na iznos bančnih poslov K 13,549.580.— ( 3 in pol milijona več), na iznos realltet K 123.012.— in na prenos dobička iz leta 1920. K 336.792. Prejemkom stoje nasproti izdatki za upravne stroške K 2,684.868.— (i milijon več), za plače K 11,301.922.— (5 milijonov več) odpis inventarja K 66.584.33. Občni zbor je določil iz čistega dobička poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu K 7.500.000,— za izplačilo 15 odst dividende, K 2,500.000 za dotacijo rezerv, K 1,000.000.— za dotacijo pokojninskemu skladu, K 400.000 za renumeracijo uradništvu. Ostanek K 622.642.59 se prenese na novi račun. Izplačevanje 15 odst. dividende za leto 1921. in sicer proti kuponu št 21. v znesku 60 kron na delnico se vrši počen-ši s 25. aprilom t. 1. pri centrali banke v Ljubljani in podružnicah v Brežicah, Ce Brodska banka 93. i Hrvat, eskomptna banka 194 — 195 Jadranska banka 285 — 300. Jugoslovenska banka 118.50 — 119. Slavenska barka 120 — 125. Praštediona 1240 — 1250. Slov. eskomptna banka 160. Srpska banka 182.50. Eksploatacija drva 145. Dubrov. parob. družba 1400 —- 1425. Goranin 165. Narodna šum. industrija 130 -- 132.*". Našička industrija drva 124 — 125. Gutman 325. Slavonija 122 — 130. Union 725 — 750. Ljub. stroine tovarne 205. Trbov. premogokopna družba 255 - Beograd, devize: Berlin 22, Budimpešta 8.15. Bukarešt 45, Rim 30". London 200. Pariz 530, Praga 110, Švic,, 1100, Dunaj 0.76 — 0.77. Dunaj, devize: Zagreh 29.97—Sn.«>5. Beograd 119.68 — 119.92, Berlin 30.0U-— 30.171/J* Budimpešta 10.37 — J0.4Ž. London 340 — 340.50, Milan 415.20 -415.80. Newvork 7681.50 — 7693.50, Pa ^^ 'G r V Kran u Mar^rurNovcm riz 715 _ 716, P^ 149-90 -150.1* Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu, Sofija 57.70 - 57.80, Varšava 1.98 iv nadalje pri Hrvatsko-slavonski zemali ! Sofija en četrt 2.02 in č°trt, Curih 1492.5? 1 _ _ _ ___________________ skl hipotekami banki v Zagrebu, pri 2iv-»92.95, v a 1 u t e: dolarji 7631-50 napili. Tu mu je pretepač Franc Ge, J nostenski banki v Pragi in njeni podruž- T64J50, leva^SO - "jAj^g nprav-! franki 713 - 714, lire 411.70 - 412.5S. v hrbtu je Grahovnik z j ni »veOU^ede v |astnem delokro- j« ^e^ franki 1488.75 — 1491.25. češke krone gostje pa so plesali in pili naprej do jutra. Včeraj je bil Germave za svojo ena najnevarnejših eksplozivnih snovi, ki ima predvsem to lastnost, da se po poteku nekega čas3, vsled razkrojitve kemikalij, sam zažge. Čujem, da nam Nemčija v zadnjem času ponuja star dinamična račun reparacij. To je špekulacija na nesposobnost strokovnjaka, ki bi tako robo prevzel. Kar se pa tiče eksplozije v Kamniku, je notica Vašega lista morala napraviti mučen smešen vtis . _ _ na vsakega, ki pozna fabrikacijo eksplo- ; limeli, so živeli že dolgo v hudem med-zivov. Ni dosti, da se samo zmešajo os- sebojnem sovraštvu. Pred par dnevi sta . t • S 1 . l!1- Pltn XI. _ oa napravil par korakov, nakar so ga pre- gu v primernem času zvišanje delnišk: nesli v sobo, k Jakil. V nadzorstvo so bili Izvoljeni gg. Evgen cev težke ječe. * Staro sovraštvo. - staro sovTasivo. GUnšek Frane in , Defranceschi. Avgust brata Paznar,j Jenko. Fran Pretnar in Anton Skof. Izstoplima članoma upravnega 149.65—149.85, madžarske krone 10.371/. — 10.43V-!-Praga, devize: Berlin 20.05 — 20.4.^, Curih 993 — 997, Milan 275.50 — 277.no. Pariz 475 — 477, London 225.50—227.5!'. Newvork 50.70 — 51.30, Beograd 79.5'! — 80-50. Sofija 36.60 — 37.49, Duna; sveta 0.57 in četrt — 0.77 in četrt, Varšav. gg. arhitektu Franu Krasnyiu In Gabri-11.23 — 1.43. Budimpešta 6.70 — 7.10, stva banke dr. Franu Černetu ie bila izrečena za njihovo dolgoletno sodelovanje pri banki zahvala. novni kemični produkti, nego je glavni brata Paznar zalotila Glinška ponoči sa- . ^ Je]ovšku ter biv5emu članu nadzor- valute: nemške marke 20.05 — 20.45. princip, da so osnovne kemikalije abso- mega na cesti, ee zakadila takoj v njega - - - ..............— — lutno kemično čiste. Po poročilih v ča- : in ga osuvala z neži po vsem životu, sopisih pa izgleda, d ase je tu šlo za ' * Nasilen zločinec. V soboto zvečer je takozvani elaborirani material, ki ga se- bil aretiran v Ljubljani neki Rudolf daj posebno Nemčija po nizki ceni po- Pkuk, ki je bi! skupno z njegovo ljubi-vsod ponuja. To je namreč material, ki jco Petrovič Ano odpeljan na policijo, je bil v granatah itd., k" " " " "* " ~ stavi in vsled kemične TRŽNA POROČILA. Zagreb, 23. aprila (Tedensko po- j— 0.81, poljske^ marke^l.23 švicarski franki 988 — 992, Ure 272^' — 274.50. francoski franki 472 — 47-'. 1 an?leški funti 224.50 — 226-50, dolarji (50.45 — 51.05, dinarji 79.50 — 80.50. levi 35.35 — 36.15, avstrijske krone 6.^1 1.43, ma- ju * v •» ----- 1 ---- m ^MAM "j aprila (1 QUvl9i>" p y * 1- vt.UA^ pviju»u -- — bil v granatah itd., ki že po svoji se- |Skuk je na potu v zapor nenadoma po- , žitnega trga). Pretečeni idžarske krone 6.70 - 7.10. IV1 in vsled kemične razkrojitve ne |begnil in oddal na zasledujoča detekt.- » « f & devize: Berlin 1.96, Newyorl< — v:.: v«. _ „iom„ vodno in ! t, Podobnik* in Petejana več strelov teden je du eiao promei. » T_i ^^ Parie 47.92, Mil&u more biti čist, ker se v njemu vedno še j va Podobnika in Petejana več strelov nahajajo razni jaki eksplozivi kakor ni- j iz samokresa, ki pa so zgrešile svoj cilj. nekaj koruze, rži. moke in pšenice. Ino- 514, _____1 • 1____c ----„„lriti;ivi. kfir 97 f troglicerin, pikrinska kiselina itd. ter j Skuk je nevaren včasih celo nsekstrahirani kap je zašel v Kamnik d in srnin, ki ga kara- \ rr% faktorji izdelajo na podlagi pogl?blj> ---------. . - . nega isoučenia vnrnžaiiia. ne da bi se nižka tvonuaa s* izdeluje, mi je, ako I - vzdržljivi, ker 27.90, Praga 10. Budimpešta 0.07, joku«, jr «Ievek ia je Ze enkrat Kupci so precej^ viu ^ ^ '^eb 195 Vsxš;-ra f.14. Dunaj 0.0« včasih celo neekstrahirani kapsli. Kak. >1^51 « '^rov. MM^Jh* ISf-l« toimi s postaje, koruza ;tričetr/, avstrijska M« i ]n t >ratke» tototi zasitassa - ^ 13C0 K oogtavao vtovorna dem oamiak Zaiti ia s* BRAN! SLAV NUSlCi Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Pred nami zažare ognji, toda nc oznanjajo še UpBanja, razodenejo le malo kosovsko vas Čagiavico. Mnogi so ostali tu, da se ognjejo trpljenju in nočnih neprili. Okrog vasi je stalo nekaj ogorelih dreves in hlastno se jih je lotila seia«. Že se dvigajo po dvoriščih plameni ognja ter sikaio visoko Cez strehe nizkih hišic. Vas je utonila v dimu m hiše so le še nejasne in temne konture pred nami Natovorieni vozovi stoje na cesti, živino so spravili v zatočišča. Beguna se grejejo in razgovarjajo. Tudi iz naših vrst prisede marsikdo k tem jgnjem ali si izposodi žerjavico za novega. Mi pa romamo naprej in se vedno bolj potapljamo v noč. Daleč pred seboj zaslišimo v mirni noči topotanje konja, kakor bi prhutala sova s svojimi krili. Kmalu se nam približa dvoje senc, begajočih po cesti. Trdo bijejo kopita, vse boh in bolj rastejo pred nami postave. Dva konjenika obstojita pred nami. »Niso tisti ognji tam, Gračaniea?* «Nc, Čaglavica je tam.> «Pelje pot od tn v GraSanibo?» ♦ Pelje! Vprašaj v vasi» Vspodbodeta konje ter se hitro oddaljita od nas, Id premišljamo kdo sta ta dva nočna potnika. Vrisk pred nami preseka tišino. Konj se je splašil sredi eeste, toliko da ni zapeljal v jarek. Na vozu sedi mati z otrokom in oče ustavi s krepko roko preplašeno zivaL Vsi pri-Iiitimo, da mu pomagamo. Sredi ceste leži mrtev človek, konj striže z ušesi in drhti po vsem telesu. Zatisnemu mu oci, se opremo v voz in ga premaknemo dalje. Nato obstopimo truplo. »Odkod to truplo? Saj se vrše boji daleč od tod. Semkaj se ni izgubila kroglja, niti ni odjeknil top. A to ni vojak, Ar-iiavt je iz kosovskih vasi. Leži na trebuhu, desno roko podvito pod glavo, levo izproženo pred seboj. Dobro se je razločila {aa tleti Erl NI je Se fepral de?, Sar pomen!, & Je najbrže šele ! nocoj poginil. A kdo ga je ubil? Kako je poginil? ! »Meni se »di, da sem čul malo poprej streL Puške so bile!» (pripomni nekdo sredi množice.* j »Kdaj pa?» »Nocoj, menda zvečer.» <2a pred Caglavico ali pOtem?» »Takoj, ko smo zapustili va&> Nekdo se skloni in otipava truplo. cMrzel. Je že ura, kar je poginila »Skregali so se, pa postreMi drug drugega. Bog daj, da se v Prištini ni ničesar zgodilo. Videl sem iih tam v gneči, kako so potegnili revolverjem «E, v takih prilikah se človeku zamrzi življenje, pa se ga rad znebi, za karkoli žej» Pomikali smo se dalje, pomirjeni, da je nesrečnik poginil v pretepu, toda nismo storili niti 50 metrov in že se je ponovila ista slika. Ob cesti na pol v jarku je ležal drug mrtvec in komaj smo se dobro ustavili se zakričali spredaj, da so našli tretjega, kmalu nato tudi četrtega. •Vraga, to ni bil samo pretep. To je...» i Nekdo je zopet preiskoval truplo, kdaj bi se Izvršil uboj ! in je pripomnil: »Verjemite mi, Arnavti okoliških vasi so to. | Poginili so še po viharju, ker dež še ni izpral mlak krvi. Krog pete se je moralo izvršiti Najbrže so napadli naše begunce, da jih oplenijo, toda naši so bili oboroženi, pa so jih.» Vsem je postalo jasno, da se ni moglo zgoditi drugače. Prejšnji ponovi zopet svojo trditev, da je dobro razločil streljanje. «Pa ti praviš, da še ni dolgo od tega.* »Seveda ne. Ure ne vem, pa če me vprašaš, niti leta ne vem, a dobro razločim dan od noči. Streli so padli kmalu v mraku. Tako brate...» »Čuvati se moramo.* »Resnica, ni dobro tako, kakor hodimo sedaj. Mnogi so zaostali zadaj, baš sedaj, ko smo zapustili Caglavico. Vsak jo maha po svoje. Ce se tako razkropimo, ne bomo niti klica slišali.* »V vrsti moramo korakati.« »Ima kdo orožje, vpraša neznani čTovek, Id že isti trenutek postane naš voditelj, da nas popelje skozi noč in nevarnost Nekaj iih nosi revolverje in puške. »Napnite peteline in nabašite. Dva naj hodita spredaj, dru-i gi naj se razdele v vrsti. Razmaknite se nekoliko, v primerni razdalji drug od drugega, toliko, da se vidite. Poslednji na i se češče ozro za seboj.» »Zato dobro pazite. Sicer je pred nami ravnina, pa vseeno. Kjerkoli se pokaže večji grm, ležeči hlod ali naletite na globlji jarek, predvsem pa na seno, takoj puške v roke.* V bojnem redu smo korakali tiho drug za drugim, vsi trepetajoči od strahu. Tam daleč pred nami, kjer se že cesta izgublja pogledu, se dviguje nekoliko dreves in nad zemljo svita bledi sij svetlobe, kakor bi v daljni daljavi goreli kresovi Tam je najbrže Liplanj, toda še dolga ie pot Cesta je brez konca in kraja in mraz reže, da se le s težavo premikamo. Še malo napora in trpljenja, pa'že vstajajo pred nami ognji in pred njimi silhuete. Zamolklo mrmranje se čuje, vedHo bližje prihajamo b posameznim kočam, kjer stoje dolge vrste voz na levi in na desni strani ceste. Vedno jasnejše so sence ljudi, razločujemo že posamezne glasove. Globlje in globlje se spuščamo v vas. Čeprav je že polnoči, je še vse na nogah. Polomljen voz stoji sredi ceste, splašen konj bega po vasi, zakasnelemu avtomobilu se ne umakne nihče. Plotovi vrata, polomljena kolesa, vse praskeče veselo y ognju. Vojaki nosijo na glavah seno, drugi vodo, tretji begate vsi prezebli od ognja do ognja, da se kam pritisnejo in v sap nekoliko ogrejejo. Poleg ognja sedi utrujen vojak, prezebeŠ begunec, skrbi polna mati drži svoje dete na kolenih, utrujeni starček se še vedno razgovaria z bolnikom, glava klone ranjencu na prsi Vse molči, potopljeno v svoje skrbi pričakujoč od ognja rešitve življenja. Skorjico trdega kruha drže nad ognjem, da bi se nekoliko omehčala. Odrevenele prste grejejo nad plamenom, drugi pa si zatiskajo ušesa in oči, da jih ne zaduši, dvigajoči se dim. (Dalje prihodnjič.; Objave * Oberri zbor *.Probade+ v Ljubljani se vrši 6. maja t l ob 4. uri popoldne v dvorani ' »Drž. urada za pospeševanje iforti in industrijo (Dunajska cesta 22.) Dnevni red: 1.) Poročilo društvenih futikcijonarjev o minulem društvenem Tatu, 2.) program za bodoče leto, 3.) Sprememba pravil. 4.) Poslovnik. 5.) Volitev pokrajinskega odbora 6.) Slučajnosti. — Odbor. * Dramatični odsek Sokola na Viču zaključi svojo letošnjo sezono v nedeljo dne 30. aprila t L in vprizori dr. Iv. Lahovo zgodovinsko igro: «Noč sa Hrasljniku* Igra je bila igrana že lansko sezono z velikim uspehom. * Opozarjamo na izredni občni zbor •Sabavljalne zadruge* javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani ki se vrši dne 27. aprila 1922. ob 20. uri v Jvorani Mestnega doma. * Udraženje jugoslovanskih inienjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane k cikln predavanj g. univ. profesorja ing. dr. Milana Vidmarja o • Gospodarskih problemih iz elektrotehniko. Prvo predavanje se vrši v petek dne 28. aprila t. !. ob 20. ori v Univer-zitii dvorani Deželnega dvorca Pristop cfevclien tudi po članih upehanim gostom. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši pri-fujdrsa javna odborova seia v sredo, dne ?6. aprila, ob 20. nri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure in-formaeje Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. * Francosko predavanje v Maribora. Mariborski cercle trancais priredi pri-kodnjo soboto ob IS. uri v slavnostni c t orani moškega učiteljišča prvo francosko predavanje. Gospod Lucien Tesni-čre, profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, bo govoril o novejši francoski literaturi. — Društvena čitalnica ( v gimnaziji) je odpria v torek, sredo, petek iti soboto od 18. do 20. ure. - Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem se bo nadaljevala ta končala h a sestanku društva »Pravnik* v sreče. 36. t m., ob pol peti uri popoldne v -■»dni palači soba št 79. c Podoftcirska šobi vojne mornarice. Kakor smo že poročali, se po naredbi ministrstva vojne in mornarice sprejme meseca septembra 1922. 200 mladeničev v podoficirsko šolo vojne mornarice v Šbjniku, Dalmacija. Pogoji za sprejem si: naše državljanstvo (domovnica); starost 16 do 18 let (rojstni list); naj-mnl 4 razrede ljudske šole (šolsko izpričevalo); neomadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo); dovolitev sta-rišev po predpisanem obrazcu; telesna sposobnost (izpričevalo aktivnega voja-: ksga zdravnika. Prosilci z višjo Izobrazbo imajo prednost Lastnoročno pisarje prošnje je najkasneje do 30. junija '.poslati komandantu podoflcirske šole vojne mornarice v Šibeniku, ki morajo biti kolkovane in opremljene z zgoraj navedenimi listinami V prošnji mora biti izrecno povdarjeno, da se prosilec podvrže vsem pogojem, ki se zahtevajo od gojencev te šole. Poleg podpisa ie navesti natančen naslov prosilca Sola traja dve leti Prosilcem, ki bivajo v Ljubljani daje natančnejša pojasnila mestni vojaški urad v Mestnem domu. 'Dražba barak. Dne 20. maja 1922 ob 13. ori se proda potom Savne dražbe troje barak Invalidskega doma v Dolenj-skip toplicah (in sicer dva stnovanjska objekta, 32.50 ni dolga in 11-20 m široka, in gospodarski objekt 25.30 m dolg in 6.40 m širok). Barake so zgrajene na zidani podstavi na tujem svetu. Stene so iz lesenega predaleia, le-to pa izztdano z opeko. Za strešni krov ie uporabljen eteralt V vse tr! objekte sta napeljana vodovod in električna razsvetljava Stavbno stanje vseh treh objektov je dobro. Stavbena izvršitev je solidna Izklicna cena je 70.000 dinarjev. Udele-•Zenci morajo pred začetkom dražbe položiti varščine 7000 dinarjev. Potrebne pojasnila dobe interesenti po 11. uri omenjenega dne pri družbeni komisiji na licu mesta * Vabilo za pristop k pevskemu naraščaj. Pevsko društvo »Slavec* v Ljubljani prične zopet, v društvenem krogu s pevskim naraščajem, do katerega imajo pristop mladeniči in mladenke vseh poklicev, ki imajo veselje do izobrazbe v zborovem petju iu se zavežejo obiskovati pouk v pevski teoriji in pevskih vaj naraščaja. Pouk v pevski teoriji in zborovem petin ie brezplačen in ne plačuje naraščaj pri vstopu nikakih prispevkov. Vpisovanje se prične v torek, dne 25. aprila 1922, v »Slavčevih* društvenih prostorih v Narodnem domu, I. nadstr. levo, in to vsaki dan, izvzemši nedelje, od pol 20. ure zvečer do 21. ure. Termin vpisovanja se določi do 2. maja 1922. — Odbor. Popis psov v Ljubljani. Lastniki psov se poživljajo, da prijavijo do 1. maja svoje pse v mestnem popisoval-aere uradu v svrho popolnitve pasjega katarstra z ozirom na pleme (pasma), barvo, spol, starost ter vporabo (pes čuvaj, lovski, policijski luksuzni pes itd.). Obenem je prinesti s seboj potrdilo o plačani pasii taksi. * Pisanka za Sokola pri Sv. Marjeti. Prejeli smo gospod gimnazijski ravnatelj dr. Pipenbacher v Ljubljani je daroval za Sokola pri Sv. Marjeti na Dravskem polju znesek 1000 kron. Iskrena hvais požrtvovalnemu našemu rojaku za lepo pisanko! * Izgubil s je vijak od motorja pri nedeljski kolesarski dirki ua Celovški cesti. Najditelj naj ga odda proti nagradi v opravi lista. * Našel se je domski dežnik na Fužinah. Dobi se pri g. H. Šolarju, Sv. Petra cesta 74. Mira De Panlis roj. Bergant Josip De P&ulis poročena. Ljubljana-Sy. Soli, 23. aprila 1922. Dvokoiesa, otroški vozički, šivalni stroji, psev natika In strojoi deli v veliki izberi. Sprejemajo se V popolno popravo drokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji I omilil" tovarna dvokoles in otroških .. mm , vozičkov, LJubljana, Karlovška eesta, it 4, Zvonarska ulica št. 1. Prcdajalna: Stari trg št 28. 814 *tm|» M eo bm« Ola. r—, n«klk Mdel|*in< s o««* ' Ol«. - Trvartf »slej). doirteoveel* **■ ■tmIMm te 80 Mik* 6 Ol«., ie*!* «.d«l|«K" S mm<> 8 Ol«. - (*!•«• e* »opre). na upravo »Jutra*. 1137 Dua 1. maja 1130 pričnem trimesečni prosvetni tečaj za matematiko in druge /nanosti od 8. do 12., od 14. do 18.. od 19. do 21. ure. Ljubljana, Vodovodna eesta št. 28/1, levo. Davorin Judnic ■mMtmU: JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška cesta 18. li dr. Miroslav Kasa! ehlutfu« pomjtel s tirani ližeaer In nsstii stamitK . Ljubljana, Gradišče 13. Stavbno podjetje is tehniki pisarna za betonske, žcl