PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	(TA 1.»
Abb. postale I gruppo	* L6M OU HF
Leto XX. St. 293 (5976)
TRST, torek 29. decembra 1964
PO 21 GLASOVANJIH SO KD, KPI, PSI, PSDI IN PRI IZVOLILI NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Življenjepis novega predsednika
Giuseppe Satftgat se je rodil ,v Turinu 19. septembra 1898 ln je torej star 66 let. Njegov oče, ki se je rodil v Sardiniji in se v mladih letih preselil v Turin, je bil znan odvetnik in novinar. Po končani srednji šoli se je Giuseppe Saragat vpisal na fakulteto za gospodarstvo in trgovino v Turinu, kjer je tudi doktoriral, že kot študent je bil v stikih s skupino, ki se je zbirala okrog časopisa «Rivoluzione liberalen Piera Gobettija. Svojo prvo službo je nastopil v neki banki. Leta 1922, ko mu je bilo 24 let, se je vpisal v socialistično stranko prav tedaj, ko je bil fašizem na pohodu in ko je počenjal najhujše zločine zlasti v Turinu. Po umoru Matteot-tlja ga je socialistična organizacija Turina poslala v Rim kot delegata na kongres stranke, kjer je vzbudil precej pozornosti zlasti zaradi svoje mladosti in zaradi svojega ognjevitega govora, po katerem ga je socialistični voditelj Filippo Turati Objel in pohvalil ter mu napovedal Veliko bodočnost.
Po kongresu je postal član vodstva stranke. Istega leta se je poročil
I Giuseppino Bollani, ki je pozneje prenašala tli
s Saragatom vse tegobe iivljenja antifašističnega borca. Po nastopu fašistične diktature se je ftamreč moral leta 1926 skupaj z drugimi člani vodstva PSU — Enotne socialistične stranke — preseliti V inozemstvo in zapustiti mlado žeto ln sina. Najprej je odšel v šVi-lo, potem pa na Dunaj, kjer so ga Sprejeli voditelji avstrijskih social-lemokratov. Pozneje si je našel Ikromno zaposlitev, tako da je lan-ao preživljal družino, ki je prišla za njim v emigracijo, toda tudi žena je morala prispevati s šivanjem. Na Dunaju je na Saragata vplivala zlasti znana «avstro-marsksistična» šola Otta Bauerja, s katerim je sklenil prijateljstvo ter pisal za socialistični tisk. Nato se je Saraga,t preselil v Pariz, kjer so ze delovali v emigraciji Turati, Treves, Modi-gllani, Buozzi, Rosselli in drugi.. Zaposlil se je pri Zvezi francoskih zadrug. Takrat je napisal tudi razpravo pod naslovom «Humanisme marxlste», ki je doživela precejšen odmev med socialističnimi emigian-tl ln tudi med socialisti v vsej Evropi. Sodeloval je najprej pri «Ri-nasclta», kjer so objavljali svoje članke tudi Turati, Treves in drugi, pozneje pa pri časopisu «Liberta». Podpisoval se je s pseudonimom «Spertia». Sodeloval je tudi pri društvu antifašističnih novinarjev «Giovanni Amendola®. V prvih letih bivanja v Parizu je bil zastopnik P S U LI v sklopu «Antffašistične koncentracije)) v Parizu. Važno vlogo je odigral Saragat na socialističnem kongresu, na katerem Je prišlo do zedinjenja med PSULI, ki sta ga vodila Turati in Treves in PSI, ki ga Je vodil Pietro Nenni.
Po nekaj letih bivanja v Parizu se Je preselil v južno Francijo; ob izbruhu druge svetovne vojne pa se Je zopet vrnil v Pariz. Ko so Pariz zavzeli Nemci, je odšel v St. Gau-dens pri Tuluzi, kjer so se zbrali tudi ostali italijanski antifašistični emigranti. Takrat je pomagal organizirati Modiglianijev beg v Švico. Toda Gestapo je antifašiste neusmiljeno zasledovala ln po 8. septembru je bil aretiran takoj po prihodu v Italijo, vendar ga je BadogUeva vlada izpustila. Nato je odšel v Rim, kjer je bil ponovno aretiran skupaj s Pertlnijem. Najprej so ga odpeljali v zapore v Regina Coeli, kjer J® našel številne antifašiste. Potem so ga prepeljali v Ul. Tasso ter ponovno v Regina Coeli. Iz zaporov so ga osvobodili partizani s pogumno akcijo in lokavostjo V Ilegali je bil Saragat član izvršnega odbora PSIUP.
V prvi Bonomijevi vladi je postal minister brez listnice, nato pa je bil imenovan za veleposlanika v Parizu, kjer se je ponovno sestal z družino. V tem svojstvn je Imel stike s poznejšim papežem Roncal-lijem—Janezom XXIII, Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika ustavodajne skupščine. V peti De Ga-, sperijevi vladi je bil podpredsednik" in minister za trgoVško mornarico.' Tudi v vladah Scelbe ' in Segnija je bil podpredsednik. Na znanem kongresu v palači Barberini, ha katerem je prišlo do razkola v socialistični stranki, je postal’voditelj; nove socialdemokratske stranke PS LI, ki se je pozneje preimenovala v PSDI, ker je smatral, da je potrebno takratno ljudsko fronto razbiti ter da je bolj koristno sodelovati v takoimenovanih ceritrističnih vladah z demokristjani in liberalci.
Toda po dolgih letih je spoznal, da je centrizem preživel in začel zagovarjati politiko levega centra. V Pralognanu se je sestal z Nenni-jem, da bi zopet združili PSDI in PSI. Brez dvoma spada Saragat še danes med najbolj odločne zagovornike politike levega centra. Najprej je sodeloval v Fanfanijevi tristranski vladi, ki so jo podpirali socialisti od zunaj. Nato pa je postal
zunanji minister v dveh .Morovih štiristranskih vladah levega centra, potem ko je bil predsednik zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici za časa Leonejeve začasne vlade. Zunanji .minister je bil tudi v sedanji Morovi vladi,	\ ,
že kot generalni- tajnik PSDI je imel mnogo stikov z vsemi socialdemokratskimi voditelji v Evropi. Potoval pa je tudi v Sovjetsko zvezo, toda le iz študijskih namenov. Obiskal je še Latinsko Ameriko, Srednji vzhod in ZDA, kjer se. j e sestal s Kennedyjem. Kot zunanji minister je bil zagovornik atlantske in evropske politike. Toda vedno je poudarjal, da je potrebno krepiti mir, jamčiti' varnost ‘ter vztrajnost odstranjevati vzroke konfliktov. Večkrat je ponavljal besede; ,«Do-kler se razpravlja, obstaja vedno upanje na sporazum®.
Novi predsednik republike je vdovec, ker je njegova soproga Giusep-pina Bollani umrla pred dvema letoma. Sedaj živi v. Rimu z družino svoje hčerke,.Ernestine, njegov sin Giovannipa je v diplomatski službi in je bil % lotu,4956 načelnik italijanske delegacije v jugoslovansko-italijanski mešani komisiji za ..izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma.
GIUSEPPE SARAGIIT
PREDSEDNIK REPUBLIKE
Saragat je prejel 646 glasov; praznih glasovnic je bilo 130 - Danes ob 11. zaprisega novega predsednika in njegovo ustoličenja na Kvirinalu - Pozdravne brzojavke in izjave tajnikov strank - Moro prevzel začasno posle zunanjega ministra - Danes ob 13 seja ministrskega sveta
RIM, 28. — S 646 glasovi je bil danes, nekaj pred 19. uro, izvoljen za predsednika republike socialdemokratski poslanec Giuseppe Saragat; izvoljen je bil torej z dvetretjinsko večino. Za Saragata so pri 21. glasovanju oddali svoj glas socialdemokrati, republikanci, socialisti, komunisti in pretežna večina demokristjanov; monarhisti so se vzdržali glasovanja, parlamentarci PSIUP so oddali prazne glasovnice, medtem ko so liberalci glasovali za svojega kandidata Martina, fašisti pa za De Marsanicha; 150 «velikih volivcev® (v glavnem KD in PSIUP) je oddalo prazne glasovnice.
Ko je Bucciarelli Ducci preči-tal 482. glasovnico s Saragato-
vim imenom, so parlamentarci dolgo ploskali (ploskanju se niso pridružili le parlamentarci PLI, PDIUM, MSI in PSIUP). S podobnim ploskanjem so parlamentarci pozdravili končen i-zad glasovanja; vsi parlamentarci (razen parlamentarcev PDIUM in MSI, ki so ostali na svojih sedežih) pa so vstali in
umaknil svojo kandidaturo in vodstvi ter parlamentarne skupine PSI in KPI so sklenile glasovati za Saragata.
Vodstvi parlamentarcev KD in predstavniki vseh struj KD pa so zagotovili ((strnjenost glasovanja, tudi mimo raznih, stališč®; vendar pa te strnjenosti ni bilo, ker je še vedno okrog 115 demokristjanov oddalo prazne glasovnice.
Parlamentarci PSIUP pa so izjavili, da so glasovali za Nennija,
- • -j  -----------, x—   — »uh v*«* ov gioouvon na	criuiija,
burno ploskali, ko je Bucciarel- dokler se je zoperstavljal kandi-
li proglasil Saragata za novega predsednika republike.
Prejšnji dve glasovanji (prvo je bilo včeraj ob 11, drugo pa danes ob 10) nista prinesli nobene bistvene spremembe: pri prvem je Nenni prejel 377, Saragat pa 342 glasov; pri drugem pa ie Nenni dobil 385, Saragat pa 323 glasov.
Po izvolitvi Saragata sta Buc-ciarelli Ducci in Zelioli Lanzini odšla v palačo Chigi, kjer sta sporočila Saragatu njegovo izvolitev za predsednika republike in mu čestitala k izvolitvi.
Parlament se sestane jutri ob 11 na skupno sejo, ko bo novi predsednik prisegel zvestobo ustavi in prečrtal svojo prvo poslanico.
Predsednik republike Saragat je podal ostavko na svojo funkcijo zunanjega ministra, začasni predsednik republike Merzagora pa je s svojini odlokom odreuu. da bo predsednik vlade Moto začasno vodil tudi posle zunanjega ministrstva.
Predsedstvo vlade je odredilo, da bodo ob priliki prisege novega predsednika republike vse javne zgradbe razsvetljene tri noči, na njih pa bo visela državna zastava tri dni, začenši z jutrišnjim dnem. Prosvetni minister Gui je odredil, da bo v zvezi z izvolitvijo predsednika republike pouka prost dan 4. in 5. januarja. Božične počitnice so s tem podaljšane do 7. januarja, ker je 6. januarja itak praznik.
Jutri ob 13 bo seja ministrskega sveta.
Kako je prišlo do izvolitve predsednika republike, ko vsa dosedanja glasovanja niso kazala, da bo izvolitev prišla tako nepričakovano?
Vprašanje izvolitve je bilo rešeno, ko je Saragat izjavil, da prosi vse ((demokratične in protifašistične stranke, brez izjeme, naj podprejo njegovo kandidaturo®. S tem je odpadla diskriminacijska omejitev na škodo KPI, pri kateri je do-rotejska skupina KD vztrajala do zadnjega. Spričo tega je Nenni
Odmevi izvolitve v svetu
Poročila o prvih odmevih Sara-gatove izvolitve za predsednika italijanske republike so prišli iz Pariza. Francoski radio Je sinoči začel svoje dnevne vesti s poročilom o izvolitvi in komentarjem, v katerem je med drugim rečeno: «Ni nobenega dvoma, da bo Saragat dober predsednik, ugleden in nepristranski. Saragat je bil vedno znan zaradi svoje odkrite politike, ki je bila nasprotna sektaštvu®. V francoskih vladnih krogih pa se izvolitev ne komentira, temveč se izraža le zadovoljstvo, da je prišlo do «srečnega zaključka®. Saragat je v Parizu zelo dobro znan, ker je v glavnem mestu Francije živel mnogo let kot emigrant, nato pa kot italijanski veleposlanik. Generalni tajnik francoskih socialdemokratov SFIO Guy Mollet je izjavil, da je takoj brzojavno čestital Saragatu in poudaril, da vsi francoski socialisti delijo veselje Saragata, kajti ((Italija je zelo dobro izbrala®.
Z Dunaja pa je zunanji minister Kreisky poslal Saragatu brzojavno čestitko in Izjavil novinarjem med drugim, da je Saragat dolgo let živel kot emigrant na Dunaju, kjer se je rodila tudi njegova hčerka Med težavnimi pogajanji je bil Saragat «partner» poln razumevanja, čeprav ni bil neobčutljiv za južno-tirolsko manjšino. Kot zunanji minister sl je dosti prizadeval, da bi s svojimi Italijanskimi kolegi dosegel razumevanje za Južnotirolsko vprašanje. «Upam, da se bo sedanja italijanska zunanja politika nadaljevala ln da bodo novega zunanjega ministra vodile iste smernice glede ugodnega zaključka pogajanj o Južni Tirolski®.
V Bernu, glavnem mestu Švice, je načelnik zveznega švicarskega političnega departmaja izjavil, da je «zelo srečen spričo izvolitve®, ker je izbira ((politično dobra®, saj je ((gospod Saragat resen človek, ki zasluži, da nasledi gospoda Segnija®,
Avstrijski podkancler Pitter-mann, ki je hkrati tudi predsednik Socialistične internacionale pa je izjavil; «Ta izvolitev je izredno priznanje človeku in nje-
govemu delu v službi, demokracije, miroljubnega sporazumevanja med narodi in m'ed različnimi strujami v Italiji. Socialistične strankeso ponosne, da je bilo človeku iz njihovih vrst v njegovi domovini izraženo to veliko zaupanje.®
V Bonnu so vsi člani vlade soglasno pozdravili -Saragatovo izvolitev. Predstavnik . demokristjanov je dejal, da si je Saragat pridobil amnogo ■ prijateljev na Zahodu zaradi svoje . privrženosti atlantizmu.® Socialdemokrati- pa poudarjajo, da je ' ((italijanski ^parlament napravil dobro izbiro, ker ima Saragat velike poli.tične zasluge.® Tudi zahodnoneniški liberalci izvolitev pozitivno komentirajo.
Tudi v Washingtonu so vladni krogi z zadovoljstvom .pozdravili Saragatovo izvolitev. Pri tem se poudarja, da je v zadnjih dveh letih Saragat dvakrat obiskal ZDA: v januarju 1963 in prav ta-
ko v januarju letos, ko se je raz-govarjal prvič s Kenn.edyjem, drugič pa z Johnsonom ter Ruskem. V New Yorku pa so na sedežu OZN številni diplomati in funkcionarji takoj čestitali itali-janskim zastopnikom.
Državni tajnik Rusk je poslal Saragatu brzojavno čestitko, v kateri je poudaril zadovoljstvo nad sodelovanjem z njim v svoj-stvu zunanjega ministra.
V	Londonu je izvolitev povzročila zadovoljstvo zlasti v Whit£-hallu, toda brez uradnih komentarjev. Opazovalci pa trdijo, da so laburistični voditelji vedno imeli Saragata za ((pristaša demokratičnega socializma v Italiji in kot eno najpomembnejših političnih osebnosti evropske skupnosti.®
V	Haagu je predstavriik zunanjega ministrstva poudaril, da je bil za predsednika Italije izvoljen «dober prijat®!j Nizozemske, saj je Itakja članica skupnega tržišča in Atlantskega pakta.®
Bucciarelli Ducci proglaša Saragata
predsednika republike
daturi Saragata, ki ga je podpirala ((demokristjanska desnica®; po umiku Nennija, pa da ne morejo dati svojega glasu Saragatu ((zaradi pomena, ki ga ta kandidatura ima tako v notranjem, kot v mednarodnem merilu®.
Pred 21. glasovanjem je Saragat obiskal Fanfanija na njegovem stanovanju; obisk je bil sicer vljudnostnega značaja, Saragatu pa ni koristil, ker so Fanfanijevi pristaši kljub temu oddali prazne glasovnice.
Poleg številnih drugih političnih osebnosti, tajnikov strank in sindikalnih organizacij, so Saragatu poslali pozdravne brzojavke tudi začasni predsednik republike Merzagora, predsednik avstrijske republike Schaerf, predsednik ustavnega sodišča Ambrosini in predsednik ZDA Johnson.
Johnson pravi v svoji brzojavki med drugim, da računjLe- nadaljevanjem tesnega prijateljstva med obema deželama «v ne postavljajo le velikih problemov, ampak nudijo tudi velike možnosti®.
Zaprisego novega predsednika republike v parlamentu, čitanje njegove poslanice in njegovo ustoličenje na Kvirinalu bo prenašala televizija jutri od 10,55 dalje.
Predsednik Saragat je po izvolitvi obiskal začasnega predsednika Merzagoro na njegovem stanovanju in se zadržal z njim v prisrčnem razgovoru, nato pa se je vrnil v - svoje stanovanje, kjer je imel najprej daljši razgovor s tajnikom PSDI Tanassijem, zatem pa je prebil večer v krogu svoje družine.
V zvezi z izvolitvijo Saragata za predsednika republike so tajniki strank dali svoje izjave (nooene izjave nista dala le tajnik PSIUP Vecchietti in Roberti (MSI); tajnik PDIUM Covelli pa je dejal le: ((Izvolitev poglavarja države sovpada s potresom v Messini: 28. decembra 1911».)
Tajnik KD Rumor je izjavil: ((Pozdravljamo z globokim zadovoljstvom izvolitev Giuseppa Saragata za novega predsednika republike. KD, ki je skupno s socialdemokracijo podprla z odločujočo prizadevnostjo kandidaturo Saraga. ta, pozdravlja v njem borca za svobodo in socialno pravičnost, ki je bil ob strani najboljših mož KD v dolgih in težavnih letih demokratičnega preporoda, v trdi bitki s frontizmom, proti kateremu se je postavil že ob njegovem rojstvu in s tem onemogočil njegovo uveljavljenje; v civilni, socialni in gospodarski obnovi domovine, v zvestobi varnostnemu in obrambnemu paktu, ki veže Italijo z narodi svobodnega zahoda in ki pomeni silo miru in svobode; pozdravlja v njem doslednega in prizadetega politika, ki globoko spoštuje verske vrednote italijanskega naroda, lojalnega branitelja visokega poslanstva katoliške cerkve.
«Do izvolitve Saragata je prišlo na podlagi prvotne zamisli KD, ki se je nanašala na prizadevnost naše stranke, da bi dosegli’ to izvolitev v duhu visoke funkcije, ki jo ustava priznava poglavarju države in na podlagi temeljnih političnih stališč stranke.
((KD, ki je podpirala in razvijala to bitko z veliko prizadevnostjo, čuti, da je prispevala k temu, da se je parlament rešil iz težavnega stanja s tem, da je podprla rešitev velikega dostojanstva za državo, rešitev demokratične gotovosti, spoštovanja in varnosti za temeljne vrednote svobode in pravičnosti, ki so bistveni sestavni deli stabilnosti demokratičnih institucij proti napadu ali obrambi, s katerima ju skušata uničiti totalitarizem in prevratništvo.
«To, kar sta PSDI in KD nakazali parlamentu, je združilo o-krog Saragata glasove demokratičnih sil in preprečilo pojav raz-druževanja in razčlenjevanja političnih sil, na kar je komunistična stranka gradila svoje nade na uspeh.
«KD pozdravlja zato z vdanostjo predsednika republike in mu prinaša izraze zvestobe in spoštovanja velikih ljudskih sil, za katere si šteje v čast, da jih politično izraža kot sila relativne večine.®
Tajplk PSI De Martino pa je izjavil:	((Izvolitev Saragata za
predsednika republike pomeni važen uspeh sil italijanske levice in naše stranke, ki je že na začetku bitke predlagala to kandidaturo in jo podpirala s prizadevnostjo in odločnostjo.
Pogled na skupno zasedanje parlamenta med sinočnjim glasovanjem
(«Med dolgo krizo, ki jo je parlament preživljal in tvegal resno oslabitev republiških institucij, je strnjenost naših . parlamentarnih skupin, doslednost naše akcije, stalno iskanje povezave med silami, ki bi bile zmožne zagotoviti demokratično, republikansko in ,	.	protifašistično večino, predstav-
ljalo odločujoč činitelj. Taka po-ljiiiuCvezava se je mo^la ostvariti o-krog imena tovariša Nennija, katerega kandidatura, ki jo je sprejel s čutom požrtvovalnosti do stranke in republike, je navedla KD, da je sprejela za svojo kandidaturo Saragata, ne da bi ji bila zmožna zagotoviti uspeh.
((Med dolgimi pogajanji in glasovanji je PSI odklonil nesprejemljive kompromise in . omejitve glede komunistov ter jim tako o-mogočil, da so mogli glasovati za Saragata. Komunistom je treba priznati, da so se zadržali kot odgovorna sila in da so, skupno z našo stranko, prispevali v odločujoči meri k izvolitvi novega predsednika. Vodili smo idejno borbo, za katero bodo demokrati in delavci hvaležni PSI.
((Tovarišu Nenniju, ki je dokazal, kot1 že tolikokrat, da je stvar republike zanj pred/ vsakršnim osebnim stališčem, pa moramo reči z bratskim čutom, da-je socia-
listični dejavnosti dal novo dostojanstvo.))
Tajnik PSDI Tanassi pa je izjavil: ((Veseli me, da morem izreči veliko zadovoljstvo demokratičnih socialistov spričo izvolitve Saragata za predsednika republike. Visoko število glasov, ki jih je Saragat dobil, priča o tem, da parlament ceni njegovo delo v službi italijanske demokracije®. Tanassi nato poudarja pozitivne strani Saragata kot politika in doslednega borca za svobodo in socialno pravičnost in se zahvaljuje vsem političnim skupinam, ki so glasovale zanj «v skupnem prepričanju, da bo republikanska ustava, ki se je rodila iz protifašistične borbe in odporniškega gibanja, našla v njem trdnega garanta in ljubosumnega čuvarja za vse Italijane®.
Tajnik KPI Longo zatrjuje v svo. ji izjavi, da kandidat, ki ga je do-rotejska skupina KD skušala vsiliti parlamentu,- ni prodrl; pri tem je važno poudariti, da je tako propadla metoda, ki skuša vsiliti svojevoljnost neke vodilne skupine z izsiljevanjem s protikomunistično diskriminacijo. Ta metoda je propadla, rešitev pa je bila mogoča le po sporazumu, ko je odpadla ta diskriminacija. Izjava se zaključuje: «V našem pozdravu predsedniku republike Giuseppu Saragatu,
ki smo se z njim skupno borili v protifašistični borbi in v skupnem delu, da smo Italiji dali republiko in njeno ustavo, je hkrati želja, da bi delovno ljudstvo In vsi Italijani mogli doseči, v miru in svobodi, najnaprednejše smotre pravičnosti in napredka®.
Parlamentarni skupini PLI sta izdali sporočilo, v katerem ugotavljata, da je do izvolitve Saragata prišlo šele tedaj, ko so se okrog njega zbrali glasovi komunistov, razen onih PSI, in da je «odločujo. ča vključitev komunistov postala mogoče zaradi razcepa v KD, v kateri so se večinske struje sprijazni, le brez težav s komunističnimi glasovi, ki so jih disidentske skupine zahtevale že od začetka®. Parlamentarci PLI pripominjajo, da so se dosledno borili proti takemu zaključku in nudili drugačno rešitev, da pa to ni bilo dosegljivo zaradi razcepljenosti KD. Napovedujejo, da bodo svojo borbo proti levemu centru vodili tudi v pri-hodnosti.
iiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiMiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiintiiiiiiii
POLOŽAJ V JUŽNEM VIETNAMU NESPREMENJEN
Predlogi za nevtralizacijo se v ZDA množijo
Vlada ZDA bo najprej ukinila sklep o povečanju pomoči Sajgonu, nato pa bo znižala civilno pomoč?
SAIGON 28. — Danes se je razširila novica, da so južnovietnam-ske vladne čete zavzele glavni štab oboroženih sil Vietkonga, toda takoj nato so sporočili, da so vladne čete v bitki okrog 80 km jugovzhodno od Saigona, imele 43 mrtvih, 36 ranjenih in 32 izgubljenih. Med ((ameriškimi vojaškimi svetovalci® je bilo 16 ranjenih. Tudi neki ameriški filmski snemalec je bil ranjen.
Iz New Yorka pa poročajo, da vlada proučuje možnost spremembe sklepa glede povečanja pomoči Južnemu Vietnamu v prihodnjem finančnem letu in tudi zmanjšanje sedanje pomoči zaradi nepokorščine mladih generalov ameriškemu veleposlaniku Tayloru. Zaradi ((diplomatskih in psiholoških razlogov® bi najprej zmanjšali civilno pomoč. To bi bilo opozorilo, da bo delno ukinjena tudi vojaška pomoč, če »razne južnovietnamske skupine ne bodo sklenile sporazuma glede trdnega notranjega režima®. Koliko znaša ameriška pomoč, je tajnost, trdi pa se, da je v letošnjem letu dosegla 565 milijonov dolarjev. Toda predstavnik državnega departmaja je danes Izjavil, da — kolikor je njemu znano — ni bil sprejet noben sklep glede ponovne proučitve izvajanja raznih programov ameriške pomoči Južnemu Vietnamu. Demokratična senatorja Morse in Gruening pa sta predlagala, naj vlada ZDA takoj umakne svoje oborožene sile Iz Vietnama. Senatorja Church In Mansfyeld pa sta zahtevala, naj se upoštevajo de Gaullovi predlogi za nevtralizacijo južno-vzhodne Azije.
«New York Times® piše danes, da mnogi znaki kažejo, da je politična kriza v Južnem Vietnamu nepopravljiva. «New York Herald Tribune®, poudarja, da vlada v Vietnamu
«skoraj popolnoma zmeda®. Prvi list piše tudi, da številni ameriški funkcionarji v zasebnih razgovorih trdijo, da je brezupna sleherna rešitev krize, dokler budisti nočejo sodelovati in se upirajo vojni proti Vietkongu po eni strani, po drugi pa ameriški vojaški pomoči. List poudarja, da bi «resnični nevtrali-zem» morda blokiral ((komunistično pobudo v Vietnamu®, toda «ni realno misliti, da bi slabotne države ob kitajski meji lahko ohranile tako nevtralnost, kakršna je švicarska, temveč kvečjemu nekako nevtralnost ((jugoslovanskega tipa®, vendar pa bi morala biti v tem primeru definicija nevtralnosti razširjena®.
Proces o uboju posl. Lambrakisa
ATENE, 28. — Preiskovalni sodnik Je prijavil sodišču 36 od skupnih 54 oseb, ki so bile zapletene v uboj poslanca Lambrakisa, ki so ga težko ranili v Saloniku 22. maja 1963 in ki je umrl v noči med 26. in 27. majem. Preiskovalni sodnik je obdolžil namernega umora Spirosa Gotzamanisa in Emmanuela Em-manuelidisa, ki sta vozila motor, s katerim sta se zaletela in povozila levičarskega poslanca. Uboja sta obdolžena orožniški poročnik Ka-pelonis in voditelj organizacije skrajne desnice Xenophon Ghio-smas, šest orožniških častnikov pa je obdolženih, da niso izvršili svoje dolžnosti. Končno bodo obdolžili 24 civilistov, da so kršili javno varnost, in da so organizirali manifestacije po uboju.
Italijanska republika ima od včeraj novega predsednika; socialdemokratskega voditelja' Giuseppa Saragata. Najvažnejše dej-stvo njegove izvolitve pa je, da je bii izvoljen brez desničarskih glasov in brez diskriminacije do komunističnih glasov.
Izvoljen je bil z večino glasov KD ter z vsemi glasovi parlamentarcev PSDI, PSI in K?I. Medtem ko so se monarhisti vzdržali, so fašistični misini in liberalci glasovali za svoja kandidata, med belimi glasovnicami (150) pa so poleg glasov .demo-kristjansklh desničarjev tudi glasovi parlamentarcev PSIUP. Za izvolitev Saragata pa so bili odločilni glasovi KPI, na katere je pristal predvsem Saragat sam in seveda parlamentarci PSDI. socialisti in vodstvo KD. V tem pristanku je hkrati tudi glavna pozitivna novost in uspeh levičarskih sil. Ukinitev diskriminacije proti KPI v primeru včerajšnjih volitev, je hkrati tudi precedens glede nadaljnjega pozitivnega premika politike vlade levega centra, ki se je v tej dolgi parlamentarci .bitki med predsedniškimi volitvami utrdila.
Ko smo v tem komentarju po večernem glasovanju v soboto poročali o zmedi med «velikimj volivci®, je bila ta «zmeda» — kot kaže volilni izid — samo navidezna. Sedaj je namreč popolnoma jasno, da so napredne, predvsem pa levičarske sile v teh dolgih dneh vodile trdo bitko proti najbolj nazadnjaškim dorotejskim demokristjanskim očitno prepotentnim voditeljem. V tej bitki so zmagale. Najbolj nazadnjaški dorotejci so doživeli hud poraz. Desnica pa je ostala izolirana.
Drugo važno dejstvo in hkrati novost včerajšnje izvolitve pa je, da je bil po toliko letih demo-kristjanskih predsednikov republike izvoljen prvi takoimenovani laični predsednik. To dejstvo je vsekaktor velike važnosti zlasti za državo, v kateri ima demokristjanska stranka že vsa povojna leta relativno večino.
Koroški Slovenci in škofijski ordinariat
Med nasprotniki, s katerimi imajo opraviti koroški Slovenci, zasluži našo pozornost tudi škofijski ordinariat v Celovcu. Stališče, ki ga zavzema ta ordinariat do koroškega slovenstva, je v katoliškem svetu nekaj edinstvenega in nekaj osamljenega, tako se zdi, tudi v družbi avstrijskega episko-pata.
škofijski ordinariat v Celovcu Je po svojem odnosu do koroškega slovenstva že nekaj desetletij samo še ekspozitura nemškega nacionalizma, njegovih germanizatorič-nih tendenc v cerkvenem območju. Vem, kako hud je ta očitek, a je žal upravičen.
Začelo se je že pod upravo škofa dr. Adama Hefterja, Bavarca, z naraščajočo silo po plebiscitu oktobra 1920. To dobo označuje zlasti sodelovanje škofijskega ordinariata z izrazito pangermansko nacionalistično organizacijo Hei-matdiensta oz. pozneje, v zadnjih letih pred Anschlussom prav nacističnega Heimatbunda pod vodstvom znanih sovražnikov Slovencev Hansa Steinacherja in nacista Maier-Kaibitscha. Iz prvih let po plebiscitu je znana zaupna o-krožnica Heimatdiensta «domovin-skim svetom*, ki označuje kot eno glavnih nalog spreminjanje slovenskih župnij v dvojezične in teh v nemške. Deputacije in pismene prošnje nemških nacionalistov, ki jih je organiziral Heimatdienst, so se pritoževale pri ordinariatu nad slovenskimi duhovniki in zahtevale nemške duhovnike ali u-vedbo nemške maše, najprej poleg slovenske, v naslednji razvojni Stopnji pa samo še nemške, škofijski ordinariat jim je rad ustregel. Slovensko pisano glasilo Heimatdiensta «Koroška domovina« je večkrat zapisalo, da «hoče škof to vprašanje rešiti z vso vnemo in gorečnostjo« (npr. 6. in 13. marca 1921). Začelo se je nasilno in načrtno uvajanje nemške molitve, pridige, petja v cerkvi. Od leta 1922 šematizmi krške škofije tudi ne objavljajo več podatkov o jezikovnem značaju župnij in je s tem vse to dogajanje tem bolj odtegnjeno javni kontroli. Ko sta se septembra 1922 zglasila pri škofu Hefterju slovenska deželna poslanca Ferdo Kraiger In župnik Vinko Poljanec in mu hotela izročiti spomenico s pritožbami slovenskih vernikov, je škof sprejem spomenice ... odklonil. Tedaj je «Koroški Slovenec« 22. septembra 1922 zapisal: «Ko se nam vsiljuje boj tudi s te strani, ga sprejemamo, ker nikdar in nikoli ne bomo soglašali s tem, da bi se vršila nad nami, avtohtonimi koroškimi Slovenci, • katerakoli nasilja«.
Ta tendenca, le v redkih primerih krajevno zavrnjena ali zaustavljena, je kot prevladujoča označevala politiko škofijskega ordinariata v Celovcu nasproti koroškim Slovencem med obema vojnama. Nacizem je te tendence še okrepil. Nikjer ni naletel na kakšen odpor škofijskega ordinariata, nasprotno: le na uslužnost nad vse mere. Povezana pa je ta, pod nacizmom okrepljena tendenca germanizacije v cerkvi, predvsem z osebnostjo prelata dr. Jožefa Ka-drasa, ki je leta 1939 postal škofijski konsistorialni svetnik, 1. januarja 1940 škofijski kancler, marca 1942 pa generalni vikar celovške (krške) škofije, kar je še danes, že 29. maja 1941, še ne polna dva meseca po nacističnem napadu na Jugoslavijo, je celovški škofijski ordinariat izdal ((Navodila o uvedbi nemškega jezika pri javni službi božji na jezikovno mešanem ozemlju krške škofije« (Welsun-pen zur Einfiihrung der deutschen Sprache beim offentlichen Gottes-dienst im gemischtsprachen Ge-blet der Diozlise Gurk, Kirchli-ches Verordnungsblatt fuer die Diiizose Gurk, 29. Mai, Nr. 12), s katerimi je za vso Koroško zaukazal nemščino v pridigi, verouku, cerkvenem petju tn prt skupnih molitvah. Na nagrobnih kamnih smejo biti odslej le nemški napisi. Izrecno je navezal ta navodila na naredbo šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske z dne 26. aprila 1941 (UL, 2. maja 1941, št. 2). ki je za območje dravograjskega komisariata uvedel nemški uradni Jezik in nemško pisanje imen, ki je torej okupirano ozemlje Mežiške doline v tem pogledu Izenačil z ostalo Koroško. Poleg tega, da Je celovški škofijski ordinariat naredbo, ki Cerkve sploh ne omenja, veljavno le za državno upravo, nanašajoč se le na dravograjski komisariat, prenesel tudi v cerkveno u-pravo in razširil njeno veljavnost na vso Koroško, je pojmu uradnega jezika podredil tudi jezik bogoslužja, molitve. Kak drug primer take uslužnost! grobosti In germa-nizatorlčne vneme katoliške cerkvene uprave tistega časa m) ni znan. ,
Po porazu nacistične Nemčije bi bilo treba to, kar se je zgodilo pod nacizmom, popraviti. Celovškemu škofijskemu ordinariatu se ni prav nič mudilo. Mnogo pritožb je zaradi tega objavil tedaj koroški slovenski tisk. Marca 1946 ,ie ordinariat končno objavil dolgo uradno razlago (Amtllche Darstellung .. ) o ravnanju krškega ordinarija in njegovega ordinariata v slovenskem vprašanju 1941 do 1946», ki pa je samo nov dokument gosposkega, brezčutnega odnosa tega ordinariata do koroških Slovencev. Brez krivde je, še slabosti mu ni mogoče očitati Slovenci delajo s svojimi očitki Cerkvi krivico, ordi nariat je vedno ravnal v duhu ln interesu Cerkve ter v skrbi za blagor vernikov. Tako se pred očitki, ki Jih naslavljajo Slovenci na ordinariat, predvsem na Kadrasa. skrije ordinariat, Kadras, vedno za Cerkev. S Cerkvijo strahuje veme, mnoge pa seveda tudi odbije. V slovenskem tisku od plebi-
scita dalje je mnogo dokumentov o tem. Od primera do primera grozi Kadras celo z izobčenjem, kajti Cerkev je On. Po raznih opozorilih in prošnjah, predvsem zaradi raznih težav, katerim so izpostavljeni slovenski duhovniki od nemških nacionalistov in ordinariata, ki se uslužno ravna po njihovih željah, se je narodni svet za koroške Slovence obrnil na svetovno katoliško javnost z apelom, objavljenim v Našem tedniku — Kroniki 20 marca 1963. Ordinariat pa se je zatekel sedaj po pomoč k sodišču, kjer je v glavnem sicer propadel. Tako občuje celovški ordinariat s koroškimi Slovenci: s strogim opozarjanjem na zelo samovoljno razumevano katoliška disciplino, z grožnjami Cerkvenega kaznovanja — in s sodišči. Res ni v današnji Evropi nobenega drugega takega primera več.
Celovški škofijski ordinariat je nemško nacionalistična ekspozitura, po sklenitvi avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 na novo ustanovljenega Heimatdiensta, z nacističnimi elementi. Njegovo zgodovinsko gledanje ha koroške Slovence je gledanje nemško na cionallstičnih, nacističnih publikacij. Iz teh publikacij so njegovi statistični podatki, vse obravnava nje slovenskega vprašanja na Ko roškem Prav iz zadnjih let ima mo o tem zelo zgovorne dokumen te, na primer: Kadrasovo preda vanje na tečaju farnih zastopni kov in predavateljev katoliškega Bildungswerka v Sv. Juriju pr Šentvidu ob Glini, 10. sept. 1960 (Naš tednik-Kronika, 15. septem bra 1960); odgovor ordinariata na že omenjeni apel narodnega sve ta koroških Slovencev in na pro teste emigrantskih Slovencev (No va pot, št. 1—3—1964) ter odgo vor ordinariata na članek katoli škega univ. profesorja v Mainzu dr. Antona Hilckmana (revija Be gegnung, sept.-okt. 1964). Sloven ske publicistike o koroških Slo vencih, o njihovi zgodovini, z razlago in osvetlitvijo raznih urad nih in nemško nacionalističnih statistik za celovški ordinariat sploh m. .
Nekaj dejanj in predpisov celovškega škofijskega ordinariata oz. Kadrasa osebno v zadnjem desetletju kaže že kar na posebno zavratno in zagrizeno nasprotovanje koroškim Slovencem. Kadras npr. je pri dunajski vladi osebno protestiral proti ustanovitvi slovenske gimnazije. Ko se je koroški deželni šolski svet uklonil pritisku koroških nemških nacionalistov in nacistov ter izdal svoj u-sodni, protizakoniti odlok z dne 22. septembra' 1958, s katerim je , bilo dejansko odpravljeno dvojezično šolstvo po uredbi (pozneje zakonu) z dne 3. oktobra 1945, se je celovški škofijski ordinariat v anarhiji, ki je nastala, po svoje spet takoj znašel. Protizakonito stanje je bilo treba legalizirati. Na popravo tako ni nihče mislil. To naj bi se zgodilo s posebnim zakonom avstrijskega parlamenta.
V zadevnem zakonskem načrtu je bilo glede verouka na dvojezičnih šolah vendar še ohranjeno določilo razveljavljene uredbe 3. oktobra 1915 da se poučuje verouk le v materinščini. Samo ordinariat, v tem vprašanju osamljen celo med drugimi koroškimi germanizatorji, Je zahteval od predsednika šolskega odbora avstrijskega parlamenta dr. Weissa, da sme biti tudi verouk za slovenske otroke na dvojezičnih šolah odslej le dvojezičen, kar je bilo potem tudi uzakonjeno. Na pravico staršev, na katero se ordinariat toliko sklicuje, je pri tem čislo pozabil. Nihče jih ni vprašal po njihovi volji. V svoji knjigi ((Demokrazie, Schule und Frei-heit» (Celovec 1954) pa je napisal Kadras, da je pravica staršev ((absolutna«. Septembra 1959 je predpisal ordinariat navodila o tem, v katerem jeziku naj se poučuje verouk na treh tipih osnovnega šolstva, ustanovljenega z zakonom 29. marca 1959. Na nemških šolah, na katerih Je sedaj na tisoče slovenskih otrok, naj se poučuje verouk seveda le v nemškem Jeziku; tako da so odločili starši, ki so vpisali otroke na te šole. Ko'so slovenski starši, med njimi mnogo tistih, ki so vpisali otroke na nemške šole, predložili ordinariatu prošnjo za slovenski verouk. pa ordinariat prošnji noče ugoditi, češ da bi bilo poučevanje slovenskega verouka poleg nemškega na nemških šolah protizakonito. Pridružil se je gonji nemških šovinistov proti dvema slovenskima duhovnikoma, ki sta na nemški šoli slovenske otroke učila verouk v slovenščini. Brez pomislekov pa je v navodilih predpisal za slovenske šole (ki so predvidene z zakonom, čeprav jih razen slovenske gimnazije ni) poučevanje verouka tudi v nemščini in s tem pogazil načelo zakonitosti tn pravico staršev. Torej: pravica staršev Je in pravice staršev ni, zakonitost je ln zakonitosti ni, kakor ravno kaže v škodo slovenstva. V tem je edina načelna doslednost celovškega škofijskega ordinariata.
Tako je bila, pray bistveno po sovražni politiki celovškega ško fijskega ordinariata, v zadnjih 40 letih izrinjena slovenščina iz 32 župnij popolnoma, v številnih dru gih župnijah pa je omejena na minimum, tako ugotavlja proi dr. Hilckman v reviji Begegnung, Koin, sept.-okt. 1964. Za' tisoče slovenskih otrok ni slovenskega pouka, tudi verouk se poučuje le v nemščini. Koroška cerkvena u prava spada med najbolj nevar ne germanizatorje na Koroškem
Kako je vse to združljivo s ka toliško cerkvino disciplino, na ka tero škofijski ordinariat druge tn ko nemilo opozarja, je zelo pri merno vprašanje. Dvoje dejstev iz prav zadnjih let je v tem pogledu še posebno zanimivih;
Ob 1100- letnici prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko je papež Janez XXIII poslal 11. maja 1963 apostolsko pismo slovanskim škofom. Julija mu je sledilo tudi pastirsko pismo avstrijskih škofov. V tem pastirskem pismu pa je celovški škof spremenil ali izpustil vsa tista, mesta, ki govore o skrbi sv. Cirila in Metoda za povezanost Cerkve z ljudstvom in za bogoslužje v jeziku ljudstva, izpustil je tudi tisti odstavek v pastirskem pismu avstrijskih škofov, ki govori o hvaležnosti papežu Janezu XXIII. in o pripravljenosti tudi njegovemu nasledniku pomagati pri delu. To je zanimiyo razumevanje katoliške discipline tistih, ki jo imajo nasproti slovenskim vernikom sicer vedno na jeziku. Gosposvetski župpik Mucher, ki je poslal Kadrasu in škofu Jožefu pismo, v katerem odreka sv. Cirilu in Metodu svetništvo, ju označuje kot slovanska nacionalista, nevarna e-notnosti katoliške cerkve, pokojnemu papežu Janezu XXIII in ((njegovi, komunistom prijazni vzhodni smeri« pa želi večni mir, je dobil sicer opomin, a tudi to šele, ko je zadeva zašla v javnost. Kakšne čudne, sovražne zgodovinske duhovne sile so se kon-servirale prav na Koroškem!
Razumljivo je torej, da tudi enciklika papeža Janeza XJCIII. Pa-cem in tsrris (11. aprila 1963), posebej poglavje o narodnih manjšinah, doživlja pri celovškem škofijskem ordinariatu čisto svojevrstno razlago. Ko so ga Slovenci opozorili na poglavje o manjšinah’ («še posebno ustreza načelom pravičnosti, če nudijo državni voditelji manjšinam učinkovito pomoč pri pospeševanju človeškega razvoja, zlasti še, če to delajo na področju, ki zadeva njihov jezik, njih kulturo, podedovane običaje ter dejavnost in podjetnost v gospodarstvu«), je ordinariat odgovoril s posebnim o-pozorilom za 4. odstavek tega poglavja, ki manjšinam priporoča, naj se ne zapirajo v svojo etnično individualnost in da naj bodo odprte za asimilacijo vseh dobrih sil in navad večinskega naroda. Po vsem, kar vemo, ne moremo dvomiti, da misli celovški škofijski ordinariat pod asimilacijo germanizacijo, med dobre sile in navade pa prišteva tudi Koroški nemško nacionalistični ((patriotizem«. Tuja je ordinariatu misel, da bi se bilo treba ravnati po tistjh odstavkih tega poglavja, ki so njegova glavna misel, vodilni duh - te' enciklike, da je namreč treba manjšinam pomagati in jim ne streči po življenju. V odgovoru Hilckmanu med raznimi citati papeških predpisov, s katerimi utemeljuje svojo politiko nasproti koroškim Slovencem, celovški škofijski ordinariat enciklike Pacem in terris sploh ne o-menja. Zopet zanimiv primer ka toliške discipliniranosti, . duhovne resnobe, ki bi morala biti odlika takšnega organa, kakor Je škofijski ordinariat.
LOJZE UDE
BRATKO KREFT:
Po brezkončni po ti
Recenzija otvoritvene predstave v Kulturnem domu objavljena v ljubljanskih «Naših razgledih»
Sneg je včeraj pobelil Kras. Na sliki pogled proti Repentabru
SNEG IN POLEDICA PO JUGOSLAVIJI
Pri Matuljah je avtobus zdrsel s ceste preko nasipa
‘ I. .B;
Dva potnika težje, pet pa lažje ranjenih - Ustavljen promet v Črni gori - Sneg prekril obmorska letovišča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Avtobus koprskega podjetja ((Slavnik« je danes dopoldne na poti iz Umaga na Reko pri Matuljah zdrsel na zasneženi in zaledeneli poti s ceste preko nasipa in se ustavil v deset metrov nižje ležečem vrtu.
Med 28 potniki sta dva težje, pet pa lažje poškodovanih. Avtobus se ni prevrnil, zaradi česar je večina potnikov ostala nepoškodovana. Težko poškodovana pot- j sledica samo povečanega prometa, nika Ivan Sinkovič in Mario Pon- | t.j. večjega števila motornih vo-grac se nahajata v reški bolniš- zil, temveč tudi v večji meri ne-
opreznosti in raztresenosti vozni-
dic je bil ustavljen danes avtobusni promet med Baško in Pun-to na otoku Krku. Sneg je pokril vsa morska letovišča: Opatijo, Lo-vran, Crikvenico in Moščeniško drago, Novi Vinodolski in otok Cres. Danes zjutraj je snežilo tudi na Reki, kjer pa se je sneg spremenil v dež.
Število prometnih nesreč v Beogradu stalno narašča. To ni po-
čen v 'etniško obleko. Neki drugi pa se je v zapor vrnil sam: med begom je padel v potok in se je prehladil.
niči.
Podobno kot vsako leto tudi letos sneg prizadeva največje preglavice cestnemu prometu v Črni gori posebno njenim severnim področjem okrog Zabljaka in Savnika, kjer je skoraj en meter debela snežna odeja prekinila ves promet. Avtobus podjetja »Prevoz«, ki' je včeraj odpotoval iz Nikšiča proti Plevlju, se je komaj prebil do Savnika. Potniki so se morali namestiti v hotelu in v zasebnih hišah. Tistim, ki so bili brez sredstev, je občina dala na razpolago neobhodna materialna sredstva. Pod planinskim prelazom Cakor, preko katerega pelje pot iz Kosmeta v Črno goro, je sinoči sneg zametel pet avtobusov. Potnikom se je uspelo prebiti do planinskega doma na prelazu, kjer čakajo, da cesto o-čistijo.
Zaradi snežnih zametov in pole-
HiiinmiiiMiiiitiiitiiiiiumiiiiitiiiiiiMiniMiiiiiitHiMiiimMiiiimiiiiliMiiiiiiimtiiiiinimiaitliiiiiiiiiHitHiiti
OKOLI ŠTIRIH ZJUTRAJ
Ustrelil je ženo v duševni zmedenosti
Ubita je bila noseča in je pustila malega sinka
RIM, 28. — 3I-letni Marino Vul-cano Je okoli 4 ure ponoči ustrelil 24-letno Carlo Torti, s katero je živel in s katero je imel sinka Marina ih ki je čakala drugega otroka.
Vulcano je takoj za tem telefoniral materi, kateri je dejal, da naj takoj prihiti, ker se je zgodilo nekaj groznega. Nato je odšel do vratarja, kateremu je rekel: «Ubll sem svojo ženo. Pojdite pogledat na zadnje nadstropje. To je nekaj strašnega«.
Oče Vulcana je umrl 1938. leta med napadom božjasti, ko je močno udaril z glavo ob posteljo. Fant Je tako živel z materjo in s stricem, ki je bil primarij splošne bolnišnice in ki je umrl. Vulcano ni dokončal študij, saj mu ni šlo slabo, ker je prejel od očeta in od strica bogato dediščino. 1960. leta je v Te-
ramu spoznal rimsko dekle Seba-stiano, s katero se je poročil in se nato preselil v Rim, kjer se Je ukvarja! s filozofijo. Predvsem se je ukvarjal z zgodovino glasbe, katero je poučeval na Institutu za klasični balet ln glasbo «rAquilone» in kjer je spoznal Tortijevo, ki je po-Eečala tečaj. Marca 1962 Je dekle prvič videl, oktobra pa je zapustil ženo in pričel živeti s Tortijevo, ki je bila prav tako zaljubljena in jo pustila fanta, s katerim je bila že pet let zaročena.
Na zasliševanju Vulcano ni zanikal, da je ubil Tortijevo, vendar pa pravi, da se ničesar prav ne spomni. Zavedel se Je šele, ko je prijel ženo za obraz in je začutil kri. Pravi tudi. da je mnogo delal In da je jemal razne tablete, da bi se pomiril.
kov. Po podatkih prometnih organov je bilo v prvih devetih mesecih letos na področju Beograda 4283 prometnih nesreč, t.j. o-krog 400 več kot lani v isti dobi. V teh nesrečah je izgubilo življenje 42 oseb, medtem ko jih je bilo 870 težje poškodovanih. Najštevilnejše žrtve prometnih nesreč so otroci. Kot kaže statistika, je skoro vsak dan en otrok žrtev prometne nesreče.
Lažna potrdita o reviziji tovornjakov
MILAN ,28. — Agenti prometne policije so aretirali 39 oseb, ki so zapletene v izdajanje lažnjivih potrdil, o reviziji tovornjakov, že julija je policija ugotovila, da so številni tovornjaki vozili po cestah s ponarejerJmi podatki o periodični reviziji. V celotno zadevo Je vpletenih okoli 600 oseb, ki jih oodo prijav'!! sodišču.
Skrivnosten kovinski predmet
CORDOBA (Argentina), 28. — Skrivnosten kovinski predmet, okrogle oblike, ki tehta okoli 80 kg, je padel na njivo in ga sedaj preuči: jejo strokovnjaki letalskega instituta. Gre za dve skupaj privarjeni polkrogi! in tehniki so mnenja, da sta verjetno služili za rezervoar sovjetskega »Sputnlka« ali ameriškega «Vanguarda».
RIM, 28. — Ker je neki steber palače Montecitorio popustil, so davi zaprli prehod iz veže pro-
Klasičen pobeg iz zapora
DUNAJ, 28. — Do klasičnega pobega iz zapora Je prišlo v Goeller-sdorfu v Južni Avstriji, kjer'Je sedem Jetnikov izkoristilo praznično razpoloženje. Jetnike so namreč zbrali na božičnem večeru, kjer so prepevali nabožne pesmi. Sedem jetnikov pa ni pelo, temveč pridno pililo rešetke s pilo, ki so jo dobili od zunaj v božični potici. Nato so spletli iz rjuh vrv ln pobegnili iz zapora. Enega so v soboto pr'jeli na Dunaju, ker Je bil še vedno oble-
555 smrtnih nesreč
NEW YORK, 28. — 555 oseb je izgubilo življenje med prometnimi nesrečami na ameriških cestah od pričetka božičnega razdobja in to od 18. ure v četrtek pa do včeraj do polnoči. V istem razdobju se je v Kanadi smrtno ponesrečilo 57 oseb.
Dokler ne bomo imeli pred sabo dokončnega teksta Kreftovega dramatičnega prikaza Prešernovega življenja, bo težko izreči o njem količkaj veljavno sodbo. Vendar sta me že kratek vpogled v tekst in nato predstava sama prepričala, da pomeni Kreftovo delo vsaj po svoji zamisli pogumno in pozitivno dejanje.
Pred kakimi desetimi leti smo brali o neki anketi med dija-štvom, katere rezultat je bil za takratno mladino glede sodbe o Prešernu najmanj — žalosten. Vse kaže, da je bila to posledica napake nekaterih prevnetih častilcev našega prvega pesnika, ki so pri svoji kanonifikaciji Prešerna ubrali napačno pot. Bil je to morda dobronameren poizkus, napraviti iz Prešerna nekaj, kar ni bil on sam. Koseski et Bleiiveis docent. Kajti Prešeren je bil ves človeški, zamotan v zmote in strasti, cagav (plašijiv) in nebogljen, pa spet pogumen, nesrečen, za življenjski boj skoraj povsem nesposoben, pa spet obseden od ubož-jega», hudomušen in šegav, pa spet mračen in turoben, v poznejših letih zmerom na robu samomora, potem spet zvest prijatelj, ljubitelj vesele družbe in lepih deklet, pa spet vase zaprt in samotarski, skratka tak, kakršnega se je sam v nekem pismu označil: «...in jaz kot najbolj majav trs v puščavi slovenske literature».
Kreftu moramo priznati, da je skušaj, v svojem dramatičnem prikazu pesnikovega življenja Prešerna spet počlovečiti. Za kažipot si je pravilno izbral Prešernove poezije same. Pri tem mu je služilo za dramatično realizacijo domala vse, kar je doslej znanega o Prešernovem življenju, od Ernestini-nih spominov in pripovedi Prešernove sestre Lenke in drugih Tomu Zupanu pa do bistrih opažanj dr. Franceta Kidriča, Slodnjaka in Gspana. Dodal je tudi nekaj lastnih izvirnih tolmačenj, o katerih se bo dalo razpravljati, ko bomo imeli dokončni tekst pred sabo. Le toliko naj zaenkrat omenim, da se mi zdi na primer nje-
tHiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiilliiiiiiuimiiilimilitMiiiiiumiiniilillliiiiim.iiiii.i.iiiiimiiiii
POLICISTOM JE MIRNO IZJAVIL:
«Prijavil sem se ker sem ubil ženo»
Ženo je zaklal, ker se je stalno prepirala
MILAN, 28. — Na policijskem komisariatu se je pojavil starejši resen gospod, ki je dejal: ((Prijavi; sem se, ker sem ubil ženo. Tukaj so ključi od stanovanja. Stanujem v Ul. Pietro Crespi 12 v prvem nadstropju«. Bil je popolnoma miren in se je nato usedel. Policisti prvi trenutek niso verjeli, zdelo se jim je, da gre za duševno neuravnovešenega človeka, ne pa za morilca.
Na stanovanju pa so našli truplo žene popolnoma prekrito s pismi. Njen mož 58-letni mizar Giuseppe Fazio jo je najprej s trdim predmetom udaril po glavi 'n omamil ln nato ji je zabodel nož direktno v srce. žena se je imenovala Ripal-ta Spinelli in je bila stara 57 let. Zakonca sta imela štiri otroke, dekleti sta bili že poročena, fanta pa sta živela skupaj s starši.
Pričevanje morilca, kot tudi druga pričevanja so o vzrokih uboja povsem enaka. Nekateri stanovalci so dejali, da je bila ubita strašna ženska in da se je stalno prepirala z vsemi. Pogosto se je prepirala tudi z možem, ki je bil morda nekoliko ljubosumen. Vsa pisma, ki so pokrivala truplo ubite, je napisal Fazio in nekatera so nosila naslov: «Mala zakonska zgodba od 1960 do 1964». V nekem pismu od 30. oktobra 1964 Fazio piše: ((Počakal bom še nekaj mesecev, da vidim, če se lahko doseže sporazum, potem bom ukrepal«.
Montecitorio je začel popuščati
Val mraza in snega je zajel vso Evropo
Od Londona do Moskve poročajo o znižanju temperature in snežnih padavinah
LONDON, 28. — Vso Evropo je zajel val mraza, slabega vremena, povsod sneži, odnosno v južnejših predelih dežuje, ceste so težko prevozne, saj je povsod poledica, po nekaterih krajih pa jih je popolnoma prekril sneg.
Tako poročajo iz Londona, da
ske pada sneg, ki je skupaj z ledom paraliziral prbmet. V grofiji Devon je snežni vihar zasul zapuščene avtomobile. V Dorsetu so morali poklicati na pomoč vojsko, da so osvobodili avtomobiliste, ki so bili zasuti v snežnih metežih. Prišlo je tudi do zastojev pri te-
je bila v severni Norveški v kra- levizjjskih oddajah, saj je sneg ju Karasjok zabeležena letošnja poškodoval oddajnike in repeti-najnižja temperatura v Evropi torje.
minus 34 stopinj. Na Skandinav- j Iz Nemčije poročajo, da že več skem pa je vreme lepo, snega je ur sneži vse od Severnega morja malo in sije sonce.	j-do Alp. V Črnem gozdu je zapad-
V	Moskvi je ponoči zapadlo 8 lo 10 cm snega, v Frankfurtu so
cm snega, ki so ga Odstranili, da ' na letališču zabeležili 17 stopinj se je promet po ruski prestolnici 1 pod ničlo. V Bonnu je zapadel v redu odvijal.	| sneg prvikrat po sedmih letih in
Mnogo snega je zapadlo tudi v | je v prestolnici Zapadne Nemčije Švici in je dosegel 15 cm v Žene- snežna odeja dosegla debelino 17 vi. V Avstriji močno sneži in je cm. Po velikih nemških cestah se v nekaterih turističnih zimskih promet še dokaj v redu odvija, krajih snežna odeja dosegla me ker so s stroji odstranili sneg. ter ah celo več višine.	j Iz Pariza poročajo, da je vso
V	Veliki Britaniji vse do Škot- Francijo zajel val mraza in da
je povsod pod ničlo. Pariz je pokrit s snegom, tako da je občinska uprava morala najeti vrsto oseb, da so pričele sneg kidati, istočasno pa so posuli na ceste tone soli, da se bo sneg prej stopil. Tudi zaradi slabih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč med božičnim razdobjem, tako da je v Franciji od 24. do 27. decembra 97 oseb izgubilo življenje pri prometnih nesrečah.
Na Holandskem temperatura niha med minus 5 do minus 13 sto pinj in pravijo strokovnjaki, da bo slabo vreme trajalo še nekaj dni. V Belgiji je promet otežko-čen in so med prazniki zabeležili kar 19 smrtnih prometnih nesreč. V severni Španiji sneži, v južni pa dežuje.
Podobne vesti prihajajo tudi iz vseh italijanskih pokrajin, kjer v severnih predelih in po Apeninih
sneži, v ostalih predelih pa dežuje. Povsod je prišlo do poslabša nja vremena, nizkih temperatur, megle. V Milanu je v prvih popoldanskih urah prenehalo snežiti, vendar pa je že do takrat padlo do 16 cm snega. Temperatura se je nekoliko dvignila. Ze v jutranjih urah so pričeli čistiti sneg, za kar so najeli 1834 oseb ter so proti večeru ceste očistili.
V Bologni se je sneg spremenil v dež, ki je spral že prej zapadel sneg. V Modeni je sneg zjutraj pobelil vso pokrajino in je v višjih krajih bil dokaj obilen. Na celotnem področju Parme sneži in je v mestu padlo 15 cm snega. Po avto cesti sonca se sicer lahko vozi brez verig, vendar zelo oprezno.
Iz Palerma poročajo, da temperatura po vsej Siciliji pada. Smef je pobelil vrhove Agrigentina ln druge.
ti tako Imenovanemu «transatlan-tiku« skozi «zeleni hodnik« In je prehod dovoljen le skozi «poštnl hodnik«.
Steber je baje popustil zaradi tega, ker je nekoliko «zdrsel» nosilni zid. Ta pa je popustil zaradi tega, ker je zelo star. Zato je na steber pritisnila prevelika teža.
Kakor je sporočil tehnični u-rad poslanske zbornice, je bilo že naročeno, naj se ostrga z zidov omet, da bi se pod njim mogle videti morebitne razpoke. Hkrati so bili sprejeti vsi ustrezni varnostni ukrepi. Naknadno bodo napravili temeljit pregled stebra, vse do temeljev.
Dejansko gre za podoben primer, kot se je pripetil pred meseci, ko je popustil levi steber, simetričen z desnim, ki dela sedaj preglavice strokovnjakom.
gov prikaz Prešernovega razmerja z Julijino materjo v rani mladosti bolj romantičen kot pa psihoanalitično globok. Kajti da je premožna meščanka, kakršna )e bila Primčevka, dajala prednost plemiču, kakršen je bil Anzelmo Scheuchenstuehl, kot pa zapitemu koncipieniu z dvomljivo kariero pred sabo, o čigar genialnosti ni imela in tudi ni mogla imeti najmanjšega pojma, je bil v takratnih družbenih razmerah normalen pojav. Kreft si pomaga pri tem s tolmačenjem Prešernovega soneta o dveh sestrah. Vsekakor je Kreft toliko pesnika in dramatika, da mu moramo dovoliti dobršno mero pesniške svobode, zlasti če ima za to kot v pričujočem primeru tudi košček stvarne utemeljitve.
Začudilo pa me je, da je Kreft za odrsko priredbo svoj tekst, katerega osnutek je bil scenarij, dramatično tako neekonomično raztegnil. To tembolj, ker je v svojih prejšnjih dramskih tekstih od Celjanov preko Velike puntati-je pa do očarljivih Kranjskih komedijantov pokazal disciplino in ekonomijo v dramaturgiji. Kljub temu se mi zdi pričujoče Kreftovo delo tako pomembno in pozitivno, da bi ga mogel in morda celo moral vzeti avtor še enkrat v ob- ali pa tudi predelavo.
Dokončno recenzijo o tržaški uprizoritvi mi je težko napisati, saj so me izvajalci sami poučili, da premiera ni dozorela niti še do generalke. In kako tudi bi bila, ko pa se je veličastni novi Kulturni dom v Trstu še komaj sam izvijal iz porodnih krčev.
Kljub temu bom priznal režiserju Jožetu Babiču pri realizaciji te skoraj nepregledne vrste prizorov izreden umetniški napon, ki pa je na žalost ostal zaenkrat še torzo. Scena Vladimira Rijavca je bila stilno barvita, prav tako kostumi Alenke Bartlove. Lepo ubrana in zanimiva je bila glasba Pavla Merkuja. Posebej naj omenim še koreografijo Olge Gorjupove, ki je s svojimi izvajalci prispevala nekaj najlepših scen v predstavi.
Prešeren Jožka Lukeša je bil zunanje presenetljivo podoben naši predstavi o pesniku in v določenih momentih je bil močan, prepričljiv in pretresljiv. Zelo živo je bil upodobljen tudi Smolč Mihe Baloha. Vse predolga je bila vrsta sodelujočih, da bi jih mogel in tudi smel po enkratnem videnju po zaslugi oceniti. Kaj omenim pri tem Maksa Furijana kot starega Scheuchenstuehla in Rada Nakrsta kot kanonika Pavška, ki sta izklesala dva ostro profilirana lika. Zanimiv je bil Kastelic Alojza Miliča in življenjsko pristen Anzelmo Silvija Kobala.
Očarljivo Julijo je prikazala Mira Sardočeva, presetljivo ljubka in sproščeno živahna je bila Ana Mirande Caharija. Med žive ženske like naj uvrstim še Zlato Ro-doškovo (Primčevka). Angelco Caharija (Jelovškova), Leli Nakrsto-vo (Katra), Emo Starčevo (Jal-novka) in Justino Vugovo (Krčmarica iikrofasta» Metka).
Prepričan sem, da se bodo naslednje predstave vse bolj in bolj urejale, pa tudi krčile. Kajti samo en odmor, in to šele po treh urah napetega gledanja in poslušanja, je pri štiri ure trajajoči -predstavi vše premajhen oddih. Vendar jv tudi skozi to še ne dovršeno predstavo izzvenel odjek daljnega spomina na morda najbolj tragično zgodbo pesnika v naši kulturni zgodovini.
VLADIMIR BARTOL
IGRAJTE m
ENALOTTO
voščilom, da poslanele v lelu 1965 srečni
milijonarji
29. decembra 1964
NAČRTOVANJE NA POLJSKEM V OKVIRU SEV
Predlog glede načrtovanja $ posameznimi članicami
Diskusija o pravilnosti in možnosti sodelovanja v okviru skupne organizacije - Objektivne težkoče s tem v zvezi - Stališče, ki ga je potrdil predsednik vlade Jaro-Vrsta novih pobud na področju skupnih investicij
senc
VARŠAVA, decembra. — Zadnjih nekaj mesecev vzbuja pozornost povečana dejavnost raznih komisij Sveta za medsebojno pomoč (SEV). Malone vsak teden se v katerem od glavnih mest članic SEV sestajajo komisije za posamezne gospodarske panoge — premog, metalurgijo, strojno industrijo, kemijo itd. Ta dejavnost Je v zvezi z zaključno fazo usklajevanja gospodarskih načrtov za ieta 19G6-70.
Do pred kratkim se je vodila diskusija, ali je pravilno in mogoče načrtvovanje v okviru organizacije. Iznešeni so bili argumenti v prid teze, da nekatere objektivne okoliščine otežkočajo takšen način načrtovanja. V posameznih deželah so namreč večletne gospodarske načrte izdelali za različna obdobja. Tako je v SZ v izdelavi sedemletni načrt, v Romuniji šestletni, pa se ti zaradi tega ne začenjajo in tudi ne zaključujejo v istem času.'Zaradi tega za obdobje 196(3-70 ostaja v veljavi koordinacija nacionalnih načrtov vseh članic organizacije, ne glede na to, kdaj se začenjajo in končujejo posamezni njihovi načrti. Nova koordinacija zajema blagovno izmenjavo tet investicije. Izvaja se najprej s pomočjo dvostranskih in večstranskih posvetovanj med članicami, v zaključni fazi pa z u-skladitvijo v okviru celotne organizacije.
Kot je predvideno v statutu SEV, morajo določila, ki so obvezna za vse člane, biti sprejeta soglasno. V nekaterih primerih, pa se to načelo pri uresničevanju Posameznih predlogov spreminja v zapreko,. posebno tedaj, ko se za omenjene predloge zavzema samo nekaj članic. Zaradi tega se Poljska že dalj časa postavlja na stališče, da se sodelovanje članic ne mr 3 omejevati samo na skupne podvige celotne organizacije SEV, marveč, da dve, tri ali več članic lahko tudi ustanovi posebne organizacije za tista področja gospodarstva, kjer so zainteresirane za sodelovanje, nakar se jim kasneje lahko pridružijo tudi druge članice. Takšno stališče zbuja, kot je nedavno Izjavil podpredsednik vlade Jaroševič, v organizaciji čedalje večje razumevanje, a na o-snovi omenjenega načela so letos sredi junija npr. Poljska, Češkoslovaška in Madžarska ustanovile «Intermetal», t. j. organizacijo, katere naloga je uskladiti proizvodnjo črne metalurgije v omenjenih treh deželah.
Glede na svoje specifičnosti, je Poljska začela še z vrsto drugih Pobud. Po predvidevanjih načrtovalcev organizacije SEV bi utegnila okrog leta 1980, v kolikor se že danes ne »sprejmejo ustrezni u-krepi za znatno povečanje proizvodnje premoga, nastopiti občutna kriza v pogledu goriva in energetike. Omenjena proizvodnja sicer že danes ne presega potreb Članic. Po Sovjetski zvezi, je Poljska v okviru organizacije največji proizvajalec premoga, pa se glede na to od nje mnogo pričakuje pri reševanju omenjenega problema. Pravtako so na Poljskem odkrili tudi bogata nahajališča bakra, ki jih že nekaj let Pripravljajo za izkoriščanje ki bo leta 1970 doseglo največji obseg. Toda odprtje rudnika zahteva dolgoročne Investicije, za kar so potrebna velika sredstva Po podatkih poljskih ekonomistov, so investicijski stroški za proizvodnjo tone bakra znatno večji kot v predelovalni Industriji, kar predstavlja veliko prednost za dežele, ki svoja sredstva vlagajo v predelovalno industrijo.
Na zasedanju sveta ter .izvršnega komiteja SEV, je Poljska postavila več predlogov za skupne Investicije v podobna podjetja, med drugim tudi za izgraditev velike termoelektrarne zraven naha Jallšča rjavega premoga v Beina-tevu. termoelektrarne, ki i)l proizvajala okrog 45 milijard kilo vatnih ur električne energije letno.
Podobne investicije Poljska že Uiesnlčuje na bilateralni osnovi
s Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško Ir. DR Nemčijo.
Sodelovanje in razdelitev dela med članicami SEV zajema predvsem razvijanje surovinske baze ter težke industrije, endar pa se na tržišču, vsaj na Poljskem, pojavlja relativno malo potrošnega L.aga iz omenjenih dežel. Računa jo, da sr? na Poljskem tržišču pojavlja komaj 5 odstotkov tega blaga, ki bi ne bilo domačega izvora. Neki varšavski časopis je skušal poiskati vzroke tega ter ugotovil, da imajo vse članice
SEV v osnovi istega blaga preveč ali premalo. Tako npr. obstajajo povsod viški radijskih aparatov, pralnih strojev, strojev za šivanje in celo televizijskih aparatov, vtem ko po drugi strani primanjkuje hladilnikov, da ne omenjamo av tomobilov. Časopis nadalje ugotavlja, da bi se pa vendarle lahko nekaj storilo, da bi tudi potrošniki od gospodarskega sodelovanja članic SEV imeli kaj več, pa naj si bo tudi samo z izmenjavo istih predmetov široke potrošnje.
K. DAVIDOVIC
Motiv iz štivana
(Foto M. Magajna)
POKRIVALO, KI JE POSTALO ZNAČILNOST NARODA
Sombrero so v Mehiko prinesli Španci
Indiosi pa so si ga prikrojili
Znak možatosti in časti - Nogometna tekma, na kateri imajo igralci sombrere na glavi - Dragoceni in «enodnevni» sombreri - «Campessinosi» si s sombreri služijo trd kos kruha
Liz Taylor v svojem zadnjem filmu «The Šandiper«, ki so ga deloma posneli v Kaliforniji, deloma pa v Parizu. Glavno moško vlogo igra Burton,
MEXICO CIUDAD, decembra. —Mehike in Mehikancev si ne moremo niti zamisliti brez — sombrera. Tako v njihovi kot tudi v naši zavesti je ža Mehikanca vedno prisoten njegov značilni klobuk, kot je za Angleža značilna pipa, za Japonko pa kimono. Spomnimo se le slik in nemih filmskih reportaž iz dobe mehiške revolucije pred petdesetimi leti: vsi so nosili sombrere, in to od navadnega vojaka, do generala ali revolucionarnega caudiila. In vsak je imel svoj poseben klobuk, tako da so jih ljudje poznali že po klobukih. Znani kmečki revolucionar Zapata, k] bi bil nekaka mešanica Matije Gubca in Capajeva, ki je revoluciji te dežele dal politični pomen in družbeno vsebino v geslu «zem-lja in svoboda«, je bil znan po svojem ogromnem klobuku. Zapata je svoj sombrero redko kdaj snel z glave in kadar ga je odložil, ga je vedno položil ob svojo puško na tla. Tud. dru-g! revolucionarni voditelji, kot tudi oborožene žene vojakov tako imenovane »soldatere«, ki sb spremljale svoje može in sodelovale v bojih, so nosile velike moške sombrere, katerih prednji krajec je bil zavit navzgor, kot to stori tudi Maria Fe'ix v svojih filmih, kadar igra kako borbeno Adelito.
Vsi Mehikanci nosijo sombrere, pa čeprav so njih klobuki raznih veličin, barv, oblik, pa tudi kakovosti, tako da ima človek vtis, kot da je vsa Meh ta pokrita z velikanskim klobukom, In Mehikanec ga redko kdaj sname. V mehiških točilnicah sedijo Mehikanci ob svoji «pulci» s klobukom na glavi. Mehikanec ga ne sname od jutra do večera, vse dokler ne leže. Ni dolgo te-i ga, ko smo videli edinstven prt-■ zor; poleg ceste, ki voeji v Gua-naivato, sta na nekem travniku igrali dve nogometni moštvi, toda ves čas tekme je 22 igralcev, vštevši vratarja, implo sombrere na glavi.
Toua v Mehiki klobuk ni le del obleke. Sombrero se je vključil v nacionalno dušo, v temperament. Koliko pesmi je bilo zapetih na račun sombrera, koliko narodnih rekov govori o sombreru. Ko hoče Mehikanec povedati, da mu nihče nič ne more, ker se nikogar ne boji, reče: «To mi bo toliko škodovalo, kolikor more veter škodovati Jua-rezovemu sombreru — nekoliko ga bo nakrivilola Ce pa hoče Mehikanec neki osebi izkazati še posebno veliko spoštovanje, bo rekel, da je ta oseba vredna, da si snameš klobuk, ko hočeš z njo govoriti. Snemanje sombrera v Mehiki ni obvezno, tudi če govorimo z kdove kom, pa naj
..milimi,..............................mm
«Pokrajine» Guida Farine na 12 razstavah v tujini
VERONA, 28. — V Verono se je vrnila gospa Olga Farma Gri-golli, ki je bila v Londonu, da bi v tamkajšnjem italijanskem inštitutu ter v «S. Ma-rtin‘3 Gal-lery» uredila dve razstavi po-krajjnskih slik svojega pokojnega moža Guide Farine. Obe razstavi, ki sta se zaključili le nekaj dni pred božičem, sta do-' živeli velik uspeh kritike in jav-'nošlj, hkrati pa sta bili to zaključni prireditvi ciklusa dvanajstih razstav del tega umetnika, ki ga smatrajo kot enega najbolj znanih mojstrov sodobnega beneškega slikarstva.
Guido Farina, ki so mu pravili tudi «s!ikar svetloben, je v svojem življenju ustvaril veliko slik v svojem rojstnem mestu, toda tudi v Parizu in v Londonu. Njegove slike so bile vedno na beneških Bienalih, začenši z letom 1924, pa vse do 1950. leta, hranijo pa jih tudi v mnogih galerijah in pinakotekah, kakor tudi v galeriji moderne u-
Najdeni ukradeni umetnini
RIM, 28. — Od tistih umetnin, ki so bile v zadnjem času ukra-
..............................................................mimmmmmmm.................iiiiiiiiiiiiiiiiimiiii..
metnosti in v Museo del Cam-pidoglio v Rimu, v občinskih galerijah v Milanu in Benetkah ter v mnogih muzejih in galerijah v tujini, da ne omenjamo njegovih slik, ki so v raznih zaseb-nit zbirkah.
Guido Farina se je rodil v Veroni leta 1996 in upari v Padovi 30. decembra 1957. Prav ob njegovi smrti se je v Veroni pripravljala božična razstava, namenjena njegovim delom. Zaradi njegove smrti pa so razstavo preložili na april 1959. leta. To razstavo so organizirali v Palazzo della Gran Guardia in vodil jo je direktor veronskih muzejev prof. F. Magagnato.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) VaAi tekmeci vam v spopadu ne bodo dorasli. Čustvena odločitev, ki jo boste sprejeli v teku večera, bo
^BlK^od 21.4. do 20.5) Na vsak način upoštevajte ponudbo, ki jo boste prejeli danes. Skušajte še bolj utrditi temelje svoje bodoče
sreča
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pazite se pred lastnimi napačnimi koraki Preveč ste zapravljivi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi re-Sili neki nevšečen problem, morale močneje razviti svojo dejavni.st. sprejmite vse kritike, ki se vam z njimi skuša pomagati.
LEV (od 23.7. do 22 8.) Zelo u-godne poslovne zveze za bodoč-
HOROSKOP
nost. Ne bodite preveč zaskrbljeni glede usode svojih najbližjih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite vse svoje umske sposobnosti finančnemu ' vprašanju.
Prehodna
ki vas napetost v
zaskrblja. diužini.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Nekor potovanje vam bo omogočilo, da boste obnovili neko staro poslovno zvezo. Prijeten večer v družbi zaupnih prijateljev.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21,11.) Danes ne sprejmite nobene finanč-
ne pobude. Ugoden trenutek za odpravo nekega spora.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pobuda, ki ste jo pravkar sprejeli, vam bo v težavnem trenutku v pomoč. Imeli boste srečo v igri.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste srečno zamisel, ki jo uresničite kar najhitreje. Zelo u-godno vzdušje, kljub nekemu trenutnemu nerazumevanju, VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Pre-vidnost bo vaša najboljša svetovalka. Ne vztrajajte na stališču, ki onemogoča neko pomiritev.
RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Odločilen uspeh vas bo še bolj opogumil. V družinskem sporu ne kažite prevelike popustljivosti.
dene, so vendarle našli dve in to celo najpomembnejši od ukradenih del. Gre predvsem za dragoceno «Madonno z detetom« iz slonove kosti, ki je bila novembra ukradena lz župne cerkve v Lu-gano di Vazla blizu Rietija in za tako imenovano «Sella pitcatills«, k) je bila pred nedavnim ukradena iz mestnega muzeja v Pavii.
Umetniško ter muzejsko dragocenost so odkrili po daljšem Iskanju, pri katerem so sodelovale policijske sile lz Ternlja, Rietija in Genove ob pomoči ministrstva za šolstvo.
Kip lz slonove kosti so našli v Pledilucu. Kipec Izhaja lz francoske umetnostne šole XIII. stoletja In njegova vrednost tako rekoč že nima cene. Kipec, o katerem je bilo že več publikacij ln je zabeležen tudi v katalogu »Umetniška dela XTI. in XIII. stoletja« ter v biltenu umetnin ministrstva za šolstvo, je načelnica skrbništva za umetnost za pokrajino Lazlo prof. Luisa Mon-tari ocenila: ((Redka umetnina ne le za Italijo pač pa tudi za Francijo.« Ista strokovnjakinja Je v svojih publikacijah med drugim zapisala, da »gotska umetnina iz slonove kosti, ki je bila prlnešena v Italijo v dobi Anžo-vtncev, predstavlja eno največjih izgub Italijanske umetnosti«. (To Je zapisala v času, ko je kipec Izginil iz že omenjene župnijske cerkve.)
Tudi kar se tiče že omenjene «Selle pllcatllls« gre za dHo «ve like vrednosti«, kakor pia»'.j6 Strokovnjaki.
bo (o na ulici ali na domu.
.Na neki način je sombrero znak moškosti in dostojanstva. 'Na jugu Mehike očetje poklanjajo svojim sinom, ko ti postanejo polnoletni, velik okrašen klobuk, imenovan ((sombrero od 24», ker je nekoč stal toliko pezosov.
Toda sombrero ni mehiško «iz-virhoi) pokrivalo, ker so ga v -Mehiko prinesli Spanci. Cortezo- \ ivi, .kpnkvisjadprji. Stari narodi (Mehike sombrera niso poznali. :Fred. španskim pr hodom so predniki današnjih Mehikancev bili vedno gologlavi. Cortezovi vbjaki pa so nosili vse drugačne sombrere, klobuke z ozkimi krajci. Ko pa so prišli v Mehi-ko, so lu naleteli na povsem drugačne vremenske razmere, na veliko žgočega sonca in tako je začel nastajati iz tedanjega klobuka z ozkimi krajci današnji mehiški sombrero v svojih bogatih in različnih variantah.
Konkvistadorji so zasužnjili stara indijanska plemena, jim vsilili fevdalizem in križ. jezik in davek. Prinesli pa so jim tudi abecedo, konje, klobuke in brke Za indijanska plemena je to bilo vse novo Ceprgv je bila njihova, kultura visoka in je še dahes vredna velikega spoštovanja, je bila z druge plati zgodovinsko pod tedanjo špansko kulturo. Toda «Indios» se ni predal. Nudil je pasiven odpor, počasi je preraščal osvajalce in od njih sprejemal določene špansKe prvine in jih usvajal kot svoje. Za zasužnjenega »Indiosa«, ki je bil ?icer potlačen, ki pa se ni čutil premaganega, so obleka in navade Spancev postali simbol dostojanstva in moči. Zato je skušal postati konkvistadorju e-nak. V ta namen ga je oponašal
v	zunanjem videzu, hkrati pa čuval svoje lastnosti, svoje vred-pote, Tako je tako imenovani »mestico« — mešanec — sprejel tudi sombrero in ga začel nositi, vendar mu hkrati dajal svojo obliko in svoj pečat. Podobno se je, kot pravijo mehiški zgodovinarji, dogajalo tudi z brki: stara plemena Mehike niso brk poznala. Brk ne najdemo niti na likih Aztekov in Maja. Prinesli so jih torej Cortezo-
vi	osvajači, domačini pa so jih sprejeli. Tudi na brke so se tako privadili, da so ti končno postali eden od sinonimov moškosti in možatosti, podobno kot sombrero.
Vrnimo se k sombreru. Koliko jih ne vidimo v Mehiki! Od skomnih in preprostih, do bogatih in svečanih, od onih, ki so za vse življenje, do sombrera, ki živi eno popoldne, odkar ga Mehikanec kupi pred bikoborsko areno, da bi ga ob koncu corri-de odvrgel v areno v znak veselja ali razočaranja. Ogromni so in majhni, trdi jn mehki. Toda največ je v Mehiki sombrerov iz palmovega listja, ker je to najcenejši, ljudski sombrero. Tak sombrero stane le tri pezo-se, torej četrt dolarja, v naši valuti 150 lir. Toda so tudi sombreri, ki stanejo 1O0 dolarjev, torej 60.000 lir, To so posebni sombreri ogromni in boeato o-kiašeni s srebrom; po navedi so
temne barve in jih izdelujejo v Guadalajari, nosijo pa jih gospodje v sedlih ali pa pevci mehiških pesmi, kadar' se pojavljajo v filmih. Te sombrere pa kupujejo, pravijo, tudi bogati ameriški turisti kot spominček iz Mehike.
Meniški jug pa pozna posebno velike sombrere, ((obdelane« s težkimi kosi srebra ali kovine, da bi jim ga nenadni sunek vetra ne snel z glave. V tropskih obalnih predelih pa nosijo največ sombrere iz palmovega listja, vendar obarvane in okrašene. Oblike teh sombrerov so različne. »Zapatistični« sombreri pa so izginili.
Znana je razigranost Mehikanca, ki je povezana s sombrerom, znan je njegov ponos na sombrero. Bolj malo pa se govori o drami, ki jo mehiški sombrero nehote povzroča. Kdo še ni slišal za znani mehiški ples okoli odvrženega sombrera, kakršnega gojijo v Jaliscu, ali pa za južnjaški mehiški ples, v katerem si moški in ženska izmenično postavljata na glavo in sna^ mata Veliki sombrero ob zvokih čudovite mehiške melodije. In vendar je sombrero za tisoče in tisoče Mehikancev postal tudi vir žalosti, vzrok kolektivne drame. Odkar se je povpraševanje po sombrerih po svetu močno razširilo, so siromašni »campesinosi« najbolj siromašnih predelov Mehike — Mistere — začeli služiti svoj skromen košček kruha s pletenjem sombrerov iz palmovega Ustja, Ker v njihovih goratih in sušnih predelih ni palm, odhajajo ti »campesinosi« v tropske predele Mehike in tam kupujejo listje pal-
PORAZNO MNENJE		THOMASA MANNA 0 FILMU
	_ • v	m	f	f f
resnično umetnost
Hude posledice komercializacije kinematografske industrije - S telesnimi čari obdarjene «zvez-dice» brez smisla za umetnost čedalje bolj potiskajo v kot resnične umetnice
(Nadaljevanje na 6. tirani)
Zunanja oblika danes čedalje bolj nadomešča vsebino malone vsepovsod in tudi v umetniškem ustvarjanju. Vzemimo za primer samo film. Koliko je v sodobnih pogojih in katere so, postavimo, tiste filmske igralke, ki jih kot takšne lahko smatramo v klasičnem pomenu te besede, je že težko reči. Nekoč je njihova popularnost, njihova igralska vrednost bila predvsem odvisna od umetniškega daru, ki so ga pokazale, in zelo poredkoma se je dogajalo, da bi se katera od njih bila uveljavila, ne da bi prej pokazala zadostno količino inteligence ter umetniške izrazne moči, pa naj je bila še tako obdarjena s telesno lepoto.
V teku let pa se je kinematografska industrija komercializirala do takšne stopnje, spričo katere se je povsem pozabilo na določena umetniška pravila, oziroma zahteve. Zadostuje, da vržemo že samo bežen pogled na vrsto novih igralskih moči v deželah, ki slove po svoji kinematografski tradiciji, kot so npr. Francija, Velika Britanija, Švedska, Italija in Združene države, da se o tem prepričamo. Tu se piše in govori mnogo več o kaki Lollobrigidi, o znani francoski igralki Bardot, ameriški filmski lepotici Mans-field in mnogih podobnih, kot o resničnih umetnicah, kakršne so Bette Daniš in še nekatere druge, ki so v različnih obdobjih ter vsaka na svoj način uspešno dokazale svoje resnično umetniške sposobnosti, o katerih nihče ni mogel dvomiti.
Svetovno znani nemški pisatelj Thomas Mann, je bil ob priliki pokazal domala preroški dar, ko je zapisal, da ljubezen v filmu danes ne predstavlja več ne snovnosti in ne duhovnosti, pač pa nekaj v sredi med obema, namreč nekakšno spolnost, ki omogoča določeno ugodje in gnus obenem, in pa sentimentalnost, spričo ka tere bi se v človeku moral zb u diti samo največji odpor.
Danes je za filmsko igralko verjetno najvažnejše, da se zna slačiti, da zna in je voljna to storiti z največjo drznostjo, pa lahko na takšen način postane, kot npr Brigitte Bardot, celo nekakšen narodni junak, idol nevzgojenih množic in bančnih ustanov, ki tudi imajo pri tem svoje določene interese. V kinematografskih krogih se je tako začela neizprosna podtalna borba, in to s pomočjo vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da bi se s filmskega prizorišča odstranila še preostala neznatna skupinica resničnih u-metni c in odprla pot ogromni množici najrazličnejših .zvezdic, prebujnih oblik, ki so pripravljene na vse, da bi lahko . .. živele. Glede na takšno vrsto filmov, pripada prvo mesto (zdi se skoraj neverjetno) Velki Britaniji. Tu proizvajajo s še prav posebno vnemo filme, kjer se erotičnost prepleta s strahom in grozo. Osnovo teh filmov predstavlja vrsta prizorov z golimi in polgolimt ženami, povezanih s strahotno neokusnimi m grozljivimi šlikami, kot npr. v filmu 'Jack, morilec», kjer se najbolj razbrzdane orgije mešajo s krajo mrličev ha nekem pokopališču itd.
V zvezi s podobnimi filmi, izpolnjenimi s spolnostjo in pretirano erotičnostjo, si tudi Francija nima kaj očitati. Tu v filmskem svetu zdaj kraljuje Jeanne Mo-reau, ki je npr. v filmu 'Mata Hari» nastopila s povsem golim gornjim delom telesa, da ne omenjamo drugih, kot Yvette Mi-mieux, Jeanne Valerie, Mplene
Demongeot itd.
Švedska, ki slovi po svojih dražljivih ženah, pa je, resnici na ljubo, dala poleg teh tudi vrsto izredno umetniško nadarjenih i-gralk, vtem ko so v ZDA na površju predvsem razne Mansfield, Baker in druge
Pravtako se tudi v Italiji postavlja to vprašanje, vendar se omenjeni pojav tu kaže v drugačnih oblikah kot ha Angleškem, v Franciji in ZDA, tako da se razne .zvezdice», specialistke v slačenju, resda lahko prikažejo v enem ali drugem filmu, vendar tudi kmalu izginejo, ne da bi za sabo pustile najmanjšo sled.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mario in Giorgio Bulfon v «Lonza»
V galeriji Lonza se nam zelo dobro predstavljata, vsak z mastnim katalogom, Mario in Giorgio Bulfon, oče in sin. Prvi je bil Campitellijev učenec in dokončal domačo šolo za umetnost in obrt Alessandro Volta. Ze en sam pogled na njegovih 21 slik v mešani tempern-tehniki, nam zadošča, da se prepričamo o zanesljivi slikarski izobrazbi, ki se javlja v celovitosti zasnov, katerih umetniški navdih izhaja predvsem iz lepotnega čara zgodovinsko zanimivih zgradb. S,o sicer tudi tu tri pokrajinarsko uspele sličice gorskih sten, sveže podane v njih divjini, ampak večina slik prikazuje z močnimi črnimi potezami bolj ekspresionistično obdelane izreze veličastnih stavb Rima, Florence in Benetk ter slikovite kotičke raznih starih mest.
Mario Bulfon nam je znan že iz nekaterih prejšnjih razstav pO učinkovitih slikah notranjščin cerkva, ki nas tudi tu privlačujejo po svoji pestrosti, posebnosti perspektive gledanja proti kupoli, barvni igri skozi okna vpadajočih žarkov in jasnosti predstavljanja, ki se pa ne utaplja v motečih podrobnostih, čeprav je ta jasnost pogojena v zdravem smislu za stvarno opazovanje.
Enako število slik kot Bulfon starejši ima tudi Giorgio Bulfon. So pa to grafike, odtisi v raznih, včasih zelo rafiniranih načinih razmnoževalne tehnike, kot si jo je pridobil na znanem državnem zavodu za umetnost v Trstu, ki skrbi za umetniški podmladek. V nasprotju z očetom, mladega Bul-fona zanima bolj figura, vendar Pa so tu tudi slike, v katerih ni človeška postava glavno zanimanje slikarja, npr. večbarvni odtis 'Plenitev, ki kaže napad gusarskih jadrnic na grad, .Zločin» z ribo, ko jo mori polip in 'Začaram gozd'. V vseh teh delih se zrcali mnogostranost domišljije polng dovzetnosti za umišljeno oblikovno lepoto, seveda predelano v smislu sodobne umetnosti.
Za tal i mladega slikarja so ret pomembni zlasti ti in drugi večbarvni odtisi, čeprav tudi u enobarvnih tiskih Bulfon stremi k osebnejšemu ustvarjanju, ki se oprošča samodopadljive učinkovitosti mehkobnega pesniškega razpoloženja in išče krepkejše grafične sprostitve.
MILKO BAMBIČ

Radio Trst A

TOREK, 29. DECEMBRA 1964 Nacionalni program
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi- 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah:	17.00	Ansambel Franco
Russo; 17.20 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 ((Zgodilo se je na letošnji božič«; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobna jug. glasba; 18.50 Trobentača M. Davis in Al Hirt: 19.15 Pisani balončki; nato Zabavna glasba; 20.00 Šport; 20.35 Kromatična fantazija; 21.30 Slovenske novele; 21.55 Solisti naše dežele; 22.20 Plesna glasba.
12.00 Plpšče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot juke box; 13.40 Iz zgodovine Istre; 13.50 Domači skladatelji; 14.15 Italo Svevo.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.56 Glasba po željah; 13.40 Od popevke do popevke; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.20 Septet Lesjak; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.15 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.15 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje E. Sangiusto: 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Dor-sey; 22.40 Haydnova simfonija.
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Roman; IU5 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 SkladLe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika: 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. knn-cert; 19.10 Oddaja za delavce;
20.30	Cesare Meano: «Melisenda per me«; 22.10 Opisna glasba;
22.30	Plesna glasba.
II. program
7.30	Jutranja glasba; 8.40 Miranda Martino; fi.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni cocktail; 15.15 Popevke; 15.35 Koncert v miniaturi: 16.30 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Filmske novosti; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Portugalske -'esmi; 18-35 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje »Pozor na ritem«; 21.00 Neapelj proti vsem; 21.40 Glasba v večeru.
klavir; 21.20 Življenje Riharda Straussa; 22.15 Radrska črtica.
Slovenija
III. program
18.30 Politične vede; 18.45 Haen-dlova sonata za flavto in harfo; 18.55 Proza Umberta Sabe; 19.30, Vsakovečerni koncert; 20.40 Vi-valdijeva sonata za violončelo in
8.05 Veseli planšarji in trio Vilija Petriča; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz Gotovčevega Era z onega sveta; 9.45 Zabavni ansambli; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmečka univerza; 12.15 V novem letu mnogo sreče; 12 30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Lepe melodije: 14.05 Radijska šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas: 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih knžpotjih; 19.05 Glasbene raz-g.ednice; 20.00 Flavtist Fed.ia Rupel; 20.20 Radijska igra: 21.37 Serenadni večer; 22.10 Zabavni zvoki; 23 05 Nočni koncert.
Ital. televizija
17.30 Piogram za najmlajše; 19:00 Dnevnik; 19.15 Likovne u-metnosti; 19.55 Van Wood; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film «lo ti salverč«; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Dan za dnem; 22.15 Anton Cehov «Oblet-nica»: 2? oj športne
Jug. televizija
NI SPOnEDA
Vreme včersfl: naj višja temperatura 10, najnižja 1.8, ob 19. uri 9.4; vlaga 85 odst., zračni tlak 994 pada, veter 10 km Jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.3 stop., padavine 3.7 n*m.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 29.	decembra
Tomaž	
Sonce vzide ob 7.46 in	zatone ob
16.28. Dolžina dneva	8.42 Luna
vzide ob 3.27 in zatone ob 13.43	
Jutri, SREDA, 30.	decembra
. Evgen	
ČESTITKE NOVEMU PREDSEDNIKU REPUBLIKE
Ugoden odmev izvolitve Saragata v Trstu in po vsej naši deželi
Brzojavke dr. de Rinaldinija in dr. Deliseja ter izjavi deželnega in pokrajinskega tajnika PSDI
Izvolitev poslanca Giuseppa Sa-. ragata za predsednika republike je_ naletela v tržaškem demokratičnem javnem mnenju' na zelo ugoden sprejem, saj je dokaz, da
•	niso mogle prodreti nazadnjaške sile.
Predsednik deželnega sveta fur-
•	Janije - Julijske krajine de Rinal-dini je poslal novemu predsedniku republike naslednjo brzojavko: ((Tolmačim čustva deželnega sveta in vsega prebivalstva Furlanije - Julijske krajine s tem, da Vam iskreno čestitam k izvolitvi za najvišjo funkcijo v republiki, s čimer je kronano celo Vaše življenje, posvečeno blaginji naroda kakor tudi idealom demokracije in svobode.«
Predsednik pokrajinskega odbora dr. Giordano Delise pa je poslal Saragatu naslednjo brzojavko:	((Tržaški pokrajinski odbor
kot tolmač čustev vsega prebivalstva iskreno čestita k Vaši izvolitvi za najvišjo državno funkcijo ter Vam izreka tople želje za Vaše aktivno delo v zaščito demokratičnih in republiških ustanov države.»
Tajnik tržaške federacije PSDI je dal naslednjo izjavo:
((Tržaška socialni demokratje so srečni spričo časti, ki je doletela njihovega voditelja ter so navdušeni, da je sto let borbe delavskega razreda danes kronanih z uspehom, saj je bil izvoljen na najvišje mesto v državi velik socialist.«
Pokrajinsko vodstvo PSDI se bo sestalo danes ob 18. uri na izredni seji na sedežu federacije.
Deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare je izjavil, da je izvolitev poslanca Giuseppa Saragata za predsednika republike zgodovinski dogodek, saj je v enem stoletju od «risorgimenta» prvič dosegel najvišjo čast v državi predstavnik socialističnega demokratičnega gibanja. Izvolitev poslanca Saragata je nagrada vztrajnemu borcu za svobodo in neodvisnost domovine, za socialno pravičnost ter za mirno mednarodno sožitje.
«Mj socialdemokrati v Furlaniji - Julijski krajini — je nadaljeval Cesare — se danes spominjamo borb, ki jih je vodilo v teh povojnih letih gibanje, katerega vodja Saragat še vedno o-staja, za zgraditev boljše Italije ter za primerno rešitev vprašanj delovnih ljudi.»
Cesare le nadalje poudaril,, kakšne so zasluge Saragata najprej kot ministra za trgovinsko mornarico in kasneje kot zunanjega ministra za našo deželo: zakon za gradnjo ladij v prid CRDA in Tržaškega Lloyda, njegova odločenost, da se zgradi naftovod, njegovio sedanje prizadevanje, da se zgradi protosinkroton v Doberdobu. Cesare je nadalje dejal, kak§no vlogo je Saragat kot zunanji minister namenil Furlaniji-Julijski krajini v njeni vlogi mostu v okviru zunanje politike, vodene v humanističnem duhu in usmerjene k iskanju vseh priložnosti, da se pospeši popuščanje napetosti v okviru varnosti. Se posebno si je Saragat prizadeval
za nadaljnje izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Izvolitev poslanca Saragata za predsednika republike je zmaga demokracije, saj je s svobodno parlamentarno igro bila izbrana politična osebnost, ki ima po mnenju velike večine predstavnikov italijanskega naroda vse lastnosti, da dostojno predstavlja Italijo v svetu. Cesare je zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo, da je izvolitev Saragata imela zelo ugoden odmev med slovensko manjšino v Italiji ter med italijansko manjšino v Istri in na Reki.
Sinoči je deželni tajnik Cesare v imenu socialdemokratov z dežele poslal novemu predsedniku re-
publike brzojavko, v kateri mu je izrazil najbolj tople želje.
Delitev zavojev UILDM
Ob božičnih praznikih je UILDM (Italijanska zveza za borbo proti mišični distrofiji) razdelila darilne zavoje osebam, ki bolehajo za distrofijo mišic v naši in bližnjih pokrajinah. Zveza je darovala 22 zavojev v Trstu, 4 v Gorici in 132 v drugih mestih. V Trstu so razdelile zavoje gospe Clelia Benussi, markiza Maria En-richetta Carignani di Novoli, Ida Costa in Ada Zini.
VPRAŠANJA V OBČINSKEM SVETU
Odlaganje gradnje podzemeljskih prehodov pod Trgom Goldoni
Po zadnjem načrtu naj bi zgradili pod trgom tudi parkirni prostor za 600 vozil, za kar pa bi bilo potrebnih 800 milijonov lir
Na sejah občinskega sveta se raz-1 upravna vprašanja. Eni se zanima-pravlja o raznih upravnih, gospo-1 jo za popravilo te ali one ulice, darskih in tudi političnih vpraša- drugi za boljšo razsvetljavo v do
njih. Na vsaki redni seji pa je prva ura posvečena vprašanjem svetovalcev in odgovorom odbornikov in župana. Pred nedavnim pa je občinski svet soglasno sprejel sklep, naj svetovalci predložijo svoja vprašanja pismeno in ne ustno kot doslej, da se prihrani na času. Tako je sedaj prva ura rednih sej posvečena predvsem odgovorom na predložena vprašanja. Sedaj dobivajo svetovalci odgovore mnogo prej, kot so jih dobivali po starem pravilniku.
Skoraj vsa vprašanja, ki jih postavljajo svetovalci, se nanašajo na
Na tržaškem županstvu so do konca leta na vpogled seznami davkoplačevalcev za občinske davke za leto 1965. Iz teh seznamov je razvidno, da je za prihodnje leto v tržaški občini skupno 35.144 občanov, ki bodo morali plačati družinski davek, in sicer 3244 več kot v letošnjem letu. Obdavčljiva vsota znaša za prihodnje leto 17 milijard in 419 milijonov lir, t.j. približno 1 milijardo 700 milijonov lir več kot letos. Dokončni seznami se nanašajo na 9147 davkoplačevalcev, prehodni pa na 25.997; za letošnje leto pa so bili januarja meseca objavljeni prehodni seznami samo za 1.449 davkoplačevalcev. Fredvideni dohodek, ki ga bo občina imela od teh davkov znaša skupno I milijardo in 55 milijonov lir, in sicer 224 milijonov lir več kot za letpšnje leto. Dokončni seznami se tičejo samo postavk, za katere je bil dosežen sporazum, prehodni seznami pg tb stih o katerih bo občinska uprava -še odločala.
Tudi letos je na prvem mestu med davkoplačevalci za družinski davek industrialec - Pierpapto Tognella z obdavčljivim dohodkom 52 milijonov, ki bo plačal skoraj 9 milijonov lir družinskega davka. Na drugem mestu je zavarovalni agent Gino Baroncini (35,5 milj.), na tretjem je Alberto Ca-sali, na četrtem pa Carlo Wag-ner (35 milijonov).
V naslednjem objavljamo seznam davkoplačevalcev, ki imajo več kot 5 milijonov obdavčljivega dohodka in so vpisani v dokončni seznam.
Gino Baroncini, zavarovalni uradnik, 35.500.000; Alberto Casali, urad-
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiumniMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBJAVLJENI SEZNAMI OBČINSKIH DAVKOV
Nad 17 milijard obdavčljivega dohodka več kot milijardo družinskega davka
Največ bo plačal industrialec Tognella, in sicer 9 milijonov davka na 52 milijonov obdavčljivega dohodka
nik, 35.000.000; Carlo Wagner, in-i dc Gropaiz, trg., 8.000.000; Bruno dustrialec, 35,000.000; Alberto Mel- Pacor, trg., 7.900.000; Mario Rinal-
NAPET POLOŽAJ PRI FELSZEGIJU
Ravnateljstvo grozi z odpustom 100 delavcev
Poleg tega namerava ukiniti vse ugodnosti, ki so jih delavci dosegli s pogodbo v podjetju
V ladjedelnici Felszegy je položaj močno napet. Predvsem hoče ravnateljstvo odpustiti 29 delavcev, čeprav je deželni odbornik Giust posredoval. da bi še nadalje ostali v tako imenovani ((dopolnilni blagajni« Toda ravnateljstvo še s tem ni bilo zadovoljno. Sporočilo je notranji komisiji, da namerava odpustiti po novem letu nadaljnjih 100 delavcev. Kar se tiče razgovorov pri odborniku Giustu, je treba še pripomniti, da se jih inž. Giacomelli ni niti udeležil, ker je poslal tja funkcionarja Marina, ki ni imel polnih oblasti.
Toda vse to še ni dovolj. Pred božičem je poklical Giacomelli k sebi člane notranje komisije ter jim voščil vesele praznike. Po voščilih pa jim je «dulcis in fundo» sporočil še naslednjo izzivalno vest. Rekel je, da bo odpovedal vse sporazume v podjetju, s katerimi so si delavci z dolgimi borbami pridobili boljše pogoje, ter da bo v celoti uveljavil vsedržavno delovno pogodbo, ki teh prednostnih pogojev ne vsebuje, če pa delavci ne bodo sprejeli tega, je inž. Giacomelli zagrozil, da bo naravnost zaprl ladjedelnico. To so res krasna voščila! Seveda se niso delavci teh groženj ustrašili ter se bodo jutri ob 16.30 zbrali na enotni skupščini, da sklenejo, kakšen odgovor bodo dali nanje.
Skupščina komunistov
V ljudskem domu v Ul. Madon-nina 19 bo danes zvečer ob 19.30 zadnja letošnja skupščina vseh tržaških komunistov. Na skupščini bodo razpravljali o opravljenem delu v letu 1964 ter o bodočih perspektivah. Razpravljali bodo tudi o včerajšnji izvolitvi predsednika republike.
Sneg je skopnel
Vremenske razmere so se včeraj nekoliko izboljšale. Skoraj po vsem Primorskem je deževalo.
Bela snežna odeja, ki je predvčerajšnjim pokrivala zgornjo tržaško okolico je hitro kopnela. Včeraj je bilo nebo oblačno. Deževalo je na Koprskem, v Postoj-
ni in na Snežniku. Samo na cesti Reka-Zagreb je bil promet otež-kočen zaradi obilnih zametov.
Temperatura se je včeraj zvišala in vremenoslovci napovedujejo, da se bo vreme izboljšalo.
chiori uradnik, 18.500.000; Giorgio Guarnieri industrialec, 14.000.000; Giovanni Mann, industr., 14 mil.; Ottilia Flaschner vd. Stock, zasebnica, 11.100.000; Enrico Tagliaferro, zdravnik, 10.487.800; Nereo Rocco, športni trener, 9.300 000; Dario Zaf-firopulo, ravnatelj Rasa, 9.000.000; Mario Groglia, notar, 8.932.000; Ezio Martinico, zdravnik, 8.000.000; Artu-ro Scabar, uradnik. 7.900.000; Alberto Bignami, trgovec, 7.500.000; Mario Morpurgo, industr., 7.500.000; Fabio Padoa, zavar. uradnik, 7 milijonov 100.000; Narciso Alberi, pleskar, 7.000.000; Mario CIvidin, gradbeni podj., 7.000.000; Alberto Ro-senwasser, gradb. podj., 7.000.000; Oscar Sandrinelli, notar, 7.000.000; Giuseppe Stefani, novinar, 6.500.000; Alessandro de Mottoni, inženir, 6 mil. 614.600; Bernardo Bennari, zdravnik, 6.114.600; Giorgio Bertoc-chi, gradb. podj., 6.000.000; Adolfo Paolo, trgovec, 6.000.000; Umberto Fonda, inž., 6.000.000; Ernesto So-spisio, industr., 6.000.000; Silvio Bo-nifačio, industr., 5.843.300; Efrem Mioni, 5.755:623; Vittorio LongO, u-radnik, 5,700.000; Albino Kobec, au-toprevoznik, 5.685.000; Ottavio Guli, in., 5.597.000; Nerina Madonna vd. Punzo, restavracija, 5.567.200; Bruno Apollonio, urad., 5.500.000; Lui-gia Sanzin vd. Tiozzo, posestnica, 5.500.000: Attilio .Valentinuzzi, zav. urad., 5.550.000; Gioacchino Kobec, avtoprevoznik, 5.485.000; Guglielmi-na Graetz Windisch vd. Economo, 5.400.000; Giuseppe Bartoli, urad., 5.300.000; Leo PaschI, uvoznik, 5 milijonov 300.000; Silvio Pesle, urad., 5.300.000; Guido Slataper, zastopnik, 5.300.001); Carlo Bak, uradnik, 5 mil. 200.000; Alberto Rossi, urad., 5.150.000; Arturo Paschi, urad., 5 mli. 100.000; Ferruccio Boccassini, notar, 5.075.400; Giulio Frasin, zav. urad., 5.000.000; Felice Israeli, trgovec, 5.000.000; Pietro Petronio, zdravnik, 5.000.000; Costantino Salvi, industr., 5.000.000; Valdemaro Slavich, urad.. 5.000.000.
Seznam davkoplačevalcev, ki imajo nad 5 mil. obd. doh. in so prehodno vpisani:
Pierpaolo Tognella, urad., 52 mil.; Goffredo Banfield, brodar, 28 mil.; Luigia Doria ved. Feltrinelli, 28 milijonov; Antonio Grandi, trg. zast. avtom.., 23 mil.; Rodolfo Parisi, špe-dicioner, 20.500.000; Anna de Dotto-ri vd. Vianello, zasebnica, 11 mil.; Mario Lapenna, zdravnik kir., 10 mil. 159.400; Guido Antonini, izvedenec, 9.500.000; Fausto Fragiacomo, industr. Izvedenec, 9.500.000; Rinal-do Vatta, industr., 9.500.000; Giovanni Tommasi, notar, 9.152.220; Gioacchino Alessi, novinar 9000.000; Carlo Alberto Lang, zdravnik, 9 milijonov; Guglielmo Canarutto gradb. podj., 8.500.000; Angela Duma am. Luigi Aquarone, 8.500.000; Eugenio , Vatta, trg. izvedenec, 8.200.000; Giuseppe Bisotto, trg., 8.000.000; Riccar-
di, trg. z vini, 7.700.000; Giuseppe Carlo Crismani, gradb. podj., 7 milijonov 500.000; Giorgio Ferro, zastopnik 7.500.000; Romano Vitas, 7.500.000; Giuseppe D'Angelo, gradb. podj., 7.000.000; Nevio Puhali, zdravnik, 7.000.000; Francesco Tecilazic, zdravnik. 6.950.000; Aldo Weis, uradnik, 6.900.000; Gino Macchioro, zdravnik, 6.800.000;
ločenem kraju mesta, tretji za popravilo ene ali druge šole in po dobno. Tako je pred kratkim svetovalec Calabria predložil vprašanje, v katerem je opozoril odbornika za javna dela, da se je pred nedavnim pripetila huda prometna nesreča na enem od prehodov na Trgu Goldoni. Neki avtomobilist je podrl priletno gospo in ji zmečkal nogo. Svetovalec je ta žalostni dogodek povezal z vprašanjem gradnje podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, ki jih občinska uprava že toliko let obljublja. Zato je vprašal odbornika, kako je s pripravo zadevnih načrtov in kdaj bodo po mnenju občinske uprave zgradili podzemeljske prehode, ki so vsak dan bolj potrebni zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa.
Odbornik za javna dela še ni odgovoril na to vprašanje. Po drugi strani pa ni nobena skrivnost, da so načrte’ za gradnjo podzemelj skih prehodov pešcev na Trgu Goldoni pripravili že pred mnogimi leti in so jih morali zaradi stalno večjih gradbenih stroškov in drugih nepredvidenih ovir že nekajkrat spremeniti. Sedaj je pripravljen načrt, ki predvideva poleg podzemeljskih prehodov tudi gradnjo velikega podzemeljskega parkirnega prostora pod Trgom Goldoni. Ta novi načrt, ki ga je pripravilo podjetje ((Porfirio«, predvideva parkirni prostor za okrog 600 vozil. V podzemlju naj bi uredili tudi vse servisne službe in podobno. Vse skupaj, parkirni prostor in prehodi, pa naj bi stalo okrog 800.000.000 lir. Načrte mora še odobriti občinski svet, se pravi, da jih mora najprej odobriti občinski odbor in jih nato vključiti v dnevni red rednega zasedanja občinskega sveta. Kdaj bo odbor to storil, še ni znano. Nekateri pa celo menijo, da je
Je že tradicija, da se v znani je tudi praznoval svoj 60. rojstni gostilni Colavini pri Sv. Ivanu, dan. Za to priliko so mu prijate-in sicer na «Ferdeničih» na dan ]ji, ki zahajajo v gostilno, poda-sv. Stefana zberejo vsi Stefani od rili zlato kolajno, šop rdečih na-Sv. Ivana m Podlonjerja ter slo- ge]jnov in lepo pergameno, na vesno praznujejo svoj. god. Slav-
VCOllU	O V V/J. guu. U1U v
ljenci podarijo vsem prisotnim kuhano zeleno s slanimi sardelami, ki jo zalijejo z žlahtno kapljico. V lokalu na ta dan ne manj. ka godbe, da se to praznovanje razvije v večji zabavi in veselju. Letos, kot tudi lani, je bil na ta dan samo en slavljenec, in sicer Stefan Marc od Svetega Ivana, ki
katero 'so se vsi podpisali z željo, da bi bil slavljenec še dolgo let zdrav in vesel ter da bi kot vedno zahajal v njihovo družbo in zakaj ne, kot na ta dan, še večkrat plačal dober liter vina.
Voščilom se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Podrobnosti o davku na motorna vozila
Kakor smo že poročali, je itali- nih koles in furgonov; do 25. ja-janski Avtomobilski klub začel nuarja lastniki motornih koles, ki
pobirati prometni davek za vstf motorna vozila. Kakor običajno lahko lastniki vozil plačajo prometno takso za dva, štiri, šest, osem, deset ali dvanajst mesecev. Kdor plača prometni davek za celo leto 1965, prejme 3 odstotke popusta. Do 10. januarja morajo poravnati davek lastniki osebnih avomobilov, avtobusov in prikolic za prevažanje potnikov, dalje lastniki motornih čolnov in specialnih avtomobilov; do 15. januarja lastniki tovornjakov, prikolic za prevažanje blaga, motor-
(lillltliiiiiiiimmmiMmllHiMimillilHiiiiiutiilllliiiiiiililiilllliuiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiMlimiiiiiiilliliiimuliitiliiili
DVE SMRTNI CESTNI NESREČI
Zenska padla iz avta pri Skopem Moškega povozil pri Orehu avtomobilist
Prva nesreča se je pripetila v soboto pozno zvečer, druga pa v nedeljo okrog 19. ure
žrtev smrtne nesreče je postala v soboto zvečer okrog 23. ure 45-letna Emilija Kranjec por. Možina iz Ul. Mantegna 1. Nesreča se je pripetila pri Skopem blizu Dutovelj, kjer je 45-letni Karel Možina na ovinku zavozil s ceste. Pri tem so se desna vrata avtomobila fiat 500 TS 16824 odprla In Možinova žena je tako nerodno padla Iz avta, aa se je hudo poškodovala po glavi ter zadobila hude notranje poškodbe. Ponesrečenko so z rešilnim avtom lz Sežane z vso naglico prepel j ili v tržaško bolnišnico, kjer so Kranjčevo pridržali na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Vsa zdravniška nega na je bila zaman, ker Je nesrečnica eno uto po sprejemu v bolnišnico podlegla hudim poškodbam.
Zakonca Možina sta se vračala z izleta proti bloku na Fernetičih Ko pa je Možina privozil na veliki ovinek blizu nadvoza, je iz še nepojasnjenih razlogov izguoil oola3t nad avtom, zavozil s ceste ter se prevrnil v škarpo ob cesti. Pri tem so se odprla desna vrata in Kranjčeva je padla iz avta ter pri pad-
cu udarila z glavo v kamen. Podrobnosti, kako se je pripetila nesreča, je povedal šofer jugoslovanskega rešilnega avta 24-letni Elij Godnič iz Sežane.
* • *
Močni sunki burje, tema in neprevidnost šoferja so bili krivi smrtne prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer okrog 19. ure pri begunskem taborišču pri Orehu, žrtev nesreče je bil 48-letni istrski begunec, varilec Daniele Furlani iz taborišča pri Orehu, ki je tedaj, sklonjen zaradi pihajočega vetra, prečka! državno cesto, ker je bil namenjen v bližnjo gostilno.
Ko je bil Furlani sredi ce&te, ki je bila zavita v temo, je z bloka pri škofijah v smeri proti Trstu s svojim fiatom 600 TS 30689 privozil 42-letni Silvano Sornig iz Ul. Fornace štev. L Sornig je žal prepozno opazil Furlanija sredi ceste in čeprav je takoj pritisnil na pedal zavor, mu ni uspelo, da bi se izognil nesrečniku. Sunek je bil tako močan, da je Furlanija vrglo najprej kvišku, nato pa je padel na cestišče, kjer je mrtev obležal zaradi prebitja lo-
banje. Deset minut kasneje je na kraj nesreče privozil rešilni avto RK, toda za nesrečnega Furlanija m bilo več pomoči. Prihiteli so tudi agenti cestne policije in agenti s komisariata v Miljah. Po opravljenih formalnostih In po pregledu, ki ga je opravil namestnik republiškega prokuratorja, so Furiani.levo trup« prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice
so opremljena s pogonskim strojem pod 5o kub. cm; in končno do 10. februarja vsi lastniki motornih koles s pogonskim strojem nad 50 kub. cm.
V naslednjem navajamo Višino prometnega davka za dva, štiri, šest, osem, deset in dvanajst mesecev: fiat 500 D, 500 DG, bian-china:	1.230,	2.460,	3.685,	4.910,
6.140, 7.150 (fiskalna moč motoria 6 KS); citroen ami 6: 1.320, 2.635, 3.950, 5.265, 6.580, 7.660 (fiskalna moč 7 KS); fiat 500 ABC belve-dere: 1.580, 3.160, 4.735, 6.315, 7.895, 9.190 (fiskalna moč 8 KS); fiat 600,	600 multipla:	1.580,	3.160,
4.735, 6.315, 7.895, 9.910 (fiskalna moč 9 KS); fiat 600 D, 600 D multipla: 1.845, 3.685, 5.530, 7.370, 9,210, 10.720 (fiskalna moč 10 KS); fiat 850, renault R4, R4L, dauphine, innocenti: 2.635, 5.265, 7.895, 10.525, 13.155,	15.315 (fiskalna moč 11
KS); austin A 40, simca 1000, opel kadett: 3.160, 6.315, 9.470, 12.630, 15.785,	18.375 (fiskalna moč 12
KS); fiat 1100, lancia appia, innocenti, austin A 40 S, innocenti IM 3, renault R8, major, lancia flavia, fiat 1200: 3.740, 7.475, 11.210, 14 tisoč 940,	18.680, 21.740 (fiskalna
moč 13 KS); fiat 1100 D, auto-bianchi, primula, volkswagen 1200 113, ford cortina, ford taunus 12 M: 4.735, 9.470, 14.205, 18.940, 23 tisoč 675, 27.560 (fiskalna moč 14 KS); A.R. giulietta, T.I., giulia 1300, simca 1300: 5.530, 11.050, 16 tisoč 575, 22.100, 27.625, 32.155 (fiskalna moč 15 KS); lancia flavia 1500, peugeot 403 1500, fiat 1500, opel rekord 1500, volksvvagen 311 1500, ford taunus 1500, BM\V 1500: 6.840, 13.680, 20.520, 27.360, 34.195, 39.805 (fiskalna moč 16 KS).
občinska uprava kriva, če doslej še niso bili zgrajeni omenjeni podzemeljski prehodi, češ da zavlačuje potrditev načrtov.
To so sicer govorice. Po drugi strani pa je treba priznati, da sedanji načrt predvideva 800 milijonov lir izdatkov, ki jih občinska uprava sedaj gotovo nima na razpolago. Seveda to še ne more biti opravičilo za zavlačevanje rešitve tako važnega in nujnega vprašanja v središču mesta Zato bi moral občinski odbor vztrajati pri nadzornih oblasteh, da mu priznajo višje kritje letnega primanjkljaja, ali pa naj nadzorna oblast nakaže občinski upravi poseben izreden prispevek za omenjena dela. Poleg tega pa ostane še možnost posojila. Toda, tudi pri posojilih kreditni zavodi strogo nadzorujejo občinsko davčno moč, se pravi, kolikor lahko posamezna občina najame posojil, da se odplačila krijejo z dohodki od davkov. Za sedaj nam torej ostane samo upanje, da bo občinski odbor v proračunu za leto 1965 upošteval tudi to vprašanje in da bo vključil zadevno vsoto v izdatke za prihodnje leto.
Na zadnjih sejah občinskega sveta pred božičnimi prazniki je bilo skoraj vsako sejo na xrsti vprašanje odpustov delavcev v raznih mestnih industrijskih podjetjih. Tako je tržaška občinska uprava odločno posegla v spor med delavci in ravnateljstvom podjetja CRANE-ORION v korist delavcev. Spor se je za sedaj za delavce zadovoljivo končal. Pred nekaj dnevi pa je socialdemokratski svetovalec Lovero opozoril občinski odbor in ga zaprosi! za posredovanje glede odpustov :n novih napovedanih odpustov ori sledečih podjetjih: livarna Fasef, v industrijskem pristanišču, ki zaposluje 64 delavcev, namerava od-' pustiti 20 delavcev; ladjedelnica Felszegi, ki je nedavno odpustila še 20 delavcev, ima namer., aa v najkrajšem času odpusti še precejšnje število delavcev.
Vsa ta in še druga vprašanja, ki zanimajo javnost, so predmet stalnih razprav in zanimanja občinskega sveta.
Božične pesmi
Zveza cerkvenih pevskih zborov že stalno prireja koncerte božičnih pesmi. Preteklo nedeljo je taka prireditev bila v Trstu v cerkvi sv. Antona novega. Pod taktirko Zorka Hareja so nekateri zbori s Tržaškega združeno zapeli nekaj slovenskih božičnih pesmi. Cerkev je. bila malone nabito polna in je res škoda, da prireditelji niso pripravili zahtevnejšega in tudi daljšega programa.
I Slovensko gledališče v Trstu
♦ PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 |
Na splošno željo občinstva PONOVITEV PREDSTAVE ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
petek, 1. januarja 1966 ob 16. uri, soboto, 2. januarja 1965 ob 20.30, nedeljo, 3 januarja 1965 ob 16. uri.
' PREDSTAVA V SOBOTO BO POSVEČENA SPOMINU NAŠEGA PRILJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA IGRALCA MODESTA $ A N C I N A, KI JE ((MOSCHETO)) PREVEDEL IN KI BI MORAL NASTOPITI V PROLOGU. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU HRANI V SVOJEM ARHIVU MAGNETOFONSKI POSNETEK SANCINOVEGA PROLOGA, KATEREGA BO PREDVAJALO PRI PREDSTAVI V SOBOTO.
GLOBOKO ZNIŽANE CENE !
I. prostori L. 600 — II. prostori L. 300
ŠZ BOR
PRIREDI
VELIKO
SILVESTROVANJE
V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4 OD 21. URE DALJE
IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER POD VODSTVOM I. BOGATCA
Vabila bodo na razpolago na sedežu združenja, Vrdelska cesta 7, danes in jutri od 20. do 21. ure ter od 17. do 19_ ure v Tržaški knjigami Ul. sv. Frančiška 20.
VSTOP SAMO Z VABILOM ZAŽELENE VEČERNE OBLEKE
NAROČITE SE NA
‘PRIMORSKI DNEVNIK«
ZA LETO 1985
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako boste prejemali list do konca leta zastonj in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na štev, 37.338
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
ENAL0TT0
Natečaj št. 52
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari ....		2
Cagliari . .	. • 51	X
Firence . .	. . 15	1
Genova	. .	. . 31	X
Milan . . *	. . 71	2
Neapelj .	.	. . 17	1
Palermo . .	. . 44	X
Rim ....		1
Turin . . .	. . 57	X
Benetke . .	. . 77	2
Neapelj 11	. . 46	X
Rim II . . .	. . 44	X
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami		
lir	5.763.000
il točkami
lir	250.500
K) točkami
lir	20.400
Dokončne Kvote določi o srednja komisija
•
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
Nazionale 15.00 «La caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren, Alec Guinness, James Ma-son
Arcobaleno 15.00 ((.Minesota Clay» — Technicolor. Cameron Mitchell.
Excelsior 16.00: «Matrimonio alTita. liana« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «11 disco volante« Alberto Sordi, Monica Vitti, Eleono-ra Rossi Drago.
Grattacielo 16.00 «1 4 di Chicago« Technicolor, Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis jr., Barbara Rush.
Alabarda 16.00 «1 due toreri« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio In-grassia.
Filodrammatico 16.00 #Le bellissime gambe di mia moglie« Colette Mer-cier. Technicolor.
Aurora 16.30 «11 treno«
Cristallo 16.30 «Non mandarmi flori« Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Capitol 14.00 17.50 21.50 ((Cleopatra« Technicolor. Richard Burton. Elizabeth Taylor.
Garibaldi 16.00 «11 letto di spine« Technicolor. Richard Burton. Barbara Rush. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Impero 16.30 «La donna dl paglia«.
Vittorio Veneto 16.15 «Intrigo a Stoc-colma«.
Moderno 16.00 »Cittadino dello spa-zio« Technicolor. Jeff Morrovv, Faith Donnergue.
Astra 16,30 «P P P allegrl masnadie-ri».
Astoria 16.30 «Vento di teme lonta-ne» Robert Mitchum Sledi barvna risanka «Tom in Jerry».
Abbazia 16.00 «La tigre dei 7 mari« Technicolor. Anthony Steel, Gian-na Maria Canale.
Ideale 16.00 «Mondo matto al neon« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Skedenj 16.00 «H comandante Jim« John Wayne
Včeraj-danes
SLOVENSKI
KLUB
vljudno vabi na družabni torkov večer
‘SLOVO OD LETA 1964»
ki bo drevi od 21. ure dalje v klubski dvorani ob pogrnjenih mizah.
Pridite!
Naročite se na
^PRIMORSKI DNEVNIK*
za leto 1965
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako boste prejemali list do konca leta zastonj in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na št. 37.338
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
LOTERIJA
BARI	62	48	18	14	52
CAGLIARI	51	77	56	39	36
FIRENCE	15	27	19	85	89
GENOVA	31	59	6	39	81
MILAN	71	54	5	29	77
NEAPELJ	17	46	89	58	1
PALERMO	44	56	8	5	75
RIM	4	44	2	29	14
TURIN	57	28	89	65	26
BENETKE	77	58	65	88	27
Mali oglasi
SINTETIČNE PREPROGE in preproge za hodnike iz plastike «Ba-latum» in «Meraklom». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
PHI MAGAZZ1NU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moSke In otroike dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče In srajce oajboljših vrst In znamk po najnižjih cenah Haznčne štedilnike na drva In pre mo*, na plin m elektriko, različne peči, trajno goreče In na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke HEX In INDES1T. Plačilo po dogovora, tudi na obroke dobile PHI CAHLU BRUSINI, Tfst Ul C Bat-tisti št 20. Tel. 20-041.
Zlato-ure DARVVIL, Plazza S. Giovanni št. 1. Različne predmete za darila — natančna m vestna popravi la ur in zlatnine.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
25., 26., 27 in 28. decembra 1964 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 40 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Giuseppe Zve-tresnik, 45-letni Alessandro Benedet-tl, 51-letnl Oscar Trassi, 86-letni Antonio Giuresich, 65-letna Maria Pa-po por. Possa, 84-letna Elvira Ettel vd. Rovattl, 72-letna Maria Rosa Co-ciancich vd. Orsinl, 56-letni Giovan-ni Marchesl, 86-letna Lucia Suffi vd, Boncompagno, 68-letnt Emilio Mul-lon, 55-letna Emanuela Iandelli, 51-letni Luigi Ukmar, 89-letni Pasquale Marino, 42-letna Mirijan Surjan, 67-letna Leopoldi na Secco por. Ansich,
49-	letni Vittorio Degrassi, 59-letna A-oita Crasnich por. Delneri, 67-letni Costantino Sulli, 85-letna Amalla Gia-gurnich vd Bizzi, 69-letni Francesco Grisonich, 90-letna Anna Verbich por. Paluderl, 71-letnl Mario Vagelli,
50-	letni Bruno Sestan, 45-letna Emilija Kranjec por. Mustna. 83-letna Anna Denardo, 81-letna Francesca FerfogHa vd. Zule, 64-letna Giorgi-na Accerbonl por. Padovan. 75-letna Carmela Dussich vd. Damiani, 84-let-ni Giovanni Degrassi, 9-letni Claudio Zaccariotto, 58-letna Nerina elemente, 68-letnt Italo Trevtsan, 49-letna Stenia Viannello por, Pribac, 53-let-na Pierina Simonutti por Vatta, 74-letna Teresa D’Agostinis vd. Dejak, 504etnl Carlo Kaleblc, 74-letna Maria Fritz vd. Stebel. 86-letna Giu-seppina Terčelj vd. Tavčar, 72-letnI Alberto Scodavolpe, Masslmo Tommasi, 10 mesecev star.
SOŽALJE
Ob tragični smrti njegove žene
Milke Mužina
izrekajo kolegi in prijatelji globi ko sožalje Karlu in njegovima s novoma.
Tragična nesreča nam je nenadoma ugrabila našo predrago
Emilijo Mužina roj. Kranjec
Ža'iju'i mož KARLO, sinova KLA /rij in VVALTER ter ostali sorodu,«!.
Pogreb bo danes ob 15.45 izpred mrtvašnice v Ul. Pieta naravnost v cerkev na Katinaro.
Trst, 29. dec. 1964.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <2t. 12. — 3. I.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Dr. Rossettt. Ul. Combi 19; Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg U-nitš 4; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (21	12. — 3. I.)
Obisti, Ul. Bonomea 93 (Greta); Dr. Rossettl, Ul. Combi 19; Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7
28. t. m. je umrl
Ivan Čok
Žalostno vest sporočajo:	ženi
otroci, snahe, bratje, sestre, svak svakinje, vnuki in vse ostalo s< rodstvo.
Pogreb bo jutri 30. t. m. ob 14-9 iz glavne bolnišnice naravnost opensko cerkev.
Trst - Ljubljana, 29. dec. 1964.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali in spremili na njeni zadnji poti našo drago
Marijo Grobisa
por. Jelen
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin.
Družini JELEN in PRADEL
Trst, 29.12.1964
29. decembra 1954
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Priprave za proslave 20. obletnice prekomorskih brigad v II. Bistrici
Dobri obeli za zimski športni turizem - Nov mladinski klub v Kopru
Odbor za proslavo 20-letnice prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici je že izdelal program prireditev, ki se bodo začele pred 4. julijem — Dnevom borca. Najprej bodo odprli razstavo dokumentov o ustanovitvi in o bojih prekomorskih brigad . proti okupatorjem. Razstavo bodo potem prenesli v vse primorske občine ter na Reko, Pulj in Split. Hkrati bodo v prazničnih dneh tudi odprli razstavo o 20-letnem gospodarskem razvoju na Primorskem.
Osrednja proslava z odkritjem spomenika bo 4. julija. Ob tej priložnosti bodo vsem bivšim borcem prekomorskih brigad podelili knjigo o zgodovini prekomorskih brigad. Odredi predvojaške vzgoje iz primorskih občin ter iz reškega in puljskega okraja bodo organizirali pohode po partizanskih poteh prekomorskih brigad. Računajo, da se bo glavnih prireditev udeležilo o-krog 50 tisoč ljudi, kar pomeni, da bo to za Okroglico in Ostrežnem ena izmed naj večjih partizanskih manifestacij v Sloveniji po osvoboditvi.
Ilirska Bistrica bo sprejela goste precej prenovljena, saj pripravljajo razna olepševalna dela, ureditev cest tal trgov ter raznih športnih in drugih objektov. V ta namen so tudi ustanovili dve mladinski delovni brigadi.
* * *
Občinska skupščina v Kopru je ustanovila Center za socialno delo. To je vsekakor pohvale vredna pobuda, saj je v občini več socialnih problemov, ki so jih doslej premalo sistematično reševali, predvsem zaradi tega, ker ni bilo za to specializiranega organa. Eden izmed takih problemov je skrb za starejše ljudi na podežeju. Večini teh ljudi sicer pomagajo lastni otroci, ven. dar je žal vmes tudi nekaj izjem. Prav tako se pojavljajo sem pa tja problemi socialno ogroženih otrok. Novoustanovljeni center bo moral vse pereče socialne probleme registrirati, proučiti in predlagati občinski skupščini, naj jih reši..
* * *
Za zimsko športni'turizem so v letošnji sezoni kar dobri Obeti tako na Goriškem, kot na Tolminskem, Bovškem in Idrijskem. Smučarjem bodo na razpolago še štiri nove vlečnice, od tega bosta dve na Lokvah z zmogljivostjo 480 vlekov na uro, vlečnica na Koritnici pri Bovcu bo imela 210 in vlečnica na Livku 210 vlekov na uro. Za nakup naprav so porabili nad 30 milijo, nov deviznih dinarjev. Za zimsko turistično sezono so se dobro pri-; privala tudi gostinska podjetja 'v -Vseh. zimsko -športnih centrih, poi nekod kot na Vojskem, pa so že skoraj vse zmogljivosti zasedene Turistični delavci si prizadevajo, da bi tudi za črni vrh nad Idrijo uvozili vlečnico, saj je za ta kraj zaradi ugodnih smučišč zmeraj večje zanimanje.
Smučarje bo nedvomno tudi razveselila vest, da bodo letošnjo zi-
mo plužili vse ceste, ki peljejo v zimsko športne centre na Primorskem. Nekoliko sporna je samo še cesta Col - Cmi vrh, vendar vse kaže, da bodo tudi za to cesto našli sporazum s pristojnimi činitelji v Ljubljani.
...
Tudi koprska mladina je dobila svoj klub. Prostori ustrezajo, zdaj si že prizadevajo, da bi klub kar najbolje opremili. Mladinci so si že tudi zastavili svoj program, ki predvideva razne razgovore s književniki, z gledališkimi in filmskimi igralci, s slikarji itd. Hkrati pa bodo organizirali tudi razne debate o gospodarstvu, o družbenih problemih itd. Pri opremi kluba bo pomagala občinska skupščina Koper ter posamezne gospodarske organizacije.
Jugoslovanski folklorni festival bo tudi prihodnje leto na koprski obali Prireditve bodo od 26. do 31. julija. Sodelovali bodo 'poklicni folklorni ansambli Kolo, Lado in Taneč ter razne amaterske skupine, med njimi tudi domača skupina iz Portoroža.
Avto povozil upokojenca
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj 64-letni upokojenec Arrigo Ruzzier iz Ul. Solitro 14, ki je v Ul. dei Salici na Opčinah, pri hišni št. 3 prečkal cesto. Z avtom TS 4055-8 ga je podrl 52-letni Jožef Rebula iz Ul. Ca n tu 9, ki je vozil proti Villi Carsii. Ruzzier se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti dva tedna, ker se je pri nesreči pobil in. ranil po giavi.
lllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllltllllllltllllllllllllllllllllllllKllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllltlllllllll
SMRTNA NESREČA NA DELU
Delavec je padel z nosilca električnega voda visoke napetosti
Strmoglavil je iz višine 20 metrov, ker mu je najbrž postalo slabo
V ograjenem prostoru nove električne centrale «Enel» ob trbiški cesti med Padričami in Trebčami se je v nedeljo popoldne dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 42-letni delavec Gino Cei, doma iz Orsaga pri Trevisu, kjer je živel'z ženo.
Nesreča se je zgodila nepričakovano . in Ceiovi delovni, tovariši si še sedaj niso na jasnem, kako'je mogel Čei, ki je bil navajen delati zelo visoko nad zemljo, pasti z dvajset metrov visokega električnega kovinastega droga, na katerega je nastavljal vode visoke napetosti.
Bilo je okrog 15. ure, ko se je Cei povzpel na visok drog. Spodaj so delavci vlekli debele električne vode, katere je moral Cei pritrditi na porcelanaste izolatorje. Nenadoma so delavci, ki so stali ob drogu videli, kako se je Cei odmaknil od droga in strmoglavil v praznim. Nesrečnik je padel na tla m oi! m i priči mrtev zaradi prebitja lobanje in hudih notranjih poškodb.
Prisotni šo takoj poklicali rešilni avto RK, toda ko so prispeli bolničarji in zdravnik dr. Gurrado, za nesrečnega Ceia ni bilo več pomoči. V električno centralo so prihitel tudi karabinjerji s postaje v Ba zovici n karabinjerji sodnega oddelka. ki jih je vodil kapetan Pazza-glia. Med preiskavo ni bilo mogoče točno ugotov.ift, kako.se je jprtpfilila nesreča. Zelo verjetno je, da se je Cei, ki je svoje delo opravljal že dolgo vrsto let, počutil slabo in izgubil ravnotežje. To pa se je moralo zgoditi tedaj, ko si je 'trčttiftno odpel varovalni pas, da bi stopil na višjo prečko. Ni izključeno, da je Cei izgubil tedaj, ko je moral prekoračiti naelektren vod visoke napetosti. Tedaj si je moral Cei odpeti pas in se prestopiti čez kabel pri tem pa paziti, da se ga ne do-
takne. Verjetno se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežja -n panel.
Nesrečnikovo truplo so proti večeru prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Dovoljenje za prevoz trupla je, potem ko ga je pregledal sodni zdravnik, izdal namestnik re publiškega prokuratorja dr. Bal-larini.
ŽIVLJENJSKA POT LJUDSKEGA PESNIKA
Pred 44 leti je Petrovič ustanovil slovenski godbeni krožek v Gorici
Vodil je tudi številne godbene krožke po vaseh in dramsko društvo v Gorici
' V prijazni ih tihi vasi Goče' na Vipavskem je pred nekaj dnevi, ali točneje dne 17. decembra praznoval svojo 75-letnico ljudski kapelnik Jožef Petrovič, ki je med drugim ustanovil v prvih letih po prvi svetovni vojni tudi številne godbe na pihala po Goriškem in v Gorici sami.
Rodil se je leta 1889 v Selu na Krasu in starši so ga poslali študirat v Ljubljano, kjer se je že zgodaj posvetil tudi glasbi. Pod vodstvom štirih dirigentov se je v nekaj letih izučil celo vrsto inštrumentov. Kot ujetnik v Italiji med prvo svetovno, vojno se je tudi vadil in ko se je po vojni vrnil iz ujetništva, je mladina zbrala med vojnim plenom razne inštrumente ter ga zaprosila, naj bi jim bil za kapelnika. Tako je leta 1920 ustanovil svojo prvo godbo na pihala v Brestovici na Krasu.
Kmalu pa je odšel v Gorico, kjer je ustanovil • 45-članski slovenski godbeni krožek, s katerim je večkrat nastopal v javnosti. Obenem je ustanovil godbene krožke tudi po okoliških vaseh, med drugim tudi v Mirnu in v štandrežu. V Gorici je naš jubilant vodil eno leto tudi dramsko društvo. Njegova dramska družina in godba sta gostovali na raznih prireditvah po Goriškem, dokler ni tudi tega de-

IZ SODNIH DVORAN
141M O «IK1S» PROSEK
predvaja danes, 29. t. m. ob 19.30 uri dramatičen film:
IL C0LTELL0 NELLA PIACA
(NOŽ V RANI)
Igrajo: SOPHIA LOREN in AN TONY PERKINS
Mladini pod 14. letom vstop prenovedan
licijski stražnik Bogomil Tence, ki službuje pri policijskem komisariatu, ki ima svoj sedež v begunskem taborišču, opravil redni obhod celotnega taborišča. Nenadoma je v bližini nekega cestnega prehoda za pešce opazil mo-
______________________________________ torista, ki se je nerodno peljal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiHonoooiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiminrtuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiuimiiiiiiHiiuiiminimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHUMiiii
Obsojena mladeniča zaradi Kraje vespe
Za sodnike so tudi cigarete «nazio-nali esportazione» tihotapsko blago
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Arno-deo) sta se morala zagovarjati dva jugoslovanska begunca, ki sta bila obtožena, da sta ukradla vespo TS 20720, ki je last Giorgia Veosa. Ta je parkiral svoje vozilo 18. novembra v UL Trento. Po nekaj urah je opazil, da je vozilo- izginilo brez-'3iedu ter je tat-, vino takoj prijavil policijskim organom.
Na zavožmi klopi sta sedela: 25-letni Jovan Bubulj iz Srbske Mitroviče ter 21-letni Zoran Vilo-tijevič iz Niša. Oba živita sedaj v Trstu, in sicer v begunskem taborišču. Pravzaprav sta bila priprta od 21. novembra do včeraj.
Oba so obtožili, kot smo dejali, tatvine vespe, a Bubulja še posebej, da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dbvoljenja.
Tatvina je bila prijavljena že 18. novembra, toda kot je razvidno iz obtožnice, so tatova izsledili šele tri dni pozneje. Bilo je o-koli 16.30 21. novembra, ko je po-
na pločniku ter opazoval vožnjo svojega, .prijatelja. Ker so ,se zde-' le stražniku vse te okoliščine zelo sumljive, je odpeljal oba mla-komisariat, kjeT 'so
lovairja uničil fašizem.
Naš jubilant se je umaknil preganjanju in odšel v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval s svojim prosvetnim delom. Spomladi leta 1945 je padel v roke nacifašistom, ki so ga kot aktivista OP zaprli v Ul. Bello-sguardo v Trstu in ga mučili. Odgnali so ga tudi v Dachau, od koder pa se mu je posrečilo pobegniti ter je odšel zopet k partizanom. V Biljani v Brdih je v nekem zbirališču zbral nekaj mladine in jo učil godbe na inštrumentih. Ko so ob osvoboditvi Brici vkorakali v osvobojeno Gorico, je bil na čelu povorke tudi naš jubilant s svojo godbo, kar je še povečalo splošno ljudsko navdušenje.
Pozneje je Petrovič ustanovil še vrsto vaških godb po raznih krajih kot v Medani, Lokavcu, Ajdovščini, Komnu, Gočah, Novi Gorici itd. Po 42-letnem neutrudnem delu se je :pred tremi leti, umaknil v zasluženi 'pokoj ’ in sedaj ob skromni pokojnini obuja spomine na burna leta svojega razgibanega življenja.
i Ob tej priliki nas je Petrovič zaprosil, naj sporočimo njegove pozdrave vsem še živečim Članom njegovih številnih godbenih krožkov, kakor tudi vsem znancem in prijateljem.
ke.
V	četrtek 31. decembra, Silvestrovo, se bodo vse trgovine lahko zapirale najkasneje ob 20. u-ri. Tega dne bodo pekarne prodajale kruh tudi za Novo leto.
V	petek, Novo leto, bodo zaprte vse trgovine, pekarne, cvetličarne in mesnice.
V	soboto, 2. januarja bodo vse trgovine poslovale po običajnem predprazničnem urniku. Pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan.
V	nedeljo, 3. januarja bodo zaprte vse trgovine, vštevii mesnice in pekarne. Odprta bo samo dežurna cvetličarna Voigtlaender v Ul. IX agosto 3, tel. 24-33.
Na dan Novega leta, 1. januarja, bodo imeli frizerji in brivci zaprto ves dan.
na svojem vozilu. Spočetka, je stražnik mislil, da gre morda zaž kakega pijanca, ki, zaradi vinjenosti spravlja v nevarnost svoje, življenje in življenje, drugih. Po-, tem- pa se je izkazalo, da ta dotn-i. neva ni držala. Nenadoma-je. motorist izgubil ravnotežje in padel na tlar-T^ence se mu je približal-ter ga", vprišgl, čjogvo je vozilo.,,
vitbUdk j^ motoraVlastniVegeovgg^?i°lnJJtek za statut 'konzorcija in-prijatelja Vilotijeviča, ki je jstafi dustnjske cone v Tržiču.
Ukrepi odbora trgovinske zbornice
V torek 22. t.m. je bila običajna seja upravnega odbora trgo vinske zbornice v Gorici, na kateri je predsednik inž. Rigonat poročal o svojem nedavnem potovanju v Rim. Se posebej je poročal o delu odbora Zveze trgovinskih zbornic, ki je zasedal 17 t.m. Na zasedanju je bil prisoten tudi minister Tremelloni, ki je naglasil potrebo po pogostejših stikih z gospodarskimi operaterji in o važnosti posredovanja trgovinskih zbornic.
. Odborniki so nato obravnavali razne upravne probleme in pregledali predloge prefekture za obnovo pokrajinske davčne komisije. Proučili so med drugim tudi
deniča na
zaslišali.	, . •	'•«!$«
Tako Bubulj kakor tudi Vilotl-jevič sta se otresala 'vsakršnč krivde glede tatvine motorja Tz-javila sta, da sta našla vozilo še istega dne prislonjeno ob zid ta horišča. Polastila sta se ga, da bi napravila krajži izlet. Takoj nato bi ga spet spravila na mesto, kjer sta ga našla. Povedala sta ‘ | še, da sta motor ukradla dva - I dri
■fc ☆
KJE BOMO SILVESTROVALI
☆ ★
KOTEL «TRIGLAV» “ Koper prire
Ja silvestrovanje v svojih obratih IlOiKL « t K1CJLAV», HOTEL GIIJ-SlEHNA in v KESTAVKAC1JI Kl-ZANA Obvezen silvestrski menu 3coo dm vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s brano. Prenočiščem in silvestrsko večerio 9iS)0 dm Kezervactje sprejemamo v bolem Triglav Koper, tel 21650
Silvestrovanja z «AUR0R0»
Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki I hotel »Jadran« z bazenom), v Umagu. Ljubljani, Zagrebu,
TURISTIČNO GOSTINSKO P00JE- Veliko silvestrovanje v hotelu
TJE «METR0P0L» _ piran
PORTOROŽ vaol na tradicionalno silvestrovanje v hotelu LUCIJA pri Portorožu In V vseh obratih v Piranu — Rezervacije v recepciji hotela SIDRO v Piranu, tel. 73314 — Trcdnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki cent — Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu LUCIJA — Sobe in prostori za silvestrovanje ogrevani. Tel. 73235
GOSTINSKO PODJETJE « HOTEL JEZERO • BELLEVUE » • BOHINJ
Podrobnejše informacij dobite v | vQ!. va|j) na slivcstiovanJe, g| p0 v
potovalnem uradu »AUROUA ,	.	, iIEZRRO m bellrvuf v
Ul Clcerone 4, tel. 29243
Silvestrovanje v hotelu «LEV»
Direkcija novega modernega hotela »LEV« v Ljubljani vabi trza-fane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program Prijave sprejema potovalni urad »AURORA« v Trstu. Ul. Clcerone 4. tel. 29-243.
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB»
• KOPER prliedi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujeni v vseh svojih obratih HOTEL «GALEB», tel. 21605 - RESTAVRACIJA »RIBA«, tel 21181
-	KAVARNA f.LOZA«. te 2 198 In V gostilni «TAVERNA», tel. 21322 -Rezervacije sprejemamo v obratin.
—	Igrajo priznani orkestri Priporočamo "se za obisk.
KOTEL TRIGLAV - SEŽANA pri-
led; tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela - Dogat silvestrski menu — ISra priljubljen orkester.
Restavracija «PRI R0ŽKl>
DOBERDOB pripravlja bogato silvestrsko večerjo. 2.500— tir. Sp>-cialiteta na ražnju. Rezervacija te-lofon 73721.
HOTEL «KRAS» REPENTAB0R
telefon 221.331 Velika ailvestrovska v ■črta Pu večerji silvestrovska ibava. Potrebne so rezervacije.
hotelih JEZERO in BELLEVUE v Bohinju — Preskrbljeno Je za bogato silvestrsko večerjo — V obeh hotelih bo Igral zabavni orkester — Izvršite si pedčasne rezervacije.
GRAND HOTEL «UNI0N» -
LjubLjANA vaoi svoje cenjene goste na silvestrovanje — Rezervacije za restavracijo sprejema šef strežbe — Cena silvestrskega me-nuja din. 3.500 — Igral bo trlo VITAN AHAČIČ
HOTEL MANTOVA - vrhnika
prireja lepo silvestrovanje — Pridite, prijetno vam bo — Rezervacije so potrebne.
Obiščite slovito restavracijo
BELVEDERE nad Izolo. — Dnevno zabavna in plesna glasba. Se posebno vabimo na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih in v hotelu ZORA v Izoli. — Rezervacija v recepcijah hotelov, tel 71233 — 71141.
j1 f L
SLON - LJUBLJANA v vseh prostorih kavarne, klubskih prostorih, v baru, v restavraciji in v kleti — Rezervacije sprejemajo:	za resta-
vracijo, klet in banketno dvorano JOŽE FAFLIK, od 11. do 13. ure ter od 19. do 21. ure — Cena silvestrskega menuja din 5.000.— ; za kavarno In klubske prostore pri blagajni v kavarni od 17. do 21. ure — Konzumacija z rezervacijo din 2.000.-:
zh bar: EMIL JANKOVIČ od 22. do
24. ure — Konzumacija z rezervacijo din. 3.500.—.
Za razpoloženje gostov ob koncu leta 1964 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program — Informacije po telefonu 20641 • 20645 Za trodnevni penzion s silvestrsko večerjo:
soba z 1 posteljo ln tušem din 20.700 soba z 1 p. in kopalnico din 21.700 soba z 2 posteljama dir 17.000 soba z 2 postelj ln kopal, din 19.200
HOTEL KRAS - POSTOJNA prireja bogato silvestrovanje — Nujne so rezervacije, tel. 100
JAMSKA RESTAVRACIJA - po.
STOJNA priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih restavracije —i Silvestrska večerja In ples 3.500 din. Igral bo priznani orkester In peli bodo priznani pevci — Rezervacije v restavraciji, tel 68
HOTEL «TURIST» - LJUBLJANA,
Dalmatinova 12, tel. 3612» priredi kut vsako leto veliko silvestrovanje ,z bogatim silvestrskim menujem v vseh prostorih hotela — Rezervacije so obvezne
PARK HOTEL • NOVA GORICA
prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih svojega hotela — Rezervacije so nujne — Pridite, prijetno se boste zabavali - Vstopnice so v piedprodaji v recepciji hotela — tel. 21442 - 21462.
CASINO’ VILA ROSALIA — OPATIJA PRIREDI VELIKO SILVESTROVANJE
V ceni za vstopnico (din 5.000.—) je vključena konzumacija vseh narodnih pijač in mrzlega bifeja po želji PLES IN PROGRAM	(ROULETTE . BACARA)
ruga begunca, ki so ju nekaj časa prej nameravali preseliti v taborišče v Latino. Da bi se temu izognila, sta baje zbežala v Francijo.
Na razpravi so sodniki ponovno zaslišali oba obtoženca, ki sta potrdila svoji prejšnji izjavi. Stražnik Tence pa je poudaril, da ne more odgovarjati resnici trditev obtožencev, da sta našia motor prislonjen ob zid, ker bi ga v tem primeru policijski or gani opazili že prej.
Javni tožilec je zahteval, naj sodniki spoznajo oba za kriva ter naj ju obsodijo zaradi tatvine na 1 leto in dva meseca zapora ter na 90.000 lir globe. Poleg tega bi morali obsoditi pose-bei še Bubulja na 3 mesece pripora ter na 10.000 lir denarne kazni zaradi vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Zaeovornik obeh obtožencev ps je zahteval, naj ju sodišče obsodi na najnižjo kazen.
Sodniki so spoznali oba za kriva ter obsodili vsakega na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe, a Bubulja še posebej na 1 mesec in 10 dni pripora ter 8000 lir denarne kazni zaradi upravljanja motorja brez vozniškega dovoljenja. Ker je kazen nižja od enega leta zapora, so oba obtoženca izpustili na svobodo.
* * •
Tudi posest določenega števila zavojčkov cigaret italijanske proizvodnje, ki pa so namenjene za izvoz v inozemstvo, predstavlja kršitev carinskih zakonov, ki predvidevajo zaporne in denarne kazni za kršitelje. Tak prekršek je zagrešil 20-letn; prodajalec rib Bruno Doria iz Ul. Boito 6.
Mladeniča so organi finančne straže ustavili pred dvema tednoma na Obrežju 3. novembra ter našli pn njem 10 zavojčkov cign ret znamke »nazionali esportazio-ne», ki pa nosijo noseben ovitek s pripombo, da se prodajajo le v inozemstvu. Znano je, da na primer prodajajo take cigarete na vseh italijanskih trgovskih ladjah, toda ni dovoljen njihov u-voz na italijansko carinsko področje. Tudi Doria je pripomnil, da je zavojčke odkupil od neke-Pa neznanca na ladji «Vulcania». Dodal je še, da jih je kupil za svojo mater. Izgovor pa mu ni pomagal, k a i t i sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 22.000 lir globe.
Vespist podrl gensko
V Ul. Udine blizu stavbe št. 18 je sinoči 18-Tetni Roberto Rodri-puez iz Ul. Trissino 31 z vesno TS 33#fc5 podrl 04-letno Dnroteo Sedmak por. Boschian iz Ulice Pietfc 5, ki le tedaj prečkala ulico. Ponesrečeno so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico ter i0 tpreteli na nevrokirurški odde-1<xk, Zdraviti se bo morala 1> dni, ker se ie pobila no glavi. Rodri* guezu so tudi nudili prvo pomoč.
Dva padca <ia domu v Podgori m Jazbinah
. Sinoči okrog 19.30 so poklicali avto ’ Zelenega križa v Podgoro, kjer se je na svojem domu v Ul. Attimis 48 ponesrečila 87-letna Maria Bressan. V civilni bolnišnici so ji ugotovili zlom leve stegnenice in so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zenica je povedala, da je malo prej padla doma po stopnicah ter si zlomila nogo.
Malo pozneje so starši pripeljali v bolnišnico 4-letnega Franca Businela iz Jazbin št. 13, ki se je prav tako ranil na bradi in si povzročil še druge manjše poškod-
STIKI M RELACIJI GORICA-CELOVEC
Goriška občinska uprava je zelo aktivna v utrjevanju prijateljskih stikov z občinskimi upravami treh sosednih držav na področju Julijcev, med Koroško, Slovenijo in našo deželo. V polovici decembra je župan dr. Gallarot-ti v družbi odbornikov Agatija, De Simona, Mošeja in generalnega tajnika vrnil obisk občinski upravi v Celovcu, katere župan
Ausserwinkler je bil s svojimi sodelavci 20. novembra na obisku v Gorici. V Celovcu so se predstavniki obeh mest pogovorili o izmenjavi izkušenj s področja javne uprave ter sklenili navezati kulturne in gospodarske menjave kakor tudi tesnejše osebne stike. Na sliki je celovški župan (zadnji na desni), ki izroča darilo županu Gorice dr. Francu Gal-larottiju (sedi v sredini)-
organizacijo te prireditve. Tudi on Je izrazil željo, da bi bila srečanja med člani prosvetnih društev »Ivan Trinko« iz Čedada in ((Briški grič« iz Steverjana v bodoče še bolj pogosta in da bi pri teh srečanjih razvili še večjo kultumo-prosvetno dejavnost, kar je predpogoj za naš narodni in kulturni obstoj. Poudaril je, da so v Beneški Sloveniji trdno odločeni, boriti se za ohranitev našega jezika, naše kulture in naših šeg v spoštovanju zakonov demokratične italijanske republike, ki je zrasla iz odporniškega gibanja.
S svoje strani so števerjanci obljubili, da bodo izrabili prvo priliko za vrnitev obiska v Beneški Sloveniji. Omenimo naj še, da so gost-
......... i........mini...........................................................
USPELA PRIREDITEV ^BRIŠKEGA GRIČA* ,
V'
Srečanje prosvetarjev iz Steverjana z rojaki iz Beneške Slovenije
V gostilni na Dvoru so organizirali tekmovanje v hriškoli in pekli ko.
stanj • Predan: Želimo, da bi bilo naše kulturno delovanje še večje
Kot je bilo že najavljeno, je pro-, kulturnem delovanju^ ter pohvalil svetno društvo «Briški grič« iz Steverjana priredilo preteklo sobo-to na »Stefanovo« popoldne v prostorih gostilne »na Dvoru« tekmovanje v briškoli, ki je prav lepo uspelo in v splošno zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili.
Tekmovanje se je začelo v prvih popoldanskih urah in se je vpisalo za tekmo kar 64 parov, ki so jih skominali bogati dobitki. Kot prva nagrada je bil pripravljen lep hladilnik, ostali dobitki pa so bili dva «pršuta», več salam itd. Vsega skupaj je bilo pripravljenih osem dobitkov.
Od že omenjenih 64 parov jih je bilo kar 36 iz Steverjana, ostali pa iz Gorice, Pevme, Slavja, St. Mavra, raznih vasi sovodenjske občine, iz Kaprive, Moše itd. Najbolj dobrodošli gostje pa so bili rojaki iz Beneške Slovenije, za katere je prosvetno društvo »Ivan Trinko« iz Čedada za to priliko organiziralo avtobusni Izlet v Steverjan.
Tekmovanje se je zavleklo precej pozno, da so se lahko zvrstili vsi vpisani pari. Končno je predstavnik organizatorjev Saverij Rožič javil izid tekmovanja, ki je bil naslednji:
1. Silvan Križmančič iz Gorice in Janko Cotič iz Sovodenj; 2. Avgust Petri in Isidoro Moliani iz Gorice;
3. Umberto Gabrielli in Sergio Sfiligoj iz Podturna; 4. Anton Drufov-ka iz Steverjana in Avgust Pintar iz St. Mavra; 5. Ferdinand Kom-janc in Fabio Knez iz Steverjana; 6. Anton Mačus in Alojz Maraž
je prinesli s seboj beneški kostanj, ki so ga na prireditvi pekli in je šel vsem zelo v slast. Števerjanci pa so rojakom iz Benečije postregli s svežim domačim kruhom in drugimi dobrotami.
Na prireditvi je deloval tudi dobro založen bife s čevapčiči, domačim kruhom, pršutom in drugimi dobrotami. Vse skupaj so zalili s pristno domačo kapljico, ki je letos še posebno dobra.
Kot rečeno je prireditev v polni meri uspela in je bilo udeležencev toliko, da je bilo komaj za vse prostora. Zaključila se je v najlepšem razpoloženju ob petju narodnih in borbenih pesmi ter ob zvokih godbenega tria, ki so ga pripeljali s seboj izletniki iz Beneške Slovenije.
cah. V bolnišnici so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Urnik trgovin za Novo leto
Zveza trgovcev goriške pokrajine nam je poslala v objavo urnik trgovin za novoletne prazni-
be, ko je padel doma po stopni- tz Steverjana, 7. Karlo Planinšček
..... in Albert Gravnar lz Steverjana
ter 8. Mario Sošou in Kosič iz Pev. me.
Po končanem tekmovanju in raz. delitvi nagrad se je Saverij Rožič zahvalil vsem za lep obisk in udeležbo pri tekmovanju. Se posebno toplo je v imenu števerjanskih prosvetarjev pozdravil rojake iz Beneške Slovenije in ob tej priliki izrazil željo, da bi še večkrat prišli na obisk v Goriška Brda, kjer jih bodo redno z veseljem sprejeli.
I V Imenu društva »Ivan Trinko« iz Čedada se je zahvalil za lep sprejem ln pozdrave Izidor Predan, ki je želel briškim prosvetar-jem mnogo uspeha pri njihovem
...m,................................................
ŽRTVE SLABEGA VREMENA
Oče in sin ranjena v Gorici ker se je avto zaletel v drevo
Več nezgod in ranjenih tudi v Beneški Sloveniji
Tudi iz drugih krajev poročajo o prometnih nezgodah zaradi slabega vremena. Tako se je ponesrečil 37-letni Mario Medveš iz Strmi-ce v Beneški Sloveniji, ki se bo moral zdraviti v čedadskl bolnišnici 30 dni ter Mirko Kostanjavec iz Golega Brda, katerega so prav-tako pridržali v bolnišnici v Čedadu na zdravljenu.
Med prvimi žrtvami, ki jih je zahtevalo včerajšnje slabo vreme v Gorici, ko je v dopoldanskih urah naletaval tudi sneg, sta bila oče in sin (z Gorice, ki sta se z avtom zaletela v obcestno drevo na Tržaški cesti nedaleč od tovarne IPL.
Okrog 9. ure dopoldne je namreč 28-letni trgovski potnik Guglielmo Caneva iz Gorice, Ul. Donizzetti 19, šofiral svoj avto fiat 600 po Tržaški cesti. Z njim je bil v vozilu tudi njegov oče, 55-letni Giusto Caneva. Ker je bila cesta mokra in spolzka, je šofer izgubil kontrolo nad vozilom in blizu tovarne IPL zavozil s ceste ter treščil v obcestno drevo.
Mimoidoči so jima priskočili na pomoč in ju z nekim zasebnim avtom odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so ugotovili očetu rano na lasišču, udarec s pretresom ' možganov in več drugih udarcev ter so ga pridržali s prognozo 15 dni na zdravljenju. Enako dolgo se bo moral zdraviti njegov sin Guglielmo, ki se je pravtako ranil na lasišču, si zlomil levo roko v zapestju in se udaril na levem kolenu.
Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugo. tovila precejšnjo škodo na vozilu.
tliMliiiniitiliiiltlilllllllilillllliniiillMiililiiilliimiiimiiimiiuiiHliniiiitiiilliilltiilltiililimlliilmiiililiilll
VČERAJ V GRADEŽU IN V KANALSKI DOLINI
Nevšečnosti zaradi izdatnih padavin dežja in snega
Zaradi južnega vetra je morje preplavilo gradeške ceste Ekspresni vlak se je iztiril pri Klužah zaradi skale na progi
Hudi nalivi ter južni veter so včeraj spravili v težave gradeško prebivalstvo. Morje je preplavilo vse mestne ulice, v stanovanja, ki so grajena na star način, pa je vdrla voda. Burja je prisilila ribiče, da so svoje čolne spravili' v notranje kanale, vendar je razdivjani element navzlic vsemu pretrgal precej navez.' Promet. v_ mestu je bil za kakšni dve uri povsem paraliziran.
Ekspresni vlak, ki vozi na progi Dunaj-Rim, se je včeraj iztiril v bližini Kluž, v kraju, ki je med Pontebo in Huminom. Iztirjenje je povzročilo močno zaviranje, vlaka, ko je vlakovodja zagledal na progi veliko skalo. Le-ta se je zaradi izdatnih padavin utrga la ter se po hribu privalila na progo. Vlakovodja jo je opazil šele v zadnjem trenutku, ker je bila pokrita s snegom. Iztirilo se je nekaj vagonov, vendar med potniki ni bilo ranjenih. Dokaj' naglo bi jih pripeljali z avtobu si v Videm, da se ni na državni cesti prevrnil tovornik s prikolico, ki ga je zaneslo na zasneženi in poledeneli cesti. Potniki so morali tudi na tem kraju čakati, da so z žerjavom odstranili tovornik s ceste in jo odprli za promet.
snežna plast toliko zdebelila, da je že primerna za smuko.
Dcf je Padal včeraj ves dan. Ponekod je lilo kot iz škafa, tako da so na letališču izmerili do 16.30 okoli 20 mm dežja.
Organizirali bodo dan vajenca
Se t« ali prihodnji teden bodo tudi v Gorici organizirali uradno svečanost za »dan vajenca«. Svečanost naj bi bila v kinodvorani «Stella matutina« ln napovedano je, da se je bo udeležil tudi goriški nadškof Pangrazio.
V župnišču v Gabrjah se je
ponesrečila
župnikova sestra
Včeraj nekaj pred poldnem so z avtom Zelenega križa iz Gorice odpeljali lz župnišča v Gabrjah v civilno bolnišnico v Gorici 75-letno Viktorijo Žerjal, sestro gabrskega župnika Stankota. V bolnišnici so ji ugotovili udarec in verjeten zlom na tilniku, zlom leve roke v zapestju in pretres možganov. Pridr-žali so jo za 30 dni na zdravljenju.
Svojci, ki so jo spremljali, so povedali, da je skupaj z bratom Stankom skušala okrog 11, ure spraviti s podstrešja po lestvi za-boj z jabolki, Pri tem pa ji je na lestvi spodrsnilo, padla je več metrov globoko ln pri tem dobila navedene poškodbe.
Sne j včeraj v Gorici
Včeraj je tudi v Gorici zamelo. Zgodaj zjutraj je bilo belo vse naokoli. $nežna plast pa ni bila debelejša od dveh centimetrov. Dokler je bilo hladno, se je obdržala, ko pa se je proti poldne temperatura Za malenkost dvignila in se je sneg spremenil v dež, je snežno plast hitro pobralo.
Včeraj dopoldne je snežilo tudi v Čedadu, snežni metež pa je bil posebno močan ti gorskih predelih Beneške Slouenije, kjer je promet mogoč samo s pomočjo tierig. Snežilo je tudi ti Soški dolini in na Lokvah, kjer se je
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Do 2. januarja v Sovodnjah na vpogled seznam davkoplačevalcev
Sovodenjska občinska uprava Sporoča, da je od danes do 2. ja nuarja 1965 ' dalje na občinski o-glasni deski na vpogled vsi davki občinskega -in državnega značaja. Objavljen bo tudi seznam plačevalcev davka za trgovinsko zbornico.
Gradnja jezu na Soči začasno prekinjena
Zadnje mesece je deževje često oviralo nadaljevanje gradnje jezu na Soči pod ločniškim mostom in prejšnji teden so bili prisiljeni vsa dela začasno ustaviti. Z njimi nameravajo nadaljevati čim se bo voda toliko znižala, da bo omogočila nadaljnje gradnje, kar pa je seveda odvisno od vremena.
VERDI. 17.00: »Scusa, me lo presti tuo marito?«, Rommy Schneider in J. Lemon, ameriški barvni film.
CORSO. Ob 17.00 in 20.45: «Cleopa-tra«, Liz Taylor in Richard Burton. Ameriški kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.00: «Sansone e tl tesoro degll Incas«, barvni film, zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.00: «Follie d’Euro-pa», barvni dokumentarni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 16.30: «Giuramento dl sangue«, Wallace Beery in A. Baster, ameriški črnobell film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, telefon 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9 stopinj Ob 16.30, najnižjo eno stopinjo pod ničlo ob 1.30 ponoči, povprečne dnevne vlage je bilo 92 odstotkov, dežja je padlo 20 mm, snega pa 2 cm.
fci
LESTVICA
IZIDI		Milan Inter	14 11 3 0 14 7 6 1		31 10 20 13	25 20
•Bologna - Varese	3-0	Torino	14	6 6 2	19 11	18
•Fiorentina - Messina	1-1	Juventus	14	5 7 2	14 9	17
•Foggia Inc. - Lazio	1-0	Fiorentina	13	6 4 3	18 17	16
•Inter . Juventus	1-1	Bologna	14	6 3 5	19 12	15
•L. Vicenza - Genoa	0 0	Catania	14	5 5 4	17 16	15
•Mantova • Atalanta	20	Roma	14	4 7 3	18 15	15
Milan • ‘Roma	2-1	Atalanta	14	4 6 4	7 8	14
•Torino . Cagliari	4-0	Foggia I.	14	5 4 5	10 13	14
Catania - *Sampdoria	1-0	Varese	14	3 7 4	14 18	13
Prihodnje tekme (3. jan.	1065)	Sampdoria	14	4 4 6	10 13	12
Inter - Atalanta, Bologna	- To-	L. Vicenza	13	4 3 6	13 16	11
rino, Genoa ■ Cagliari, Catania-		Genoa	14	2 7 5	10 15	11
Fiorentina, Juventus . Foggia, L.R. Vicenza • Roma, Lazio •		Lazio	14	2 6 6	10 14	10
		Messina	14	3 3 8	8 18	9
Mantova, Messina • Sampdoria,		Mantova	14	2 4 8	7 15	8
Varese - Milan.		Cagliari	14	15 8	8 20	7
V NEAPLJU 3. JANUARJA
Italijanski nogometaši za tekmo z drugoligaško reprezentanco Francije
RIM, 28. — Za nedeljsko tekmo proti drugoligaški nogometni reprezentanci Francije, je FIGC povabila ha skupni trening naslednje igralce: Magnaghi Franco (Bari), Bianchi Ottavio, De Paoli Virginio, Rizzolini Eugenio (Brescia), Facca Vinicio, Fracassa Sauro, Schiavio G. Pietro (Lecco), Bandoni Clau-dio, Gatti Mauro, Juliano Antonio (Napoli), Beretta Candido (Padova), Bruschini Eugenio, Olivieri Gennaro (Spal), Joan Sandro in Maschietto Adriano (Verona).
PRVO TEKMOVANJE SKAKALCEV NA AVSIBIJSK0-NEMŠK1 IlIRNEJI
V Oberstdorfu Norvežan Brandtzaeg najboljši
Jugoslovan Ludvik Zajc na častnem četrtem mestu
14. KOLO A LIGE
Tudi v Rimu obe točki za Milančane
Torino že na 3. mestu
če bo šlo tako dalje, se Milanu ne bo treba bati za letošnjo značko državnega prvaka. Vsako nedeljo spravi v žep obe točki in kar je še najbolj važno, se ta prednost zaradi delnega spodrsljaja zasledovalcev veča še za točko. Milančani imajo sedaj prednost 5 točk, kar pomeni, da so težko dosegljivi.
Inter in Juventus sta si razdelili točki, medtem ko je Milan, pa čeprav s težavo, spravil zelo oorbe-no in vztrajno Romo na kolena. Torino, ki je sedaj na tretjem mestu, je gladko odpravil goste iz Ca-gliarija, ki se nikakor ne morejo znajti in so prisiljeni na životar jenje na dnu lestvice. Čeprav se je Varese še kar dobro obdržal, je vendarle moral z igrišča Bologne pod težo poraza, ki si ga ni zaslužil. Vsekakor se lahko reče, da je razlika v golih lažna.
Tudi Mantova je prišla do zmage. Foggia je prav tako zabeležila uspeh v tekmi z Lazlom, pa čeprav je ta prišel v zadnjem trenutku spopada. Največji uspeh pa je zabeležila Catania, ki je v Genovi spravila Sampdorio na kolena. Ostali dve tekmi pa sta se ia-ključili v neodločenim izidom: Fio-rentina je morala prepustiti točko Messini, ki je v prvem Rolčasu vodila, Lanerossi pa ni mogla drugega kot prisiliti Genoo na 0:0.
KONČNO ZMAGA NA OBČINSKEM STADIONU
Triestina-Pro Pa tria 2:0
Bernasconi in Cignani strelca golov
TRIESTINA — Colovatti, Frige-ri, Ferrara, Pez, Dalio, Sadar, Mantovani, Palcini, Bernasconi, Cignani, Novelli.
PRO PATRIA — Bertoni, Vi-vian, Amadeo, Calloni, Signo-relli, Cozzi, Sartore, Regalia, Balestrieri, Recagno, Duvina. SODNIK — Marchiori iz Padove.
STRELCA — Bernasconi v 27’ in Mantovani v 58’. GLEDALCEV pr. 4000. Kotov 10:4 (7:2) v korist Triestine. Po dolgotrajnem postu je tudi Triestina prišla do polnega izkupička. Na igrišče je stopila z nekoliko spremenjeno postavo, ki je že iz vsega začetka zadovoljila. Največ zanimanja je vladalo zaradi de-buta Dalia s številko pet, to je z nalogo «prostega» krilca. Ta poskus je bil potreben zaradi zadnjih nezadovoljivih nastopov titu-larnega krilca Vargliena. Dalio je popolnoma presenetil in se takoj vživel v igro obrambe, katere je bil vseh 90’ glavni steber. V napadu bi se moral prikazati Orlando, katerega je dalj časa odvrnila od igrišč operacija na slepiču, v zadnjem trenutkp pa se je trener premislil in je poslal na igrišče Man-tovanija. Igralec trenutno ni v najboljši formi, zaradi česar je le malo koristil. Kot vedno je tekal gor in dol po igrišču, se vmešaval v vsako akcijo, zaradi prevelikega individualizma pa je le škodil.
Na vsak način rezultat ne sme privesti do prevelikih iluzij. Nedeljski nasprotnik rdečih res ni bil zmožen uspešnejše obrambe. Pro Patrla je prikazala mnogo pomanjkljivosti, njena najboljša točka pa je bila napad, kjer sta krili s hitrimi protinapadi večkrat spravili v zagato domačo obrambo. Tudi sodnik ni bil najboljši. Ob
Bologna-Varese	(3-0)	1	1. — 1. Una	2
Fiorentina-Messina	(1-1)	X	2. Bandusia	2
Foggia I.-Lazio	U-0)	1	2. — 1. Porter	1
Inter ■ Juventus	(M)	X	2. Igil	2
L. Vicenza . Genoa	(0-0)	X	3. — L Zio Gigi	2
Mantova . Atalanta	(2-0)	1	2. Gabrio	1
Roma - Milan	(1-2)	2	4. — 1. Robbidar	X
Sampdoria - Catania.	(0-1)	2	2. Manuel	2
Torino . Cagliari	(4-0)	1	5. — 1. L’Aguedan	1
Napoli . Palermo	(2-1)	1	2. Cariseto	X
Potenza - Trani	(4-0)	1	6. — 1. Quetsche II	1
Venezia • Reggiana	(1-0)	1	2. Savarnino	1
Verona H. Brescia	(1-0)	1	KVOTE	
KVOTE			12 — 3.563.842	
13 — 9.979.000			11 —	161.992	
12 —	258.200			10. —	16.125	
B
LESTVICA
OBERSTDORF, 28. — Smučarski skakalci so v nedeljo prvič star-tali v okviru novoletne turneje «štirih skakalnic«. Gre za vsakoletno tradicionalno prireditev na avstrijskih in nemških skakalnicah, ki privablja najboljše sile Evrope in tudi drugih delov sveta. Prvo tekmovanje je bilo v Oberstdorfu, drugo bo 1. januarja prihodnjega leta v Garmisch Partenkirch-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiininHiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiniaiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nu, tretje 3. istega meseca v Innsbrucku, zadnje pa 6. januarja v Bischofshofnu.
Nedeljskega tekmovanja se je u-deležilo 68 skakalcev iz 14 držav. Manjkali so samo predstavniki j Nemške demokratične republike, Japonske in Kanade. Ostale države pa so poslale najboljše predstavnike.
že na treningu so skakalci izvedli nekaj dobrih in predvsem dolgih poletov, kar je prisililo prireditelje, da so odredili start z najnižjega zaletišča.
Med prvimi, ki so presenetili z dolgim skokom, je bil Norvežan Winkola, ki je pristal pri 76 m. Za njim se je spustil Ceh Hubac, ki je znan kot «lovec na razdalje«. Ta je spodrinil Norvežana z vodilnega položaja, a kmalu se je moral tudi on zadovoljiti s slabšim mestom. Na prvo se je namreč uvrstil nosilec bronaste kolajne iz Innsbrucka Norvežan Torgeir Brandzaeg, ki je zasenčil vse. Med tekmovalci, ki so razočarali, je bil tudi zmagovalec nordijske kombinacije Nemec Tho-ma in predvsem svetovni prvak Thorleif Engan.
Največje presenečenje pa je pripravil Jugoslovan Ludvik Zajc, ki se je izkazal z dolgimi skoki in tudi z odličnim slogom. V drugi seriji skokov je Zajc pristal pri znamki 72,5 m in dobil za skok povprečno zelo visoko oceno 17 točk, s katerimi se je uvrstil na odlično četrto mesto. Precej smole je imel nadobudni Poljak Przybila, kateremu se skok ni posrečil in je zdrknil s tretjega kar na enajsto jnesto.
	===== -5=-= =	s 333	Lecco	15	9	3	3	25	6	21
IZIDI		Brescia	15	7	6	2	18	10	20
•Alessandria . Livorno	1-0	Modena	15	7	6	2	20	7	20
•Lecco - Parma	3-0	Napoli	15	5	9	1	18	7	19
•Modena • Catanzaro	0-0	Verona H.	15	5	8	2	14	10	18
•Napoli - Palermo	2-1	Spal	15	5	7	3	13	11	17
•Potenza . Trani	4-1	Catanzaro	15	5	7	3	10	10	17
•Spal ■ Bari	1-0	Reggiana	15	6	4	5	16	8	16
•Triestina - Pro Patria	2-0	Alessandria	15	4	8	3	13	11	16
•Venezia - Reggiana	1-0	Palermo	15	6	4	5	19	18	16
•Verona - Brescia	1-0	Venezia	15	6	4	5	14	14	16
Padova . *S. Monza	1-0	Padova	15	3	8	4	6	9	14
(igrana v soboto)		Pro Patria	15	5	4	6	13	20	14
Prihodnje tekme		Bari	15	3	7	5	14	16	13
Bari - Modena, Brescia	. Na-	Potenza	15	4	5	6	20	22	13
poli, Livorno ■ Potenza, Monza -		Livorno	15	2	7	6	7	13	11
Venezia, Padova - Lecco,	Paler-	Trani	15	3	5	7	9	21	11
mo - Catanzaro, Parma	. Pro	S. Monza	15	2	6	7	11	23	10
Patria, Reggiana - Alessandria,		Triestina	15	4	2	9	9	21	10
Trani • Cpal, Verona - Triestina.		Parma	15	3	210		9	21	8
koncu tekme je popolnoma izgubil kontrolo tekme in vsak njegov poseg je spravil v obup eno ali drugo moštvo. Tako je na primer razveljavil lep gol Cignanija zaradi offsida, čeprav je imel ta pred seboj vsaj tri igralce.
Triestina Je začela z napadi že v 2’, ko je Bernasconi prišel le za las prepozno na Cignanijev predlo-žek dva metra pred vrati. V 4’ je po kotu vratar gostov zgrešil poseg in Mantovani je lahko streljal v prazna vrata, žal pa je vrgel žogo naravnost v branilca Viviana, ki jo je tako na črti odbil. V 8’ je Bernasconi, izredno aktiven, streljal s kakih 16 metrov, a Bertoni je strel ubranil. Sledil je krasen strel Cignanija, ki je vratarja prisilil na izreden poseg s pestjo, v 12’ pa sta iz gneče zaman streljala z glavo Cignani in nato Mantovani. Bertoni je moral tako pod noge Ber-nasconiju, nato pa ga je Palcini s silovitim strelom prisilil na parado. V vsem tem času je Pro Pa-tria izvedla le en resnejši napad, katerega pa Balestieri, iz dobre pozicije, ni znal zaključiti. Prvi gol je padel v 27’. Prodor sta razvila Palcini in Novelli, Bernasconi pa je hladnokrvno izvabil vratarja iz vrat, ga preigral in streljal v nezavarovana vrata. Odgovor Pro Pa-trie je obstajal v prodoru desnega krila Sartoreja, ki je preigral dva branilca, a je sam izgubil kontrolo nad žogo. Pred koncem polčasa je Bernasconi izvedel na ?al-cinijev predložek strel, katerega je Bertoni odbil v kot.
Drugi polčas ni bil tako zanimiv. Tržačani so sicer nadaljevali z ofenzivo, a brez posebne volje. Vseeno pa je po nekaj neizrabljenih prilikah prišel drugi gol. Novelli je izvedel kot: vsa obramba gostov je ostala na mestu in Mantovaniju ni bilo težko spraviti usnje v mrežo.
S tem pa je tekma izgubila še preostali interes. Pro Patria sploh ni skušala reagirati, Triestina pa tudi ni več tvegala. Mantovani je v 36’ prišel do vrat, od tu pa je zaradi prevelikega individualizma
poskušal nemogoč strel, čeprav je bil Cignani nezavarovan pred vrati. Sploh Cignani ni imel sreče. V 41' je izrabil predložek Novelli ja in z glavo poslal žogo v vrata, sodnik pa je gol razveljavil.
UROŠ KOREN
iiiiimiiMiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiii^jiiutiffiiiiiiiuiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
•'	V. ^ *} y	A. ►	_ _	^ y
Juventina se je vrnila brez točke iz Romansa
. * • Vv Vi .V ’ . : ■
Tudi Sovodenjci so izgubili doma proti Foglianu - Samo ena točka za Podgoro doma
V nedeljo je bil slab dan za naše nogometne ekipe na Goriškem, saj ni nobena dosegla obeh točk, ali pa celo nobene, še najbolje se je odrezala Podgora, ki je na domačem igrišču dosegla rezultat 1:1 proti ekipi iz Šlovrenca. Za goste je to že lep uspeh, saj so ga dosegli proti vodilni ekipi, medtem ko so sami na predzadnjem mestu.
Juventina je gostovala v Roman-
su in izgubila z rezultatom 3:0, ki popolnoma odgovarja poteku igre. V prvem polčasu so zaključili z 1:0 nekaj minut pred odmorom. Druga dva gola so domačini zabili v zadnjih petih minutah drugega pol. časa. Za goste iz štandreža je bila to neprijetna lekcija, ki dokazuje, da brez požrtvovalne igre ni mogoče računati na uspeh, še najbolj se je potrudil Montico in deloma Batistič, drugi pa so igrali mrtvo in brezbrižno. Tabaj se je v prvem polčasu nekaj poškodoval, vendar pa to dejstvo še ne opravičuje poraza. Tudi trener bi moral izvesti delno reorganizacijo in nadomestiti nekatere manj učinkovite igralce z mlajšimi in borbenejšimi silami.
Tudi Sovodenjci so na domačem igrišču izgubili obe točki v tekmi proti ekipi iz Fogliana, ki je zmagala z visokim rezultatom 4:0. V tem primeru pa rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre, ker
so na začetku domačini imeli smolo, da so napravili kar dva avtogola. V drugem polčasu pa so gost. je igrali z vetrom in dosegli še dva zadetka. Vsekakor je treba priznati da je ekipa iz Fogliana zelo močna in vigrana ter se je zlasti z zadnjih tednih močno izboljšala, kar smo videli tudi v Štandrežu prejšnjo nedeljo. Vsekakor bodo Sovodenjci, ki ne nastopijo do konca januarja, imeli v prihodnjih dneh dovolj časa, da pridno trenirajo in nastopijo okrepljeni v povratnem kolu.
Vsi nogometaši želijo svojim znancem in prijateljem srečno in veselo novo leto ter nasvidenje v še večjem številu na igriščih pri prihodnjih tekmah.
Izidi tekmovanja v Oberstdorfu so naslednji:
1. TORGEIR BRANDTZAEG (Nor.
veška) 230,5 (73,5, 77 m);
2 Pjotr Kovalenko (SZ) 215,5 (72,
76 m);
3.	Dave Hicks (ZDA) 206,7 (69,0,
72 m);
4.	Ludvik Zajc (Jugoslavija) 205,8 (69,5, 72,5);
5.	VVirkola (Norv.) 205,4 (76, 74);
6.	Aimoni (It.) 204,5 (72);
7.	Engan (Norv.) 203,4 (68, 72,5);
8.	Thoma (ZRN) 202,6 (68, 70,5);
9.	Bolkart (ZRN) 201,1 (68, 72);
10.	Ihle (ZRN) 200,7 ( 71, 70,5);
11.	Przybyla (Poljska) itd.	Brandtzaeg — zmagovalec v Oberstodorfu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitJiiiiiitiiniiiiiiiiiiif iiiiniii,im,„n,im,,,,,,mn,m„|i,i,iiTii)ii„I1||iiiil|,,|in,„i,,uiih iini,umi,iiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiKiH
Amaterski
nogomet
Zopet dve zmagi proseškega Primorja
Prvo moštvo premagalo Esperio, juniorji pa Fortitudo
BOKS
GORICA, 28. — V sobotnem boksarskem dvoboju je Gorica premagala Ljubljano 10:6.
lič, Trampuž, Buccavelli, BRUNO LESTVICA			Segate. RUPEL	
Romana	10	9 0 1	26 5	18
Lihertas	10	8 1 1	22 6	17
Postelegrafonici	10	7 0 3	24 10	14
CRDA	8	5 3 0	21 3	13
Primorje	9	5 0 4	13 13	10
Roianese	11	3 4 4	18 19	10
P. Monfalcone	10	3 3 4	18 24	9
Esperia	10	3 1 6	8 26	7
S. Sergio Pit.	10	2 2 6	14 24	6
Lib. Barcolana	9	1 3 5	9 18	5
Don Bosco	11	2 1 8	11 25	5
Sant’Anna	10	2 0 8	10 21	4
Po nedeljskem prisiljenem počitku zaradi slabega vremena, je pro-seško Primorje v nedeljo nastopilo proti Esperiji. Tekma, ki je bila na stadionu «Prvi maj«,- je tudi tokrat privabila precejšnje število navijačev, ki so se kljub neugodnemu in predvsem mrzlemu vremenu, zbrali ob igrišču.
Prosečani so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in stisnili gostitelje v obrambo. V 4’ je Vergi-nella zaman skušal spraviti vratarja Esperie na kolena in 2 minuti kasneje je isto usodo doletel Husu-jev poskus. V 15’ pa se je Vergi-nelli vseeno posrečilo pretresti mrežo Esperie in povesti Primorje v vodstvo. Samo pol minute kasneje je bil vratar gostiteljev Primorja ponovno na kolenih. Tokrat ga je prevaral Petrucci, ki je kasneje še večkrat poskusil srečo. Vratar E-sperie se je dobro držal vse do 35:, ko mu je Husu poslal s silovitim strelom že tretjo žogo na dno mreže.
Ker so bili Prosečani zadovoljni z rezultatom 3:0, niso več silili tako pogosto v napad. Primorje je organiziralo igro na sredi igrišča in je še večkrat z Verginello, Hu-sujem in Petruccijem ogrožalo vrata gostiteljev, ki so se kar dobro branili. 20 minut pred koncem je moral Sardoč zaradi poškodbe na kolenu z igrišča. Kljub temu je ostal rezultat nespremenjen. Primorje je nastopilo z naslednjo postavo:
Furlan, Olenik, Galli, žužič, Mar-chesan, Metelko, Daneu, Sardoč,
Husu, Petrucci, Verginella.
V nedeljo zjutraj je juniorsko moštvo Primorja igralo proti miljski enajstorici Fortitudo. Po 15’ igre so mladi Prosečani prišli z Doglio v vodstvo, katerega so, kljub napadom gostov, ohranili do zaključenega prvega dela tekme.
Tudi v drugem polčasu so bili Prosečani najboljši na sredi igrišča, kjer sta se najbolj izkazala Bucca-velli in Milič. S hitrimi prodori so Prosečani večkrat zmedli nasprotnike, katere je Milič v 25’ prisilil na predajo. Tri minute kasneje je vratnica odbila silovit Buccavellijev strel in rezultat je ostal 2:0 v korist juniorskih nogometašev Primorja. Postava: Bogateč, Pertot, Ba-
Sportno sodelovanje Gorica-Slavonski brod
Te dni je prišla v Gorico delegacija športnega združenja Slavonski brod iz Jugoslavije, da bi navezala tesnejše športne stike in nadaljnje športno sodelovanje z go-riško UGG. Delegacijo je sprejel goriški odbornik za šport Agati, predstavnik CONI in predstavniki UGG.
Na sestanku so napravili prvi osnutek za bodoče sodelovanje v raznih športnih panogah, vendar se bodo morali ponovno sestati, da bi se pogovorili o podrobnostih orga-
nizacije. Vsekakor bo prišlo do prvega srečanja že tekom prihodnjega januarja.
Pobudo za tako sodelovanje so dali športniki iz Slavonskega brp-da, ki se hočejo na ta način oddolžiti za pomoč, ki jim jo je preskrbela goriška UGG lani ob povodnji, ki je uničila športne naprave v Slavonskem brodu.
POKAL BIRRA DORMISCH
V Vidmu zmaga ljubljanske Olimpije
VIDEM, 28. >—1 Košarkarji ljubljanske Olimpije so v nedeljo zmagali na turnirju za prvi pokal «Birra Dormisch«. Ljubljanska pe-torka je v finalu premagala ekipo Fonte Levissima 90:89. V dvoboju za tretje mesto 'je domači Lavora-tore Virtus premagal goriški Sa-fog 69:50.
JI,llltll,HimHHII„IIHH,HHH„HHIHlltH,HHHI,,IIMIlHlll,i„l„„J„,||HIHHlHHlHI„IHtllHHIHI,HIIHItllM<H
Pokrivalo, ki je postalo značilnost naroda
(Nadaljevanje s 3. strani)
me ter ga na plečih nosijo daleč v svojo Misteco, da bi tu iz tega listja pletli, sombrere.
In tako so sombreri postali drama mehiške Mistece, Cele družine in vasi pletejo sombrere od zore do mraka, od ponedeljka do ponedeljka in od januarja do decembra. Kot sužnji. Brž ko mali Mehikanec Mistece shodi, že začne plesti klobuk iz palmovega listja in ple-toč sombrere umira starec ali starka Mistece. Ker pa so potrošniška središča njihovih sombrerov zelo daleč, so «Indiosi» Mistece prisiljeni svoje sombrere iz palmovega listja prodajati za vsako ceno. Vsak teden prihajajo med nje nakupovalci, ki njihov izdelek kupujejo za smešno nizko ceno. Zato so za «cam-pesinose« klobuki postali pre-kletsvo, za mestne trgovce pa Vir bogastva. Sombrero iz Miste-
ce se v mestih prodaja po tri pe-zose, kmetje pa, katerih vse družine žive od njih, prodajo ducat sombrerov za štiri pezose. K temu je treba dodati, da je «cam-pesinos« iz Mistece moral po surovine — palmovo listje — na dolgo pot, tako da je treba od že omenjenih štirih pezosov, koli-kov je ali bo dobil za ducat spletenih sombrerov, odbiti dva pezosa za pot in za ceno «suro-vine«.
Kadar si Mehikanec natakne svoj sombrero, na dramo «cam-pesinosov« iz Mistese ne misli in noče niti misliti. Za njega je bistveno, da ima svoj sombrero, pa naj bo ta iz filca ali iz palmovega listja, z velikimi ali majhnimi krajci. Važno je, da je sombrero, kajti brez sombrera bi se Mehikanec čutil na pol S0-lega ali vsaj neprimerno oblečenega.
DJ. JULIUS
FRANCE BEVK

MLINI
ŽIVLJENJA

«
Plečarka se je začudila.
«Zakaj jočeš? Kaj, za božji čas, se je zgodilo?«
«Saj nič ni,» si je Lenka otirala solze. Brata bi ne hotela izdati, a srce ji je bilo tako težko, da si ga je morala olajšati. «Fer]an,» je zahlipala. «Ta Ferjan!«
Mati je bila prepadena.
«Kaj je s Ferjanom?«
Lenka je v pretrganih stavkih povedala vse, dar je vedela.
Plečarka je sklenila roke in prebledela. Tako je dolgo stala, nato je tiho odšla, le vrata so žalostno zaječala.
V izbi je za trenutek postala in vzdihnila. Stopila je v vežo. Da bi se s čim zamotila, je hotela zakuriti, a je pomislila, da je še prezgodaj. Odšla je pred hišo in se vsa zmedena ozrla po soncu, po zelenem pobočju do grape in dalje do vrha Osojnika, ki se je kopal v večerni svetlobi. Znova je vzdihnila, odšla v izbo, sedla in si položila roke v naročje.
Čutila je neizmerno težo na srcu. Niso jo zaman mučile slutnje. Tisto, česar se je bala, je prišla prej kot je pričakovala. Saj ni bilo zaradi France, dekle ji’je bilo po godu. A da fant svoje razmerje z njo skriva, ni obetalo nič dobrega. Ce
to pove Lambertu, bo nastal pekel v hiši, a Ferjan jo bo zasovražil. Sklenila je, da bo molčala. In vendar pred možem ni nikoli imela kake skrivnosti, molk se ji je zdel kot izdajstvo. A,saj bo tudi brez nje izvedel. Bila je v strašni stiski. Trikrat je prehodila ves križev pot 6vojih misli, nazadnje je sklenila, da bo govorila s Ferjanom.
Tisti večer Plečarja ni bilo domov, zasedel se je v gostilni. Večerja je tiho potekla. Lenka je skrivala objokane oči. Ferjan jo je začuden pogledoval. Ko je odšla v vežo, da pomije posodo, je mati obsedela ob peči. Fant se je zdolgočaseno pretegnil, pogledal na uro in vzel klobuk.
«Ferjan!» se je oglasila Plečarka. ((Počakaj še malo! Rada bi ti nekaj povedala.«
Ferjan je začuden obstal za vrati. Pogledoval je mačeho v medlem svitu petrolejke, kakor da bi hotel vse brati z njenega obraza. Bila je sključena, sklepala je roke in ga gledala tako milo, proseče in žalostno, da ga je nehote zgrabilo za srce.
«Kgj je?« se mu je beseda zataknila v grlu.
»Nekaj sem izvedela... Morda je res, morda tudi ne. Očetu še ne bom povedala. Bolje, da se pomenim s teboj, Ferjan...«
Ferjan se je oslonil na vrata in se ji zastrmel v zasenčeni obraz. Bila mu je več kot mačeha in je tudi v mislih ni drugače imenoval kot mati. Spoštoval jo je zaradi njene tihe dobrote. Tedaj je živo občutil njeno naklonjenost, obšla ga je neizmerna hvaležnost. Zavedal se je svoje krivde in zaradi nje mu je bilo težko... Molčal je.
«Ti že veš, kako je,» je mati povzela čez trenutek. «Ti sam najbolje veš. Morda misliš pošteno. Če je tako, le odkrito povej, potegnila se bom zate. Dekle ni slabo. Toda le ne na tiho, za hrbtom... ne tako, da ljudje šušljajo, mi pa za nič ne vemo... To ni prav... Kaj praviš, Ferjan?«
Fantu je bilo, kakor da se je nenadoma streznil iz pijanosti in se grenko sramuje. Besede, ki so trkale na njegovo
poštenje, so ga najhuje zadele. Bilo mu je, kakor da gol stoji pred vsem svetom, če bi oče kričal nanj, bi mu vračal z enako mero, a tu ni imel moči. Mrzel pot mu je stopil na čelo
«Kaj ljudje govorijo?« je vprašal zamolklo.
Mati je spoznala, da je res tako, kot je slutila. Stisnilo jo je za srce.
«Ti že veš, kaj lahko govorijo,« je rekla. »Ti že sam veš. Bojim se ure, ko bo tudi oče izvedel, če ne misliš pošteno.«
«Oče ne bo imel kaj več izvedeti,« je rekel Ferjan trdo in odšel po izbi.
Mati ga je gledala. Ni ga dobro razumela vendar ga ni vpraševala. S tesnobnim srcem je gledala za njim, ki je odšel pred hišo, se za trenutek ozrl proti Smrečju, kjer so se svetila redka okna. 2e je nameril korak na klanec, ko se je nenadoma premislil, odšel na hlev, se slekel in se zakopal v seno.
6
Bila je nedelja. V sedmograških gozdovih so utihnile žage •in sekire, ni bilo slišati bobnenja hlodov. Drvarji so se prhaje ■umivali pred leseno bajto, ki je dišala po sveži smrekovini, si čistili smolnate roke, se brili in se šalili. Po zajtrku je najstarejši izmed njih, sivobradi Gašper iz Robidnice, vzel molek in začel moliti. Sredi gozdne tišine so se oglašali mrmrajoči odgovori na očenaše in češčenamarije. Pogledi so uhajali na poseko, ki je s pomandrano podrastjo ležala pod njimi, na visoke, s temnimi gozdovi obrasle obronke, na jasno nebo, na katerem se je tehtal orel. Molili so raztreseno, zakaj vsak izmed njih je medtem mislil na dom, ki mu je ves obsijan od nedeljskega sonca v duhu plaval pred očmi.
Po obedu so se raztepli na vse strani. Polegli so na pograd v bajti ali se porazgubili v senoi gozda, ki ga je komaj načela sekira. Na pragu je sedel mlad fant in vneto igral na orglice vedno isto vižo, ki se je nenehno ponavljala. Dva sta sedela
za mizo pod pristreškom in pisala pisma. V resnici je pisr1 le eden, a drugi, ki je bil nepismen, mu je na pol tiho narekoval besede. Starejši možak je čepel na debelem hlodu in si z nerodnimi vbodi šival srajco. Lipe je z dvema fantoma odšel v dolinico, vso zatrpano s hlodi Posedli so in se nestrpno ozirali na kolovoz, ki je peljal v bližnji trg z žagami, gostilno, prodajalno in pošto. Dva drvarja sta bila odšla že prejšnji dan, da prineseta živila in kako redko pismo, ki je iz daljave prišlo v tisto samoto.
Popoldan se je že nagibal proti večeru, ko sta slednjič dospela. Lipe je prejel pismo, a ko je pogledal pisavo, se jo ves namrgodil. Ni bilo pisanje, ki ga je že dglgo pričakoval-Pisala mu je sestra, ki se je sicer le poredko oglašala. Sedel je na parobek, pretrgal ovitek in bral. Pozdravi od nje in od matere v začetku in na koncu,, novice o kozi in o lazih, katerih pridelek dobro kaže, in nekaj vaških čenč. A dalje kot je bral, huje je mrščil čelo, roke so se mu drobno tresle. Ko je prišel do konca, je pismo še enkrat preletel z očmi. Prepričal se je> da res tako stoji črno na belem, da se ne vara. Zmečkal je papir in ga besen zagnal pred noge. Stal je nekaj trenutkov, kakor da ne ve, kateremu izmed občutkov, ki so ga navdali, bi se predal z vso dušo. Pismo je zopet pobral, ga zgladil na kolenu in ga stlačil v žep. Z dolgimi koraki je odšel proti bajti-Fanta, ki je na pragu igral na orglice, bi bil skoraj pohodil-«Glej ga« je oni zaklical za njim. «Ali si slep?«
Lipe je bil tako razburjen, da ga ni slišal. A če bi ga tudi slišal, bi mu ne odgovoril. Bil je srdit na ves svet, slep i° gluh za vse, vdajal se je samo svojim občutkom. Vrgel se je na pograd in nekaj časa strmel v škarjevce nad glavo. Nenadoma ga je neka misel vrgla kvišku.
«Kje je Gmajnar?« je vprašal.
«Kdo ga je videl!« so mu odgovorili. «Pa že leži kje v senci-* Lipe je z naglimi koraki odšel v gozd.
(Nadaljevanje sledi)
UKEDNIST v O: TRST - UL	MONTfcCCHl	6 n TELEFON 93 808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo l II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400	lir, celoletna	1 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 <Jin, četrtletno 480 din — Poštni tekoči’ račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI1, DZS, Ljubljana.
Stari trg 3/1, telefon 22-207.	tekoči račun	prt Narudru oankl v Ljubljani 600 14 603 85 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca; trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali	oglasi 40	lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine
naročajo pri upravt — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sooieta PubbllcltA Italianaa. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst