Ljubljana, petek TJ. februarja 1«42-XX Cena 40 cent« UREDNIŠTVO Df UFRATAJ LJTTBLJAJfA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase Is IimQfrlM ItaMja I Ono VE PUBBLICTTA ITALIANA & A-, MILANO OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per te pubbUcrtA di provenlenza ItaHana •Stan: UNIONE PUBBLICTTA IT ALI ANA S. A, MELANO. Attivita esplorativa in Cirenaica Distruzkmi di linee di conranicazioni tra Sidi Barram e Tobruk e tra gli impianti di Malta D Quart1er Generale delle Por«« Armate •omonJca in data dl 26 fehbraio il *egnente hnllertino dl guerra n. In Cirenaica attlvita esplorativa di no«tri lepartl avanzati. Pormar.loni aeree fieM'A««e hanno attae-eato tra Tohmk e Sidt Barrani le linee del centri dellr* romnnioazfonl anernarlp. Tre \\.Hinghton *ono stati abbattutl j da.Ha dife*ia dl Derna, numprosi al tri appa-reeohi rolpiti al suolo e re*i inefflclenti o | gravemente dannegriati dalla caceia te- deva, Su Malta *i *ono soccedute ondate dl hombardlrrl che hanno battnto la ba*»»- navale di La Valletta e i rampi di aviazione di Halfar e di Luka, In rombattlmento e »tato dNtrtitto nn Hurricane. II nemico ha eompluto incundoni nottur-n» su I'!i;'isi o Tri po II. Nosnim danno di rili evo e nessuna tittima. In velivolo injrle-*r ragginnto e incendiato dal tiro della artlRlleria contraerea di Bengasi e caduto in tnare. Izvidniško delovanje v Cirenaiki Razdejanje prometnih zvez med Sidi el Baranijem in Tobrukom ter med napravami na Malti Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je 26 februarja objavil naslednje 635. vojno poročilo: V Cirenaiki irvidniško delovanje naših prednjih oddelkov. Skupine osnih letal so med Tobrukom in Sidi el Baranijem napadle slavna pota sovražnih prometnih središč. Protiletalska obramba v Dom i Je sestrelila tri letala tipa vTellinrtnn, medtem ko »o nemški lovci zadeli številna druga letala na tleh in lih onesposobili ter hndo poškodovali. Nad Malto so se v zaporednih valov;h pojavljali bombniki, ki so bombardirali pomorsko oporišče La Valetto in letališči pri Haifarju in Laki. V bojih v zraku le bil uničen en Hnrricane. Sovražna letala so ponoči nanadla Ben-srazi in Tripolis. Pri tem ni bilo ne pomembne škode ne žrtev. Neko anjrleško letalo, ki ga jp protiletalsko topništvo v j Bencaziju zadelo in zažgalo, je padlo v ■ morje. Nemško vojno poročilo Sovražni napadi odbiti — Velike izgube sovjetskega letalstva — Nov uspeh nemških podmornic na Atlantiku Iz Hitlerjevega glavnega stana. 26. febr. Nemško vrhovno poveljstvo poroča - Na vzhodni fronti so bili Številni napadi slabejšib oddelkov sovražnika zavrnjeni Težko topništvo je z uspehom obstreljevalo vojaške cilje v Petrogradu. Na skrajnem severu 90 letalski oddelki podnevi in ponoči bombardirali murmansko železnico ter povzročili razdejanja na kolodvoru v Kan da Lak š j in drugod. V času od 15. do 24. februarja Je izrabilo sovjetsko letalstvo 403 letala. Od teh Je bilo 265 zbitih v letalskih bitkah. 44 Jih Je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 28 lastnih letal. V Severni Afriki m nemško-italljanskl oddelki pognali nazaj britanske izvidn'ške oddelke. Letalstvo je bombardiralo sovražne zveze v zaledja med Tobrukom in Sidi Baranijem. V letalskih bitkah so bOa trt angleška letala sestreljena. Letalski nap*-«H na vojaške naprave na Malti se nadaljujejo. Kakor Je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nem«kp podmornice v večdnevnem zasfedu vanju potopile na srednjem Atlantiku iz močno zavarovanega k on vola sedem ladif med njimi 2 velikf petrolejski ladji s skupno 52 0«0 tonami Nadaljnjih šest velikih ladij, med njimi rna petrolejska, je bilo tako hudo poškodovanih da ie r-1 4: ♦^»»*; y nii**r>vn t?-gubo. Pri tem se je odlikovala posebno pod mornica pod poveljstvom kapitrn-lieui-nanta Recha. Angleški bombn'ki so v pretekli noči na-padli obalo ob Vzhodnem morju in luko Kiel. Med civilnim prebivalstvom Je bilo nekaj žrtev. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Visoko odlikovanje maršala Kesselringa Berlin. 27. febr. s. Hitler je odlikoval maršala Kesserlinga s hrastovim listom nemškesra železnega križca. MarSal Kesser-Wmg je po vrsti 78. nemški častnik, ki je prejel tako visoko odlikovanje Zločinska igra Glasilo nemškega zunanjega ministrstva o pravem ozadju atentata na nemškega poslanika v Ankari Berfln, 27. febr. s. Atentat ki je b^ izvršen proti nemškemu posLaniku v Ankari v. Papenu pravi »Deutsche ch-pOiTtrsche Korrevpondenz«. sanv> še enkrat dokazuje, da zlečini in sabotažna dejanja "v političnem s is* emu Angležev in Stv *etov niso nič novt^a Ta novi Hočin spričo te^a ni toAiko preseneti rnednarodne javnosti. Uničenje osebnosti, ki niso ljube, je bila zmerero najpriljubljeneiSa metoda agentov Inteligence Service m GPU. p« tudi če ie sk> za ljudi, ki so akrecTr-nani pri viadah nevtraln h drz.iv Treba bi se bilo ozreti na dolgo vrsto političnih z'očinov in sabotažnih ter političnih terorističnih de;anj. ki so se zvrstila v zadnjih dveh letih skoraj v vseh evropskih državah tn na Bližnjem vzhodu po prizadevaniu an£lesk*h m bofljsevi&in ageutor. NeovTžcrri dokumenti jih dokazujejo. Posianik v. Panen. pravi agencija dalje, ie bil že dolgo čase huda ovira Angležem in boljSevikom. ki so hoteli doseći svoje temne namene v škodo tursko - nemškemu prijateljstvu, ki je prišlo posebno do izraza v gOGrfpodarskem sporazumu, ki je bil sklenjen pred kratkim. Pomembna pa je in hkrati poučna sodba, ki jo je izrazil politični sotTudnk dnržbe »National Bnoedcasting Companv« po kateri je spričo tepa atentata prič ak čuvati prekinitve odnosov med Nemčijo :n Turčijo in po kateri so Nemci že neka] časa pričaka^ J vali take pHUke. da bi lahko •uteaieljeno« I napadi- Turčijo Turčija, zaključuje korespondenca, je bila v zadnjem času že večkrat prisiljena braniti se pred nevarnostjo, da bi postala središče temnega delovanja angleških m sovjetskih zarotnikov. Zaradi terja ie sedaj še manj pn pravi jena. da bi služila kot področje za delovanj« takih zarotnikov, ki se ne rMa^ijo zločinov niti pred diplomatom, k- *e akreditiran pri via- di. lei je v prijateljskih odnosih z nj'hofimi lastnimi vladami. Odmev atentata na Papena v Turci]i Carigrad. 27. febr s. Ves turški tisk se se nadalje zanima za atentat na nemškepa poslanika v. Panerva »Akšđm« ooiavl'a članek svojega direktorTa. poslanca Negenekina Sa-daka ki naglasa da je bila ankarska atmosfera skaljena sprče teca zočinskeca dejanja. Čeprav dodej še ni bilo mogoče dognati identitete napadalca, ki ea j« bomba docela raztreala bo policija vendarle prav gotovo po'asni'a to zagonetko Turčiia. naglasa novinar, se ne bo us*raši'a ustra h ovalnih metod, ki so se iz tu ime uvedle na njeno ozemlje in bo neusmiljena rtasoroti tisttm ki bi hoteli eremti njeno politično živi jen ie. Lis* zaključuje da b^* izdani strogi u krem. m izraža topi« že? je posleniku Papenu in n;egovi sr>prog^ Obenem zagotavlja, da je dogodek samo še ojačfi simpatije MKi vlade in naroda zrn zartoomka pri-JaUijaka dziam Bolgari v Iraka interniran] Sofija, 27. febr. &. Irve>de4o se je. da so po odredbi anrfe^cih oblasti v Iraku internirali mnogo bolgarskih državljanov. Spravili so jih v koncentracijska tabonsča kjer Whm t izredno h ud: h razmerah. Rim% 27. febr. s. V noči na četrtek je umrl kardinal Tomaž Pij Boggiani. kancelar rimske cerkve. Nesreča ameriškega letala Buenos Aires, 27. febr. s. »Lo Globo« po roča o letaJski nesreči, ki se je pripetila v San Lizu de Haranco ▼ Mižini perujske 1 meje. Neko letalo rxxiržavljene družbe Con-. dor je iz neznanih vzrokov treščilo n* tla> V m tzije čiani Japonci pred Rangunom prodrle že tik pred birt jo že izpraznili Bangkok. 27. febr. s. Vesti iz ameriškega vira kažejo, da so bile japonske čete včeraj le še kakih 50 km daleč od birmanskega glavnega mesta. Položaj Je zelo nejasen, tako da se niti ne ve. kaj se prav za prav dogaja v prvih črtah zaveznikov. Znano je Ie, da so morale umikajoče se angleške in indijske čete uničiti vrsto mostov čez reko Sitang. Umakni ie so se proti zapadu. Operacije so bile Japoncem olajšane spričo okoliščine, da je reka Sitan? znatno npadla in zaradi tega. ker so japonske >ile v znatni premoči. ■c ioq lom »o« s«« «f RaiKp:i v plamenih StocUlio'..i, 27 febr. s. / \!*h»nda« baleti v svojem poročilu iz Ivondona. da so Angleži sar.i, .a Vi meBCu Ran^run, ki "oaj vse gori. Japonci so baje že pred vrati m* -sta. Uničevanje letališč na Javi Tokio. 27. febr. s. Japonski glavni stan je objavil, da je japonsko letalstvo tudi včeraj napadlo letališče na otoku Javi ter uničilo še nadalje efektivne letalske sile sovražnika. Pri tem je bilo sestreljenih ali uničenih na posameznih letališčih 37 sovražnih letal V glavnem je bil ta uspeh dosežen pri napadu na letališče v Kalid-jatiku. Tokio, 27. febr. s. Z velikim letalskim napadom na severno področje otoka Jav>, pri katerem je bilo sestreljenih ali drugače uničenih 37 sovražnih letal, so bde letalske sile Nizozemske Indije že decimi-rane, tako da ni računati a tem, da si bod d se kako opomogle. Japonske letalske sile so si na ta način zagotovile popolno premoč tudi v ozračju nad Javo. Napad so včeraj izvedle skupine bombnikov in lovcev, ki so sistematično raVte vse naprave na letališčih na severnozapai-nem predelu otoka. Čeprav Je vreme ž« °d prejšnjega četrtka neugodno, so se japonski letalski napadi povsod posrečili. V5*'.-raj so japonski bombniki skoraj docela razdejali letališče v Kalidjatiku Napadli so ga v dveh zaporednih valovih. Prvič so se pojavni i nad letalskim oporiščem ob 13.20. Japonska letala so se spustila nizko nal letališče in so razdejala 24 letal, ki so bila na vzletišču, poleg tega pa 00 bombe povzročile veliko razdejanje med sklad iS«*: streliva, ki so po vrsti zletela v zrak. Hkratu so se japonski lovci spopadli s sovražnimi >Hurricani<. Eno sovražno letalo J« bilo tedaj sestreljeno. Uro pozneje so iste skupine Japonskih letal ponovile napad. Na vzletišču je bilo razdejanih nadaljnjih 10 letal. V hudih letalskih spopadih pa je bil sestreljen se sovražni bombnik, ki je skušal napasti neko japonsko letalsko oporišče. Na Filipinih Z nekega oporišča na Filipinih, 27. febr. s. Skupine letal japonske mornarice so tudi včeraj ponovno napadle sovražne postojanke na polotoku Batanu in so hudV poškodovale svetilnik na rtu San Agostinu. Hkratu so so japonski minolovci, Id operirajo v luzonskih vodah, očistili fce mame predele morja m min in dvignili na vodno gladino dva napol potopljena tovorna par- nika. Na otoku Holu se je predal poveljnik filipinske gara: zi je in se je stavu na razpolago japonskemu poveljstvu. Posvet vodilnih japonskih državnikov Tokio, 27. febr. s. Na drugi seji članov bivših japonskih vlad, ki je bela včeraj do-pol !ne pri generalu To ju, je japonski ministrski predsednik podal ekspoze o značaju m nalogah obnovljenega sveta aa večjo Vzhodno Azijo kakor tud>; o vladni poetiki glede gospodarskega in političnega razvoja v deželah na juzno^apadnem področju, Pa- Predsednik vladnega informacijskega urada je po seji objavil konfunike. v katerem prav., da sta eeneral Kiji Tomi Oka-moto. načelnik 2. oalelka generalnega štaba japonske vojske in viceadmiral Minori Maeda. načelnik tiskovnega oddelka mornariškega poveljstva, na «»eji poročala o vojnem položaju, seja je trajala dve uri. Vojna na morju Bucnos Aires, 27. fphr s. Morje je na- ' plavilo v zadnjih dveh dneh na vzho ln> , obalo Sredn e AVnerike že več ladij, ki ro ! jih torpedirale nemške podmornice. Izvo-i delo se je. da so se rešile posadko tor,>»-1 diranih in potopljenih petrolejskih ladij J *La Varrier«. >Talia< in »Brinkc. Rim. 27. febr. Kakor poroča anejleška j potalužbena agencija, ie bila -^^raj o»b poT-toriški obali potopljena anjile^ka 56(X)tonStka petrtVlejsika ladja »La V amen-«. Dei njene posadke se ye resfl. Mobilizacija japonske petrolejske industrije Tokio, 27. febr. s. Konec meseca marca bo zaključena mobilizacija japonske petrolejske industrije. V smislu odredb ministrstva za trgo-vino in industrijo se bo sedanjih 14 glavnih petrolejskih družb združilo, tako da •ih bo nazadnje ostalo šest Ukinitev 8-urnega delavnika v Ameriki Rimm 27. febr. s. Reprezentančni zbornici v Washingtonru ;c bil predložen načrt zakona, ki odpravlja za ves čas voine zakon o osemumem delavniku »n 40 urah dela na teden ter o višjih mezdah za nadure. nosilka letal potopljena pri Novi Gvineji Tokio, 27. febr. s. P«učen| vojaški Kro-■ gi sodijo, da je bila pri napadu japons'«»h letal na ameriško vojno brodovje severno-j vzhodno od Nove Gvineje potopljena ameriška 19.000-tonska nosilka letal »Vork Town<*. Ladja |e razvijala brzino po .*4 I vozlov na uro. Bila je izplovljena iz laije-delnice leta 1937. Oborožena je bila /. 8 j protiletalskimi topovi po 127 mm, 16 težkimi strojnlčnimi kombinati in 16 lazil ni strojnicami. Na njej je bilo prostora za 80 letal. Njena popadka je štela 2000 mož. Tokio, 27. febr. s. Agencija Domei pr»-roča. da so japonska mornariška letala že preteklo soboto er>azila veliko sovražno brodovje. v katerem so bile ena nosilka letal in druge vojne ladje. Brodovje je bilo tedaj kakih 100 milj scvernovznodno od Nove Gvineje Po hudih br.trbah sr» japonska letala z bombami zadela nosilko letal in še nekrv drupo vojno ludjo. Komunike pravi, da je treba računati & tem. da se i« nosilka letal ptrtnpila. Še o Churchillovem izmotavanju Berlin. 27 febr. s »Deutsche politis~n-diplomatische Korrespondenz« razpravlja o zadnjem Churchillovem govoru in ugotavlja, da se kljub vsem njegovim več ali manj uspelim lažem vojaški In polkični položaj Velike Britanije zaradi njegovih napak nič ni spremenil. Ves svet sedaj že I ve, kako stoje stvari v tem pogledu. Med najbolj prozornimi lažmi angleškega ministrskega predsednika pa je posebne omembe vredna laž. ki se nanaša na nepričakovano in bliskovito japonsko akct;'o, kakor da bi ta ne bila neposredno povzročena od cele serije nezaslišanih izzivanj in izsiljevanj angleške in ameriške politike, pri kateri je angleški ministrski predsednik sam mnogo sodeloval. Drug izgovor, ki ne drži, pravi korespondenca, je ta. da bi naj bila singarur-ska obramba premalo pripravljena in da ni prejela vse one pomoči, ki ji je bila zagotovljena, ker so morali zanjo namenjena sredstva uporabiti na drugih važnejših gojiščih. Korespondenca opozarja na odstavek iz govora, ki ga je imel minister Churchill 10. februarja preteklega leta in v katerem je izjavil, da nikakor ne potrebuje ameriških vejakov. Toda tudi takrat je moral Churchill v ostalem lagati, da bi svojemu tovarišu Rooseveltu olajšal nalogo -&a odpravo m?vtralnostnega zakona. Sedaj skuša >junak z obeh oceanov« z nenadnim optimizmom zabrisati vtis, ki je nastal spričo izgube Malajskega polotOKa in Singapura, ki pomeni na drugi strani popolno propast mnogih britanskih državljanov. Hazardni igralec Churchill, zaklju_ Cuje korespondenca, je ali pozabil ali pa namenoma noče ničesar vedeti, da so tokrat odločilne karte razdeljene popolnoma drugače, kakor bi bilo to prav za angleško igro. Moskva — zadnje upanje Buenos Aires, 27. febr. s. Yackson, član vrhovnega sodišča v Buffalu, je dal nekaj Izjav, v katerih se je bavil s proti-komunističnim razpoloženjem nekaterih ameriških krogov. Dejal je, da pomenijo njihove izjave veliko podcenjevanje ruske vojne sile. Naglasil je, da je v veliki meri zasluga boljševiške Rusije, če se bodo mogle demokracije še rešiti. Rim, 27. febr. s. Osebni gospodarski svetovalec Rooseveltt Averel Harriman, ki se kot posebni odposlanec mudi v Londonu, je imel včeraj o prHiki obeda, ki mu ga je priredil odbor za narodno obrambo v Londonu, govor, v katerem se je spomnil svojega obiska v Moekvi, kjer se je kot a merici delegat udeležil ameriško - sovjetsko - angleških pogajanj. Kar se tiče Stalima, je v svojem govoru dejal, da Američani spoštujejo njegovo vodstvo In so prepričani, da bodo lahko skupno s Stalinom ki z ruskim narodom deživeli se boljše čase. Crippcove grožnje angleškim izdatek, ki ni v interesu vojnih naporov vsega naroda. V nobenem primeru ni dopustno, da bi kdorkoli na kak način oviral naglico ali efekt dela angleške produkcije. Anglija se ne sme več ozirati na interese posameznikov, marveč mora na vse načine in z vsemi sredstvi pospešiti svoje vojne napore. Rim, 27. febr. s. V zvezi s Crippsovim govorom v spodnji zbornici so angleški listi včeraj napovedovali, da bo angleška vlada izdala izredno ostre ukrepe proti tako zvani vojni črni borzi. Pripravljajo se baje tudi drugi važni ukrepi na socialnem področju. Princesa Piemontska v Padovi Padova, 27. febr. s. Včeraj dopoldne je prispela v Padovo Kr. Vis* PiemontskA princesa. Na postaji so jo sprejeli zastoj niki pokrajinskih oblasti. S postaje se je nemudoma odpeljala v vojaško bolnišnico, kjer Je r^gledala vrste prostovoljnih bolničark Rdečega križa. Ustavljala se je ro vrsti pri vseh ranjencih in bolnikih ter ju vsakega posebej tolažila. Bila je tudi v kapeli in se je zanimala za freske, ki so j'n v njej pred kratkim izsledili in ki jih pripisujejo Falconettu. Iz vojaške bolnišnice se je odpeljala še v civilno. Tudi tam sc je je razgovarjala z zastopnicami Rdečega križa. Končno si je ogledala še materinsko posvetovalnico. V prvih popoldanskih ura rt je zapustila mesto, v katerem je bila n-> vsod deležna navdušenega sprejema. 27. febr. a V spodnji zbornici je imel predsednik Stafford Cripps ob zaključku razprave o splošnem položaju govor, v katerem je podal nekaj izjav tudi ▼ imenu vlade. Sedanje okoliščine so zelo težke. Je dejal V deželi je še mnogo ljudi, ki skrbe za svoje interese na način, kakršen ni dopusten in ne v skladu z občim naporom, s katerim mora vsa država zmagovati položaj. Vlada, je dejal, se je odločila, da takšnega postopanja ne bo več dopustila in da bo proti takim ljudem nastopila brez usmiljenja. Sklenila je izdati vse ukrepe, ki bodo potrebni, da se odpravi sleherno egoistično izrabljanje položaja. Potrebno je. je dejal, da se odpravijo vse posebne navade ljudi, da se aejTBvljf^J^ in sleherni Madžarska vojaška misija odpotovala iz Sofije Sofija, 27. febr. s. Madžarska vojaška misija pod vodstvom načelnika madžarskega generalnega štaba generala Szom-tathelvja, ki se je tri dni mudila na uradnem obisku v Sofiji, je včeraj odpotovala nazaj v Budimpešto. Na postaji so jo pozdravili načelnik bolgarskega generalnega štaba, generalni adjutant vladarja ter italijanski, nemški in japonski vojaški atašeji. General Szombathelv je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen s svojim obiskom v Bolgariji in z rezultati, ki so bili ob tej priliki doseženi. p Novi predsednik madžarskih železnic Budimpešta, 26. febr. s. Za predsednika direkcije madžarskih železnic je bil namesto Horthvjevega sina Štefana Horthvja ml., ki je bil, kakor znano, izvoljen za podre-genta, imenovan inž. Koloman Imredv, brat bivšega predsednika madžarske vlade . Trgovinski sporazum med Švico in Bukarešta, 27. febr. s. Tu ie bil podpisan trgovinski in plaČUni sporazum med Rurmi-nijo in Švico. S 1. marcem se bo uveljavil. Turčija in njene ožine Carigrad, 26. febr. Današnji turški tisti objavljajo zelo ostre proteste zaradi neite-ga članka v moskovski »Pravdic o usodi morskih ožin. List >TaSvHl Bfkar« poudarja, da Turčija ne bo nikdar dovolila, da bi njene pravice nad morskimi ožinami sploh prišle v razpravo. Ako pa je namen vseh teh vesti samo ta, da bi vplivale na spremembo nevtralnostne politike Turčije, je treba reči, da je ta manever otročji a* da bo offtsJ brez tFloookia l 999998 Stran 2 »SLOVENSKI N A ROD« P*tek, rt. februarja 1S42-XX. eter. 48 Ko še nismo poznali krompirja Nekaj zanimivosti iz stroko in iz stare Ljubljane Ljubljana, 27. februarja Slavna Družba za poljedelstvo in koristne umetn-je v Ljubljani je po svoji ustanovitvi L 1767. kmalu začela z živahnim delom za povzligo našega kmetijstva in obrti. Sklenila je zveze s tujimi družbami ter pridobila domače in tuje strokovnjake za sodelovanje. Najodličnejai strokovnjaki so se udeleževali njenih natečajev, ko je razpisovala razna vprašanja ter za naj-bojše odgovore delila tudi po 50 zlatnikov visoke nagrade. Ze 1. 1770. je taka nagrajena dela o vzgoji murv in sv loprejk, konoplje in lanu objavila v bogato z bakrorezi opremljeni »Prvi zbirki koristnih poukov«, pozneje so pa ;zale Se tri knjige Zbirke. Najvažnejšo pridobitev za družbo pa pomeni sloviti doktor filozofije in medicine Baltazar Hacquet. k: je prevzel njeno tajništvo. Tako je lahko 7. januarja 1775 La preinica Kmetijoki družbe izdala »vVdchentliches K undschaf tsblatt«. Pri tem pa opozarjamo, da je bil ta tednik pni redni strokovni časopis v naAth krajih, ker smo že 1. 1706. v Ljubljani dobili prvi redni časnik >Laibacher Ordinari — und Extraordinari Zeitung«, ki pa o njem ne vemo, kdaj je nehal izhajati. Ta prvi časnik je v kratkem zadušila konkurenca časnikov, ki so v Ljubljano prihajali iz drugih večjih krajev, predvsem pa iz središča tedanjega novinstva, iz Venezie ter iz Gradca in z Dunaja. Strokovni tednik »Kundschaf tsblatt« nam je ohranjen ves v nekaterih knjižnicah. Izšla sta dva popolna letnika 1775. in 1776., a t. s kal ju je Janez Friderik Eger, ki je pozneje z Vaient.nom Vodnikom izdal tudi nrvi slovenski časnik »Lublanske No vize«. >Kundschaf tsblatt« je sicer strokovni časopis, saj se v glavnem peča samo s kmetijstvom, vendar pa objavlja tudi imenike v Ljubljani umrlih in imenike gostov, ki so prinazali tedaj, ko še nsmo imeli železnice, prav pogosto v Ljubljano, med njimi tudi najvišji dostojanstveniki. S temi vestmi in novicami se pa prvi časopis že približuje značilnostim časnika ter se je res iz njega razvila >Laibacher Zeitung«, ki je pri raznih založnkib kot uradni list izhajala do kraja svetovne vojne 1. 1918. Tedanja Kmetijska družba je v nemirnih časih hotela predvsem zboljšati naše poljedelstvo in po možnosti pridelke, s tem pa zagotoviti prebivalstvu dežele vsaj najpotrebnejšo prehrano. Dežela se namreč še ni opomogla po vojnah :n še vedno je občutila posledice sedemletne vojne, ko so se pojavljala že znamenja novih vojnih časov. Sicer so strokovnjaki ie začeli priporočati sajenje krompirja za hrano, toda to prevažno živilo je bilo tedaj pri nas se komaj znano. V skrbeh pred lakoto prebivalstva je tedaj objavil upravnik ljubljanske poste pL Amigoni kot Član Družbe za poljedelstvo :n koristne umetnije dne 8. aprila v *Kundschaftsblattu« članek Kako naj pečemo kruh z belo sladko repo ki naj jo mešamo med pšenično, rzeno. ajdovo m p rosen o moko«. 2e v naslovu pisec pravi, da je napravil ta poskus ter je bil kruh prav okusen. Postni upravnik pl. Amigoni piše takole: >Vzamemo poljubno pšenično, rženo. ajdovo ali proseno moko. ki jo kot navadno •ripravimo z droZjem, naslednje jutro zgodaj pa testo po navadi zamesimo. Za to pripravimo sladko repo in jo mehko skuhamo ter jo vzamemo prav toliko kot tehta moka. Kepa mora biti prav dobro zmečkana, s testom zmešana in dobro zgnetena, da napravimo navadne hlebe, k: jih vsa-dimo v pravilno razbeljeno peč. ko so d os t; vzhajali, nato pa hlebe dosti zapečemo in iih o pravem času vzamemo iz peči. Kakšna ie vsa ta priprava Prepuščamo, da vzamete poljubno po teži moke tudi toLko repe, ali samo polov.co ali pa xelo samo tretjino. Večkratno mešanje do vsaki gospoamji dalo već naukov v roko. Kor, kakor znano, repa niti od daleč ni tako draga ko žito, lahko to mešanje gospo! njstvom -prav veliko konsti, zlasti ob takih časih, ka zaradi slabih žitnih letm primanjkuje tako potrebne krušne hrane. Enak poskus je napravil nek drug naš č;an z bučami, k: j Ji je prav tako treba skuhat; popolnoma mehko. zmečkati in primeren del zmešati med moko, ki jo sper lahko vzamemo poljubno, vendar pa lahko tudi toliko buče ko moke ah manj. nadaljnja priprava je pa popolnoma enaka prejšnji z repo _ri je tudi tak kruh prijetnega okusa. OPOMBA, ki jo je podp sal sam * izdajatelj« torej v imenu tedanje Kmetijske družbe njen tajnik, se pa glasi: ^Taki poskusi o vsakem ča*u veliko ko-r-.5*_jo, saj, čeprav niso takoj upeljani za splošno porabo, dajejo vsaj za morebitno pomanjkanje v roke taka sredstva, ki si je z njimi mogoče pomagati ob pomanjkanju žit. Morda bi raba takega sredstva kmetu prav prišla tudi teiaj, ko bi ne bilo stiske, ker pač vedno ne more toliko pri-kolikor zahteva potreba njegove družine, naposled bi pa tudi tedaj, ko bi dosti pridelal, lahko drugih svojih prdel-kov več dal naprodaj. Pri tej priliki pa moramo Se posebno priporočati predelovanje krompirja kot take okopavme, ki ni nit: od daleč izpostavljen nevarnostim, kakršne večkrat pokončajo druge zemeljske saieže, pa vendar pri pravilnem pridnem obdelovanju donaša bogat pndelek. Krompir je rastlina, ki v različ- nih deželah sluzi ne samo kmetovalcu za kruh, temveč tudi gosposkim m^rrrr za odlične je!L V Bvicl prav zelo uporabljajo krompir, razrezanega na kosce in posušenega za daljšo porabo, torej pripravljenega za moko in tako za peko kruha. Zakaj bi si prav zelo ne želeli splošnega pridelovanja krompirja tudi v nase deželi, posebno v gorskih krajih, kjer žita zaradi ostrega in mrzlega vremena večkrat alti ne dozore ali jih pa popolnoma pobije toča. Majhna nj.va. zasajena s temi rastlinami, bi večkrat lahko nadomestila slabo žitno letino. Opuščamo nalaljnja navodila za porabo te korenine, kakor tudi krompirjevega zelišča za krmo živine, kar bi pri poljedelstvu ne bilo brez velike koristi. Toda drugič bomo morda našli priliko za obft-rnejsi razgovor o pridelovanju, vzgoji in porabi krompirja O krompirju pa 1. 1775. ntkdo ni več pisal in le zelo počasi se je udomačil po več desetletjih naj živahnejše propagande, velikih Žrtev in težkih naporov, dokler ga šele sredi prejšnjega stoletja naš kmet ni splošno prideloval. Ker imamo pa sedaj krompir, nam ni treba več mešati repe in buč med moko. zato nam naj pa nasvet služi samo za dokaz, kako resno ae je na- ša inteligenca že pred poldrugim stoletjem pr zadevala, da bi najširše sloje obvarovala pred pomanjkanjem kruha. Poleg tega članka je namreč »Kundachaf tsblatt« 16. > jesenskega meseca« aH septembra objavil Kako obvarujemo kruh plesnobe Stara tradicija je tako sredstvo zapustila po vaseh š v abake dežele. Vsa skrivnost je ta. da merniku žita primešamo perišče turškega fižola in tako zmešano damo mleti. Fižol ova moka ohrani kruh v dobrem in užitnem stanju. Mnogo kmetov na-peče ob letvi zadostne zaloge kruha ne da hi se jim kdaj pokvaril. To zasluži večkratne poskuse, če je res trajno in v vojnih časih bi lahko za preskrbo postalo prav koristno, saj je treba večkrat v seli jesti pleeniv kruh, ne samo v veliko škodo za zdravje, kakor smo že večkrat zvedeli v zadnji pruski vojni < torej v sedemletni vojni). Ta stari poskus bi morda spet lahko ponovili, saj moki primešani zmleti fižol gotovo ne bo nikomur škodoval, naposled pa fižol morda res obvaruje kruh dalj časa pred plesno bo. Cene uvoženega in domačega premoga Ljubljana, 25. februarja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi svoje naredbe z dne 9. maja 1 Ml-XIX, it 17. določa naslednje maksimalne cene za premog" Ka] bomo izbrali za setve na zelen jadnem vrtu V strokovnih vprašanjih naj ne delajo zmede šošmarfi! Ljubljana, 27. februarja 2e pred nekaj mesci so se začeli pojavljati v naših dnevnikih razni na v-dez, »strokovni« članki in poročila o pndeler-vanju zelen jadi pa tudi o sadjarskih vprašanjih. Mnogi teh člankov, ki so zvečine anonimni, dajejo ljudem povsem napačne nauke in navodila ali pa so tako površno napisani, da dobri stvari — če že ne ški*-dujejo — pa vsaj nič ne koristijo. Takšno neodgovorno šušmarstvo dela dvojno škodo- zavaja v zmoto nepoučene bravce, ki ne ločijo zrnja od plev, po drugi stran; pa jemlje tudi ugled resnim in vestnim strokovnim piscem Zato ni čudno, da nastajajo zmešnjave raznih vprašanj, ki jih je komaj moč pojasniti, in se tudi pravi strokovnjak že ostro pritožujejo. Zahteva, ca se mora šušmarstvu napraviti konec, je gotovo upravičena Zlasti je to potreo-no, ker si v teh časih ljudje zares žele zanesljivega strokovnega pouka. On dan je n. pr. g kmet svetnik inž. Go-riup zelo lepo predaval o prehranjevanju vrtnih rastlin in gnojenju. Takoj drug: dan je pa neki dnevn k objavil poročilo o vsebini tega predavanja, ki pa nam je odkrilo tako čudovite »novosti«, da je tudi zdravim ljudem zastajala sapa Ali bi ne bilo edino prav. da poročevalec. Če san. ni vešČak. pokaže svoje poročilo pred objavo predavatelju na pregled9 Poleg mno-g-h drugih se je sedaj posebno ostro zavzel zoper šušmarstvo g. M. Humek. predsednik SVD in po vsej naš; deželi priznani strokovnjak. SuŠmar je namreč nevaren človek: večkrat izpuli od bogvekod nekaj dobrih misli in morda že znanih besed, potem pa ljudje sumijo' aha, to je napisal ta n ta. bo že držalo! Naj navedem za primer še članek, ki opozarja ljudi, naj si lakoj preskrbe semena za vrt Ta članek so z istim besedilom zelo vidno objavili vsi naš: dnevniki, zato so si ga ljudje zapomn li in se nanj skkceva::. ko so pri nekaterih strokovnjakih in tudi na uradnih mestih iskali pojasnila glede nabave zelenjadnih semen. Je pa očitno, da je ta čianek nap sal neki vseznaiec. ki najbrž nima lastnih izkušenJ. zna pa zgovorno pripovedovati, kar Je površno poslušal pri drugih ljudeh. In s posebno avtoritativnostjo, tako rekoč uraa-no prodaja svojo modrost: opozarjamo, priporočamo, ponavljamo itd. Cianek se odlikuje z netočnim m površnim besedičenjem. Med drugim n pr. oznanja to-le: »Takoj ko bo zemlja kopna, lahko na gredo vsadimo zgodnji grah. ker ne zmrzne. Najprej bomo nasadili nizki čudež iz Amerike«, ptsec bi pa bil moral povedati: mo-z£atega graha (in taksen je tudi čudež iz Amerike) ne smemo saditi na piano prezgodaj, ker v hladni zemlji slabo kali tn gnije. Za prvo setev na piano je gotovo boljši okroglozrnati prvi »el (ekspres) ali pa saxa, ki ju priporoča tudi naš Zele-njadn: izbor. Predvsem pa: tega »ameriškega čudeža« nima sedaj Sever niti zrna za prodajo. Kaj je mar piscu Zelenjadni izbor za naše kraje, ki ga je 1. 1940 določila bivša banska uprava in ki ga je bila pretehtala in odobrila posebna strokovna anketa! Hoče pač nekaj »svojega« povedati. Seveda bomo v teh čas h, ko je težko dobiti dobra semena, sciah rudi sorte mimo Zelenjad-nega izbora. Ni pa prav, če kdo niti ne omenja sort ki jih priporoča na* Zelenjadni izbor in ki se njihovo seme ▼ trgovmi še dobi, ampak z vidnim poudarkom pripoveduje o drugih sortah, tako da nepoučeni sprejemajo te nauke kot poslednje in najbolj zanesljivo dognanje. Stara resnica Pavel je sedel z Reziko v prijetno zakurjen: restavraciji. Dekle je bilo očarljivo. Godba je igrala nežno melodijo. Re-zikine oči so žarele tako. da je Pavel ves srečen dvignil čašo: — Torej na zelo dolgo in tesno prijateljstvo! ... Bilo je prvič, da sta preživljala večer skupaj. Dekle se je sklonilo nazaj *i v njenih svet* h kodrih so zamigljale zvezde Mnogo obetajoče ... je pomislil PaveL Potem je pa dejala Rezika tiho: — Prav za prav sem zelo ponosna na to. aa sedim tu s slovečim junaškim tenorjem našega gledališča Da. to znam ceniti. Cez dan prodajam rokavice, nogavice in pulovre. Uboga prodajalka med mnogimi drugimi v veliki modni trgovini..zdaj se pa ljudje ozirajo za menoj in morda mi celo zavidajo. — V mojih očeh ste ma'a kraljica. — je za Šepetal Pavel. — lepo dekle ni nikoli neopazen o. Rezika. rad bi vam povedal... Položila mu je drobno ročico na usta, da m več mogel govoriti. Potem so pa zdrsnili njem prsti po pevčevih že močno osivelih sencih- Kljub temu. Pavel se j« znal ohraniti mladega tako. da se občinstvo nikakor ni oziralo na njegova leta in je poslušalo samo njegov lepi glas Za tisto, kar je bilo treba 5e prikriti in zabrisati, sta poskrbela dober krojač in gledališki lasničar. Pavel je bil namreč tak pred srečanjem s Abrahamom. Prijel je dekle za roko te jo Je poljubil. Danes se |e res počutil mladega, tako mladega m podjetnega, kakor seržant Jo-se, kakor Rudolf in Pedro, če vodi svojo Marto iz doline v planine. In zdelo se mu je, da lahko zastavi zdaj dekletu vprašanje, ki ga je že tolikokrat na odru zastavil svoji partnerici: — Ali me ljubiš* Dekle se je zagledalo z zasanjanim pogledom nekam v daljavo in smeje je v^dihxi£lo: — Vi ste mož, kakršnega sem si pogosto zamislila v svoji damllljHJ^ slaven umetnik, eleganten, prijazen, kavalir od pete do glave. In tako prijetno je kramljati z vami .. • — In.. .? Pavlov pogled je napeto obstal na dražestnih ustnah, ki so mu tako sladko govorile. — Toda, — je nadaljevala Redka m glas se ji je nekoliko tresel, — želela bi, da bi imeli sina. Ce bi bil on tak, kakor vi, bi se res lahko zaljubila vanj. Pevec je izpraznil svojo čašo in roka mu je lahno drhtela. Ni pa zameril drs-žestnemu dekletu, ki mu je priznalo tako veliko, le staro resnica Ostala sta še dobro uro skupaj, potem je pa Pavel odpeljal Reziko domov. Za slovo ga je celo — poljubila. To je bU prvi in zadnji poljub, ki ga je dobil Pavel od nje. Pri paradižnJcih začenja pisec takole: »Skušal; bomo priskrbeti za Ljubljano najbolj priporočljivo vrsto (prav: sorto) Stir-iing Castle . ..« No, kdor bo pa to poskušal, ne bo vedel, komu se naj zahvali za ta prijazni nasvet; kajti pravega stirling castle ne dobiš pri nas nikjer. Prijazni svetovalec, ki se mu ni treba podpisati, pa seveda niti z besed co ne črhne. da sta izvrstni paradižnikov- sorti n. pr. westlan-dJa in radio, ki ju je nalašč za letošnje setve pripravilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo! In takšn h pomanjkljivosti je Se in še — kaj bi jih tu našteval! Piscu Je bilo glavno, da fletno pripoveduje. Napravil je poklon našim časopisom spredaj m zadi in na koncu jo je fletno zaokrožil se takole: »Berite članke v dnevnikih pazljivo in stalno! Ravnajte se po navodilih, objavljenih v dnevnikih, v Sadjarstvu in vrtnarju in drugih strokovnih časopisih.« V imenu Sadjarskega ifi vrtnarskega društva naj kar takoj povem '■ hvala za takšno priporočilo' Društvo se zaveda svoje odgovornosti in odklanja odločno vsafc" misel, da bi bil kakor koli v zvezi z raznimi nezrelim: članki, ki jih objavljajo ne- podoisanj pisci. Mislim — in tako zahtevajo še mnog:: strokovne Članke naj bi vsak pisec podpisal! Ljudje morajo vedeti, komu naj verjamejo. Ce je pa kaj uradnih strokovnih navodil, naj bodo ludj ta posebej označena. Inž. C. Jeglič, ref. za vrtnarstvo in urednik »Sadjarja in vrtnarja«. Svojevoljno zapiranje trgovin Ugotovljeno je bilo, da lastnki nekaterih trgovin v zadnjih dneh niso odpirali svojih lokalov, odnosno, da so jih zapiral! prej. kakor to dopušča urnik za zapiranje trjtovin. ki je bil določen z odredbo Visokega Komisarja št. 116 z dne 3. oktobra 1941-XX. Visoki Komisar objavlja, da bo odredil takojšnji odvzem obrtnih listov za vse trgovine, ki se bodo svojevoljno zapirale pred določeno uro in da bo poleg odredil, da se nalože "prekrševalcem še druge kazni, kakor jih določa omenjena odredba.. Opozorilo Ljubljana, 27. februarja. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike tovornih motornih vozil na plačilo prometne takse za II. dvomesečje, t j. za marec in apriL Vsi lastniki tovornih avtomobilov in motociklov, ki so plačali prometno takso le za 2 meseca, L j. za januar in februar, in s svojim vozilom obratujejo, morajo plačati to takso za prihodnja 2 meseca najkasneje do 28. februarja 1942-XX. Taksa se plačuje pri Avtomobilskem klubu v Ljubljani, Beethovnova uL 14. Ob tej priliki je prinesti s seboj prometno knjižico in spoznalni znak, na katerem je razvidno, da je bila taksa do februarja 1942 že plačana, Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike šoferskih izkaznic, da se bodo iste vi dirale za leto 1942., počenši od 26. t. m. dalje med uradnimi urami od 9. do pol 13. v tajništvu kluba, Beethovnova 14. Prinesti je s seboj novo Šofersko izkaznico in Lir 23.— v gotovini. Ponovno opozarjamo, da je vidirati le one izkaznice, katere lastniki uporabljajo, ostale ne. S tem, da se izkaznica ne podaljša, ne izgubi svojo vrednost, pač pa lastnik ne more upravljati motornega vozila. Iz Snottafe štajerske — Smrt sgiednejra nemškega novinarja. V Grazu je umrl v nedeljo vpokojeni glavni urednik Alfonz Casteilitz, star 69 let. Bil je več let urednik »Tagesposte«. Dot^a je bil It Celja. Od 1. marca 1895 do 'M junija 1989 je Ml urednik >Tagesposte« in ves čas je igral v uredniškem zboru odločilno vlogo. Bil je Izredno marljiv, spDjo-ben novinar in vzoren tovariš, mo* širokega obzorja, vnet rudi za sport. — Zanimivo predavanje v Maribora. V dvorani mariborskega kina je predaval v torek kapitan dipl. inž. Ingomer DonudH o svojih doživljajih aa Norveškem, ▼ deieli polnočnega solnca. Predavanje ao spremljal« skloptične slike. Obiskano je bilo zelo dobro. — Skrb ss> šolsko mladino v celjske*« okrožja. V celjskem okrožju je bila organiziran* od 96. januarja na 35 šolah brezplačna prehrana 2000 šolskih otrok, ki morajo hoditi daleč v toki. Otroci so dobu i brezplačne obede. — Pospeševanje sporta ▼ Ptuju. 20 t m. je bilo v Ptuju prvo sportu posvećeno zborovanje delavcev. Govorniki so na^U-iall velik pomen sporta, ki se je pokazal tudi na nemških vojakih. Ce bi ne bili neruski vojaki s sportom tako utrjeni, bi ne bil novi nemški rekord, ki ao ga postavile tekmovalke iz Bohuma na 400 m i 5:41.2. Ta rekord je za 1.5 sekunde boljfti od lanskega rekorda Nixe Charlottenburg 5:42.7. Pred dobrim letom je sicer dosegla Undine Gladbach s 5:37.5 mnogo boljšj čas, ki pa se ni bil priznan za nemški rekord. Drsalni šport v Beogradu Na igrišću beograjskega teniakega kluba* je bil prirejen v nedeljo nastop naj boi j-dih drsalcev in drsalk združen s hokejsko tekmo dveh beograjskih moštev, ki se je končala s 6:3 za A moštvo. Gledalcev je bilo mnogo in vsi so bili zadovoljni s prireditvi- £Pod vodstvom bivšega državnega prva-Poio Schvvuba je nastopila skupina mladih drsalcev in drsalk, ki se urijo dan za dnem, J a bi dosegli čim boljše uspehe. In res ao jih dosegli, kar je pokazal njihov nedeljski nastop, ki je gledalce naravnost presenetil. Med dekleti je bila najboljša Piavcičeva. (3c/ ezniea K O L E D A B Danes: Petek, 27. februarja: Gabriel, Bal- domir, Leander. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mali planinec. Kino Sloga: Nevarna vožnja — Eden proti vsem. Kino Union: Rigoletta. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta, Ste*. 48 »SLOVENSKI NaROD«,P^ 27. februarja l*42-XX. Stran S 20 let zdravstvene službe pri nas Začetki in razvoj zdravstvene organizacije v nafih krajih — Kako se je razvijal * zavod v Ljubljani Ljubljana, 27. februarja. Zdravstveno delo je prva služba narodu Dandanes tega sicer ni treoa več dokazovati, zato pa moramo znat j tudi tem bolj cenit; ter razumet; prizadevanja in delo naše zdravstvene organizacije; zato je potrebno, da prikažemo njen razvoj in se dotaknemo vsaj nekolko njenega obširneea dela. V začetku tako zvana sanitetna služba Prva ieta po svetovni vojm je deiovai« v naših krajih državna in samoupravna sanitetna služba. Zdravstvene (higienske> organizacije v sedanjem pomenu besede se nismo poznal:. Pod sanitetno službo r*-zumemo delovanje bolnic n nekaierin drugih zdravstvenih zavodov. T; zavodi pa nudijo le pasivno zdravstveno zaščito ljudstvu; glavna razlika med sanitetnimi in zdravstven.mi ustanovam, je, da s« ljudje zatekajo v sanitetne zavode sami, med tem ko zdravstveni zavodi izsleduje- jo bolnike in skušajo predvsem preprečiti obolenja ter čim bolj učinkovito zdravstveno zašč.titi prebivalstvo. Zdravstveno zaščita je po pojmovanju tako zvanih hi-gienikov ali higieničarjev mnogo širši pojem kakor so včasih razumeli zdravniki, pomen: vse tiste dajatve, ki jih človek potrebuje za zavarovanje lastnega zdravja, ki mu prete drugod. Nevarnosti za ljua-sko zdravje se skrivajo n. pr. v napačni ah nezadostni prebrani, v slabi okužen: vodi. v stanovanju, v stranišču, v močvirju, v j etičnem bolniku, v delu ob neugodnih okoliščinah, v napačni vzgoji otrok, v praznoverju itd« (Dr. I. Pire, »Zdravje v StovenijU). »Ljudsko zdravje ni kapital zdravnikov« Da sanitetna služba ni nudila primerne sdravstvene zaščite ljudstvu, so sprevideli kmalu mnoft javnj delavca in zdravn ki-Vedno močnejši je bil glas po učinkovitejši zdravstveni zaščiti. Razumi j vo pa je, da so nalo*eli na odpor, ko so stremeli po primernejši zdravstveni si tožbi in ko so naglašali, da ljudsko zdravje ni niti kapital niti privilegij zdravnikov. Naloge nove zdravstvene organizacije bi naj bile-nuditi vsemu prebivalstvu učinkovito zdravstveno zaščito in zdravniško pomoč tudi tistemu delu prebivalstva, k: je dotlej ni mogla uživati; buditi med prebivalstvom smisel za javno zdravstveno delo; uvajati nove, moderne metode in pripomočke v zdravniškem delu pri omejevanju nalezljivih in socialnih bolezni; omogočiti boljšo izobrazbo zdravnikov in pomožnega osebja ter jim nuditi priliko raziskovanja, proučevanje nase ljudske patologije To je bil program nove zdravstvene organizacije, ki jo je pa bilo treba še ustanov.ti tn Trpravičiti njen obstoj z žilavim delom. Bila je sreča, da so se tega organizatornega dela lotili res dobri organizatorji, odločni ta sposobni delavd V začetku je bilo treba premagovati še posebne težave, ki se jih zdaj več ne zavedamo. Naša zdravstvena organizacija se Je razvila :z skromnih bakterioločkih postaj v velike zdravstvene ustanove, ki so razpredle svoje delo po vsej deželi: njihovo blagodejno delo je kmalu pokazalo velike uspehe. Zdaj se že lahko ponašamo z izboljšanimi 7dravstve-mmi razmerami pri nas ter s široko razpredeno zdravstveno službo med ljudstvom. Naša zdravstvena organizacija je že popolna in zbudila je večkrat pozornost ▼ drugih kulturnih državah. Njen razvoj je pa bil zelo oviran, ker ni imela nikdar primerne gmotne podlage. Vedno so se morali boriti za skromne kredite. Ker na pristojnib mestih ni bilo pravega razumevanja za tako pomembno delovanje. Ustanovitev Higienskega zavoda Hi^enski zavod, ki združuje številne zdravstvene ustanove v službi ljudskega zdravja, ni bil ustanovljen čez noč. Naša zdravstvena organizac j a se je razvijala več let iz skromnih osnov. Upoštevati Je Lreba, da pred 20 ieti nismo še imeli svojih strokovnjakov za zdravstveno službo. Začetek zdravstvene organizacije po sodobnih načelih pomeni prav za prav ustanovitev Stalne bakteriološke postaje v Ljubljani 1. 1922. Zavod je bil nastanjen v prostorih nekdanje prosekture v splošni bolnici. Delokrog zavoda se je raztezal na vso Slovenijo, Higienski zavod je pa bil ustanovljen pozneje. Februarja L 1923 je bil poslan ministrstvu za narodno zdravje predlog za ustanovitev higienskega instituta v Ljubljani. Pravila zavoda so bila sprejeta in določeno je bilo. naj se nova ustanova imenuje H.gienski zavod v Ljub^ ljani. To je bil prvi zavod svoje vrs+e v bivši držav i. V drugih pokrajinah so sicer imeli podobne ustanove, ki so jih pa imenovali epidemiološke zavode. Zavod so slovesno otvorili v prostorih bivše pru-seJrture 16. julija 1. 1923. Začetno delovanje zavoda V začetku je zavod prevzel v glavnem le raziskovanje pitne vode. Od bivšega Zdravstvenega odseka v Ljubljani je pa HZ prevzel še zdravstveno propagandno delo. Izdajali so poljudne zdravstvene brošure in prirejali predavanja. Delo zavoda je vedno boij naraščalo in vzporedno z njim se je razvijala zdaj tako pomemo-na zdravstvena ustanova in zdravstvena organizacija. Od leta do leta več zdravstvenih ustanov je b.lo pod okriljem HZ, ki si je pridobival v javnosti vedno večji ugled, pomen njegovega dela je pa rasel. Ze L 1925 je bila združena s Higienskim zavodom Stalna bakteriološka postaja v Ljubljani. Zavod je dobil naslednje oddelke J bakteriološko serološki oddelek za preiskovanje vode in živil in higiensko propagandno d d akti čn •; oddelek. Vedno širši delokrog Delokrog Higienskega zavoda se je stalno širiL Njegova organizacija se je razširila na deželo predvsem z zdravstvenimi domovi. Prvi slovenski zdravstveni dom je bil sezidan v Lukovici in svojemu namenu je bil izročen 24. oktobra L 1926. Zdravstveni domov-; so začeli prevzemati številne pomembne naloge; njihovo delo ni omejeno le na odpravo tfatiovaniskih in naselbinskih pom-iri;kljivosti. temveč obsega dojenčkov, otrok v predšolski dobi, šolarjev, boj proti j etiki. protA alkoholizmu itd. Zato imajo zdravstveni domovi splošno zdravstveno posvetovalnico, otroški dispanzer, prot:tuberkulozni dispanzer, šolsko zdravniško posvetovalnico, šolsko polikliniko na deželi in združujejo vse zdravstvene ustanove, ki delujejo za zdravstveno zaščito prebivalstva v Ljuo-Ijani ločeno, vendar pa pod nadzorstvom Higienskega zavodi Zakonska podlaga delovanja Higienskega zavoda L. 1930. je bila izdana uredba o organizaciji in področju higienskih zavodov m zdravstvenih domov. Tako je bila dana zakonska podlaga za razvoj in ustroj zdravstvene organ zaeije. Uredba je tudi točno določila delokrog zdravstvenih domov. Higienski zavod je po predpisih uredbe dobil še en oddelek — sanitetno *ehn;C-ni. Po uredbi, ki je še v veljavi, spadajo pod delokrog higen>kih zavodov naslednji posli: osebna, socialna in generativna higiena; proučevanje in poučevanje ljudstva: asanacije; preikovanje in zatiranje nalezljivih bolezn;: organzacija. ustanavljanje in nadziranje zdravstvenih ustanov. Kolikor pa uredba ne .spreminja starejših zakonskih predp;*nv. morajo še redne iipo-Jtevat; sanitetni zakon .7. L 1870. Ta zakon je pa seveda 7C o zastaral « zaradi zastarelih zakonskih predpisov je bilo zdravstveno delovanje pri nas zelo ovirano. Sedanja organizaciji Higienskega zavoda Higienski zavod se zdaj deli na 6 oddelkov. Razlikovati pa moramo med zavodom kot centralo, ki deluje v Ljubljani, in med celotno zdravstveno organ zaciio. razpredeno po vsej pokrajin; ter združeno v zdravstvenih domovih. Oddelki si dele delo tako- I. oddelek, higienski. ima nadzorstvo nad p;*no vodo in 11 vili: bakter olovko epidemiološki opravila bakteriološko serološko in epidemiološko delo, pod nje- govim okriljem je antirab-čn; ambuiator:.,. razen tega so mu pa še prepuščene de/ infekcije in dezinsekcije; III. oddelek -ocalno medicinski, ki se deli na številni odseke-' za statistiko, propagando -n d-daktiko. športno medicino in antropolog, jo. pod njegov .m okriljem pa deluje tuc šolski zdravnik; kemijski oddelek dela kc mične anal ze vzorcev vode in živil; san lamo tehnični oddelek (V.) izdeluje načr;. za asanacij?ka deia. vodovode, poslopj; ki služijo zdravstvenim namenom, in imn stavbno nadzorstvo nad deli po teh njegovih načrtih; zelo obširen je delokrog r. delka za zdravstveno zaščito mater, dojer-čkov n otrok (VI.); oddelek za zdravstvi no zaščito učencev se je prej imenoval šolska poliklinika. Pod okriljem Higienskega zavoda je tudi šola za zaščitne sestre v Ljubljani. Na deželi delujejo kot sestavni del- zdravstvene organizacije Higienskega zavoda naslednji zdravstveni domovi: novomeški, cerkniški, čmomeljski, logaški, loški (Lož), metliški, rakeški (Rakek), šen.-jemejski in ribniški. Posebno pomembne ustanove Higienskega zavoda so tudi proti tuberkulozni disnanzerji. Pod nadzorstvo Higienskega zavoda spada tudi ljubljanski protituberkulozni dispanzer. Na dežel: dt-Uijejo štirje dispanzerji: v Metliki. Novem mestu. Cerknici in Kočevju. Protituberkulozni dispanzerji so pod vodstvom Prot-tuberkulozre zveze, delujejo pa v delovni skupnosti Higienskega ■zavoda, občin "n drugih zdravstvenih organizacij. V zdravstveno organizaciio H gienskega zavoda je tudi včlanjen počitniški dom v Rakitni. 2e iz tesa je razvidno, kako obsežno jc delo HZ in neprecenljivo za zdravstveno 7a.-'":to prebivalstva Zato je vsekakor potrebno, da seznanimo z ni m nodrobno n>- Šo javnost. Za uvod raj služi ta člarek. čigar prvi namen je. da opozori na dvaj-se*Ietnico zdravstvene organizacije m zdravstvene službe pri nas. V naslednjih člankih bomo pa skuhali prikazati delo po-sameznih rddelkov in u-lanov Higienska* ga zavoda. DNEVNE VESTI — Pojasnilne In dopoln'lne določb? k naredbi o predpisih za zbiranje, razdeljevanje in predelavo kož. Visoki Komisar za Ljubljansko pokraj no odrejr. ■ svinje, ki tehtajo pri zakolu več kot 60 kg žive teze. se morajo odreti in kože izročiti trgovcem iz čl. 1. naredbe z dne 11. septembra 1Q4I-XIX. št. 102. Ce se zakoljeio svinje pod 60 kg žive teže. za katere ni predpisano odiranje, pa Se vendar odero. se monio rudi njih kože izročiti. Vse druge določbe zgoraj omenjene naredbe ostanejo acipre-menjene. — It »Službenega lista«. * Služben: b"st za Ljubljansko pokrajino št. 16. z dne 23. februarja 1942-XX. objavlja naredbe Visokega Komisarja o prepovedi izhoda iz mesta Ljubljane, o prepovedi uporabe fe-lezobetona :n železa pri stavbnih delih ter pojasnilnih in dopolnilnih določbah k naredbi o predpisih za zbiranje, razdeljevanje in predelavo kož ter cenik št. 2 za premog in cenik za zelenjavo in sadje št 10. — V Pescari je umrla sestra D'Annunzia. V krogu svojih sinov je v Pescari preminila Elvira D'Annunzio, vdova dr. Luize, zadnja še živeča sestra znanega italijanskega pesnika D'Annunzia Njen pogreb, ki mu je prisostvovala izredno številna množica, je bil veličasten. Udeležili so se ga najvidnejši zastopniki oblasti, med njimi prefekt, zvezni tajnik, župan in zastopniki krajevnih Strankinih skupin. — Po severni Italiji Je zapadlo ponovno do 30 cm snega. V soboto in nedeljo je ponovno snežilo skoro po vsej severni Italiji. Ponekod se je uveljavljala tudi ostra burja, ki je še boli stopnjevala neprijetnosti, upajmo, zadnjih pozdravov letošnje nenavadne zime. Največ snega je zapadlo po Lombardijski. Piemontski in Ligurijski pokrajini. V Comu je snežilo vso nedeljo. Enako v Leccu, v Ballabiu, kjer je zapadlo 30 cm snega, v Piani Resinelliju, kjer je nova snežna odeja visoka ponekod celo pol metra. V zvezi z burjo in snegom se je občutno stopnjeval rudi mraz. Posebno Ge-novežani so bili presenečeni, ko jim je močna burja prinesla snežni metež in poledico. Ponekod so se nakopičili visoki snežni zameti, ki jih je pa potem popoldanski dež naglo raztajal in spral. — Nesreča v duhovniškem zavodu v Romi. V zavodu San Giuseppe v ulici Aure-111 Antici se je zgodila težka nesreča Kakor ponavadi vsak večer je šel dežurni duhovnik ob 20. na kontrolni obhod in stopil tudi v podzemne, prostore, kier je nameščena peč centralne kurjave. V bližini peči je naletel na na tleh ležeča nezavestna starca Vincenza Prese j a in Adama Biasizza. Poklicali so takoj zdravnika, ki jima pa ni mogel več pomagati. Strupeni plin, ki je uhajal iz peči, ju je omamil in zastrupil. — Nadzorstvo nad vso proizvodnjo in potrošnjo gradbenega lesa. »Corriere della Sera« poroča iz Rome: Med posvetovanji na pristojnih mestih o trenutnem položaju na državnem tržišču z gradbenim lesom in o njegovih cenah se je uveljavilo prepričanje, da je treba ta odsek lesnega gospodarstva popolnoma disciplinirati. Naloga je bila poverjena posebnemu korpora-cijskemu odboru v Korporacijskem ministrstvu. Predseduje mu podpredsednik Kor poracije za les. Da bi bil smoter čim uspešneje dosežen, je bila izvedena podrobna anketa o obsegu potreb notranjega trga in o trenutni razpoložljivosti lesa. Z istim namenom je bila 20. januarja objavljena uredba, s katero so bili vsi proizvajalci lesa ne glede na vrsto zavezani predložiti mesečno podatke o proizvodnji. Od dolžnosti prijave so izvzeti samo kmetijski obrati m sicer za količine, ki jih potrebujejo v svojih obratih. Pokrajinski korporacijski sveti so za prehodno dobo do objave novih predpisov pooblaščeni izdajati dovoljenja za nakupe in prodajo gradbenega lesa do 50 odstotkov razpoložljivih količin. Preko tega smelo ookrajln-ski korporacijski sveti izdajati dovolienja le. kadar gre za les. potreben za javna dela in za očitno nujna dela Cene je določilo ministrstvo že 12. januarja. ! — Smrt slikarja Vir-inija Montija. V Rom: je v sredo umrl POietni slikar Virgi-| n:o Moriti, zadnji iz rimske šole 19. sto-, le tja. Monti ie bil znan slikar cerkvenih , fresk po vsei Italiji. Dolgo časa se je »mi-dil tudi v tujini in je v Londonu izvršil v nekem zasebnem salonu veliko slikarsko kompo7:cijo. — Marija Piemontska je odlikovala bolniški sestri. V soboto zjutraj je pripotovala v Venez.iio Princem P'emontska. Visoko gospo so pozdravili Vojvodinja Ge-noveška, prefekt, zvezni tajnik, župan in zastopnik: drugih krajevnih oblasti. Princeza se je podala takoj s svojim spremstvom v civilno bolnišnico, kjer so jo v veliki avli pričakovali vsi zdravniki in zdravniško osebje s prostovoljnimi bolniškimi sestrami Rdečega križa. Princeza je izročila ob tej priložnosti dvema požrtvovalnima prostovoljnima bolniškima sestrama odlikovanji, vojna križca, ki ju je blagoslovil navzoči kardinal patriarh. Odlikovani sta bili Luiza Torso in Vitto-ria Dona teli i za požrtvovalno nego ranjencev na fronti v Albaniji. Ob koncu svečanosti je Princeza izročila 35 prostovoljnim bolniškim sestram, med njimi rudi Vojvodinji GenovesTti, diploma. — 17.000 Hrvatov se Je ie vrnilo Is vojnega ujetništva, Hrvatski li&tt poročajo, da se je vrnilo iz vojnega ujetništva že 17.000 hrvatskih vojakov. V Nemčiji je samo še okrog 2000 hrvatskih vojnih ujetnikov, ki se bodo tudi kmalu vrnili domov. — I sprememb« hrvatskega zakona o Izvršbi. Hrvatski zakon o sodni izvršbi je bil izpremenjen v toliko, da ne more biti državnim uradnikom, pa naj bodo v civilni ali vojaški službi, aktivni ali vpokojeni zasežene nad eno tretjdno plače v denarju ali naturi in še to tako, da jim ostane letno po 12.000 kun. Dodatkov za žene m otroke sploh ni mogoče zaseči, stanarino pa samo, če je dotični državni uslužbenec s plačilom najemnine v zastanku. — Nemško hrvatske pravno sodelovanje. V Zagreb je prispelo odposlanstvo nemških pravnikov, da se sestanejo s hrvatskim pravniškim odborom. Obravnavala bodo vprašanje pogodbe o obvezni izročitvi kaznivih oseb ter o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. — Beograd ima zopet čex dan električni tok. Generalni pooblaščenec za gospodar« stvo v Srbiji razglaša, da je Beograd od srede 25. t m. dalje zopet preskrbljen tudi čez dan z električnim tokom. Prebivalstvo se pa izrecno opozarja, naj tudi v bodoče strogo štedi z elektriko, in da se mora brezpogojno držati odredb glede omejitve v porabi električnega toka. — Podružnica »Uljarice« na Hrvatskem. Uljarica d. d. Beograd, ki bo po svojih zadrugah sama pridelovala oljarice, je sklenila ustanoviti v Rumi podružnico pod imenom »Uljopkod« z delniško glavnico 1,000.000 kun. To podjetje bo imelo svoje zastopstvo tudi v Zagrebu, — Pazite na ostanke odvrženega orožja. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali kar dve žrtvi eksplozije odvrženega orožja. Tu pa tam po gozdovih in drugih odročnejših krajih leže še vedno med nedavno vojno odvrženi kosi orožja. Ljudje, ki imajo opravka na takih krajih, naj bodo izredno previdni in če najdejo zavrženo orožje, naj ga puste v miru in ob ves te o najdbi pristojne oblasti. 221etni Ivan Pusto vrh, kovaški pomočnik iz Prianja nad St Vidom, je predvčerajšnjim nabiral drva v gozdu Pri tem je naletel na mino, ki se mu je sprožila v roki. Dobil je poškodbe po nogah in rokah. Podobno nesrečo je doživela 341etna žena mizarskega pomočnika iz Dolnic Pepc . Zibelniko-vi. Nabirala je v gozdu drva, pri tem stopila na granato, ki je eksplodirala. Dobila je nevarne poškodbe na nogah. Končno so včeraj sprejeli v bolnišnico še 161 etno Angelo Fisujevo iz Brežic Mladenka je podla pri telovadbi in si zlomila levico. Poldrugo leto stara hči mehanika Milena Makovec iz Zadobrovske ceste pa se je sukala okoli štedilnika in se pri tem opekla po obrazu. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 tn 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 KINO MATICA * TELEFON 28-11 Dogodivščine malega dečka ▼ pretekli svetovni vojni po romanu Salvatorja Gotte Mali planinec Elio Sannangelo — Mario Ferrari — Mario Artese itd. KINO IMOR • TELEFON 22-21 Nesmrtno delo Viktor H u g o je ve drame, ki jo ie ugU»bn slavni Giuseppe Verdi v opero Rigoletto Michel Simon. Paola Barbara. Rosan o l KINO SLOGA • TELEFON 27-S0 Napete rowt>ojske pustolovščin« Nevarna vožnja Eden proti vsem Jao* Uolt Ken Marnard od 35. II. dalje — Neni£ki komorni orkester v Zagrebu. V Zagrebu živeči Nemci so ustanovili nedavno v svoji organizaciji glasbeno sekcijo in v njenem okviru je ustanovil Robert Vitaliani komorni orkester, ki je ie nastopil pred javnostjo. 2e s svojim prvim nastopom se je pokazalo, da ga vodijo mož- ie, ki dobro poznajo svoje kulturne naloge in dolžnosti do nemške glasbe. — D rupi koncert sa zimsko pomoč v Zagrebu. V veliki dvorani veleeejmskega paviljona v Zagrebu je bil torek teden prirejen pod vodstvom dirigenta Lovra M a taci Ca. inšpektorja hrvatske vojaške godbe. drugI »koncert po želji« za hrvatako Umsko pomoč. Ker je bil koncert prirejen na pustni torek je bil bolj resnega značaja. Pod Matačieevim vodstvom so nastopili pevci častniške šole s sollstinjo. Koncertu je prisostvoval zastopnik Poglavnika po-| veljnik ustaške ndlice Sablak. dalje korporacijski minister Lovro Sulic ter Sef urada za propagando ln poročevalsko službo dr. Rieger. Ustaši so bili zastopani po generalnem tajniku Blažu LorkcAiCKi. — Hrvatski vojaki na vzhodnem bojišču ta zimsko pomoč. Sef propagandnega ln poročevalskega urada dr. Rieger je prejel te dni polkovnika Grlića, poveljnika čeje hrvatkih prostovoljcev na vzhodnem bojišču. Polkovnik Grlić mu je izročil 162.402 kun. ki so jih zbrali hrvatski vojaki na vzhodnem bojišču za zimsko pomoč v svoji domovini. — Tudi Beograjčani bodo pridno obdelovali zemljo. Nedavno smo poročali o 51- ! rokopoteznem načrtu srbske \dade glede ob-I delave rodovitne zemlje. Noben košček I rodovitne zemlje v Srbiji letos ne sme ostati neobdelan. V zvezi a tem načrtom se je obrnil beograjski župan na prebivalstvo j s pozivom, naj po svojih najboljših močeh pripomore, da bo B^rrgrad ?arn pridelal čim več ■sočivja. V ta namen Je treba obdelati vsak košček zemlje. Vsak posestnik semlJMCa mora do 1. marca prijaviti mestni občini dali bo sam obdeloval svojo zemljo, ali pa jo hoče dati komu v najem, odnosno prepustiti brezplačno v obdelavo. Obdelana bodo tudi vsa občinska zemljišča, v kolikor prihajajo za to v postev. Beograjska mestna občina ima okrog 1.500 ha zemlje, na kateri bo mogoče pridelovati so-čivje. S tem bo znatno olajšana prehrana Beograda. — Prijava terjatev bivie Jugoslavije v Srbiji, srbsko finančno ministrstvo je izdalo poziv glede prijave terjatev do bivše Jugoslovenske države, do bivših banskih uprav ter državnih ali banovinskih podjetij, zavodov in fondov, v kolikor se niso bile vložene. Terjatve je treba prijaviti najpozneje do 15. marca. — Lesno gospodarstvo v Srbifi. Srbska centrala za les objavlja, da bo od 15. marca dalie trgovina z lesom in lesnimi izdelki, ogljem in drugim lesnim materijalom vezana na posebno dovoljenje, kar bo veljalo tudi za prevoz. Lastniki lesnega materijala morajo do 5. vsakega meseca prijaviti centrali svoje zaloge. — Nemški optanti iz LJubljane. Za preselitev v Nemčijo so zaprosili na podlagi i talijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX.: Majde! Vladimir, Slit-scher Janez, Gram Sofija poročena Koleni, Hafner Darinko, Frdhlich Erich, To-minac Blaženka por. Frohlich in njun sin Fedor, Scherian Karel, Kohut Josipina por. Scherian ter njuni otroci Margareta, Janez in Karel, Gašper Hubert, Turk Ivanka, Schulz Herta, Pernat Jožef, Mess-ner Greta por. Perner, Losinschek Alois, LindiC Marija por. Losinschek, Zupane Janez, Zupane Sofia in Stanovnik Teodora. — Is zadružnega registra. Gospodarska in mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Kostanjevici. Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Penca Janez, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Brsan Franc, posestnik v Orehovem. — Is trgovinskega registra. »Alko* Ad. Lorant & Ko Vpise se jajraa družbeni ca Senk Vlast a, zasebni ca v Ljubljani. Družbo zastopa poleg Jelactna Ivana, ki Jo zastopa samostojno in dr. Jelačina Rista in Skufea Anice, ki Jo zastopata kolektivno, še Senk VI as ta kolektivno tako, da pod besedilo tvrdke še pristavi podpis, poleg podpisa drugega k zastopstvu družbe bodisi samostojno ali kolektivno upravičenega družbenika. S tarna tis Spirldion — Bistrica pri Mokronogu, žaga in trgovina z lesom, vpisana 18. februarja 1942. imetnik S tarna tis Spdridion, trgovec, Bistrica pri Mokronogu. — Josip Kunz A Komp., Ljubljana, tovarna pletenin in tkanin, javna trgovska družba. Izbrise se javni družbenik Meinel Karol, delovodja v Ljubljani, zaradi izstopa iz družbe. — Standard oljarne, družba z e. z. ▼ Medvodah. S sklepom občnega zbora z dne 31. marca 1941. se je družba razdružfla in prešla v likvidacijo. Likvidator dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani. Iz LfnUjane —Ij Premiera 16. programa v »Veselem teatra« bo nepreklicno v sobote 28. februarja ob 18.30. Nas novi program bo brez dvoma senzacija za Ljubljana Na sporedu: Vombergarjeva enodejanka »Čudna snubca«, skeč »Skandal v Strand-hotelu«, drama »Ljubosumje«, kupleta »Ljubljenčka rodbine« in »Srečanje v parku«, solo-nastop i itd. Sodeluje Adamičev Jazz. — V nedeljo so tri predstave ob 14.30, 16.30 in 18.30. — Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. ure dalj«, v nedeljo od 16. ura dalje neprekinjeno do večera. —H Albrehtov literarni vooar. ki M moral biti danes. Je iz tehtnih tehničnih logov preložen na kasnejši čas. Dan bo pravočasno Javljen. določen za danes zvečer ob Vi7. url v Kilharmonicni dvorani Je odpovedan. — t tedna letna občna zbora Glasbene Mftttc* ljubljanske ln Filharmonlčn« družbe t Ljubljani, ki bi se morala vršiti v deljek. dne 2. marca sta preložena. IS. FEBRUARJA PREMIERA VESELI TEATER —lj Preloženi občni zbori. Strojniki ta kurjači, pozor! Za nedeljo napovedani občni zbor. ki naj bi se vršil ob 10. dopoldne f prostorih PDZ, Je preložen za nedoloeOB Čas! O ponovnem sklicanju boste pravočasno obveščeni. — Poklicni šoferji! Sa nedeljo 1. t. m. sklicani občni zbor Skupine šoferjev in popoldanski sestanek zadruge Šoferski dom sta preložena za nedoločen Čas! — O pekarn iikemu delavstvu! Za nedeljo sklicani sestanek je preložen m nedoločen čas! —lj Slovesna mala zadušnica za po%«a$-nim predsednikom Avgustom Praprotni- kom bo v soboto 28. t. m. ob 9. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Vljudno vabljeni prijatelji ln znanci. Z Gorenlskega — Se dva otroška vrtca ▼ kamniškem okrožju. V kamniškem okrožju sta bila 8. februarja otvor j ena še dva otroška vrtca na Črnučah in v Dobu. V zastopstvu okrožnega vodje je govoril vodja okrožnega štabnega urada o pomenu otročkih vrtcev. Poleg zastopnikov oblasti je prisostvovalo svečani otvoritvi tudi učiteljstvo s Šolsko mladino in mnogi starši. — Velik koncert v Litiji. Na dan ntin-Ske policije je bil prirejen v Litiji v korist zimske pomoči velik koncert požarne varnostne policije. Prireditev je v vsakem pogledu dosegla uspeh. Dvorana tekstilne tovarne je bila skoraj premajhna. Z zahvalo je zaključil vodja krajevne skupine Rohm prireditev, ki je vrgla 230 mark čistega dobička. — Prvi koncert p« želji ▼ Skefft Loki. Tudi v Skof ji Loki so imeli takozvani korv-cert po želji, prireditev nemSke vojne zimske pomoči. Velika dvorana strankinega kina je bila polna obiskovalcev in nekateri so morali ostati še zunaj. Koncertu so prisostvovali tudi zastopniki oblasti. DrugI dan se je koncert ponovil. Oba koncerta sta vrgla nad 4600 mark. Ce prištejemo še uspeh državne ulične zbirke, je prebivalstvo škofje Loke darovalo na dan nemške policije za zimsko pomoč nad 14 tisoč mark. — Otvoritev mestne knjigarne v Radovljici. Da ustrežejo že davni želji prebivalstva, so na županovo pobudo otvorili te dni v Radovljici mestno knjigarno, ki bo služila prosvetnim svrham Ze prve dni sa je pokazalo, kako potrebna je bila ta trgovina. Prodajalna in izložba sta v največjem drevoredu »Pod lipami«. V dveh velikih izložbenih oknih so razstavljene nemške knjige, med njimi pa stoji Hitlerjev doprsni kip. — Dan nemške policije. Tudi po vsem Gorenjskem je bil prirejen dan nemške policije. Organizirano je bilo zbiranje prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč. V radovljiškem okrožju je vrgla zbirka 50.337 mark ali 102.17 mark na osebo, v kranjskem okrožju 45.000 (59.48) in v kamniškem 25.000 (41.11). — Gledališki večer v Radovljici. Neds-r-no se je vršila v domu Vlksbunda predstava gledališkega komada »Vse je v redu«, ki ga je uprizorila na Goreniskem že dobro znana gledališka skupina Schnud iz Graza. Isti igralci so vprizorili rudi veseloigro »Flora bi se rada poročila«. Obe predstavi sta bili dobro obiskani. — Zborovanje gostilničarjev ▼ TriHču. V Tržiču se je vršilo te dni zborovanje gostilničarjev tržiškega sodnega okrožja. Poslovodja gospodarske skupine Unterstetner je pozdravil deželnega svetnika dr. Hin-tereggerja, deželnega revizorja Dohra m uradnika pri kontroli cen Miglerja. Deželni svetnik je dal v svojem govoru zbranim gostilničarjem splošne smernice, revizor Dohr je govoril o prehranjevalnem gospodarstvu, uradnik Migler pa o oblastno določenih cenah med vojno. — Družabni večer v Domžalah. Obrato-vodja Franz Zom je priredil v tovarni usnja in kovčegov nedavno družabni večer s telovadnimi, šaljivimi, pevskimi in drugimi nastopi uslužbencev tn del a vre m samih. — Akcija m obdelovanje ledine. Da bi se tudi v občini Sv. Katarina letos čim več pridelalo, bodo oddane v najem vse neobdelane njive tistim, ki nimajo svojih. Kmetje, ki imajo neobdelane njive, Jih morajo prijaviti občini. Nase gledališče Petek. 27. febr. ob 15. uri: Boter Andraž Izven. Zelo znižane cene od 10 Br navzdoL Sobota, 28. febr. ob 17.50: Človek, ki *• videl smrt Izven. Opera • Petek, 27. febr: Zaprto. Sobota, 28. febr. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Opozarjamo na sobotno popoldansko predstavo Beneševe operete »SVETI ANTON, VSEH ZALJUBLJENIH PATRON«, ki se bo vršila ob 15. uri izven abonmaja. Peri bodo: Zupan — župana Mati j ca, Bar-bičeva — njegovo hčer Lenko, Japljeva — Helo Fleldovo, B. Sancin — tenorja Tina Klemen t a, M. Sancin — reporterja Ribo, V. Janko — poročnika Pavla Tom ca. Poli čeva — Marušo. J. Rus — občinskega stražnika in Simončič — godca. Dirigent Simon i ti. koreograf inž. Golo vin. PREMOČ DRVA UDBUANA tlohorfčeva sllca Telefon 20-80 POHIŠTVO po naroČilu tn vse vrste stolov Izdelujem. Poli tiram oprava ta zvrtujem vsa popra-v-ila najceneje. — Josip Zorman. LJubljana, Breg 14. K Alkohol je strop — medica zdravBo* To vam potrdi Ambroževa medica lz MBJ-DARNE — LJubljana, Židovska nL C Stran 4 »SLOVENSKI NAR O Dc.petek. 27. februarja 1942-XX. Stav. 48 Viri energije v bodočnosti Eno največjih odkriti} našega časa — Prof Otto Haba o razbitja uranovega Zadnja leta se menda v znanstvenem svetu največkrat imenuje ime učenjaka prof. Ottona H a h n a ki je odkril povsem nov način razbijanja atomov. Nedavno je predaval o tem, kako je razbil uran m iz tega zan.m:\ega predavanja posnemamo nekaj odlomkov. Po svoj; zunanjost; prof. Hahn ni nič posebnega. Mož je star 62 let, je srednje postave, sive brke ima kratko pr:?ir.žene. Njegovo odkr.tje je sicer senzacija in tako je niso označil; samo strokovnjaki, oči-vidno cisto proti njegovi volji. Učenjak govori nekam boječe. >tvarno m rezervirano. Seveda mora začeti z razlago, kaj je atom. Pojasnit: mora poslušalcem naj- Srej razliko med atomovim jedrom in ektronsko lupino Kem:k se ukvarja z elektronsko lupino. Atomovo jedro opisuje kot sestav nevtronov in protonov. Ce se kemiku posreči izbiti en delec ;z tega jedrskega sestava ali ujeti vanj nov delec, dobimo pravo jedrsko reakcijo, povsem nov atom. Prof. Hahn govori o ke-m:ćn.h teles.h v periodičnem sistemu elementov, o elementih kakor so barij in krvpton. xenon in strontij. ki jih je bilo treba iskati in določati, o analizah in kemičnih ločitvah, ki jih je bilo treba opraviti. Hahn govori kot kemik, ki ga ni težko spoznati v njem. Najlažje ea človek spozna v njem v trenutkih, ko pripove- | je bilo atomsko jedro težkega urana (atomska številka 92) dejansko razb to na j dve polovici, ki sta predstavljali vsaka I zase nov atom novega elementa, recimo | barija (atomska številka 56) in krvptona ] (atomska številka 36), oba pa radioaktivna \ in instabiina. Taka - stabilna telesa so j igrala pn raziskav anju razkrojnih produk- j vode in 56 gr kadmija, bi nastala do popol- ran. toda o njegovi možnosti v načelu ni nobenega dvoma več. Sprostitev ogromnih sil O silah, za katere gTe, si že lahko ustvarimo približno sliko. V stroju, kjer bi »zgorel« en kubični meter uranoxyda z 280 kg tov važno vlogo. Pri svojevrstnem. »3.5-urnem telesu« so se raziskovanja pričela. Proi. Hahn in njegov sotrudruk Strass-mann sta pa imela še mnogo minljivejše substance v rokah, namreč telesa, ž veča samo 16, 2.2 minuti ali celo samo nekaj sekund Nastala so vprašanja, kakor to-!e da-L je 1—2 minutno telo rubidij ali ce"= Pot k verižni reakciji Za, aton.fizika ;e bno torej gotovo manj važno, cia-h sta. n-^-st-aLa iz tu aoa 92 po razbitju barij 56 in Krvpton 36 (skupaj torej 92) aLi xen.n 54 in strontij 3& (skupa; tudi 92), temveč dejstvo, da se je bilo težko uranovo jedro razletelo v srednje težko atome, v instabime elemente zaradi njihove prevelike atomske teže in dalje dejstvo, da je bilo pn tem cdpihanih, torej sproščenih mnogo nevtronov. Kaj pa nega poteka procesa temperatura 350 stopinj, prav toliko, kolikor se odtegne toplo-; te. Vsa energija, ki bi se sprostila pri razbitju vseh uranovih atomov pa znaša 7 • miljard kilovatnih ur ali toliko, kolikor i znaša kapaciteta vseh nemških elektrarn v 11 letih polnega obratovanja. To ao naravnost vulkanske sile, če si mislimo sprožene v odlomku sekunde. Te sile bi lahko vrgle več milijard ton tovora kilometre visoko. In res je bilo že sproženo vprašanje, dali niso vulkajiični pojavi v zgodovini naše zemlje tudi tako povzročene uranove eksplozije. Verjetno ni, da bi bilo prišlo kdaj v naravi do take prestavitve, ki je pa kot rečeno teoretično povsem možna. Radioaktivni elementi so možni samo v gornjih plasteh naše zemlje, uranova smola se pa pojavlja tudi tu vedno samo v zelo tenkih plasteh v razpokah in k bistvu uranovih eksplozij spada pač, da je količina urana razmeroma velika in kompaktna. Pri iz- duje o poskus h slede določanja gotovih , tem primeru bi imeli pravo verižno re- če bi ti nevtroni s"svoje strani'v dosegu ! redno tenkih plasteh urana, kakršne ao v nahajajoče se nove nevtr.ne razbili? V "g5***. Prav ne more zgoditi nič, poleg tega je pa uranova ruda močno kem čnih teles, ki tako naglo razpadejo v druga, da z^.do-tu.^e nekaj minut, pa ne ostane ničesar več o prvotni substanci. ,„Bafistični" jezik atomiizikov Kenv.k: m f.ziki se morajo posluževati posebnega jezika, kar je pač razumljivo. Tako govore o »bombardiranju« atomov, kar se zdi lajiku čudno. V resnici pa v tem ni nič čudnega. Boljšega izraza kemiki niso mogli najti Prof. Hahn je v akcijo, ki se enkrat sprožena iz lastne moči nadaljuje. S tem bi se prv.. ibliiaia našemu razumevanju tehnična uj_Jrabnos: neizmernih, v atomskem jedru vezanih količin energije. To je tudi zaključek, rjen na podlagi odkritja prof. Hahn.a. ob katerem so v januarju 1939 ostrmeli fiz ki in kemiki vse-ga sveta. Odcepljen«* nevtrone je treba sicer pravočasno zadržati, da povzročijo s sveje strani nove cepitve drugih uranovih jeder. To si lahko mislimo, namreč potom svojem predavanju omenil, da je prišel i udarca ob vodikove atome, tor^j recimo Italijan Fermi prvi na misel »ustreliti« nevtronske žarke v atomsko maso, da bi verjetno dosegel »jedrski zadetek«. Te poskuse je prof. Hahn nadaljeval in ko je proučeval produkte razpadanja, je našel povsem nov način razbitja atoma. — Se nikoli človeško oko ni videlo kaj takega, — je dejal Hahn, — atomi so se nekako razleteli. 22 različnih elementov in njihovih isotopov vidimo tako nastati iz urana 235. To so ogromne razvaline. — Toliko samo. da pokašemo učenjakov način mišljenja. Tu pa gre tako rekoč tudi za citate zgodovinskega pomena. Umetna radioaktivnost Za kaj prav za prav gre? Strogo rečeno samo za en del radioaktivnosti Naravna radioaktivna substanca je znana učenjakom že 45 let- To je bil najprej radij. Z -zzarevanjem izgublja to telo energijo in se končno izpremeni v svinec. To je naravna preobrazba atomov. Boljši Oment postane po izgubi energije slabši, : »žv« n*-v^ "n?'n? n^eohrnzba atoma se je posrečila že pred desetletji, učenjaki so napravili iz duiJta kis.k, toda samo v neizmerno majhni količini Zdelo se je, oa požira alkimija novega časa samo ogromne energije, ne more pa oprostti spečih sil v toliki meri. da bi bilo vredno govoriti o tem. Pač se pa učenjaki že lahko z obsevanjem cele vrste dokumentov z alfa delci izdeloval: več umetno radioaktivnih substanc. Toda to se je posrečilo samo pri lažjih elementih do gotove višine v kemičnem sistemu Jedrski naboj atoma, ki je pozitivno električen, odgovarja v svoji velikosti številu okrog atomskega jedra krožečih elektronov, ki je zopet enako atomski številki dotičnega elementa Cim višje stoj: element v kemičnem sistemu, tem težje je potisniti tudi pozitivno nabiti alfa delec v jedro. Tem višja je namreč pozinivna nabitost jedra, ki jih skuša držati od sebe. Z alfa žarki je bilo torej mogoče doječi atomsko jedro samo pri lažjih elementih. Neprimerno boljši so bili '■zgledi, ko so obstreljevali 3tom5ko jedro z električno nevtralnimi nevtroni. Fermi in njegovi sotrudniki so prišl: po tej poti takoj čez dosedanjo mejo do najtežjega elementa z dotlej najvišjo atomsko številko, do urana s številko 92. Iz teh opazovanj je Fermi sklepal, da gre za nov, še neznan element, za uran z atomsko številko 93. Prof. Hahn tega ni samo potrdil, temveč je odkril crva nova. še težja urana z atomskima števii-kamna 94 in 95. transurana. Potem je pa sledila vel ka senzacija, skok navzdol v sistemu. Kot razkrojni produkt z nevtroni obstreJjevanega urana ni bil v skladu s pričakovanjem najden najbolj sorodni radij, temveč zelo oddaljeni srednje težki elementi To je pomenilo, da med prehodim skozi vodo Na drugi strani pa morali biti v stanu zadrževati in usmerjati tudi sproščevanje energije bol take. Tudi to zadrževanje odtoka se za povsem možno, namreč če dodamo nekaj r-sdmija. >Uranov stroj." g rravilnim mešanjem uranoxyda. vode in fcartinljn prt čemer bi bilo treba misliti tudi n.i od-stran'tev »razkrojn-h produktov, da bi na ne ovirali v toku - simr §<» ni konstinii- pomešana z drugimi rudninami tako, da sama lovi nevtrone. Geološka dejstva ln izkušnje torej nikakor ne govore proti možnosti novih virov energije v uranu potom razbitja uranovega jedra. Kdor ima dovolj domišljije, si lahko že zdaj misli novo energijo, vpreženo v elektrarne, par-nikc in orjaška letala. Preden pa bodo zaloge premoga in mineralnih olj v zemlji izčrpane, torej Čez več sto let bosta imela raziskovanje in tehnika Se dovolj časa vpreči energijo bodočnosti v službo člove-ki. Možnost ustvarjati umetno radioaktivne sno\n\ Izdelovati radioaktivne atome v praktične svrhe je dana kemičnim in biološkim potom že zdaj. Tako lahko napravimo poskus z radioaktivnim fosforjem ln r.-rj;y)0 po 24 ali 72 u-ah s štetjem iz njega izžareva jočih beta-žarkov točno ugotovimo, kje je ta fosfor ostal, v katerih or-ganih. v kolikšni količini, v katerem času. Morda se bodo odprla iz tega moderni me'irini kmalu nova pota lečenja s pomočjo obsevanja, v kemiji se radioaktivne 'rtn.re p-^^f.-v uporabliajo kot indikator, zlasti pri mikroanallznh. General Tamašifa — zmagovalec Singapura Nagla karifera enega najsposobnejših japonskih častnikov Po porazu An^!ežcv na Sincjapuru je japonski glavni stan v Tokiu sporočil ime poveljnika zmagovite japonske vojske. Bi! je general Toroovuki Yamaska. Ti £tnenal ne stopa prvič prod široko javnost. Star je 38 let in zfasti v Nemć i j i jc njegovo ime /e dolgo znano. Leta 1921. ko> je hri še letalci kapitan, jc prvič posotil Nemčijo. Od 1*>27 do lf>30 jc bil japonski < slci ataše v Berlinu, predlanskim prrfeti pa •e na Hitlerjevo povabilo zopet prispel v Nemčijo in si r.-^'edal bojišča na zapadu. Obenem je proučil nemško- strategije na samem bojišču. General Vama^ta je eden najsposobnejših japoosk h str.itoeov. Japonski listi priopćujemo zdaj celo vrsto anekdot in značilnih plo Najrajši &e je potepal z vaškimi paglavci in udeležil se je vsakega pretepa. Navadno je bil kolovodja pretepačev Zaman <*> mu svetovali, naj se zgleduje po svojem starejšem bratu, ki je bil že s 17 leti zdravnik, potem pa je leta 1916 v emu kontre-admirala kc* mornariški zdravnik nenadoma umrl. Vročekrvnega mladeniča so končno vtaknili v srednjo solo. kjer je vladala naravnost vojaška disciplina. Ko jo je dovršil, je moral k vojakom. KmaTu je napredoval v pon-fjčnika, pa je hitro presedlaj od pehote k letalstvu. Pri vojak'"h so ga pa ukrotili in postal je vzoren častnik, žrla v m marljiv fchjsatcl; vojne akademije, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Kmalu je prišel v generalni štab. kjer je deloval do leta 1921, ko je nastr»pil študijsko potovanje po Švici in Nemčiji. Medtem je bil vojni ataše na 1 t w^g«g=g=---' .i ii igaagga Dunaju, v Budimpešti in Pragi. Po končanem potovali tu po Evropi je postal šef .a urada v jj.ponskem vojnem mi- n;»tr?»tvu. Oh tcbrubu japon^-kftajske vo«jnc je pove1 jcva.1 brigadi in tu so se pokazale njegove strate ke s^josobnoMi. Kmalu je po-■tsf šef š-raba japonske vojske v severni Kitajski, potem pa divizijski poveljnik. Sam je bi pa presenećen, ko so ga poleti 1°40 pr-klical i k*t generalnoga insnektorja vsega vojnega lcta-lstva v Tokio. Baje takrat v T>agovoru na oficirski zbor svojega presenečenja ni ntrkriva-1 in smeje je prrporrmil. da se zdi sam sebi kakor- raca med divjimi orli. Toda s prirojeno žilavost jo je tudi na tem vis kem mestu kma-lu postavil celega rnoža. Istega leta je ponovno prispel v Nemci jo. kjer si je ogledal znpadno bo;išče. zlasti razdejane Maginotove utrdbe. V začetku vojne mod Japonsko na eni ter Ameriko in Anglijo na drugi strani, je bila poverjena generalu Ya maši ti najvažnejša naloga, kar jih je videl pred seboj japonski generalni štab. Postal je poveljnik japonskih čet. ki so zasedle Malajski polotok in strle angleki odpor v Stngapnjru, Njegovi uspehi na tem mestu so edinstveni, z njim j« prescmeti'1 ves svet, najbolj pa seveda sovražnike Japonske. Švica v novi Evropi Duhovni in politični preokret v Nemčiji ter za vso Evropo usodni pomen sedanje vojne sta dejstvi, ki ju Švicarji vse premalo upoštevajo. Ta deželica v srcu Evrope živi v domišljiji, da bo mogla ostati do konca ob strani, kakor da nI na evropski celini, temveč nekje daleč na morju, na otokih. Jakob Schaffner Je predaval te dni v Miinchenu pod okriljem Švicarskega dru- štva ponovno o smrtni nevarnosti, v katero je zašla njegova domovina. V svojem predavanju je naj|prej naglasa!, da presoja položaj ne iz vidika politike, temveč kulcure. Napačno je Istovetiti kulturo z miroljubnostjo, humanostjo, svobodo in internacionalizmom. Jedro nevarnosti vidi švicarski pesnik Schaffer v katekizmu čisto materialistično pojmovanega življenja, v kapitalistični strukturi Švice in vedno večjem dotoku kmečkega prebivalstva v mesta. Nemške nevarnosti v Švi- ci nikoli ni bilo in jo tudi zdaj nI. Pač pa je švicarska demokracija pripravljena izročiti Švico boljševizmu, s katerim se bori Nemčija na življenje in smrt. Velika preobrazba sveta tudi mimo Švice ne bo šla. Zato mora biti cilj vseh zavednih Švicarjev privesti Švico in njeno prebivalstvo prostovoljno in s samoodločbo v evropski red. Brez velikega tudi ne more biti nobenega malega reda. tako je zaključil Schaf-ner svoje predavanje, ki je vzbudilo med Švicarji v Munchenu veliko pozornost. Strateški pomen Sueškega prekopa Angleška vojska in mornarica v sredozemskem prostoru dobivata po tej poti pogonske snovi V Kairu izhajajoči list »Al Mokketamc je nedavno potrdJ, da je bil promet skozi Sueški prekop lani v juniju, juliju in av-gustu skozi 20 dni prekinjen- Vzrok so bili silni napadi nemških letal. Poznejše vojne akcije nemik-h letal proti Sueškemu prekopu (napadi na pristaniške naprave v Port-Saidu in Suezu sam) tu še niso všteti. Nastaja torej vprašanje, kako je s sedanjim pomenom te važne pomorske poti, kajti nevtralne ladje se je izogibljejo kakor sploh vožnje po Sredozemskem morju. Tudi v Anglijo namenjene ladje *z Indije, z Daljnega vzhoda itd. plujejo zdaj raje okrog Afrike, čeprav je pot mnogo daljša. Promet skozi Sueški prekop je tako zelo nazadoval, da je morala prositi družba, ki izkorišča to morsko pot. nedavno za moratorij, čeprav je lahko prej plačevala izredno visoke dividende. Churchill je odgovoril na to vprašanje, ko je 7. maja 1941 Izjavil: — »Izguba našega položaja v dolini Nila in ob Sueškem prekopu, na Sredozemskem morju in na Malti bi pomenila za nas najhujše udarce, kar b: jih mogli doživeti.« Sueški prekop je zdaj največjega strateškega pomena, ker dobiva angleška mornarica na vzhodnem Sredozemlju in angleška vojska v Egiptu, Siriji, na Malti, na Cypru in v Gibraltarju po tej morski poti vse, kar potrebuje za nadaljevanje vojne. Na prvem mestu je treba tu omeniti nafto odnosno petrolej iz Irana, z Bahrenskih otokov in deloma tudi iz Nizozemske Indije, zlasti še zato, ker Arabci pogosto prekinejo Angležem oba naftovoda iz Iraka, ki sta sploh zelo nezanesljiva. Poleg tega so bile pa petrolejske nafterije v Haifi že opetovano bombard-rane tako, da je dvomljivo, dali sploh še v polni meri obratujejo. Se pred izbruhom sedanje vojne je šlo skozi Sueški prekop od severa proti jugu največ nafte in proizvodov iz nje. Približno četrtina vsega tovornega prometa je odpadla na mineralna olja, namreč 5.7 milijonov ton v letu 1937. in 5.2 milijonov ton v letu 1938. 2e takrat se je pokazal pomen te morske poti posebno za angleško mornarico, kajti približno štiri petine skozi Sueški prekop prepeljanega tovora so bile namenjene v angleške kolonije m domijone in dobra polovica je odpadla na mineralna olja za pomorski promet, namreč 2,645.000 ton. Iz Irana je šlo v Anglijo 2,7000 ton mineralnih olj, na Malto, Cy-per. v Gibraltar in Egipt (Aleksandrijoi 1,100.000 ton in v druga angleška sredozemska področja 100.000 ton, skupaj 3,900.000 ton. Bahreinski otoki v Iranskem zalivu so prispevali k temu leta 1938. nadaljnjih 1,200.000 ton in tudi 1£ mineralna olja so drugi, kar Jih gre skozi Sueški prekop, kajti od večjega tankerja je treba plačati do 80.000 mark pristojbin. Samo od prevoza mineralnih olj je spravila družba okrog 25,000.000 mark. Tega denarja pa niso spravili Francozi, čeprav stoji ob vhodu v Sueški prekop spomenik Franza de Les-sepsa, ki ga je zgradil m čeprav ima družba svoj sedež v Paricu, temveč zopet Angleži, ki so dobili svoj čas večino delnic od egiptovskega podkralja. Tako teče torej tudj denar v resnici nazaj v London-Vojna je kot rečeno močno zavrla promet skozi Sueški prekop, kar pa ne velja za prevoz mineralnih olj. Sicer nazaduje tudi prevoz v Anglijo namenjenih mineralnih olj, toda Aleksandrija. Cvper in Malta, kakor tudi vsa ostala angleška mornarica in suhozemna vojska v sredozemskem prostoru jih potrebujejo mnogo več, kakor pred vojno. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so dobivale vse te dežele prej znatne količine mineralnih olj iz Rumunije in da je treba zdaj to razliko tudi dovažati skozi Sueški prekop. Jasno je torej, da igra Sueški prekop prav v pogledu prevoza mineralnih olj posebno važno vlogo. Za Angleže je postalo odločilnega pomena, da ostane Sueški prekop odprt, ker bi ostala sicer njihova mornarica v vzhodnem Sredozemlju brez pogonskih sredstev. To bi pa pomenilo za Anglijo najhujši udarec. Srce je ukradel V Jeni pripovedujejo zgodbo o starem kirurgu, ki je bil njegov konjiček proučevanje človeškega telesa. Mož je najraje seciral mrliče. Zaradi te svoje strasti je prišel v mladih letih navskriž z zakonom in kaznovan le bil z denarno globo. Baje je vzel nekoč skrivaj iz anatomskega instituta damov človeško srce, da bi ga lahko nemoteno proučil. Ko je bil na stara leta že slaven in spoštovan, so ga nekega dne poklicali za pričo na sodišče. Predse mik senata mu je zastavil običajno vprašanje, ali je bil že kdaj kaznovan. To vprašanje je spravilo starega gospoda v zadrego in zaječi jal je: sDai. Predsednik je presenečeno \-prašal zakaj je bjl kaznovan, ker je uglednega kirurga dobro poznal. To vprašanje je spravilo kirurga, se bolj v zadrego. Nekaj časa soloh ni mogel odgovoriti, potem je pa zaječi jal: — Ker sem ukradel srce ... Znal si je pomagati Neka podeželska pošta je omejila uradne ure. Vse je šlo gladko, samo na okence, kjer so se izdajala poštno ležeča pisma, je bil silen naval. Vsa nestrpna dekleta podeželskega mesta so hodila vpraševat po pismih. Nekatera so prihajala po tr.krat ali celo štirikrat na dan. Uradnik se v za- c. .___,__četku ni znal pomagati. Nekega jutra je šla večinoma skozi Sueski prekop. Ti pre- , vi9ela Sencem tablica z napisom vozi so bili pa enako dragi, kakor vsi 1 drugi kar jih gre skozi Sueški prekop. Ti prevdEi so bili pa enako dragi, kakor vsi Danes nobenega pisma za »Večno tvoj«, »Vroče hrepenenje«, »Bodi moja«, »Tino upanje* in »Srčna želja«. Ezio d'Errico [• 1 JM©5 iz lepenke 47 Grdo presenečenje, kaj ubogi Peter ? ... Filibert, ta prekanjenec, vas je bil od sile nesramno speljal za nos. .. Najprej vam je bil zmešal glavo z briljan-tom, nato vas je prisilil, da ste obuli čevlje, ki vam niso bili prav potem vas je spravil tako daleč, da ste si omadeževali roke z umorom ... in nazadnje ste morali izprevideti da vam je mili prijatelj podtaknil namesto pravega kamna stekleno škrbino brez vsake vrednosti < Tu je jel komisar brskati po vseh žepih za cigaretami, ki jih ni mogel najti, nato pa vzel eno iz zavitka, ki mu ga je ponudil Milton. in nadaljeval: »Odtod naprej ima zadeva dva obraza, ki si ju moramo ogledati vsakega posebej. Ta čas, ko ste se vi šibili pod razočaranjem zaradi lažnega brfljanta, tudi ubogi Filibert Masson ni ležal na rožicah ... I, pomislite: tako ljubko past je bil zgradil, samo z umorom ni računal . . . Res je. da so bili na preprogi odtisi vaših čevljev, res je tudi. da je bil pravi bri-ljant oetal njemu, med tem ko ste vi dobili frni-Jralo, toda nočne ure so minevale, v hiši pa je ležal mrlič, ki je ubogemu Filibertu nemalo težil srce... Naj je bilo vse še tako dobro premišljeno, vendar je bil prišel trenutek, ko ni več zaupal svojemu ali- biju, tem manj, ker... če je bilo po eni strani lahko dokazati, da je bil markizov nečak v denarni stiski ukradel demant, je bilo po drugi nekoliko težje prepričati sodnike, da bi bil mladi markiz de Ville-roy tako globoko padel in z žežlom razmesaril svojega strica ... Ure pa so minevale ... dan se je delal... ubogi Filibert je z grozo pričakoval trenutka, ko bo treba poklicati ljudi in opravičiti mrli-čevo navzočnost. Skušajva si ustvariti sliko... Najbrže je na vse pretege likal držaj žežlja, da bi odstranil prstne odtiske ... a to ga ni moglo potolažiti ... Gotovo si je ožemal možgane, da bi najprej uganil vsa vprašanja, ki mu jih bodo zadajali ... in nazadnje, okrog osmih zjutraj ... evo, tedaj se porodi v slugovih možganih dokaj veleumna misel. Filibert Masson je pred tedni čital v listih, da ao na nekem dvorišču v Amelijini ulici našli truplo moža z lepenkastim nosom... Listi so zagnali okrog tega skrivnostnega zločina velik krik in vik.,. Pomislite ... lepenkast nos na mrliče vem obrazu ... uganka, ki bi vsaki policiji na svetu zmešalo glavo... Ta lepenkasti nos mora biti nekakšno znamenje... sam Bog si ga vedi. kakšna vražja reč! Nekaj podobnega kakor tovarniška znamka !c Komisar je počasi zmečkal cigaretni ogorek na vogalu pisalne mize ter nadaljeval: »Pod vplivom te misli je Filibert Masson raoustil vilo in mrzlično begal po vseh sosednjih okrajih, dokler ni v nekem bazarčku iztaknn* lepenkasteea nosu, ki ga je potreboval ... Zdaj se je bilo treba samo še vrniti v sobo zločina in natakniti spako pokojnemu gospodarju ... Po prihodu mladega markiza, ki je našel mrliča je sluga seveda zavzdignil običajni krik presenečenja in groze, ki je običajen v takih primerih.« Med premolkom, ki je nastal, se je razločno slišalo zasoplo dihanje mož, zbranih okrog zaprašene pisalne mizice, in ura v daljnem zvoniku se je spet oglasila. Tedaj je komisar nadaljeval: »Rad priznam, da je bila ukana z lepenkastim nosom dobro zasnovana ... skoraj vsi smo ji šli na limanico... Oni drugi zločin je bil še nedaven in sličnost je udarjala v oči... Se jaz, ki takrat nisem vedel, kaj je povzročilo smrt upokojenca Ernesta Douceta, se nisem mogel odtegniti vplivu tega burkaškega nosu. Evo zakaj sem pustil Filiberta M as so na na svobodi. Mož se je neutegoma zatekel v hotel ,Neuilly\ ki ste mu vi, spoštovani gospod Peter Aumale, upravnik, knjigovodja in kaj vem, kaj še. Da se je sluga odločil za vaš hotel, je razumljivo. Pobegniti ni hotel, da ne bi zbudil suma pri policiji, daleč od vas se pa tudi ni hotel nastaniti, da bi vam pokazal svojo dobro vero. Stavim, da se je delal neznansko zavzetega, ko je slišal, da je briljant ponarejen___rotil se je, da nič ne ve o tem, skušal je zbuditi vtis. da je v dno duše razočaran, in zatrjeval, da vama do na daljnega ne ostane drugega kakor gledati, da odvrneta policijsko preiskavo v drugo smer in da ne prideta v krivo luč... Vam, spoštovani gospod Peter Aumale pa to ni Šlo v račun, in kdo ve, koli-krat ste se prerekali s svojim pajdašem in ga skušali pripraviti, da bi že izpljunil pravi briljant... dokler... ali naj nadaljujem?< »Dokler— dokler niste spoznali, da se bo briljant pokazal šele po natančni preiskavi sobe in osebe Filiberta Massona... in tedaj ste se znova zatekli k bratcu farmacevtu. .. češ, naj vam da močno in naglo učinkujoče uspavilo .. . Atropin . . . evo... Prišli ste, kakor da se hočete pobotati z njim... i seveda, kaj vraga, ste dejali... na tem svetu se vse uredi... če se nam ta reč ni obnesla, se nam bo druga ... poplakniva to ... evo ti steklenice dobrega vina ... in tu, slaščic za prigrizek ... Trčiva na prijateljstvo, ki je najsvetejše med vsemi vsemi človeškimi čustvi___Ali preklicano uspavilo ni hotelo učinkovati, in vi, ki ste ga bili natrosili v nekatere izmed sladkih založajev, ste jih kakor ob pamet mašili v svojega požeruha... Sami ste zastrupljene slaščice dobro poznali... morda so bile čokoladne, napolnjene s kremo ... skratka, imele so kako znamenje, da jih je bilo laže razločiti... in vi ste mu prigovarjali. . . pojej še tole . .. tole pokusi, kako je dobro ... pa kaj, škoda časa! Masson, ta zlomek, ni hotel podleći... najbrže je sladkor zaviral učinkovanje atropina, tako vsaj trdi doktor Milton, ki ve o teh stvaren več od mene... Nazadnje vrli Filibert vendarle zapre oči in cepne na tla. O, zdaj seveda lahko vse prebrskate... eh, dragi gospod Peter Aumale ... povem vam, da sem se tudi jaz vražje potil, preden sem našel tisti preklicani briljant, lahko mi verjamete, ki ste sami poskusili... Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskano Fran Jena — Za inatrmtni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani