Italijanska veleposlanica Rossella Franchini Sherifis obiskala italijansko manjšino v Sloveniji /3 V Gorici aretirali Romunko zaradi izsiljevanja družinskih negovalk Klop se tokrat sprašuje, ali bo zakuska ali ne Primorski dnevnik PETEK, 4. NOVEMBRA 2011 Št. 261 (20.276) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Na obzorju ni novega Romana Prodija SandorTence Prej ali slej bodo v Italiji volitve in leva sredina bo morala hočeš nočeš imeti svojega kandidata za predsednika vlade in seveda tudi svoj program. Na obzorju ni ne kandidata in ne programa. In to kljub verjetnosti, da bodo predčasne parlamentarne volitve prihodnjo pomlad in da vse ankete napovedujejo volilno zmago sedanje opozicije. Leva sredina napoveduje, da bo svojega premierskega kandidata ali kandidatko izbrala na primarnih volitvah, za katere ob predčasnih volitvah pa morda sploh ne bo časa. Če je desna sredina v popolnem kaosu, je leva sredina na boljšem, le v kolikor se ji napoveduje volilna zmaga. In še ta ob odločilni podpori tako imenovanega tretjega pola, ki bo v zameno za morebitno zmago zahteval težo in vpliv v novi vladi. Zelo zmedeno soočenje, ki smo mu v teh dneh priča v Demokratski stranki, dejansko dokazuje, da se ta stranka še ni opomogla od volilnega poraza leta 2008. Na upravnih volitvah ji je šlo zelo dobro, ko je v igri Rim pa se stvari zelo zapletajo. Do leta 2006je bil lider stranke in leve sredine Romano Prodi, ki dve leti pozneje ni padel zaradi opozicije, temveč zaradi prepirljive večine. To je velik madež, ki ga volilci in volilke levosredinskih strank še niso preboleli. Primarne volitve so odraz demokracije, niso pa vse. Že danes je v levi sredini premierskih kandidatov več kot prstov ene roke, v primeru volitev pa jih bo še več. »Melius abundare quam deficere« (bolje preveč kot premalo), so pravili stari Rimljani. Ne vem, če to velja tudi za italijansko levo sredino. italija - Ša dva poslanca prestopila iz LS v UDC V poslanski zbornici vlada že brez večine Na vrhu G20 v Cannesu tudi Italija deležna posebne »pozornosti« ssg - Drevi premiera komedije V novo sezono se bomo zapeljali s Šoferji za vse čase TRST - Vsaka gledališka premiera je praznik, premiera uvodne domače produkcije pa je posebno prazničen trenutek v življenju gledališča. Slovensko stalno gledališče bo nocoj stopilo v novo sezono s kome- dijo Šoferji za vse čase, ki jo bodo uprizorili na velikem odru tržaškega Kulturnega doma. Delo popularnega hrvaškega pisatelja in dramatika Mira Gavrana je prevedel, priredil in re-žiral Boris Kobal, ki je uprizoritev predstavil na sredini tiskovni konferenci. Pred začetkom sezone pa smo se pogovorili še z ostalima članoma »umetniške trojke«, z Jašo Jamnikom in Sergejem Verčem. Na 12. strani RIM - Še dva poslanca sta včeraj zapustila Ljudstvo svobode in prestopila v UDC. Vlada v poslanski zbornici nima več absolutne večine. Predsednik Napolitano je zaključil posvetovanja z opozicijo in koalicijo na temo vladne in gospodarske krize. Preverjal je, kolikšno podporo bi imela morebitna vlada narodne enotnosti. LS in Severna liga to možnost izključujeta. »Če pade vlada, takoj na volitve,« trdita Al-fano in Bossi, vse več oporečnikov v koaliciji pa ima očitno drugačne namene. Na zasedanju G20 v Cannesu pa je bila Italija poleg Grčije seveda deležna posebne »pozornosti«. Na 5. in 13. strani Predstavili Kocbekovo partizansko liriko Na 2. strani Beseda fašizem je ponekod še moteča Na 3. strani Deželni proračun radodaren za podjetja Na 4. strani V tržaški stolnici praznovanje sv. Justa Na 6. strani Beg motorista se je končal s trkom Na 16. strani Ulica Brass v Gorici zaprta dvanajst dni Na 16. strani trst - Po izjavah deželnega odbornika Violina Prosecco buri Fabec: Mi nismo preprečili prihoda vinogradnika Zonina na Kras TRST - Penina Prosecco Doc spet buri duhove. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je izjavil, da naj bi »stanovske organizacije« tržaških vinogradnikov preprečile prihod italijanskega vinskega magnata Zonina na Kras, kjer je nameraval v kontovelsko-proseškem bregu pokupiti 10 hektarov zemljišč, da bi na njih pridelal »proseški prosecco.« Predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec je zavrnil odbornikove izjave. Po njegovem mnenju se je Zonin znašel pred birokratskimi težavami in normativnimi omejitvami, s katerimi se že več desetletij srečujejo domači vinogradniki, in da naj bi se zato odrekel investiciji na Krasu. Na 6. strani ecb - Evro Draghi na prvi • • • v I seji znizal obrestno mero FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnji prvi seji pod vodstvom novega predsednika ECB Maria Drag-hija nepričakovano znižal ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka. Gre za prvo spremembo obrestne mere od julija. Draghi je v uvodni predstavitvi stališča Sveta ECB zatrdil, da bo trenutna napetost na finančnih trgih v drugi polovici leta in v naslednjem letu najverjetneje zavrla dinamiko gospodarske rasti v območju evra. Na 13. strani gorica-nova gorica - Srečanje županov Goriška utrjuje vezi s Celovcem 2 Petek, 4. novembra 2011 ALPE-JADRAN / poezija - Pri založbi Mladinska knjiga Izšla Kocbekova partizanska lirika Mesec s kolobarjem Pesmi je izbral Boris Paternu, ki je knjigo predstavil ob 30. obletnici pesnikove smrti LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je včeraj, natanko 30 let po smrti Edvarda Kocbeka, predstavila izbor njegove partizanske lirike. Pesmi je za knjigo z naslovom Mesec s kolobarjem izbral akademik Boris Paternu. Dodal jim je spremno študijo o tem pozabljenem delu Kocbekovega pesniškega opusa, za katerega meni, da je čas, da se ga spet spomnimo. Kocbekova partizanska poezija ne sodi med kanonizirano partizansko pesništvo. Njegova poezija je drugačna in ima tudi drugačno usodo od tiste, ki jo poznamo kot kanonizirano in se je uveljavila že med vojno, kot je poezija Karla Destovnika Kajuha ali Mateja Bora. V njej je zajeta njegova osebna in zgodovinska drama, je na včerajšnji predstavitvi dejal Paternu. Literarni zgodovinar je prepričan, da je Kocbek v svojih partizanskih pesmih "totalna osebnost", postavlja "totalna vprašanja" tudi o partizanski poeziji, ki jih drugi partizanski pesniki niso postavljali. V njej so, tako Paternu, vsi človeški položaji, od zvestobe uporu do dvoma, od smrtnih situacij do idil, od ekstaze do tesnobe in globokega občutka krivde. To je poezija, ki je vsebinsko resnično totalna in v tem smislu je razumljivo, da se jo je na nek način bala slovenska levica in tudi desnica, čeprav je imela na obeh straneh občudovalce in poznavalce. "Nekoč je ta poezija bolj motila levico, danes mogoče bolj moti desnico," je dejal Paternu. Kocbek med vojno svojih pesmi ni objavljal, kar je bila njegova odločitev. Po Paternujevih besedah se je kot aktivist Osvobodilne fronte in najbližji sodelavec partijskega vodstva zavedal, da je to tip poezije, ki ne sodi v državno javnost. Čeprav v njej ni bilo nič diverzantskega, pa s svojim "totalnim pogledom", tudi z druge strani, to v tistih časih ni bila mobilizacijska poezija, meni Paternu. Po vojni pesmi ni mogel objavljati, ker se je bil prisiljen umakniti iz političnega in javnega življenja. Kljub temu, da je imel leta 1951 in leta 1954 zbirko pripravljeno za izid, je izšla šele leta 1963 pod naslovom Groza. Paternu sicer zagovarja tezo, da se je slovenski pesniški modernizem formiral prav s Kocbekom. "Če bi njegova zbirka izšla leta 1954 ali 1955, bi bil prelom v modernizem zaznamovan s Kocbekom, tako pa se je ta zgodil šele leta 1958, 1959, ko so svoje zbirke objavili Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer," je prepričan akademik. V pravkar izdani knjigi so objavljene pesmi iz dveh Kocbekovih zbirk - Groza in Pentagram, poleg spremne študije pa Včeraj je minilo točno trideset let od Kocbekove smrti koper - Univerza na Primorskem Za izvolitev novega rektorja bo potreben drugi krog KOPER - Prvi krog volitev rektorja Univerze na Primorskem ni prinesel imena novega rektorja. Dragan Marušič je prejel 254 glasov, medtem ko je za njegovega protikandidata Darka Darovca glasoval 201 volilni upravičenec. Za zmago v prvem krogu je bila potrebna absolutna večina vseh volilnih upravičencev, ki jih je 628. Volitev se je udeležilo 474 oziroma nekaj več kot 75 odstotkov volilnih upravičencev. 19 glasovnic je bilo neveljavnih. Letošnja volilna udeležba je bila tako za skoraj 15 odstotkov višja kot v prvem krogu volitev rektorja pred štirimi leti, ko sta se spopadla aktualni rektor Rado Bohinc in Jurij Franc Tasič. Volilna komisija bo poročilo o prvem krogu volitev sedaj posredovala senatu Univerze na Primorskem, ki bo v ponedeljek razpisal drugi krog volitev. Ta bo 14. novembra, predčasno glasovanje pa bo potekalo že 9. novembra. Takrat se bosta zopet pomerila direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Darko Darovec in dekan Fakulte- Dragan Marušič te za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Dragan Maru-šič. V drugem krogu bo za zmago zadostovalo, da bo kandidat prejel večino glasov volilnih upravičencev, ki so tudi dejansko glasovali. Senat univerze bo sklep o imenovanju rektorja sprejel 16. novembra, novi rektor pa bo svoj mandat nastopil predvidoma 22. novembra. Od izbire novega rektorja bo bržkone odvisno tudi nadaljevanje že začrtanih investicij, vključno s kampusoma Livade in Son- Darko Darovec ce - projekta sta skupaj težka skoraj 130 milijonov evrov. Darovec namreč zagovarja nadaljevanje že začrtanih investicij, Marušič pa je opozoril, da si relativno majhna univerza ne more privoščiti sočasne gradnje dveh kampusov. Univerza na Primorskem je po starosti tretja slovenska univerza, v zadnjih letih pa je nenehno širila tako študijsko ponudbo kot število študentov. V letu 2011 je tako imela 97 akreditiranih študijskih programov, v študijskem letu 2010/11 pa 6566 študentov. Jankovic bo kandidiral za poslanca LJUBLJANA - Zoran Jankovic je včeraj potrdil, da bo kandidiral za poslanca na listi svoje stranke Pozitivna Slovenija. Prav tako bo na njegovi listi kandidirala aktualna poslanka SD Melita Župevc. To sta sporočila na predstavitvi regionalnih direktorjev, ki bodo v posameznih volilnih enotah koordinirali kampanjo Liste Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija. Jankovic je pojasnil, da ne bi imelo smisla v boj poslati le svoje sodelavce, sam pa bi čakal na rezultat. Na vprašanje o njegovem nasledniku na županskem mestu ni odgovoril, saj želi počakati na rezultat volitev 4. decembra. Kje bo kandidiral, se Jankovic še ni odločil, na vprašanje, ali namerava kandidirati v kraju, kjer bi imel manj možnosti za izvolitev, pa je odvrnil, da ima "možnosti za izvolitev v vsakem kraju", tudi v Bovcu ali Mariboru. Na volitve gre Lista Zorana Jan-kovica "po zaupanje državljanov, da dobimo možnost oblikovati vlado", koliko odstotkov bo za to dovolj, pa župan ni želel ugibati. Janša: Volivci naj v DZ izvolijo najbolj kompetentno ekipo LJUBLJANA - SDS je z ekipo, preizkušeno doma in v Evropi, sposobna v prvih 100 dneh narediti najnujnejše, v izjavi za STA ocenjuje prvak SDS Janez Janša. Rešitev je po njegovem mnenju v tem, da volivci izvolijo najbolj kompetentno ekipo v DZ. Med kandidati SDS so med drugim tudi Elda Viler, Marko Pogačnik, Stojan Auer, Katja Šoba in Andreja Valič. "Stanje v Sloveniji konec leta 2011 bo tako resno, da nova vlada ne bo imela pravice zahtevati 100 dni miru, da se ministri vpeljejo v delo. Še vedno padamo in vsak dan država porabi 10 milijonov več kot pa jih ustvarimo," je dan pred predstavitvijo kandidatne liste SDS opozoril Janša. V SDS bodo celotno ekipo predstavili danes na Brdu pri Kranju. Na listi bo 88 kandidatov, od tega 32 žensk. Avion na volitve s partnerjem KOPER - Avion, nova stranka koprskega župana Borisa Popoviča, na državnozborskih volitvah ne bo nastopala samostojno, ampak bo sodelovala s stranko oziroma listo, katere program ne bo bistveno odstopal od njihovega. Lastne kandidate bo Avion imel le v treh obalnih občinah. Ime partnerja na volitvah, imena kandidatov in tudi to, ali bo tudi sam kanidiral, bodo razkrili danes. Sicer pa je Popovič prepričan, da imajo dobre kandidate, zato bo Avion uspešen tudi brez njega na listi. kriminal - Tako po policijskih statistikah kot po anketi Eurobarometra Ljubljana je varno mesto LJUBLJANA - Ljubljana je po podatkih policije in ankete Eurobarometer varno mesto oz. eno izmed bolj varnih, je pojasnil direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar. Policija je v MOL v letih 20052010 beležila manjše število in večjo preiskanost kaznivih dejanj, manjše število prometnih nesreč in tudi manjše število mrtvih v prometnih nesrečah. Vrečar je v začetku tedna predstavil policijsko statistiko, ki kaže, da se je varnostna situacija v Mestni občini Ljubljana (MOL) izboljšala. Javnom-nenjska raziskava Eurobarometer o kakovosti življenja v evropskih mestih je leta 2009 pokazala, da se 92 odstotkov vprašanih počuti varne v Ljubljani, 95 odstotkov vprašanih pa se počuti varne v svoji soseski. To Ljubljano uvršča na 14. oz. 20. mesto med 75 evropskimi mesti. Po podatkih policije je v letih 2005-2010 opazen trend upadanja števila kaznivih dejanj, kar pa ne velja za gospodarski kriminal. Leta 2005 je policija skupno zabeležila več kot 34.000 kaznivih dejanj, lani pa nekaj manj kot 31.000. Število primerov gospodarskega kriminala se je od leta 2005, ko jih je bilo 2752, do leta 2010 skoraj podvojilo (5206). V tem obdobju pa je policija uspela preiskati vsako leto več kaznivih dejanj. V letu 2005 jih je preiskala skoraj 25 odstotkov, lani pa že 41 odstotkov. Med gospodarskimi kaznivimi dejanji je policija zabeležila porast števila goljufij, uporabe ponarejene bančne kartice, poslovne goljufije, poneverb in davčnih zatajitev. Leta 2005 je bilo okoli 400 poslovnih goljufij, lani pa že več kot 2200. Primere poneverb so v tem obdobju zabeležili leta 2008, ko jih je bilo dobrih 522, lani pa že 1570. Trend upadanja je policija zabeležila pri kaznivih dejanjih, kot so poskus uboja, poskus umora, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba in ogrožanje varnosti. Trend naraščanja števila kaznivih dejanj pa beleži pri ubojih, umorih in lahki telesni poškodbi. V primerjavi z letom 2005 je bilo lani več kaznivih dejanj, povezanih z drogo, in več spolnih napadov na mladoletnike. Na področju javnega reda in miru je opazen trend rasti, saj so leta 2007 zabeležili okoli 8200 kršitev, lani pa že 10.670. Upada pa število prometnih nesreč, pri čemer policija izpostavlja, da se je število mrtvih v prometnih nesrečah v tem obdobju prepolovilo. Izboljšanje varnosti je po Vrečarjevem mnenju mogoče pripisati tudi številnim preventivnim akcijam. V Ljubljani ni bolj ali manj nevarnih predelov, problematika je enakomerno razporejena po vsem mestu, je za STA pojasnil direktor policijske uprave. Slovenska prestolnica je varno mesto / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. novembra 2011 3 istra - Obisk Rosselle Franchini Sherifis Nova veleposlanica spoznala dejavnost italijanske manjšine Diplomatska predstavnica obiskala tudi italijanski uredništvi Radia in TV Koper-Capodistria KOPER - Nova italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis je včeraj spoznala stvarnost italijanske narodne skupnosti, ki živi v koprski, izolski in piranski občini. Uradno srečanje z vodilnimi predstavniki manjšine je bilo v Kopru, na katerem so sodelovali zastopniki narodnostne skupnosti iz treh občin ter Italijanske unije, ki je krovna zveza Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Unijo sta zastopala predsednik skupščine Furio Radin in predsednik njenega izvršnega odbora (vlade) Maurizio Tremul. Veleposlanica, ki ima za seboj bogato kariero v italijanski diplomaciji, je pohvalila razvejano dejavnost Italijanov v Istri in se pozanimala za njihove vsakdanje konkretne probleme. Italijanska manjšina uživa na papirju celovito zakonsko zaščito, v praksi pa nastajajo problemi in težave, ki se jih z dobro voljo da premostiti, je dejala Rossella Franc-hini Sherifis. Po sestanku v palači Gravisi je ambasadorka obiskala uredništvi TV Koper-Capodistria in Radia Koper-Capodi-stria v italijanskem jeziku, kjer so jo sprejeli vodilni novinarji. Izpostavila je zelo dragoceno vlogo, ki jo oba medija odigravata ne samo v korist italijanskih poslušalcev in gledalcev, temveč tudi širše skupnosti na obeh straneh meje. V Izoli se je veleposlanica nato udeležila 49. seminarja italijanskega jezika in kulture, ki ga prirejajo italijansko zunanje ministrstvo, Italijanska unija in tržaška Ljudska univerza v sodelovanju s šolskimi oblastmi Republike Slovenije. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Maurizio Tremul (desno) pozdravlja italijansko veleposlanico Rossello Franchini Sherifis gonars - Vtisi s torkove svečanosti ob nekdanjem taborišču Beseda fašizem je še vedno moteča Mussolinijev režim sta izrecno omenila le zastopnik VZPI-ANPI in predsednik videmskega pokrajinskega sveta iz vrst desne sredine ^ --ms GONARS - Boj proti predsodkom je vedno aktualen in ne bo nikoli končan. Tudi torkova množična, občutena in skrbno organizirana prireditev v spomin na taboriščnike v Go-narsu je izpostavila, da je beseda fašizem za mnoge še vedno predsodek in da je zaradi tega moteča. Spodbudne besede o spravi, sodelovanju in evropski miselnosti nekoliko izgubijo na vrednosti, če jih ne spremlja objektivna ocena zgodovinskih dejstev. Taborišči v Gonarsu in v sosednjem Viscu nista nastali iz niča, temveč sta sad zelo jasnih zgodovinskih okoliščin. Nanje sta od govornikov jasno opozorila edino Federico Vincenti z vi-demske Zveze partizanov ANPI in Marco Quai, predsednik videmskega pokrajinskega sveta. Če so bile besede predstavnika nekdanjih partizanov pričakovane, je Quai kot pripadnik stranke Ljudstva svobode marsikoga presenetil. Ne gre namreč pozabiti, da gre za pripadnika stranke, katere vodja Silvio Berlusconi je svoj čas dejal, da so interniranci počitnikovali v fašističnih taboriščih. Quai v Gonarsu ni omenil le odgovornosti fašizma, temveč tudi italijanske države kot take. Napolitano svetoval vabilo gospe Barbari Besede žene slovenskega predsednika Danila Türka, ki se je spomnila mame interniranke, so ganile marsikaterega udeleženca komemoracije. Gospa Barbara ni imela političnega govora, temveč je posredovala zelo intimno izpoved o mami, ki je postala zdravnica, potem ko je pomagala bolnim taboriščnikom. Videmski Prefekturi in Občini Go-nars je povabilo Barbare Miklič Türk svetoval predsednik republike Giorgio Napolitano. Za trpko zgodbo njene družine je italijanski državni poglavar slišal med svojim obiskom v Ljubljani. Predsednik FJK Tondo še »ni slišal« za Visco »Nisem še slišal za Visco, zato se bom sedaj pozanimal, kako je s to zadevo,« je pred mikrofonom dopisnice RTV Slovenija Mirjam Muženič v Go-narsu dejal predsednik FJK Renzo Ton-do. Novinarka ga je vprašala, kako da so oblasti dejansko pozabile na od Gonar-sa sedem kilometrov oddaljeno nekda- nje taborišče, kjer so trpeli v glavnem Slovenci. Območje propada, na trpljenje internirancev spominja le skromen kamen, ki ga prekriva plevel. In to kljub temu, da je Zavod za spomeniško varstvo FJK svoj čas zaščitil del območja nekdanjega taborišča. Federico Tassin, predsednik združenja Terre di confine (Zemlje na meji), ki se bori za ohranitev spomina Visca, je zgrožen nad Tondovo »pozabljivostjo«. »Naš predsednik očitno ne bere časopisov, saj so o zapuščenem Vis-cu poročali številni italijanski in tuji mediji, začenši s Corriere della Sera in Fa-miglio Cristiano. Zadeva je po zaslugi Igorja Gabrovca odmevala tudi v deželnem svetu, z njo pa se je ukvarjal tudi italijanski parlament,« pravi Tassin. »Od Tonda ne moremo zahtevati, da bere časopise in da spremlja dejavnost deželnega parlamenta. Predsednik Dežele bi moral vsaj vedeti, da je za zaščito Visca uradno posegel tudi Giorgio Napolitano,« pravi Tassin. S.T. Barbara Miklič Türk se je ganljivo spomnila svoje mame, ki je bila skupaj z družino internirana v Gonarsu gonars - Pričevanje priletne domačinke »Polenta za internirance« Iz pričevanj Zore Piščanc pa izhaja, da mnogi domačini niso bili ravno naklonjeni taboriščnikom GONARS Gospa Isolina Cignola iz Gonarsa, ki je taboriščnikom nosila polento foto giovanni montenero Komemoracije v spomin na taboriščnike iz Slovenije in Hrvaške se je udeležila tudi gospa Isolina Cignola. Med »obratovanjem« taborišča na obrobju Gonarsa je internirancem nosila polento. »Bili smo revni kmetje in polenta je bila naša vsakdanja hrana, le ob nedeljah in praznikih smo jedli nekoliko boljše,« nam je povedala gospa, ki ima danes 86 let. Z interniranci za bodečo žico krajani niso imeli nobenih stikov in sploh niso vedeli, kdo so in od kod prihajajo. »Videvala sem številne otroke in to mi je dovolj, da sem jim kot mlado dekle pomagala.« Spominja se, da so taborišče stražili italijanski vojaki in da je bilo v dneh ob kapitulaciji Italije 8.9.1943 ob njem velika gneča. Interniranci so bili svobodni in so lahko odšli domov. V Gonarsu in v sosednjih vaseh niso bili vsi naklonjeni internirancem. Iz pričevanj Zore Piščanc, sestre kaplana Lada Piščanca, ki so ga ubili partizani (Cerkno 1944), izhaja, da so bili domačini zelo nezaupljivi do sorodnikov deportirancev. Nekateri so za njimi tudi vohunili. Mladeniči iz Gonarsa so na sorodnike internirancev čakali na železniški postaji v Sredipolju-Redipuglii ter jih za mastno plačilo na kolesih peljali do Gonarsa, piše v svojih spominih Zora Piščanc. S.T. 4 Petek, 4. novembra 2011 GOSPODARSTVO dežela fjk - Tondo orisal osnutek novega deželnega finančnega zakona Posebna pozornost tokrat namenjena zagonu gospodarstva Znižanje davčnega pritiska za podjetja - Storitve za državljane in podjetja ne bodo okrnjene TRST - Finančni zakon, ki ga pripravlja deželni odbor FJK, bo po besedah njegovega predsednika Renza Tonda »finančni zakon za gospodarski zagon, ki bo omogočal upravljanje razpoložljivih finančnih sredstev na zelo uravnovešen način, saj bodo namenjena različnim sektorjem v deželni pristojnosti«. Tondo je zasluge za ta rezultat pripisal vsem članom njegovega odbora, ki so »v tem času velikih težav znali delati na zelo prizadeven način«. »S politično enotnostjo in soglasjem o odločitvah, ki jih je treba sprejeti, so odborniki omogočili oblikovati tak finančni zakon in proračun, ki bo v logiki celovite vzdržnosti ohranil nedotaknjene storitve za podjetja in državljane Furlanije-Julijske krajine,« je zagotovil Tondo. Potem je ko je Tondova uprava znižala zadolženost Dežele, zagotovila socialne blažilce in zagnala infrastruk-turna dela, bo nov finančni zakon stavil na podjetja in prihranke namenil za znižanje davčnega pritiska (-25% za deželni davek na proizvodnje dejavnosti Irap, katerega stopnja se bo znižala s 3,9% na 2,9%), je napovedal predsednik Dežele. Za 88 tisoč podjetij v FJK bo v proračunu 95 milijonov evrov; največjega davčnega popusta (26,7% na celoto) bodo deležna manufakturna podjetja (približno 25 milijonov evrov), na drugem mestu pa bo zavarovalniški in finančni sektor (17,40% s 16 milijoni potencialnega popusta). Na prve informacije o deželnem finančnem zakonu za leto 2012 se je odzval vodja deželnega sindikata Cgil Franco Belci, ki ocenjuje, da je v pripravi dokument s svetlimi in senčnimi platmi. Sindikalista moti predvsem znižanje stopnje davka Irap, ne sicer samo po sebi, ampak glede na prioritete, ki bi po njegovem mnenju morale biti druge. Belci tudi opozarja, da je znižanje davka ne-selektivno, saj ni vezano na noben pogoj, kot bi lahko bil npr. novo zaposlovanje. Dežela se tako odpoveduje resni industrijski politiki, ki bi morala imeti za cilj zaposlenost in nova delovna mesta s stabilnimi pogodbami. meni Belci, Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo odgovarja na vprašanja svetnikov dežela fjk mednarodno sodelovanje - Podjetje Aries Končuje se komercialna misija dežele FJK v Avstraliji TRST - V Sydneyu in Melbournu se v teh dneh mudi komercialna delegacija podjetij iz Fur-lanije-Julijske krajine. Misijo v Avstraliji je pro-movirala Dežela FJK, organizirala pa jo je tržaška Trgovinska zbornica s svojim posebnim podjetjem Aries v sodelovanju z ostalimi tremi deželnimi zbornicami in z italijanskimi trgovinskimi zbornicami v Melbournu in Sydneyu. Pobuda je nastala v okviru projekta z naslovom Proti novim potem globalnega biznisa -Fokus Oceanija. V delegaciji so poleg institucionalnih članov tudi predstavniki osmih podjetji, ki delujejo na področju vrtnih orodij, bonificiranja in obnove poškodovanih zgradb, naprav za kon-serviranje v brezzračnem prostoru in za katering, strojev za obdelavo materialov za obloge, vina in penin, mehanskega inženiringa, testenin in livarskih izdelkov iz neželeznih kovin in brona. V mesecih priprav na misijo v Avstraliji so se zvrstili temeljiti pregledi podjetij, ki so pokazala močan interes za avstralski trg. Njihovi sogovorniki v Avstraliji so bili izbrani na osnovi sporazuma, ki sta ga nedavno sklenila Ariest in italijanska trgovinska zbornica v Melbournu, ki je skupaj z zbornico v Sydneyu izvedla selekcijo po- tencialnih partnerjev. Podjetja, ki so sodelovala na do sedaj opravljenih srečanjih, so izrazila veliko zadovoljstvo z rezultati. Med cilji projekta je tudi vzpostavitev mehanizma iskanja potencialnih kupcev in razsta-vljalcev, ki bi jih zanimalo sodelovati na tržaškem sejmu oljčnega olja Olio Capitale (od 2. do 5. marca 2012) in na TriestEspresso Expo (od 25. do 27. oktobra 2012). Ob tem je zanimiv podatek, da se je število razstavljalcev iz Avstralije na zadnji izvedbi mednarodnega sejma kave povečalo za kar 70 odstotkov. Zelo pomembno za trgovinske odnose z Avstralijo je tudi področje stanovanja. V teh dneh bo promoviran tudi pohištveni okoliš iz Livenze in celotna deželna pohištvena veriga. Avstralska poklicna združenja za arhitekturo in dizajn bodo povabljena k sodelovanju na nizu dogodkov, ki se bodo prihodnje leto zvrstili v Pordenonu. Komercialna misija, ki se bo končala danes v Melbournu, je torej prva iz serije iniciativ, ki so v koledarju za prihodnje mesece in katerih namen je okrepitev komercialnih odnosov med Fur-lanijo-Julijsko krajino in Avstralijo. Več kot polovica deželne vinske proizvodnje je s Pordenonskega PORDENON - Dobra polovica vina, ki ga pridelajo vinarji v Furlaniji-Julijski krajini, prihaja iz vinogradov v porde-nonski pokrajini. Podatek je bil posredovan na včerajšnji predstavitvi prve izvedbe Pordenone wine love, pobude v organizaciji pordenonske trgovinske zbornice oziroma njenega posebnega podjetja ConCentro, pordenonske pokrajinske uprave in banke FriulAdria. Vinu posvečen dogodek, ki se bo - ne po naključju - začel 11. novembra, na martinovo, bo trajal štiri dni, namen prirediteljev pa je promovirati ozemlje s pomočjo njegovih odličnosti. Vino bo tako vezna nit dogodkov na programu. Po podatkih o lanski trgatvi je od skupne proizvodnje zaščitenih znamk vina v Furlaniji-Julijski krajini, ki je znašala 1.364.418 hektolitrov, bilo v pordenonski pokrajini proizvedeno 715.288 hektolitov, kar pomeni 52,4 odstotka deželne vinske proizvodnje. Pokrajina Pordenon ohranja primat tudi če upoštevamo samo vino z zaščito DOC (poimenovanje z zaščitenim poreklom), saj tam pridelajo 44 odstotkov deželne proizvodnje, in sicer kar 250 tisoč hektolitrov na skupaj 565 tisoč. Od tega gre v ustekleničenje okrog 65 odstotkov vina DOC, kar pomeni 21 milijonov steklenic, od katerih jih gre polovica v izvoz. Glavni izvozni trgi so Nemčija, Velika Britanija in ZDA. Najbolj razširjena vrsta vina na Pordenonskem je beli pinot (50%), pa tudi sicer prevladujejo bela vina s 64-odsto-tnim deležem celotne proizvodnje v pokrajini. Med rdečimi vini prevladuje merlot (46%), sledijo pa kabernet in refošk. Med belimi je na drugem mestu chardonnay, sled-ta pa mu friulano in sauvignon. okusi krasa - Miloš Zidarič predstavlja sončne motive Od Istre do Devina Pri Kariševih na Pesku odprli še zadnjo fotografsko razstavo letošnje izvedbe Okusov PESEK - V restavraciji Kariš na Pesku so odprli še zadnjo fotografsko razstavo v okviru Okusov Krasa 2011. Tokrat so člani krožka Fotovideo Trst 80 predstavili svojega že uveljavljenega člana Miloša Zidariča iz Saleža, katerega posnetki sončnih motivov Od Istre do Devina bodo na Pesku razstavljeni vse do božiča. Po pozdravu predsednika rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marka Milkoviča in tajnika SDGZ Davorina De-vetaka je podpredsednik Fotovidea Trst 80 Luka Vuga predstavil tokratnega razstavljalca, ki pri Okusih Krasa sodeluje od samega začetka. Kar osemkrat se je predstavil pri Sardoču v Prečniku in enkrat gostoval v gostilni Gruden, zadnja leta pa se posveča predvsem športni fotografiji. V restavraciji na Pesku, ki sloni na gostinski tradiciji družine Kariš, kjer sta Giuliano in Mary svojo ljubezen do gostinstva prenesla na vse tri otroke, Marka, Tatjano in Diega, so za letošnje Okuse Krasa pripravili jedilnik, ki ga je orisala Mary, medtem ko je Marko predstavil proizvajalce, s katerimi sodelujejo. Za predjed ponujajo preka-jeni svinjski carpaccio z Vidalijevim naribanim sirom in oljem dolinskih oljkarjev. Tokrat krožnik Okusov Krasa sestavljajo zavitek palačinke s treviškim radičem in klobaso, oblito s praženim maslom in bučno kremo, svinjski file na žaru z jurčki in krompirjem in špinačo v kozici kot prilogo, za sladico pa je vanilijeva strjenka z gozdnimi sadeži. Domača kuhinja na Pesku uporablja olje in vino do- Utrinek z večera Okusov Krasa v restavraciji Kariš na Pesku kroma mačih proizvajalcev, ki so se ob tej priložnosti tudi predstavili: z oljema Poljana in Snožak Aleksij Mahnič in Mitja Zahar iz Boršta, Rado Kocjančič je ponudil vitovsko in malvazijo, Vitjan Sancin pa rdeče vino Monte d'Oro. Predstavil se je tudi vinar Igor Grgič, ki je nedavno v Buttriu prejel nagrado zlati zamašek za refošk kot najboljše rdeče vino Furlanije-Julijske krajine. Večer je s harmoniko popestril Danijel Budin, predsednik fotokrožka Marko Civardi pa je izrekel posebno zahvalo SDGZ in Davorinu Devetaku. (O.K.) EVRO 1.3773 $ -G,B evropska centralna banka B. novembra 2G11 valute evro (povprečni tečaj) B.11 2.11. ameriški dolar 1,3773 1,3809 japonski jen 107,33 8,7544 107,78 kitajski juan ruski rubel 42,1525 67,6870 67,6870 8,7785 42,1350 indijska rupija danska krona britanski funt 7,4411 0 88930 67,9200 7,4410 0 86190 švedska krona 0,00930 9,0272 0,86 190 9,0730 norveška krona 7,7210 7,7585 češka krona švicarski frank 24,911 12156 25,145 12166 madžarski forint 302,90 305,36 poljski zlot kanadski dolar 4,3463 1,3874 4,4725 1,39771,3855 avstralski dolar 1,3215 1,3303 bolgarski lev romunski lev 1,9558 1,9558 litovski litas 4,3523 3,4528 4,3480 3,4528 latvijski lats braziljski real islandska krona 0,7029 2,3675 0,7030 2,4000 turška lira 290,00 2,4230 290,00 2,4508 hrvaška kuna 7,4997 7,4990 evrotrzne obrestne mere 3. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24528 0,43167 0,62250 0,02333 0,04333 0,08917 1,362 1,585 1,782 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.005,91 € +597,42 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE B. novembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,60 - IMTTTDCI IDADA 1 ne _7Q1 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,11 +1,94 -1 04 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,50 170,00 165 00 +1,13 +3 12 TELEKOM SLOVENIJE 61,41 -0,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,99 - ACDnnDnh/i i HIBI I AM A nnn DELO PRODAJA ETOL 21,00 +1 63 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 56,00 15,31 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,91 4,063 +7,78 -2,33 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,50 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,69 10,22 -- SALMS, L_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 272,00 22,50 179 00 -- TERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,08 11,70 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. novembra 2G11 +B,22 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,96 79 1126 +3,44 +3,81 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,02 031 +5,23 +2,60 +2 18 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,39 -2,45 EDISON ENEL ENI 0,83 3,37 15 73 -0,06 +3,56 FIAT FINMECCANICA 4,38 +1,16 +5,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,87 12,73 +9,00 +1,60 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,18 13 74 +3,68 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,7 +4,57 +1,79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,67 5,66 1 58 +5,28 +1,98 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,47 1084 +0,76 +3,60 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,15 +3,63 +2,10 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 5,25 +0,94 +7,41 +1 56 TENARIS TERNA 0,87 12,85 +14,63 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,80 0,04 +2,04 -0,21 UNICREDIT 2,70 0,83 +4,96 +4,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,09 $ +g,g2 IZBRANI BORZNI INDEKSI B. novembra 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 629,13 +1,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.820,58 +0,58 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 927,74 2.005,89 C3Q QÄ -1,48 +0,18 _i_n 1c: LiuicA i j(utuyiau TU,IJ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.148,14 +0,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.025,74 2.363,25 +1,60 +1,94 S&P 500, New York 1.259,09 +1,71 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.189,29 6.133,18 5.545,64 +1,24 +2,81 +1,12 CAC 40, Pariz 3.195,47 +2,73 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.975,70 923,0 2.347,94 +2,10 +1,94 +2,45 Nikkei, Tokio 8.640,42 -2,21 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.810,04 19.242,50 2.508,08 -0,87 -2,49 +0,16 Sensex, Mubaj 17.481,93 +0,10 / ITALIJA Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE politika - Včeraj še dva poslanca prestopila iz LS v UDC Vlada v poslanski zbornici V • VI I v« ze nima vec absolutne vecrne Alfano in Bossi: »Če vlada pade, takoj volitve«- Opozicija za prehodno vlado RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj zaključil posvetovanja z opozicijo in koalicijo na temo vladne in gospodarske krize. Napolitano je preverjal, ali vlada še ima podporo večine parlamenta in kolikšno podporo bi imela morebitna vlada narodne enotnosti. Ta možnost postaja vse bolj stvarna, saj sta včeraj še dva poslanca presedlala iz LS v UDC, eden med ti. odgovornimi pa napoveduje, da skoraj gotovo ne bo glasoval za zaupnico vladi. Po izračunih Berlusconi tvega, da ob prvem glasovanju v zbornici ne dobi večine. Tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano sicer odločno zavrača možnost prehodne vlade. »Ali vladamo do izteka mandata v letu 2013 ali pa gremo na predčasne volitve,« je dejal po srečanju z Napo-litanom. Alfano je prepričan, da so nesoglasja v njegovi stranki le izraz normalne politične dialektike. O poslancih, ki zahtevajo Berlusconijev umik, pravi, da »se bo vse rešilo«. Če pa bi koalicija res izgubila večino v parlamentu, potem ni druge poti kot predčasne volitve. Ideji o tehnični ali kakršnikoli drugi prehodni vladi brez predčasnih volitev nasprotujejo tudi v Severni ligi, katere delegacijo z Bossijem, Maronijem, Calderoli-jem in načelnikoma parlamentarnih skupin Bricolom in Reguzzonijem je predsednik Napolitano prav tako sprejel včeraj. Predsednik republike je po zaključku posvetovanj pomirjujoče sporočil, da so lahko evropski partnerji Italije in finančni trgi mirni, saj da se tako koalicija kot opozicija zavedata resnosti razmer, v katerih se je znašla država. Napovedal je, da bo pozorno spremljal dogajanje v parlamentu, iz njegovega poteka pa bo »konkretno ocenil razvoj politično institucionalnega okvira«. Vladna koalicija pa je očitno pod vse večjim pritiskom zaradi trenj v Ljudstvu svoboščin. Šest upornih poslancev (Roberto Antonione, Giustina Destro, Fabio Gava, Giancarlo Pittelli in dva - Isabella Bertolini in Giorgio Stracquadanio, ki sta doslej veljala za najzvestejša »berlusconi-jevca«) je predsinoči pozvalo Berlusconi-ja k odstopu in oblikovanju nove vlade z razširitvijo koalicije. Šesterica kaže biti le predhodnica številčnejše frakcije. Včeraj sta tako poslanca LS Alessio Bonciani in Ida D'Ippolito napovedala prestop v UDC. Z njunim prestopom naj bi koalicija že izgubila absolutno večino v poslanski zbornici in zdrknila s 316 na 314 glasov. V teh so všteti štirje člani Antonionejeve skupine, ki so 14. oktobra še glasovali za zaupnico. Če je tokrat ne bodo, ostane Berlusconiju 310 glasov in še ti niso zanesljivi. Nejevolja ra- ste med ti. odgovornimi (Pippo Gianni napoveduje, da ne bo glasoval za zaupnico), južnjaškimi somišljeniki Miccicheja in republikanci. Da vlada ni več sposobna vladati, je prepričan tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Berlusconija je ocenil za glavno lutko italijanskega političnega gledališča. »Mi lahko pojasnite, v kateri državi na svetu se še lahko zgodi, da si premier in minister za finance ne govorita?« se sprašuje Fini, ki dodaja, da ni Napolitano kriv, da vlada ni sprejela odloka o protikriznih ukrepih, temveč dejstvo, »da Berlusconi brani le svoje interese«. Opozicija vztraja pri stališču, naj Berlusconi odstopi, predsednik republike pa naj poveri mandat ugledni osebnosti, ki naj bi sprejela nujne gospodarske ukrepe in reformirala volilni zakon, nato pa bi šli na predčasne volitve. Zato opozicija pozorno sledi potezam oporečnikov v večini v pričakovanju, da se bodo vendarle opogumili in z nezaupnico Berlusconiju odprli pot umestitvi nove, za reševanje krize sposobnejše vlade. Umberto Bossi po srečanju s predsednikom Napolitanom ansa vrh g20 - Na srečanju z evropskimi partnerji Berlusconi ponovil zagotovila in napovedal zaupnico na odlok CANNES - Po predsinočnjem sklepu italijanske vlade, da svežnja nujnih ukrepov za reševanje dolžniške krize in spodbujanje gospodarskega razvoja ne sprejme z odlokom, temveč jih predloži kot popravek k zakonskemu odloku o stabilizaciji javnih financ, se je predsednik vlade Silvio Berlusconi včeraj podal na vrh G20 v Cannesu tako rekoč praznih rok. Namesto sprejetih ukrepov je evropskim sogovornikom ponovno ponudil le zagotovila, da bo Italija spoštovala obveze in da bo ukrepe sprejela v roku 10 do največ 15 dni. Nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je Berlusconi skušal pomiriti z napovedjo, da bo vlada postavila zaupnico na stabilizacijski zakonski odlok, ki bo vseboval tudi ukrepe za gospodarsko rast. Odlok naj bi parlamentarno pot začel že v ponedeljek v senatni komisiji, postavitev zaupnice pa naj bi skrajšala rok za njegovo odobritev v obeh parlamentarnih zbornicah. Silvio Berlusconi včeraj v Cannesu ansa Četudi vse podrobnosti še niso znane, bo vladni popravek vseboval glavnino ukrepov, ki jih je Berlusconi že napovedal evropskim partnerjem z znanim pismom prejšnji teden. Izjema so pokojnine in liberalizacija odpustov, o katerih, je dejal premier v Cannesu, namerava vlada nemudoma začeti pogajanja s sindikati. Med ukrepi tudi ni obdavčitve velikih premoženj, v kateri mnogi vidijo edino pot za rešitev dolžniške krize, a ji Berlusconi načelno nasprotuje. Predlagani ukrepi obsegajo plan prodaje javnega pre- moženja - vojašnic, opuščenih bolnišnic, zemljišč in drugih nepremičnin, od katerih vlada pričakuje priliv po 5 milijard evrov v vsakem od naslednjih treh let. Nadalje so predvideni ukrepi za liberalizacijo storitev (dobava plina, goriva, avtomobilsko zavarovanje, javni krajevni prevozi), poklicev, urnikov trgovin. S triletnim odbitkom prispevkov za zaposlitev vajencev v podjetjih z do 9 zaposlenimi naj bi spodbujali zaposlovanje. Po drugi strani naj bi presežni javni uslužbenci imeli dve leti časa za sprejem premestitve, sicer bi bili ob službo. Evropa je vzela na znanje ponovne Berlusconijeve obljube, finančnih tržišč pa ta zagotovila menda niso prepričala. Obrestna mera na desetletne italijanske državne obveznice se je namreč včeraj dvignila že na rekordnih 6,402 odstotka, nato pa se je - predvsem po zaslugi Draghi-jevega znižanja obrestne mere ECB za 0,25 odstotka - spustila na 6,319 odstotka, kar pa je še vedno blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. V napadu v Afganistanu ranjen italijanski vojak HERAT - V bližini sedeža zveze Nato v mestu Herat na zahodu Afganistana je včeraj prišlo do samomorilskega napada, pri čemer sta umrla afganistanska varnostnika. Samomorilskemu napadu z avtomobilom je sledilo še obstreljevanje med afganistanskimi silami in napadalci, pri čemer so bili ubiti trije napadalci, ranjen pa italijanski vojak. Včerajšnje nasilje se je začelo, ko je napadalec v avtomobilu zapeljal v vhod zasebnega logističnega podjetja, ki sodeluje z zvezo Nato, in povzročil eksplozijo. Obenem je skupina skrajne-žev vdrla na dvorišče podjetja, kjer je prišlo do obstreljevanja z afganistanskimi silami, ki so prihitele na prizorišče. Obrambni minister Ignazio La Russa je potrdil, da je bil ranjen italijanski vojak, a pojasnil je, da je bil le lažje poškodovan v nogo. Vse manj vpisov v dopolnilno blagajno RIM - Oktobra je dopolnilna blagajna krila 80,2 milijona delovnih ur, 4 odstotke manj kot septembra, ko jih je krila 83,4 milijona, in kar 20,4 odstotka manj kot oktobra 2010, ko jih je krila 100,8 milijona. Tako je sporočil osrednji statistični zavod Inps. V prvih letošnjih desetih mesecih je število delovnih ur, ki jih je krila dopolnilna blagajna, padlo za 20,9 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. »Poseganje po dopolnilni blagajni po lanskem vrhuncu postopoma upada, tako da se zdaj že približujemo razmeram izpred dveh let,« je komentiral predsednik pokojninskega zavoda Inps Antonio Mastropasqua. Poskus samomora z zažigom pred vladno palačo Chigi RIM - Revščina ga je spravila v tolikšen obup, da se je včeraj podal pred palačo Chigi, sedež predsedstva vlade, in se skušal zažgati. Protagonist srhljivega dogodka je 66-letni moški po rodu iz Apulije. K sreči so mu na pomoč takoj prihiteli policisti, ki jih v bližini vladne palače kar mrgoli. Možakar je dobil opekline večinoma na eni nogi in ni v življenjski nevarnosti. Škvadristični napad v Rimu RIM - »Ubijte komuniste!«. Temu kriku je včeraj ponoči v Ul. Prati Fiscali sledil surov napad na peterico aktivistov demokratske stranke, ki so okrog 1.40 lepili lepake proti mafiji. Nanje se je spravilo okrog deset škvadristov z zakritimi obrazi in čeladami, lesenimi kiji in kovinskimi palicami. Vseh pet aktivistov se je moralo zateči v bolnišnico. DS zahteva, naj minister Maroni o dogodku poroča v parlamentu. rim - Na osnovi sporne odredbe župana Alemanna Policija s silo preprečila študentom, da bi demonstrirali v mestnem središču RIM - Več sto srednješolskih in univerzitetnih študentov je včeraj kljub prepovedi župana Giannija Alemanna skušalo demonstrirati v rimskem mestnem središču, a so jim sile javne varnosti to preprečile s silo. Agenti so večino udeležencev protesta video posneli, nekatere pa so tudi posamično identificirali in zdaj tvegajo tudi kazenske obsodbe. Številni dijaki iz licejev Virgilio, Mamiani in Tasso so včeraj sklenili, da se ne bodo udeležili pouka in da bodo protestirali proti vse slabšim razmeram, v katerih se nahaja italijansko šolstvo, pa tudi zaradi vse temnejših perspektiv, ki se obetajo mladim v Italiji. Tako so okrog 10. ure v ločenih sprevodih prišli do Trga Tiburtino, od koder so nameravali nadaljevati pot do rimskega županstva. Na tak način bi kršili prepoved demonstriranja v mestnem središču, ki jo je župan Alemanno odredil po hudih izgredih, do katerih je prišlo 15. oktobra. Študente pa so ustavili policijski agenti. Protestniki so nekajkrat skušali odkorakati proti svojemu cilju, a zaman. Med čakanjem je skupina protestnikov skušala vdreti na gradbišče nove postaje Ti-burtina, a tudi tokrat je policija prekrižala njihove račune. Varnostne sile so tako približno tri ure blokirale demonstrante. Izpustili so jih šele okrog 14. ure, potem ko so posegli nekateri parlamentarci in krajevni upravitelji iz levosredinskih vrst. Predsednik Pokrajine Rim Nicola Zingaretti iz Demokratske stranke je dejal, da bi rimski župan ne smel prepovedati demonstracij v središču mesta. »V dramatičnem trenutku za državo takšne odločitve še večajo občutek prepada med državljani in oblastmi,« je dejal. Prerivanje med policisti in študenti ansa vreme - Novi nalivi Na območju Cinque Terre evakuirali tisoč prebivalcev LA SPEZIA - V Liguriji in Toskani niso še odpravili posledic vremenske ujme, ki je pustošila 25. in 26. oktobra, ko že grozi nova. Od danes pa do nedelje bo namreč nova fronta slabega vremena zajela severozahodno Italijo. Napovedani so hudi nalivi in poplave, in to tudi v Piemontu. Na vseh ogroženih območjih so se tokrat dobro pripravili. Na območju Cinque Terre v Liguriji, ki je bilo pred desetimi dnevi med najbolj prizadetimi, so se tako odločili za preventivno evakuacijo nekaterih vasi. Gre za naselja Vernazza, Monterosso, Borghetto Vara, Brugnato in Roc-hetta, katerih prebivalce so včeraj prepeljali v zbirne centre v La Spezio, razen če jim niso nudili gostoljublja sorodniki in znanci. Vsega skupaj so tako evakuirali kakih tisoč prebivalcev. Sicer pa so tudi v drugih krajih sprejeli preventivne ukrepe. Tako je občinska uprava Genove pozvala prebivalce, naj se med nalivi izogibajo območjem z vodotoki, naj ne zahajajo v kletne prostore, pa tudi naj ne krožijo z avtomobili, razen če ni to res potrebno. Vremenska ujma izpred desetih dni je terjala deset mrtvih, še vedno pa pogrešajo tri osebe. Nastala je ogromna gmotna škoda. Za njeno odpravo je vlada že zvišala davek na gorivo, v teku pa so tudi mnoge dobrodelne nabir-ke. Predsednik nogometnega kluba Genoa Enrico Prezio-si je sklenil, da bo celotni inkaso vstopnin za tekmo Genoa-Inter namenil za pomoč poplavljencem. 6 Četrtek, 3. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zahodni kras - Deželni odbornik Violino sprožil polemiko o proseškem proseccu Zonin hotel pokupiti proseški breg, a ljudje zemlje niso prodali Fabec: Furlanski vinogradnik se je znašel pred težavami, s katerimi se naši ljudje soočajo že desetletja Violino, deželni odbornik za kmetijstvo, jo je spet pošteno zagodel. Po »ukinitvi« didaktično-naravoslovnega centra v Bazovici se je tokrat lotil tržaških vinogradnikov in njihovih stanovskih organizacij. V članku v tržaškem italijanskem dnevniku je izjavil, da naj bi slednji preprečili furlanskemu vinogradniškemu kolosu Zoninu »prihod« na Kras, točneje v kontovelsko-proseški breg, da bi tam, v domovini prosekarja, pridelal »proseški prosecco«, novo peni-no, ki naj bi obogatila italijansko in svetovno tržišče tovrstnih penečih vin. Zonin naj bi hotel pokupiti za kakih 10 hektarjev terasastih zemljišč, je izjavil Violino. Stopil je v stik s sindikalnimi organizacijami, ki »nadzorujejo« kmetijske površine. A ni mu uspelo zaključiti pogajanj, je poudaril deželni odbornik Severne lige. S tem naj bi izgubili lepo priložnost, ki bi predstavljala dodano vrednost za celotno Furlanijo-Julijsko krajino, je podčrtal Violino, ki je na drugem mestu namignil, da naj bi Zonin naletel na »realnost, označeno z nekakšnim identitetnim odporom, ki gkeda sumljivo na vstop tujca.« Odbornikove besede so presenetile predsednika Kmečke zveze Franca Fabca. Njegov mobitel je včeraj stalno brnel. Dokaz, da so odbornikove izjave marsikoga presenetile. »Ne vem, kaj se dogaja. Kmečka zveza ima z odbor- Levo Franc Fabec z deželnim odbornikom Claudiom Violinom (desno); desno čislani kontovelski breg kroma nikom Violinom dobre odnose. Kar je izjavil, nas je presenetilo, ker ne odgovarja resnici. Mi nismo na noben način preprečili Zoninu prihoda na Kras. Resnica tiči drugje. Vemo, da se je Zonin zanimal za območje kontovelske-ga in proseškega brega. Prišel je sem in mislil, da bo pokupil zemljišča, investiral in začel na Proseku proizvajati prosecco, a mu ni uspelo. Zakaj? Zaradi istih razlogov, ki preprečujejo domačim vinogradnikom, da bi na tem območju razvili svoje dejavnosti. Tudi Zonin se je moral soočiti z vsakovrstnimi normativnimi omejitvami, vinkulacijami, nedostopnostjo krajev, to je vinogradov in razdrobljenostjo zemljišč.« Deset hektarov površin, 100 tisoč kvadratnih metrov - kolikor naj bi jih nameraval Zonin pokupiti - to je za kontovelski-proseški brez ogromno. Očitno je furlanski vinogradnik ocenil, da mu bi bila potrebna tolikšna površina zato, da bi se mu investicija obrestovala. Za kontovelsko-proseški breg naj bi se začel zanimati po podpisu protokola o zaščiteni vinski znamki Prosecco Doc aprila lani na vinskem sejmu Vinitaly v Veroni. Naletel pa je na velike birokratske ovire, na norme, ki davijo in preprečujejo kmetijski razvoj na območju, ki je že samo po sebi zahteva veliko truda za njegovo obdelovanje. Skratka: veliki italijanski vinarski magnat je na lastni koži preizkusil to, kar desetletja preizkušajo domači pridelovalci. Kdor reže kruh deželnih prispevkov, bi moral vzeti v poštev to danost ... Franc Fabec je iz Violinove polemike povzel vendarle dve zelo pozitivni poanti. Prvič: razveseljivo je, da slovenski ljudje na kontovelskem in pro-seškem koncu ljubijo svojo zemljo, da so navezani nanjo in je ne prodajo; drugič: dejstvo, da se za tržaško kmetijsko ozemlje, v danem primeru kontovel-sko-proseški breg, zanima tako velik pridelovalec, kot je Zonin, pomeni, da to ozemlje kar nekaj velja. In tudi ob tem dejstvu bi se morale deželne oblasti globoko zamisliti ... Ob izjave odbornika Violina se je obregnil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da naj bi bil »odpor proti tujcu« Zoninu le sad Violi-nove domišljije. V resnici hočejo slo- venski vinogradniki na Tržaškem, kljub številnim težavam, ki jih povzročajo zamudna birokracija in vsakovrstne omejitvene in zaščitne norme, sami proizvajati proseški prosecco in se bodo z njim proslavili, kot so se z vi-tovsko, teranom in drugimi sortami vina. Po Gabrovčevem mnenju so od-bornikove izjave popolnoma neosno-vane in pomenijo žalitev dostojanstva kraškega kmetijstva. Deželni svetnik Slovenske skupnosti se je vprašal, ali morda Violina moti dejstvo, da se noče Kras spremeniti v »tipično furlanskega«, kot bi odbornik želel. Ob koncu je Gabrovec vrnil deželnemu odborniku Severne lige milo za drago: Violino naj raje misli, kako bo obdržal (ne pa zaprl) di-daktično-naravoslovni center v Bazovici, kako bo razrahljal mrežo omejitev na ozemljih in kako bo spodbudil sodelovanje javnega sektorja pri razvojnih načrtih. Ali z drugimi besedami: Violino naj opravlja delo deželnega odbornika, ne pa samo in edinole sponzorja interesov, ki so tesno vezani na njegov osebni volilni okoliš! M.K. Repentabor: ogled regulacijskega načrta Občina Repentabor obvešča, da je varianta št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu do vključno 9. decembra vsem v vpogled v občinskem tajništvu vsak delavnik s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure. V tem roku lahko vsakdo predstavi v občinskem tajništvu pripombe in ugovore na kolkovanem papirju in naslovljene na župana. Blagoslov z vodo iz Timave Ob 90-letnici potovanja posmrtnih ostankov neznanega vojaka iz Ogleja v Rim in 150-letnici združitve Italije bo v stari cerkvi v Štivanu danes popoldne ob 16. uri svečanost, med katero bo devinski župnik Ugo Bastiani blagoslovil z vodo iz reke Timave zastavo, ki jo bodo potem prepeljali v kraj Bor-go Hermada pri Terracini v Laciju v spomin na številne italijanske vojake iz tistega kraja, ki so med prvo svetovno vojno padli na obronkih Grmade v bojih z avstro-ogrsko vojsko. Vest sporoča devinsko-nabrežinski podžupan in odbornik za kulturo Massimo Romita, ki opozarja, kako se bo z blagoslovitvijo zastave obnovil obred izpred 90 let v Ogleju, ko je takratni tržaški škof Angelo Bartolomasi z vodo iz Timave blagoslovil krste neznanih padlih vojakov. Zastavo bodo potem prepeljali v Borgo Hermada, kjer bodo v nedeljo predstavniki obeh občin podpisali uradni pakt o prijateljstvu, po uradni slovesnosti in maši pa bodo na tamkajšnji občinski izpostavi odprli razstavo Glasovi vojne v mirnem času: šlo bo za kopijo razstave, ki sta jo postavila skupina Ermada in krožek Ajser 2000 in je doslej v devinski grad od 15. oktobra do danes privabila preko 4500 obiskovalcev iz Italije, Slovenije in Avstrije, poudarja Romita. Ogorčeni proti vojni Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci prireja danes v sodelovanju s Koordinacijo 15. oktober in Blaženimi graditelji miru niz pobud, da bi opozorili na nesmiselnost vojn in žrtve, ki jih te zahtevajo. Pri bivši vojašnici v Ul. Cumano, kjer je zdaj muzej vojne in miru de Henriquez, bo ob 16. uri branje nekaterih odlomkov, ob 17. uri pa bo pri spomeniku padlim pri Sv. Justu komemoracija žrtev vseh vojn in migrantov, ki so umrli v morju. Od tod se bodo udeleženci podali peš do Borznega trga, kjer bo informativno srečanje o absurdnosti italijanskih vojaških stroškov. cerkev - V tržaški stolnici je včeraj potekala slovesna maša ob godu zavetnika sv. Justa Napoved pete sinode tržaške škofije Začela se bo 11. oktobra 2012 - Nadškof Crepaldi: Kristus je nujno potreben za vsak pravi humanizem - Trst potrebuje razvojni načrt za obnovo njegove spodbujevalne vloge v deželnem okviru Čez slabo leto dni, 11. oktobra 2012, se bo s slovesnim zborovanjem v stolnici sv. Justa začela peta sinoda tržaške škofije. To je tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, napovedal med včerajšnjo slovesno mašo ob godu mestnega zavetnika sv. Justa v tržaški stolnici ob prisotnosti krajevnih oblasti. Začetek sinode (zadevni škofijski odlok je prebral kancler msgr. Vittorio Cian) bo sovpadal s 50. obletnico odprtja drugega vatikanskega koncila, v središču pozornosti pa bo potreba po postavitvi Boga in božje ljubezni na prvo mesto: s tem bi ga zvlekli z obrobja, na katerega ga je potisnil »napadalni in prežemajoči sekularizem,« kot je v homiliji dejal nadškof Crepaldi, ki je poudaril, kako bo morala sinoda privesti tržaško Cerkev do t.i. troedine ljubezni, ki predstavlja vir, iz katerega izhaja vsakršna prenova src in duš in brez katerega človek zapade v nevarno in bolečo osamo. Zato bo izziv sinode po Crepaldijevem prepričanju ta, da bo morala prepričano in brez oma-govanj ponovno potrditi, da je Kristus nujno potreben za vsak pravi humanizem. To je ena trdnih točk katoliškega nauka tako pred drugim vatikanskim koncilom kot po njem, je dejal Crepaldi, ki je še opozoril, kako sta napoved sinode in priprava nanjo že sprožili delovanje številnih stvarnosti tržaške Cerkve. Tu je omenil pričevanje petsto tržaških mladih, ki so se udeležili Svetovnega dneva mladih v Madridu in katerim je škof dal na razpolago cerkvico sv. Roka v začetku Ul. Cavana, dalje dejavnost laiških in drugih združenj, škofijske Karitas, pomen Marijinega češ-čenja, misijonsko dejavnost in živahnost na področju duhovnih poklicev: tu je poudaril podatek, da se preko dvajset mladih iz tržaške škofije pripravlja na duhovniški poklic. Seveda ne manjkajo in ne bodo manjkali križi, ki jih msgr. Crepaldi pripisuje tudi »medijskemu opravljanju«, ki po njegovih besedah za vsako ceno želi postaviti škofijo in škofa v slabo luč. Sinoda pa se bo ukvarjala tudi z družbenimi vprašanji, pri čemer bo sledila smernicam družbenega nauka Cerkve. To terja tudi kriza - ta je po Cre-paldijevih besedah civilizacijska, moralna, gospodarska in družbena - kjer Cerkev čuti dolžnost, da opozori na vrednote spoštovanja osebe in dela, skupnega dobrega, pravičnosti in solidarnosti. Za izhod iz krize potrebuje Trst skupen srednje in dolgoročni razvojni načrt za obnovo spodbujevalne vloge mesta v deželnem okviru. Nadškof je prepričan, da ima Trst moč za to, saj razpolaga s sposobnim in še verodostojnim političnim razredom, dalje z izrednim kapitalom profesionalnih in managerskih sposobnosti, znanstvenim in tehničnim znanjem ter z zdravo in pozorno civilno družbo. Po napovedih nadškofa Crepaldija se bo sinoda ukvarjala z vprašanji tržaške Cerkve in družbe kroma / TRST Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE protest - Dijaki in študentje vztrajajo v šotorih na Borznem trgu Danes alternativna parada ogorčenih na Velikem trgu Včeraj generalka - Danes tudi odločitev o nadaljevanju protesta na Borznem trgu »Mirno!« Ob rezkem vojaškem povelju vodje postrojene čete ogorčenih na Velikem trgu je kakih 80 mladih na mah pravokotno dvignilo desne roke in v trenutku so se jim v laktu združile levice v skupinsko posmehovalno gesto, s katero se je v italijanskem političnem svetu že neštetokrat proslavil ligaški minister za reforme Umberto Bossi. Mladi dijaki, dijakinje, študentje in študentke so ostali tako cele tri dolge minute negibno prikovani na tlak Velikega trga. Številni prisotni so jih fotografirali, nekdo jim je zaploskal, priletni moški jim je »svetoval«, naj starše doma tako pozdravljajo, priletna gospa jim je zabrusila, naj se sramujejo. Velikanska večina prisotnih pa se jim je prijazno nasmehnila za domiselno parodijo vojaške parade. Po novem povelju so se »ogorčeni vojaki« obrnili, se postavili v strelski položaj in na povelje »Sproži!« tako odmevno prdnili z usti, da bi jim še Bos-si, pravi izvedenec za tovrstne zvočne podvige, zavidal. To, kar so včeraj popoldne videli (in slišali) ljudje na Velikem trgu je bila le generalka parade, ki jo bodo mladi tržaški ogorčeni uprizorili danes popoldne (po 15. uri), po uradni vojaški paradi ob prazniku oboroženih sil. Zanjo so se odločili na včerajšnji skupščini. Njihova parada pa bo posebna: klov-novska. Oblekli se bodo v klovne, z rdečimi plastičnimi nosovi na obrazu, so obljubili. »To bo parada burkežev, ki jo bomo priredili po paradi tistih, ki jim pravimo "pravi burkeži',« je pobudo napovedal dijaki klasičnega liceja Dante Alighieri Tommaso Gandini. Priprave na parado so se takoj začele. V dobre pol ure so bili mladi že po-strojeni pred šotoriščem na Borznem trgu. Vodja čete, ki je samega sebe poimenoval z vzdevkom »3nino«, pravijo mu pa tudi »Flash Mob«, je začel v slogu Kubrickovega Full metal jacket kričati povelja. Ko je bila četa izurjena, je s kazoo trobilom začel trobiti koračnico, glasbeno podlago topotajo-čega marša ogorčenih z Borznega trga na Veliki trg. Ljudje so se ozirali za to svojevrstno četo, ob prihodu na Veliki trg so jim toplo zaploskali. Ogorčeni so - tudi z generalko parade - dosegli svoje: spet so opozorili nase, ljudje so se spraševali, kdo so in kaj hočejo. Po vrnitvi pred šotorišče so jim številni mimoidoči čestitali, jih bodrili, naj nadaljujejo s tako domiselnimi Desno dijaški »Mirno!« na Velikem trgu; spodaj generalka parade od generalnega štaba tržaških dijaških in študentskih ogorčenih na Borznem trgu do Velikega trga foto m. k. načini protesta, naj še naprej opozarjajo na to, »kar v mestu ne gre.« Ogorčeni bodo še najmanj danes vztrajali s svojim miroljubnim protestom na Borznem trgu. Pod oboki poslopja trgovinske zbornice in pred njim je nameščenih kakih 30 šotorov, v njih so prespali svojo sedmo noč. Danes se bodo - po vsej verjetnosti po paradi burkačev - domenili, kako naprej. Najbolj zagnani udeleženci protesta so - po enem tednu - že kar utrujeni. Vremenske napovedi niso najboljše. Konec tedna naj bi močno in dolgotrajno deževalo. Vztrajanje v šotorih bi bilo nesmiselno. »Moč protesta tiči tudi v prožnosti njegove oblike,« je menil Gandini. Ogorčeni so že vzeli v pretres nekatere možnosti. »Vdor« v zapuščeno bančno poslopje na Korzu so že v sredo odmislili, kaže pa, da se bodo odločili za drugačne prijeme. Danes bo padla odločitev, katere. M.K. Razpis za študijski program Ženske, politika in institucije Na spletni strani http:// www.2units.it/corsopariopp/ je na voljo razpis tržaške univerze za diplomski študijski program Ženske, politika in inštitucije za leto 2011/2012. Tečaj je izrecno namenjen ženskam z višješolsko izobrazbo in želi spodbujati vključevanje t.i. nežnega spola v politične kroge oz. jih približati političnemu udejstvovanju. Prijavite se lahko do 30. novembra, dodatne informacije pa so vsekakor na voljo na zgoraj omenjeni spletni strani. Koledar policije: Skupaj za večjo varnost Skupaj za večjo varnost. Tako se glasi naslov novega solidarnostnega koledarja državne policije za leto 2012, ki je do 18. novembra na voljo vsem v uradu za stike z javnostjo tržaške kvesture (od 9. do 12. ure oz ne tel. 040/3790502). Zanj bo treba odšteti 8 oz 6 evrov, zbrane prispevke pa bodo namenili projektu humanitarne organizacije Unicef proti otroški podhranjenosti v afriškem Kamerunu. Koledar so letos uresničili v sodelovanju s študenti centra za kinematografijo iz Rima. Na fotografijah so posneti policisti med vsakdanjimi opravili. Smučarski sejem v Nabrežini SK Devin in športna trgovina Alternativa sport prirejata od sobote, 5. novembra, do nedelje, 13. novembra sejem rabljene smučarske opreme in opreme za prosti čas pri nabrežinski železniški postaji. Rabljeno športno opremo bodo zbirali še danes, in sicer od 10. do 19.30, prodaja pa se bo kot zabeleženo začela v soboto od 10. do 19.30 - ob delavnikih pa samo od 16. do 19.30. Neprodano opremo pa bodo vračali v ponedeljek, 14., in torek, 15. novembra. Zdravniki o italijanski zdravstveni politiki Na pobudo tržaške pokrajinske zdravniške-zobozdravniške zbornice bo danes dopoldne na njenem sedežu na Trgu Goldoni 10 posvet o zdravstveni politiki od združitve Italije do današnjih dni. Strokovni posvet se bo začel ob 8.30, opoldne pa naj bi se začela sklepna razprava o perspektivah zdravstvenega sistema. slaščičarstvo - Od včeraj do nedelje na Ponterošu priljubljeni čokoladni sejem Mittelciok 2011 Čokoladne salame, čevlji in celo krste Prireja ga združenje trgovcev Acepe, sodeluje pa devet slaščičarskih mojstrov - Nagradni natečaji za poklicne in amaterske slaščičarje - Jutri slavnostna večerja Čokoladne salame, medvedki, steklenice, čevlji in celo krste: vse to je, skupaj z drugimi čokoladnimi sladkarijami, mogoče dobiti v velikem šotoru na Ponterošu, kjer so včeraj popoldne odprli priljubljeni čokoladni sejem Mittelciok 2011, ki bo odprt do nedelje vsak dan od 10. do 20. ure, prireja pa ga združenje trgovcev Acepe v sodelovanju z Občino Trst in Trgovinsko zbornico. Na sejmu sodeluje devet slaščičarskih mojstrov, ki ponujajo svoje izdelke, sodelujejo pa tudi na tekmovanju za najlepši čokoladni bonbon Mittelciok 2011 in bonbon z oljčnim oljem, prav tako bo nagrajena stojnica, ki bo ves čas sejma razstavljala najbolj umetniški čokoladni izdelek. To se bo dogajalo danes, medtem ko bodo jutri amaterski slaščičarji ob 19.30 predali svoje izdelke v okviru natečaja za izdelavo čokoladne slaščice. Vedno jutri pa bo v hotelu Savoia Excelsior Palace ob 20.30 slavnostna večerja, ki jo bodo pripravili slaščičarski mojstri in katere se lahko udeležijo tudi občani (prijave sprejemajo do danes ob 17. uri na sedežu združenja Acepe na Borznem trgu 7, med 9. in 13. ter med 14. in 17. uro, telefon 040-638424 ali 040-638658, cena znaša 35 evrov). Ob 22.30 bodo nagradili zmagovalce za najlepši bonbon Mittelciok 2011 in bonbon z oljčnim oljem ter izročili bon v znesku petsto evrov tekmovalcu, ki prihaja od najbolj daleč. V nedeljo pa bo ob 16. uri na Ponterošu nagrajevanje natečaja za izdelavo čokoladne slaščice. Poleg čokoladnih bonbonov in drugih slaščic (desno) so razstavljeni tudi neobičajni izdelki, kot npr. čokoladni čevlji (levo) kroma / Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE szso - Izvolili novo deželno vodstvo Skavtska organizacija slavi letos 60-letnico delovanja Uvod v proslavljanje je bil nedeljski občni zbor v Škednju Slovenska zamejska skavtska organizacija slavi letos zavidljivo obletnico: šestdeset let neprekinjenega delovanja. Skavtinje in skavti z Goriškega in Tržaškega so se odločili, da pomemben jubilej proslavijo s tremi dogodki. Dva se bosta zvrstila proti koncu letošnje »sezone«, saj je aprila predvideno slavnostno jurjevanje, avgusta pa, ob običajnih taborih, tudi poseben štiridnevni tabor, ki bo namenjen izključno voditeljem. Uvod v proslavljanje je bil nedeljski občni zbor, ki je potekal v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Izbira kraja ni bila naključna, saj je ravno ške-denjski kaplan Lojze Zupančič oktobra 1951 začeti zbirati okrog sebe mlade fante in jih približal vrednotam skavt-stva. Občni zbor je bil volilnega značaja, na čelo deželne skavtske organizacije pa sta bila izvoljena Pavel Bian- cuzzi in Jadranka Cergol. Za slednjo je to prvi mandat, za Biancuzzija pa drugi in tudi zadnji; zanimivo, da statut SZSO predvideva možnost samo dveh zaporednih mandatov ... V deželnem vodstvu bodo sedeli tudi David Bandelj, Elena Bogatec, Matej Kos, Mauro Leban, Slavica Ra-dinja in Peter Spazzapan; funkcij si sicer niso še uradno razdelili, vsakdo pa bo poverjen za posamezni resor (usposabljanje, blagajno, razne veje organizacije itd.). Deželno vodstvo bo v letošnjem jubilejnem letu pripravilo in sprejelo tudi nov vzgojni načrt Slovenske zamejske skavtske organizacije. Občni zbor pa so izrabili tudi za predstavitev novih modrih hlač, ki naj bi postopoma postale del kroja in nadomestile tradicionalne kavbojke. Škedenjskega občnega zbora so se udeležili tudi nekateri gostje; pozdrav so prinesli predstavnici sorodnih or- Pomembno obletnico bodo primerno proslavili ganizacij Barbara Pavlakovič (Združenje katoliških skavtinj in skavtov) in Veronika Sossa (Taborniki rodu Modrega vala) ter deželni svetnik Igor Ga-brovec. V škedenjski cerkvi je v nedeljo potekala tudi maša za vse bivše člane, ki jo je daroval Dušan Jakomin. Med daritvijo so nekdanji in sedanji člani organizacije Ivo Jevnikar, David Ban-delj in Pavel Biancuzzi, posredovali nekaj misli o vrednotah skavtstva, nato pa je njihova delegacija obiskala tudi nekatere grobove. Ob šestdeseti obletnici delovanja so se namreč želeli spomniti glavnega pobudnika in prvega duhovnega vodje organizacije Lojzeta Zupančiča, prvega načelnika Otona Berceta in prvega starešine Ivana Teuerscheucha. A tudi nesrečnega Franka Stoparja, ki se je smrtno ponesrečil na enem prvih taborov, leta 1955 na gori Viš. projekt jezik - Nova brošura in zgibanka Kako naj otrok usvaja dva jezika Brošuro Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo in zgibanko Moj večjezični otrok bodo predstavili danes v Narodnem domu Dvojezičnost ni nobena patologija in ima svoje prednosti, jezikovna izbira oz. izbira šole s slovenskim učnim jezikom pa pri narodnostno mešanih ali neslovenskih družinah ni vedno lahka. Zdaj jim bo lahko pomagala publikacija Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo, ki je skupaj z zgibanko Moj večjezični otrok izšla v okviru evropskega projekta Jezik. Avtorica brošure, ki je izšla v dvojezični, slovensko-italijanski obliki, je psihologinja in psihoterapevtka Suzana Pertot, medtem ko je ilustracije prispevala Dunja Jo-gan. Obe publikaciji bodo predstavili danes ob 11. uri v tržaškem Narodnem domu. Brošura Dvojezično otroštvo postavlja v ospredje dvojezičnega govorca, natančneje dvojezičnega otroka. V svetu se pravzaprav velika večina otrok že od rojstva srečuje z dvema ali več jeziki, čeprav je t.i. absolutna dvo-jezičnost dejansko izjema, opozarja avtorica, ki je svojo publikacijo razdelila na dva dela. V prvem delu se posveča vprašanju, kaj pomeni biti dvojezičen in kako to postaneš v otroštvu, kjer najprej oriše pomen in vrste dvojezičnosti, v nadaljevanju pa se posveča procesu usvajanja dveh jezikov in med drugim postavlja nekoliko pod vprašaj prepričanje, da se otroci naučijo jezikov z veliko lahkoto, saj to v resnici terja od njih napor, čeprav jezik usvajajo preko igre in interakcije z drugimi. V brošuri piše še o tem, kaj pogojuje uspeh dvojezične vzgoje, kdaj naj otroci uporabljajo en jezik oz. drugega, o »mešanju« jezikov ter prednosti dvojezičnosti pri nekaterih umskih dejavnostih. Drugi del brošure pa vsebuje nasvete za starše otrok, ki obiskujejo slovensko šolo. Pri tem se opozarja na različne govorne navade v družinah (od slovenskih preko narodnostno mešanih do neslovenskih), kjer je slovenščina prisotna v različni meri. Vedno pa je pomembna sporazumna odločitev staršev, pri čemer brošura prinaša tudi nasvete, kako otrokom pomagati pri usvajanju obeh jezikov od rojstva (npr. vsak od staršev naj z otrokom dosledno govori v svojem jeziku) oz. kako jih popravljati, ko mešajo dva jezikovna koda, kako naj enojezični starši pomagajo otroku pri usvajanju drugega jezika, na koncu pa se po- udarja tudi premišljena izbira šole s slovenskim učnim jezikom, katere cilj ni le učenje slovenščine, ampak tudi ohranjanje, nadgrajevanje in širjenje slovenskega jezika, kulture in identitete. Podobno vsebino, a seveda v veliko bolj zgoščeni obliki, najdemo v prav tako dvojezični zgibanki Moj večjezični otrok, ki predstavlja prednosti večjezičnosti, posreduje informacije o slovenskih oz. dvojezičnih šolah in nasvete, kako lahko starši pomagajo otroku pri usvajanju slovenščine. (iž) Včeraj danes Danes, PETEK, 4. novembra 2011 KAREL Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 10.00 - Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 0.25. Jutri, SOBOTA, 5. novembra 2011 ZAHAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,3 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb raste, vlaga 71-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. [I] Lekarne U Kino /ITN 40-letnica AŠZ SLOGA danes, 4. novembra 2011 ob 20. uri Prosvetni dom na Opčinah Nastopajo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej • Opčine Moška vokalna skupina Lipa • Bazovica Uopenska mularija Open Hackers Slavnostni govornik: prof. Franko Drasič ' VML> ' Petek, 4. in sobota, 5. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 18.20, 20.40, 23.00 »Oropaj bogataša«; 12.50, 15.30, 18.00, 20.30, 22.50 »Tin Tin 3D«; 12.10, 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 »Trgovci s časom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 20.00, 22.15 »Warrior«; 16.30, 20.15, 22.15 »Il domani che verra«; Dvorana 2: 18.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 16.45, 20.20 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 4: 18.15 »Bar Sport«; 18.30, 22.15 »Insidious«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 17.40, 20.20, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 19.50, 22.00 »L'amore all'improvviso - Larry Crowe«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti idioti«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La kryptonite nel-la borsa«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo volitve v zborne organe in srečanje s starši danes, 4. novembra, s pričetkom ob 18. uri. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Pina«. CINECITY - 16.15 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 16.30, 20.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 2D«; 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 17.30, 19.45, 22.00 »I tre moschettieri«; 18.30 »This must be the place«; 16.30 »I Puf-fi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un amore all'improvviso - Larry Crow-ne«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.00, 18.50, 21.40 »Warrior«. FELLINI - 18.15 »Una separazione«; 16.30, 20.15, 22.00 »L'amore all'im-provviso«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05 »Quando la notte«; 22.10 »Car-nage«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 22.30 »En dan«; 18.10 »Jeklena moč«; 18.20, 20.20, 22.20 »Johnny English 2«; 16.40 »Medvedek Pu«; 16.20 »Oskrbnik«; 20.40, 22.40 »Sanjska hiša«; 18.00 »Trije mušketirji 3D«; 16.10 »Winx klub: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 19.00 »Trije mušketirji 3D«; 12.40, 14.40, 17.25 »Winx club (sinhro.)«; 19.25, 21.25, 23.25 »Paranormalno 3«; 13.20, 15.50, 18.25 »Footloose«; 21.00, 23.40 »Jeklena moč«; 21.30, 23.59 »Morilska elita«; 11.20, 13.40, 16.05, SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). Loterija 3. novembra 2011 Bari 31 40 15 16 4 Cagliari 57 30 64 4 47 Firence 75 41 89 28 87 Genova 31 33 25 38 82 Milan 44 61 41 38 14 Neapelj 39 10 78 26 47 Palermo 27 74 72 14 2 Rim 66 85 48 77 52 Turin 35 84 66 2 60 Benetke 56 66 1 35 88 Nazionale 3 25 26 55 54 Super Enalotto Št. 132 52 55 65 75 79 81 jolly 88 Nagradni sklad 2.238.529,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.567.461,85 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 67.155,88876 dobitnikov s 4 točkami € 383,30 € 33.019 dobitnikov s 3 točkami 20,33 € Superstar 29 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 38.330,00 € 142 dobitnikov s 3 točkami 2.033,00 € 2.757 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.716 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.272 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 4. novembra 2011 9 Miro Gavran ŠOFERJI ZA VSE fe CASE režija: Boris Ko DANES - petek, 4. novembra ob 20.30 (premiera) v soboto, 5. novembra ob 20.30 (red B) v nedeljo, 6. novembra ob 16.00 (red C) v četrtek, 10. novembra ob 19.30 (red K) v ponedeljek, 14. novembra ob 20.30 (red F) v soboto, 26. novembra ob 20.30 (red T) Blagajna SSG bo odprta uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 HK Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljice (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi danes, 4. novembra, zaprti. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori danes, 4. novembra zaprti. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo danes, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 9. in 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«; danes, 4. in 11. novembra: »Iz praznih vazic«, »Z lesenimi skipalkami«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 4. novembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 4. in v torek, 8. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OBČINA DOLINA prireja slovesnost ob podelitvi bronaste medalje za civilne zasluge občini Dolina, ki bo v soboto, 5. novembra, ob 11. uri pri občinskem spomeniku padlim. Sodelujejo krajevna društva in organizacije. Toplo vabljeni! SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Železničarskih delavcev -Nabrežina postaja, ki se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Informacije na tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 3282767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Prosek-Kontovel - v KD na Prose-ku ob sobotah 14.00-15.00, Križ - v KD na Proseku ob sobotah 14.0015.00; Salež - v društvu Rdeča zvezda za MČ vsako drugo soboto 10.00-11.00, za G G vsako drugo sredo 18.30-19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabjan ob sobotah 15.00-16.00, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah 17.30-18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah 16.0017.00. Informacije na info@tabor-nikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA IN TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo v nedeljo, 6. novembra, 3. Martinov pohod »Po poteh naših ribičev«. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. V primeru dežja pohod odpade. BALET - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v novembru pričel baletni tečaj pod vodstvom baletne plesalke in učiteljice baleta Marjetke Kosovac. Namenjen je deklicam v starosti od 4. do 7. leta. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Prva vaja bo 7. novembra ob 17.15. Pojasnila in vpis od 12. do 16. ure na tel. 3496483822 (Mileva), od 17. do 19. ure na tel. 349-3114354 (Liana). Vabljene vse deklice, ki jih veseli balet. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga prireja tudi letos tečaje slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra. Informacije na tel. št. 040-274995 in 3475853166 (Ivica). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 7. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev knjige »Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916«. Večera se bodo udeležili avtorja Mitja Juren in Paolo Pizzamus ter avtor spremne besede k italijanski izdaji in dober poznavalec dogajanja v 1. svetovni vojni Antonio Scrimali. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomo-torike. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURNE DEJAVNOSTI občine Dolina obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. novembra, od 18.00 do 19.30 v občinski knjižnici v Boljuncu na razpolago informacije v zvezi s predvidenimi tečaji angleškega in slovenskega jezika ter informatike. Informacije od 10. do 12. ure na tel. št. 040-3478208 (osebje Ustanove AUSER). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Zveza levice vabi v ponedeljek, 7. novembra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na debato »Oktobrska revolucija včeraj - in danes?«. Sledi družabnost. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - Po malo daljšem počitku bo prvi ponedeljkov večer 7. novembra ob 20.30 v društveni dvorani (Občinsko gledališče F. Prešeren). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora v torek, 8. novembra, ob 20. uri na sedežu na Pa-dričah v sejni dvorani Mirka Špa-capana. KRUT vabi v torek, 8. novembra, ob 18. uri na predavanje s dr. med. spec. fiziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. KRUT obvešča, da bo potekal tečaj o preprečevanju urinske inkontinen-ce 9. in 16. novembra. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8, tel. 040 360072. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Trebče v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. SPDT vabi na predavanje uglednega tržaškega botanika, prof. Livija Poldinija na temo Invazivke -zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Predavanje bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040225956. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev v torek, 11. novembra, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medjeva-si, ob 9.00 v Štivanu, ob 9.15 v De-vinu, ob 9.35 v Vižovljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mavhinjah, ob 9.50 v Prečniku, ob 10.00 v Trnov-ci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempolaju in ob 10.45 v Nabrežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Pro-seški ulici 71. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. 0 Prireditve AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva danes, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opči-nah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Op-čin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uopenska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja v sklopu niza Tržačani se srečajo danes, 4. novembra, v Ul. Sv. Frančiška 2, drugo nadstropje (Centro studi volontariato) predavanje na temo Uplinjevalnik in okolje. Govoril bo R. Giutastante, predsednik Greenaction Transnational. Vljudno vabljeni! KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 6. novembra od 10. do 12. ure; danes, 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. KULTURNO DRUŠTVO KATIZ-BOR/CATTICORO prireja danes, 4. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. tndreja apostola v Trebčah koncert mladinskega dekliškega pevskega zbora Krasje in orgelski koncert s spremljavo flavte. Prireditev podpira Tržaška pokrajina. Toplo vabljeni. SKD TABOR ZA OTROKE - v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 4. novembra, ob 16. uri Ura pravljic: »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smotlak; v soboto, 5. novembra, ob 10. uri Ustvarjalno-likovna delavnica s Ta-dejo, Nado in Tanjo. SDD JAKA ŠTOKA IN ŠD KONTOVEL vabijo na večer »Ribištvu na Kon-tovelu«, ki bo v soboto, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel v okviru letošnjega Martinovanja. Na njem bosta o svojih spominih na to dejavnost spregovorila tdo Ban - Kendletou in Giulio Gulič - Duša. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi št. 14, do sobote 5. novembra. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri Svetlana Makarovič Saga o Hallgerd. Nastopata Svetlana Makaro-vič (besedilo) in Milko Lazar (glasba); v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvorani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milkovič in tlmira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. TFS STU LEDI - ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE... v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu: sobota, 12. novembra, ob 20.30 pevski večer; nedelja, 13. novembra, ob 17.00 folklorni plesi. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava tnice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. tlojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. S Poslovni oglasi NA KRMENKI DAJEM V NAJEM pokrit prostor 300 kv m, primeren za trgovino ali skladišče z 2000 kv m parkirnega prostora. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri kosila na 040228118. 0 Mali oglasi AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 327-9969360, v večernih urah. IŠČEMO LISO - triletno psičko pasme Zlati prinašalec. Izgubila se je v soboto, 29. oktobra, v okolici Prapro-ta. Tel. št. 392-5594992. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040-212355. PRODAM kraško skrinjo vso pobarvano v vzorci rož, 160x55x52, les oreh. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM rabljeno Be-Es-As diato-nično harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-57668245 ali 00386-40-644121. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmi-co v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! GABRIJEL PERTOT (Špjlni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Prispevki V spomin na dragega Franca Kocijančiča daruje Miranda z družino 50,00 evrov za VZPI - ANPI Devin Nabrežina. V spomin na Joškota darujejo dolinski 70-letniki 75,00 evrov za ZPG Breg. V spomin na Nevo Lukeš Lah daruje Deziderij Švara 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na drago hčerko Majdo darujeta oče in mama 20,00 evrov za MoPZ Igo Gruden. V spomin na Sergija Kanteja daruje družina 20,00 evrov za MoPZ Igo Gruden. V spomin na Angela Blažino daruje Albin Kralj 20,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na dragega moža in očeta Angela Blažino darujeta žena Mara in sin Marjan 250,00 evrov za FC Primorje, 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 100,00 evrov za sekcijo ANPI - VZPI Prosek Kontovel. V spomin na Angela Blažino darujejo družine Kapun - Starc 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel in 50,00 evrov za FC Primorje. Ob izgubi drage Amalije, se pridružujejo žalovanju, družine Čufar, Čok, Arduini, Druzina in Nabergoj. / Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE sodobna glasba - Jutri predstavitev knjige in koncert Festival Trieste Prima slavi 25-letnico delovanja Obletnice ni dočakal ustanovitelj Giampaolo Coral - Monika Verzar Coral in Adriano Martinolli o njegovi dediščini Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima bodo letos obhajala pomemben jubilej. Žal ustanovitelj in umetniški vodja te pomembne in danes kot nekoč pogumne pobude ni dočakal petindvajsetletnice svojega festivala. Prerana smrt Giampaola Corala je med člani in prijatelji združenja Chromaspustila globoko vrzel, pustila pa je tudi dediščino, katere vrednote zavezujejo Coralove sodelavce ter jih usmerjajo v delo, ki želi še naprej osveščati in seznanjati javnost o razvoju glasbene misli. Tako vdova Monika Verzar Coral, sicer docentka arheologije na tržaški univerzi, kot Adriano Martinolli, docent na tržaškem konservatoriju Tartini, sta skušala izpolniti program, ki ga je delno začrtal pokojni skladatelj. Uvod v letošnja Srečanja bo jutrišnja predstavitev knjige (v knjigarni Lovat ob 17h), ki jo je zasnoval Coral, dopolnila pa vidva. Monika Verzar Coral: Ko smo se člani društva Chromas sestali kmalu po Giampaolovi smrti, smo se enoglasno odločili, da bomo nadaljevali njegovo delo. Pri knjigi sta poleg naju sodelovala Renzo Cresti in Carlo De Incontrera, dodali pa smo tudi CD z izborom posnetkov, ki jih hrani deželni sedež RAI, vedno prisoten na naših koncertih. Festival smo idealno posvetili duši in ustanovitelju tudi z odločitvijo, da bo na vsakem koncertu prisotna vsaj ena njegova skladba. V soboto zvečer se bodo Srečanja odprla z nastopom prestižnega Kammerchor Saarbrücken (na sporedu bo tudi skladba Corrada Rojaca, op.p), in tudi ostale koncerte bodo oblikovali imenitni mednarodni ansambli in solisti. Kako vam je to uspelo? Adriano Martinolli: Glede na naše finančno stanje, ki nikoli ni bilo rožnato, zdaj pa je še bolj klavrno (De- Giampaolo Coral žela FJK je svoj prispevek znižala od 50 tisoč na 35 tisoč Evrov), bi tega ne mogli udejaniti, toda ob Giampaolovi smrti so se s sožaljem oglasili mnogi umetniki, ki so oblikovali naše koncerte: svoje sodelovanje, v znak hvaležnosti in kot poklon pokojnemu skladatelju, so zago- šolstvo - 23. septembra na Velikem trgu Noč raziskovalcev obiskali tudi dijaki liceja A.M. Slomška Dne 23. septembra smo se dijaki 4. razreda družboslovnega liceja Antona Martina Slomška udeležili projekta Noč raziskovalcev. Potekal je na Velikem trgu. Ta pobuda spada k projektu Prosit ( Project for Science in Trieste), ki ga podpira Evropska unija. To je že tretje leto, ko priredijo to pobudo, ki istočasno poteka v štiridesetih evropskih mestih. Cilj tega projekta je širjenje znanosti med širše občinstvo s predstavami, delavnicami in raznimi srečanji. Letošnja tema je bila energija. Ustavili smo se pri šotoru organizacije ICTP (The Ab-dus Salam International Centre for Theoretical Physics), kjer smo se udeležili predavanja Od Koz-mosa do Zemlje in predavanja o nastanku potresa. Naredili smo tudi nekaj poskusov. Najprej smo preizkusili naš voh. V epruvetah so bile različne snovi, mi pa smo morali povohati in razumeti, kakšna snov je oziroma na kaj nas spominja tisti vonj. Z lahkoto smo ugotovili, kaj je kaj, ker so bile v epruvetah čiste snovi, ne pa pomešane. Povedali so nam, da obstajajo ljudje, ki prepoznajo hkrati pet med seboj pomešanih vonjev in jih razločijo. Na koncu pa smo preizkusili še naš vid. Na televizijskem ekranu so nam pokazali dve sliki dveh različnih predmetov različnih oblik. Potem so nam na ekranu pokazali le eno sliko, ampak je bila motna. Ne glede na to, da je bila slika motna, smo vseeno takoj prepoznali predmet, ki naj bi bil na sliki. Na koncu so nam razložili, zakaj nam je to uspelo. Najprej se na ekranu prikaže slika in sekundo kasneje izgine. Naši možgani delujejo tako, da tudi če vidimo sliko le za kratek čas, jo takoj prepoznamo, tega pa se skoraj ne zavedamo. Čeprav smo se ustavili le pri enem šotoru, nam je bil le-ta zelo všeč, saj smo se na zabaven način naučili nekatere zanimive stvari. Samantha Šmid, 4.razred družboslovnega liceja Antona Martina Slomška tovili skoraj zastonj ter ob tem izrazili željo, da bi igrali vsaj eno Coralovo skladbo, nekateri pa tudi več. Odbor društva Chromas se je po sili razmer nekoliko spremenil? Adriano MartinolliSeveda, sam sem prevzel predsedniško funkcijo, Monika je podpredsednica, v umetniški svet pa smo povabili dinamičnega in angažiranega glasbenika, kot je Corrado Rojac. Skupaj smo sestavili program, ki bo po uvodnem koncertu ponudil še pet srečanj z interpreti, ki so sooblikovali našo zgodovino: 8.novembra bosta v gledališču Miela nastopili so-pranistka Manuela Kriscak in pianistka Louise Si-bourd, 16. novembra bo v dvorani De Sabata gledališča Verdi nastopil eden najboljših ansamblov v svetovnem merUxxKiangforum Wien, 25. novembra bo v gledališču Miela igral Trio Debussy, recitiral pa Davide Liver-more. Manuela Kriscak bo ponovno nastopila 29. novembra v Luteranski cerkvi s čelistom Friedrichom Gau-werkyjem, poslednji koncert pa bo 2 .decembra v Luteranski cerkvi oblikoval zagrebški Cantus Ensemble, ki ga vodi Berislav Šipuš. Naslov knjige, ki jo boste predstavili jutri je Al di la' dei confini-Preko meja, in to je bil tudi vodilno moto Coralovega dela. Monika Verzar Coral: Če pomislimo, kako daleč nam je bila Vzhodna Evropa pred petindvajsetimi leti, kako redki so bili stiki s kulturo vzhodnih držav, lahko razumemo, kakšno pomembno poslanstvo je opravljal Giampaolo: boril se je proti vsem mejam, proti ideološkim pregradam, ki so onemogočale prost pretok idej. Navezal je tesne stike z Društvom slovenskih skladateljev, s sorodnim hrvaškim društvom, s pomembnimi ustanovami na Češkem in Madžarskem in drugod. Trst je postalo stičišče ustvarjalcev, ki so sodelovali v skupnem prepričanju, da sodobne glasbe ne smemo pahniti na rob, da mora imeti enakopravno mesto med vsemi umetniškimi oblikami sodobnosti. Mislita, da je Trieste Prima vsaj delno spremenila pretežno konservativne okuse Tržačanov? Adriano Martinolli:Nekaj se je le premaknilo: tudi konservatorij se postopoma odpira novi glasbi, imamo kar tri razrede s poukom elektronske glasbe in sodobnih tehnologij, zato imamo tudi na naših koncertih nekaj novega občinstva. Monika Verzar Coral: Še vedno so poslušalci sodobne glasbe majhna niša, kot tudi privrženci baročne glasbe, vendar me veseli, da imamo med občinstvom kar precej ljubiteljev, ki se z glasbo ne ukvarjajo, a so radovedni do novih oblik umetniškega izražanja. Poslušalce imamo tudi iz Slovenije in Hrvaške, torej so naša Srečanja res mednarodna, čeprav ne masovno obiskana. V kratkem boste usresničili še en načrt, ki je bil Giampaolu posebno pri srcu: Monika Verzar Coral: Res, moj mož si je vedno želel, da bi v Trstu ponovno organizirali mednarodni natečaj za kompozicijo. V sodelovanju z društvom Chamber Music bomo pripravili tekmovanje, ki bo povezano z mednarodnim natečajem Trio di Trieste. Nagrajene skladbe bodo igrali mladi ansambli, ki prihajajo z vseh celin, kar pomeni, da bomo lahko veliko pripomogli k širitvi nove glasbe. Katja Kralj križ - Zanimivo srečanje v osnovni šoli Alberta Sirka Pri gradnji kriškega spomenika padlim je dejansko sodelovala vsa vaška skupnost Prihodnji konec tedna Čez tri gore, čez tri dole Tržaška folklorna skupina Stu ledi prireja v soboto, 12., in v nedeljo, 13. novembra, v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu mednarodno srečanje pevskih zborov oz. skupin in folklornih skupin Čez tri gore, čez tri dole ... Sobota, 12. novembra, bo posvečena pevskim zborom, sodelovali pa bodo domača Ženska pevska skupina Stu ledi, Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba in Mešani pevski zbor Voci di Parma iz Parme. V nedeljo, 13. novembra, pa bodo na vrsti plesne in glasbene folklorne skupine: domača Tržaška folklorna skupina Stu ledi, sicer tudi organizatorka celotne prireditve ter gostiteljica, ki bo na odru predstavila splet tržaških plesov, ki v odrski postavitvi ponazarja običaj tržaške Šagre, dalje Otroška folklorna skupina nemške manjšine iz kraja Timau v Karniji Is Guldana Pearl (Zlati medvedek), Folklorna skupina KTD. Moš-čanci iz Prekmurja ter Istrska glasbena skupina Vruja. Večera bosta torej posvečena ljudskemu plesu in petju in bosta prav gotovo prikazala delček tiste ljudske kulture, ki se je od vedno pretakala ob in preko meje, ki je danes tudi fizično ni več. Kultura nima in ni nikoli imela meja, v nedeljo pa bo lahko samo potrdila, da je in bo v združeni Evropi pretok kulturnih dogajanj naravna in nujna potreba narodov, ki jim je dano živeti in delovati pod isto skupno streho. Margherita Hack danes v knjigarni Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra 20 bo danes ob 18. uri srečanje z astronomko Margherito Hack ob predstavitvi njene knjige La mia vita in bi-cicletta, ki je izšla pri založbi Ediciclo. Vzhodna Evropa od leta 1919 do danes Deželni zavod za zgodovino odporniškega gibanja vabi v ponedeljek, 7. novembra, ob 18. uri v knjigarno Lovat (Drevored XX. septembra, nad veleblagovnico Oviesse) na predstavitev publikacije Stefana Bottonija Un altro Novecento - L'Europa orientale dal 1919 a oggi. O delu oziroma o zgodovinskem obdobju bosta spregovorila docent sodobne zgodovine na Univerzi na Primorskem Jože Pirjevec in njegova kolegica z reške univerze Mila Orlic. Kriški spomenik padlim za svobodo so odkrili prvega maja leta 1975. Za Križ je bil to zgodovinski dogodek, priprave za gradnjo spomenika so se začele vsaj pet let prej, pri gradnji pa je na raznih področjih sodelovala vsa vaška skupnost. Natalino Savi in Ljubo Košuta sta bila takrat mlada fanta, ki ju na gradnjo vežejo zelo lepi spomini, kot je prišlo do izraza na njunem srečanju z učenci osnovne šole Alberta Sirka. Natalino in Ljubo sta bila najbrž najmlajša udarnika v skupini, ki je štela domačine vseh starosti in raznih političnih ter idejnih prepričanj. Na srečanju na šoli je sodelovala tudi Soča Košuta Hafner, predstavnica VZPI-ANPI Evald Antončič in pobudnica številnih proslav in kulturnih prireditev pred spomenikom ter v Ljudskem in v Sirkovem domu. Mnogi, ki so sodelovali pri zahtevni gradnji, so danes žal že pokojni. Pobudo za spomenik, ki ga je po načrtu kiparja Vilka Batiča izdelal arhitekt Dario Jagodic, je dala domača sekcija Zveze partizanov VZPI-ANPI, gradnjo pa je vodil posebni odbor, v katerem so vodilno vlogo imeli pokojni Gigi Bogatec-Bruži, Viktor Bogatec-Bruži, Dušan Košuta-Županov in Angelo Košuta-Kati-ca. Naloge udarnikov so bile točno razdeljene. Nekateri so po gmajnah iskali in izbirali kamne, drugi pa so skrbeli za konkretno gradnjo. Udarniško delo se je v glavnem odvijalo ob sobotah in nedeljah, vsaki akciji je sledil golaž, seveda partizanski, ki so ga skuhale Križanke. Popolni izidi v formatu pdf na naši spletni strani www.primorski.eu I Natalino Savi, Soča Košuta-Hafner in Ljubo Košuta so bili gostje na osnovni šoli Alberta Sirka v Križu PRIREDITVE / Petek, 4. novembra 2011 1 1 GLEDALIŠČE ljubljana - SMG V nedeljo »krst« Svetinovega Stolpa V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo v nedeljo, 6. novembra, krstno uprizorili predstavo dramatika Iva Svetine Stolp v režiji Silvana Omerzuja. Protagonist predstave je lik nemškega pesnika Frie-dricha Hölderlina, ki po besedah Svetine pooseblja pesniško blaznost, ki ne loči več med resničnostjo in poezijo, »ker je vse poezija«. Friedrich Hölderlin (1770-1843) je po mnenju Svetine eden največjih in najbolj enigmatičnih pesnikov, ki je znotraj maternega jezika - nemščine ustvaril nov jezik poezije. Ta jezik je, kljub temu, da ni jezik sporazumevanja, avtonomen. Ozadje dramske pesnitve je francoska revolucija, ki je postavila temelje sodobnega sveta in »povzročila spremembo Kristusa v Dioniza«, kar povzroči tudi notranji, tako intimen kot širše družbeni konflikt, znotraj glavnega junaka. Pesnikova mati je namreč globoko verna, njegov prijatelj pa pristaš francoske revolucije, je na novinarski konferenci pojasnil Svetina. Hölderlin je »pel v ubožnem času« in se spraševal, »čemu pesniki«. Tudi danes živimo v ubožnem času, «ne smemo pa pozabiti, da beseda ubog vsebuje tudi besedo bog, je še opozoril Svetina. Svetina je dramsko pesnitev o Hölderlinu napisal lani, po naročilu SMG, pri čemer je že vnaprej vedel, da bo predstavo režiral Omerzu. To je po predstavah Kleist in Cankarjevi Mariji Pomočnici že tretja Omer-zujeva predstava v SMG. Režiser je izrazil veselje, da ga je imel Svetina v mislih ob pisanju ter da mu je pustil prostor, v katerem se je lahko polno izrazil kot likovnik, lutkar in režiser. Tako je lahko mnoštvo prizorov na svoj način ter z več elementi povezal v scensko strukturo. Pri opisovanju notranjega sveta junaka je denimo uporabil sence in lutke. V predstavi igrajo Matija Vastl v vlogah Hölderlina in Hiperiona, Nataša Tič Ralijan k.g. v vlogah Susette in Diotime (glas), Draga Potočnjak kot Hölderlinova mati, Jakob Gontard kot prof. Schwab (glas), Sandi Pavlin k.g. v vlogi dr. Ferdinanda Authen-rietha, Robert Prebil v vlogah Isaaka von Sinclaira, Johanna Kernerja in Alabande (glas) ter Maja Kunšič kot Henry Gontard (glas in animacija). Vastl je dejal, da je moral precej pregnesti in predihati dramsko besedilo. To je predstavljajo izziv tudi Tič Ralijanovi, saj ima poezija svojo strukturo, težko za igralce, ki jo morajo podpirati s čustvi. Potočnjakova zaradi resničnosti oseb čuti strahospoštovanje, Pre-bilu pa je najtrši oreh predstavljala dvojnost njegovega lika - pesnikovega prijatelja Isaaka von Sinclaira. Predstava je nastala v kopro-dukciji SMG, Lutkovnega gledališča Ljubljana in umetniškega društva Konj. Za scenografijo, kostumografi-jo in oblikovanje lutk je poskrbel Omerzu, za glasbo pa Mitja Vrhov-nik Smrekar. Dramaturginja predstave je Olga Kacjan. Zgodba predstave se vrti okrog življenja Hölderlina, ki je bil navkljub popolni predanosti poeziji tudi »človek telesa in srca«. Njegova ljubezen do bankirjeve žene Susette Gontard je rodila verze, posvečene mitološki svečenici Dio-timi, smrt Gontardove pa norost, zaradi katere je leto dni preživel v norišnici, nato pa še 36 let pri mizarju Ernstu Zimmerju v Tübinge-nu, v hiši s stolpom ob reki Neckar, piše na spletni strani SMG. (STA) ljubljana - Drama in CD Namesto Vampirjev Ustavljivi vzpon Artura Uia SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom sporočata, da bo odpovedano koprodukcijo Vampirji nadomestila uprizoritev Ustavljivi vzpon Artura Uia Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja, premiera pa bo 21. januarja 2012 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ustavljivi vzpon Artura Uia je satirična alegorija vzpona Adolfa Hitlerja in je napisana kot kronika vzpona tipičnega gangsterja iz Chicaga 30-tih let preteklega stoletja, ki prevzame oblast nad prodajalci cvetače. V karikaturno prikazanem svetu poslovnežev in gangsterjev je zlahka mogoče prepoznati osebe iz diktatorjeve neposredne bližine. Artura Uia je Brecht napisal leta 1941, in sicer z neskritim didaktičnim namenom: ameriški publiki ponuditi jasno vzročno-posledično analizo dogajanja zadnjega desetletja v Nemčiji in opozoriti na dejstvo, da je Hitler, ta mon-struozna pošast, pred katero je onemel cel svet, doživel enostaven, hiter in povsem zaustavljiv vzpon, ki so ga omogočile lastnosti kapitalizma, psihološki mehanizmi naroda, soočenega z ogroženo eksistenco, in korup-tivne metode akumulacije moči, ki se sprva zdijo majhne in nepomembne, a se izkažejo za usodne, saj zanemarjajo zavest o dolgoročni odgovornosti. To, kar je bilo v Brechtovem času alegorija, poenostavljena in povsem groteskna slika avanture, ki se je v pohodu na moč in dobiček skupaj lotita mafija in oblast, danes deluje docela stvarno. Igra naj bi jo opozorila na logiko vzpona nacionalsocializma. Prvič je bila uprizorjena šele leta 1958, Brecht postavitve na odru nikoli ni videl. Ne sodi med njegove najpogosteje uprizarjane igre, a gledališča prav v zadnjem času segajo po njej. Ekipo avtorjev uprizoritve v koprodukci-ji SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom in EPK Maribor 2012 bo vodil režiser Eduard Miler. Avtorica adaptacije in dramaturginja je Žanina Mir-čevska v naslovni vlogi pa bo nastopil igralec ljubljanske Drame Jurij Zrnec. Ko sem bil mrtev na festivalu Užice v Srbiji Na 16. Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicah bo v ponedeljek, 7. novembra, kot otvoritvena predstava gostovala uprizoritev Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. V tekmovalnem delu bodo sodelovale predstave iz Črne Gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in, prvič tudi, Slovenije. Festival bo trajal od 7. do 14. novembra, zanj pa je prepoznaven slogan »brez prevoda«, saj se na enem mestu združijo predstave z istega ali sorodnega govornega področja nekdanje skupne države. Selektor festivala Bojan Munjin, hrvaški gledališki kritik, in Zoran Stamatovic, direktor Narodnega gledališča Užice, sta za letošnji festival izbrala še predstave Gospoda Glembajevi (Atelje 212), Kiklop (Mini teater Ljubljana, Scena Velika Gorica in Teater ITD Zagreb), Rad-nička hronika (Sterijino pozorje in Narodno gledališče Republike Srbske), Lasice (Narodno gledališče iz Črne Gore), Nije smrt biciklo (da ti ga ukradu) (Jugoslovansko dramsko gledališče) in Otac na služ-benom putu (Atelje 212). furlanija-julijska krajina TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 4. novembra, ob 20.30 / Miro Gavran: »Šoferji za vse čase (Vozači za sva vremena ili Hercegovci za volanom)«. / Komedija / Prevod, priredba in režija:Boris Kobal. V torek, 15. novembra, ob 20.30 / David Mamet: »November«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 4. novebra, ob 21.00 / Claudio Magris: »Lei dunque capirà«. / Režija: Antonio Calenda / Nastopa: Daniela Giovanetti V sredo, 9. novembra, ob 20.30 / Hugo von Hofmannsthal: »Elektra« / prevod: Carmelo Rifici / režija: Carmelo Rifici / nastopajo: Elisabetta Pozzi e con Alberto Fasoli, Mariangela Granelli, Massimo Nicolini, Marta Richeldi, Francesca Botti, Giovanna Mangù, Silvia Masotti, Chiara Saleri in Lucia Schierano. / Ponovitve: od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 11. novembra, ob 20.30 / Florian Zeller: »La verità«. Režija: Mauri-zio Nichetti / Nastopajo: Masssimo Dapporto, Benedicta Boccoli, Susanna Marcomeni in Massimo Cimaglia / Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 13. novembra, ob 16.30. Malo gledališče "Franco e Franca Ba-saglia" (ul. Weiss 13) ■ 27. gledališka sezona v tržaškem narečju Danes, 4. novembra, ob 20.30 / »Una cheba de mati« / Režija: Bruno Cap-pelletti / Nastopa gledališka skupina "Ex allievi del Toti (F.I.T.A.) / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. novembra, ob 16.30. BOLJUNEC SKD France Prešen V ponedeljek, 7. novembra, ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 9. novembra, ob 20.45 / Ya- smina Reza: »Art« / prevod: Alessandra Serra / režija: Giampiero Solari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitev: v četrtek, 10. novembra, ob 20.45. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 4. novembra, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La trilogia della villeggiatu-ra«. Režija: Claudio de Maglio. Jutri, 5. novembra, ob 21.00 / Ales-sandro Bergonzoni: »Urge«. _slovenija_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 9. novembra, ob 20.00 / Katja Hensel: »Cifra, mož«. V četrtek, 10. novembra, ob 11.00 in ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. KOPER Gledališče Koper Danes, 4. novembra, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. Gostujeta gledališki skupini MGL in Imaginarni. Jutri, 5. novembra, ob 10.30 / Otroška gledališka predstava / Lila Prap: »Dinozavri«. / ob 20.00 / Edita Frančeškin: »Ali ženske kdaj odnehajo?«. V ponedeljek, 7. novembra, ob 20.00 / Dimitrije Vojnov: »sKurt«. / Ponovitev: v ponedeljek, 7. novembra, ob 20.00. V sredo, 9. novembra, ob 19.00 / Po Franu Milčinskem: ustvarjalci predstave: »Butalci«. V četrtek, 10. novembra ob 20.00 / Vladimir Durdevič: »Zbogom ščurki!«. V soboto, 12. novembra, ob 17.00 / Tamara Matevž: »Grozni Gašper«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V nedeljo, 6. novembra, ob 20.00 / Janez Janša: »Kdo je naslednji?«. SNG Drama Veliki oder V petek, 11. novembra, ob 17.00 / Ot- fried Preußler in Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: V soboto, 12. ob 11.00, v ponedeljek, 14. ob 10.30 in v torek, 15. novembra, ob 11.00. V soboto, 12. ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V torek, 15. novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v sredo, 16. in v četrtek, 17. novembra, ob 19.30. Mala dvorana V ponedeljek, 7. novembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. / Ponovitve: do sobote, 12. novembra ob 20.00 Danes 4. novembra, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Greya«. / Ponovitev: v soboto, 5. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 14 novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 14. novembra, ob 20.00 / Ojdip: »Senejka«. / Ponovitve: v torek, 15. novembra. V sredo, 16. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Hekaba«. / Ponovitev: v četrtek, 17. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V nedeljo, 6. novembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Stolp«. / Ponovitve: v sredo, 9., v četrtek, 10. in v petek, 11. ob 19.30 in v nedeljo, 13. novembra, ob 20.00. V soboto, 12. novembra, ob 18.30 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. / Režija: Ivan Peternelj. / Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 18.30. furlanija - julijska krajina TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 16. novembra, ob 20.30 Mu- zikal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 11. novembra, ob 20.30 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. / Ponovitev: v soboto, 12. novembra, ob 18.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 8. novembra, ob 20.45 / »Trio Atos« / Nastopajo: Annette von Hehn - violina; Stefan Heinemeyer - violončelo in Thomas Hoppe - klavir. V torek, 15. novembra, ob 20.45 / »Royal Philarmonic Orchestra« / Dirigent: Charles Dutoit / Solistka: Yuja Wang - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V nedeljo, 6. novembra, ob 20.45 / Nastopa: Viktoria Mullova - violina. V četrtek, 17. novembra, ob 20.45 / Cole Porter: »Can can«. / Režija: Cor-rado Abbati. _slovenija_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 5. novembra, ob 19.30 / Nastopa pevka Estrella Morante (Španija). V torek, 8. novembra, ob 19.30 / Kvartet emerson. V četrtek, 10. novembra, ob 19.30 / »Orkester Slovenske filharmonije« / Dirigent: Emmanuel Villaume / Solista: Bernarda Fink - alt in Torsten Kerl - tenor. V soboto, 12. novembra, ob 20.00 / »Collegium vocale gent & Accademia Chigiana Siena Orchestre des Champs-Élysées« / Dirigent: Philippe Herre-weghe / Solisti: Marlis Petersen - sopran; Gerhild Romberger - alt; Benjamin Hulett - tenor in Simon Kirkbride - bas. Klub CD V torek, 8. novembra, ob 20.30 / Theo Blackmann's Hello to Eart »The Music of Kate Bush«. (Nemčija / ZDA). SNG Opera in balet Danes, 4. novembra, ob 19.00 / »Pur-cell in Mozart Operni večer«. RAZSTAVE furlanija - julijska krajina TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti lim-pidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _slovenija_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške ko- bilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. / Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE ssg - Začenja se sezona 2011/2012 »Pridite in preverite, če je res to, kar trdimo!« Nekaj vtisov umetniških vodij Jamnika in Verča pred nocojšnjo premiero komedije Šoferji za vse čase Vsaka gledališka premiera je praznik, premiera uvodne domače produkcije pa je posebno prazničen trenutek v življenju gledališča. Slovensko stalno gledališče bo nocoj stopilo v novo sezono s komedijo Šoferji za vse čase, ki jo bodo uprizorili na velikem odru tržaškega Kulturnega doma. Delo popularnega hrvaškega pisatelja in dramatika Mira Ga-vrana je prevedel, priredil in režiral Boris Kobal (javno srečanje z avtorjem bo nocoj ob 19. uri v mali dvorani). Z režiserjem današnje premiere in članom umetniškega vodstva Slovenskega stalnega gledališča smo se v minulih tednih že pogovorili; tokrat smo za nekaj vtisov zaprosili ostala člana »umetniške trojke«, režiserja Jašo Jamnika in Sergeja Verča. »Po prvih podatkih, ki kažejo, da je vpis abonmajev presegel lanske številke, kar je bil eden naših ciljev in želja, sem seveda zadovoljen,« pravi Jamnik, ki je bil med drugim pravkar nagrajen na 14. mednarodnem festivalu igranih predstav za otroke in mlade Zlata paličica (nagrado je prejel za režiji Groznega Gašperja, v koprodukciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, ter Zužkerade, v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana). »Pri teh željah ne more biti človek nikoli siguren, ali se bodo uresničile. Gledališče pač ni eksaktna znanost, drugače bi bilo vse veliko bolj preprosto ... « Jamnik je prepričan, da dvig obiska ni garancija za uspešno sezono ... najbolj jasen pokazatelj in trenutek resnice bo namreč šele ob vpisu prihodnje sezone, o ka- teri že razmišlja umetniško vodstvo. »Mi želimo biti komunikativno gledališče, ki izhaja iz tega prostora in je predvsem temu prostoru namenjeno. Skušamo pa biti tudi gledališče, ki je gledalcu prijazno: v vsebinskem, formalnem smislu, v odnosu celega gledališča do naše publike ...zaradi tega smo tukaj. Obiskovalce vabim, da pridejo preveriti, če je res, to, kar trdimo. Mi si še vedno upamo trditi, da je!« O prihodnji sezoni že razmišlja tudi Sergej Verč, saj bi rad, da bi njen repertoar predstavili že aprila ali maja pri- Levo Jaša Jamnik, desno pa Sergej Verč kroma hodnje leto. »V repertoar bi radi uvrstili tudi predstavo, s katero bi lahko gledališče gostovalo po okoliških društvih, saj smo s predstavitveno kampanjo po tržaških in goriških društvih spet dobili zvezo z bazo abonentov.« Verč te predstavitve ocenjuje kot dokaj uspešne, tako glede na udeležbo kot z vsebinskega vidika. Ljudje so namreč aktivno sodelovali, zanimale so jih tudi zelo praktične zadeve: vodstvo SSG so na primer opozorili na problem slišnosti v dvorani in na vidljivosti nadnapisov. Da bi izboljšali ta vidik, je vodstvo kupilo še en projektor: italijanski nadnapisi, ki bodo spremljali vse ponovitve v Benečiji, Gorici in Trstu, bodo po novem projektirani tako na desni kot na levi strani odra. Verč vabi gledalce, da obiščejo Slovensko stalno gledališče, saj upa, da bo današnja premiera pravi optimističen začetek sezone, v katero SSG vstopa z optimizmom in vedrino. Tisto vedrino, ki jo izžareva tudi smejoča se maska - razpoznavna podoba letošnje abonmajske kampanje. A brez skrbi, »to ne bo samo sezona ha ha ha-jev, ampak tudi sezona s klicaji«! (pd) Novo pri KUD Apokalipsa V knjigarni Celjske Mohorjeve je KUD Apokalipsa predstavila knjižne novosti. To so filozofski deli Prepričanje in retorika Carla Michelstaed-terja ter Volk v supermarketu Gorana Starčeviča, roman Zdravka Ke-cmana Scabiosa trenta, pesniška zbirka Marije Švanjcer Nisem se skrila ter antologiji višegrajskega haikuja in literarnih branj v Trstu. Volk v super-marketu: Antropologija ustrojenega sveta hrvaškega zgodovinarja in filozofa Gorana Starčeviča je po besedah urednika Primoža Reparja refleksija sodobnosti, ki sledi poti od antičnega polisa do sodobnega megalopolisa v duhu Aristotelove etike prijateljstva. Prepričanje in retorika preminulega goriškega filozofa Carla Michelstaed-terja (1887-1910) si zastavi vprašanje o bistvu bivanja v nemirnem času, ko se 20. stoletje še ni prevesilo v zgodovino smrti in uničenja. Prevod in spremna beseda sta delo Jana Bedna-richa. Filozof Andrej Božič je dejal, da je za avtorja prepričanje polno in avtentično bivanje, retorika pa mimo-bežno, prazno govoričenje. Michel-staedter je še pred prvo svetovno vojno napovedal 20. stoletje, ki ga še danes prebolevamo. Zbirka filozofinje Marije Švanjcer Nisem se skrila je po Reparjevih besedah odprta, tiha in skromna poezija. Jubilejna, 200. knjiga KUD Apokalipsa Razsipane jagode je druga samostojna izdaja višegrajske haiku antologije. Roman Scabiosa trenta pesnika, pisatelja, prevajalca in urednika Zdravka Kecmana iz BiH je ambiciozno zastavljen, z prvinami magičnega realizma. Antologija Belo lebdenje med nama predstavlja 40 avtorjev iz 13 držav, ki so med letoma 2005 in 2011 brali svojo literaturo v Trstu kot udeleženci mednarodnega festivala Revija v reviji. (STA) Novo: na predstave Slovenskega stalnega gledališča z avtobusom Slovensko stalno gledališče bo letos poskrbelo, da bodo zainteresirani gledalci lahko pozabili na običajne težave z iskanjem parkirišča. Prva novost je namenjena obiskovalcem večernih predstav, ki bodo od letošnje sezone lahko izkoristili možnost parkiranja po zelo ugodni ceni. Vsi gledalci bodo imeli namreč na razpolago pri gledališki blagajni parkirne kupone po izjemni ceni 1,50 € ( štiri ure) za parkirno hišo ParkSi v Ul. Pieta 7. Kupone bodo lahko dvignili predhodno ali ob vstopu v gledališče na dan predstave. Uporabnik mora ohraniti tudi listek, ki ga je prejel ob vstopu v garažo, saj sta za izhod iz parkirne hiše potrebna tako listek kot kupon. Ob petkih in sobotah bo avtobus brezplačno vozil iz parkirne hiše v gledališče in nazaj (odhoda iz parkirne hiše ob 19.50 in 20.10 in dvakrat po predstavi). Abonenti in gledalci nedeljskih, popoldanskih ponovitev predstav pa bodo imeli na voljo posebno ugod- no ponudbo s prevozom z Opčin in Sesljana do gledališča in nazaj. Prvi odhod je predviden v nedeljo, 6. novembra, za prvo nedeljsko ponovitev komedije Šoferji za vse čase Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala. Prvi avtobus bo odpeljal z Opčin ob 14.30, in sicer s postaje na Bazoviški ulici 21; naslednje postaje bodo trg v Trebčah pri spomeniku (ob 14.40), pet minut kasneje postaja pred športnim centrom Gaja na Padri-čah, ob 14.55 na avtobusni postaji v Ricmanjih (Barde), ob 15.00 na avtobusni postaji v Borštu, pet minut kasneje v Boljuncu pred gledališčem Prešeren, ob 15.10 v Dolini pred županstvom, ob 15.20 v Domju pred Kulturnim centrom. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 14.15 s parkirišča v Sesljanu, nakar bodo sledile postaje na trgu v Nabre-žini (14.25), na avtobusni postaji v Križu (14.30), pred županstvom v Zgoniku (14.45) in na Kržadi na Proseku (15.00). Predstava traja dve uri. Oba avtobusa bosta pričakala gledalce po predstavi na bližnjem Drevoredu DAn-nunzio. Hostesa bo na razpolago na obeh avtobusih za vsa morebitna vprašanja. My Perception Black Box Revelation Garage rock T for Tunes / PIAS / Merovee, 2011 Pred točno mesecem dni je zagledal luč nov glasbeni izdelek belgijskega garage benda Black Box Revelation. Skupina se tako, po lanski plošči Silver Threats, ponovno vrača na mednarodno glasbeno sceno in to z izrednim albumom. My Perception je že tretja plošča belgijske zasedbe, sestavlja po jo enajst komadov. Komaj dvajsetletna pevec in kitarist Jan Paternoster ter bobnar Dries Van Dijeck sta se tudi tokrat odločila za »hrapav garage sound« in dobro mero psihedeličnih ritmov iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja! Mlada glasbenika sta tako ponovno potrdila, da veljata za enega najboljših garage bendov zadnjih let in, da ju lahko brez skrbi primerjamo s pomembnimi zasedbami, kot so White Stripes, Black Rebel Motorcycle Club, The Stooges in Black Keys. Ze s prvim komadom Madhouse je takoj razvidno, da treba ploščo poslušati z velikimi in močnimi zvočniki ... Paternoster se za tri minute »preobleče« v legendarnega Iggy-ja Popa, poleg tega pa še primerno »žaga« na svojo kitaro: tipična garage-bluz pesem. Sledi ji še lepša in bolj bluzovska pesem My Perception, ki daje plošči ime in je tudi eden od singlov albuma. Komaj s tretjim komadom Rattle My Heart se sound malo umiri, a le za dve minuti, saj mu nato sledi pesem Bitter, ki vzdušje spet ponese na prejšnji nivo. »Hrapav«, garage trend, se nadaljuje tudi s pesmijo Skin, ki bo verjetno postala nova live uspešnica benda, saj je posrečen refren res primeren za velike množice. Počasnejši komad White Unicorns uvaja v drugi del plošče, v katerem je še bolj prisotna psihedelična plat belgijske dvojice. Izjema je le izredna, akustična New Sun: kitara in Paternosterjev glas, enostavno in učinkovito. Zadnji tri komadi so, kot sem že omenil, bolj psihedelični, med njimi pa izstopa daljša Sealed With Thorns in zaključno »glasbeno potovanje« Lonely Hearts. My Perception je plošča, ki bi morala imeti vidno mesto na vaših glasbenih policah! Rajko Dolhar revije - Pastirček Tudi tokratna številka zapisana duhovni vzgoji Šolsko leto je že dodobra zakoračilo v drugi mesec in pred nami je že oktobrska številka otroške revije Pastirček, ki se nadvse rada posveča duhovni vzgoji otrok, poleg poučnih tem pa so v novi številki sodelavci revije zbrali tudi čudežne zgodbice, zvočno bogate pesmice, pisane ilustracije, enigmatične igre in dopolnjevanke ... Kot že veleva tradicija, je prva stran namenjena pozdravu urednika Marijana Marke-žiča, ki nas je v tokratni številki spomnil, katere praznike obhajamo meseca oktobra. Urednik Marjan piše o misijonskem in rožnovenskem prazniku, svoj god pa obhaja tudi sv. Luka, ki nam z veseljem posreduje svoj del evangelija, da ga danes pogumno živimo. Na prvi strani je nato moč brati pesmico z naslovom Srečne miške, ki je nastala pod peresom Vo-jana Tihomirja Arharja. Pesmico je za Pastirček ilustrirala Danila Kamjanc. Za glasbeno navdahnjene otroke pa bo ravnopravšnja uglasbena pesmica Gospod, usmili se. Zelo zanimiva je tudi jezikoslovna rubrika Berte Golob, ki nas v svoji zgodbici Prepir za nič seznanja s pravilom, ki v slovenski slovnici postavlja dvojno zanikanje za en pomen. Med poučnimi prispevki naj omenimo tudi prispevek Nine Grudi-ne, ki tokrat govori o tornadu. V rubriki Halo? nam namreč avtorica razlaga, kdaj se pojavi tornado, v katerih državah je tornado pogost pojav in kako ga prepoznamo. Za boljše razumevanje teme je poskrbela tudi Pao-la Bertolini Grudina, ki je zgodbo dopolnila s pisano ilustracijo. Mariza Pe-rat nam vsak mesec prinaša lepe domišljijske zgodbe, in takšna je tudi oktobrska zgodbica, ki govori o ošabnem nabiralniku. Marsikomu bo všeč tudi v obliki stripa pripovedovana Jesenska zgodba, Metla in sesalnik pa je naslov krajše pripovedi, ki jo je napisala Helena Bizjak. O dojenčici in njeni babici piše Barbara Rustja, zgodbico pa je lepo dopolnila hudomušna ilustracija Svetlane Brecelj. Tu so še duhovne zgodbe, ki govorijo o Jezusu, v rubriki Pastirček nabira lahko spoznamo značilnosti navadnega brina, na zadnji strani pa so oblikovalci revije postregli z anekdoto, ki razlaga, zakaj koprive žgo. Zgodbico je pripravil Božo Rustja. Nikoli ni dovolj enigmatike - tudi mesec oktober lahko lepo popestrimo s križankami, dvosmerkami, izpolnjevankami in rebusi. Odlično pa je poskrbljeno tudi za ustvarjalne duše. Mali kuharji se bodo naučili pripravljati limonin biskvit, likovna delavnica pa nam deli nasvete, kako izdelati lične pujske in voščilnice za rojstni dan. Vse to in še veliko več nam ponuja oktobrski Pastirček, ki nam je prinesel tudi Pastirčkovo pošto in potopisno rubriko Marijana Markežiča. Oktobra lahko z njim obiščemo Sežano, kjer je moč obiskati čudovit botanični vrt. (sč) / SVET Petek, 4. novembra 2011 1 3 cannes - Prvi dan zasedanja voditeljev skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev V Siriji še vedno nemiri Sarkozy: Sporočilo Nemčije in Francije privedlo do premika v Grčiji Posebne »pozornosti« je bila prvi dan zasedanja deležna tudi Italija CANNES - Sredino močno sporočilo, ki sta ga podala z nemško kanc-lerko Angelo Merkel, da je v primeru grškega referenduma o dogovoru evropskih voditeljev o celoviti rešitvi za težave območja evra v igri obstoj Grčije v območju skupne valute, je po oceni francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja pripeljala do pomembnega premika, ki ga bo, če se bo potrdil, pozdravil ves svet. Po koncu prvega dela zasedanja voditeljev skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) je Sarko-zy še dejal, da se ne ostale članice območja evra ne morejo vpletati v grške notranje zadeve in v politično razpravo v tej prezadolženi članici evrskega območja, vendar pa imajo članice območja evra dolžnost, da ohranijo skupno dediščino. Zatrdil je, da je evro v središču evropskega združevanja in v primeru "eksplozije" evra bi prišlo tudi do "eksplozije" Evrope. Pri tem je spomnil, da so na ozemlju stare celine še v 20. stoletju divjale krvave vojne. Zatrdil je tudi, da je treba delati na verodostojnosti vseh članic območja evra pri izvajanju potrebnih ukrepov za stabilizacijo evra in pri tem obžaloval napake, ki so jih države pri skrbi za potrebno javnofinančno in gospodarsko podporo skupni denarni politiki storile v preteklosti. Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem glede razvoja dogodkov v Grčiji zatrdila, da za Nemčijo "štejejo dejanja in nič drugega". Kot je zatrdila, mora Grčija izpeljati dogovor s 27. oktobra, zaenkrat pa še ni povsem jasno, kako naj bi do tega prišlo. "Grčijo želimo ohraniti v območju evra, a prednostna naloga za nas je evro in njegova stabilnost," je ponovila. Evropska komisija je včeraj sicer jasno povedala, da pogodba EU ne predvideva izstopa iz območja evra brez sočasnega izstopa iz unije. Glede krepitve posojilne sposobnosti sklada za zaščito evra (EFSF) je Sarkozy dejal, da želi območje evra drugim velikim gospodarstvom hitro ponuditi nekaj verodostojnega in ambicioznega. Stališča se po njegovih besedah približujejo, obelodanil pa je tudi, da so v prizadevanja za povečanje finančne moči EFSF vključili tudi ZDA. Druga država, ki je bila deležna posebne »pozornosti« pa je bila včeraj Italija. Italijanski premier Silvio Berlusconi je skušal prepričati voditelje držav G20, da je problem Italije javni dolg, nikakor pa ne gospodarstvo, ki ima zdra- Od leve francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel, ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron ansa ve temelje. Berlusconi je še dejal, da je premoženje italijanskih družin večkratnik dolga, in dodal, da je Italija vedno plačevala obveznosti, ki izhajajo iz dol- ga, kot je tudi vedno spoštovala vse svoje mednarodne obveze. V svojem govoru je o Italiji govoril tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in pojasnil, da evropskih partnerjev na zanima toliko vsebina amandmaja, ki ga je sprejela italijanska vlada, temveč predvsem njegovo izvajanje. »Bistveno pa je, da se vsi lotimo dela. To velja tudi za italijanske oblasti, od katerih pričakujemo predvsem konkretno sporočilo, ki bo pri vseh naletelo na zaupanje,« je še dejal, Sarkozy, ki je tudi poudaril, da povsem zaupa v italijansko gospodarstvo, ki je tretje v Evropi in sedmo ali osmo na svetu ter ima dolgo podjetniško tradicijo. Merklova in Sarkozy sta se pred začetkom delovne večerje voditeljev G20 dotaknila tudi včerajšnjih pogovorov glede davka na finančne transakcije. Nemška kanclerka je pojasnila, da ostajajo stališča glede predlogov Nemčije in Francije še naprej zelo različna. Tudi Sarkozy je zatrdil, da se nima smisla pretvarjati, da obstaja soglasje glede tega vprašanja. "Nekatere države mu ostro nasprotujejo, a vsaj Brazilija in Argentina sta dejali, da načeloma nimata zadržkov," je povedal. DAMASK - Nemirov v Siriji ni konec tudi po tem, ko je Damask v sredo v celoti sprejel načrt Arabske lige o končanju skoraj osem mesecev trajajočega nasilja v državi. Aktivisti so na spletu med drugim objavili posnetke novih protestov, na katerih so udeleženci pozivali k odstopu predsednika Ba-šarja al Asada. Poročajo tudi o novih smrtnih žrtvah. V osrednji sirski provinci Homs naj bi bilo včeraj ubitih najmanj devet ljudi, od tega štirje med silovitim obstreljevanjem soseske Bab Amr, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. V sredo naj bi v Siriji v nasilju umrlo 25 ljudi. Aktivisti so za danes pozvali k novim protestom. Cvetkovic za kompromis BEOGRAD - Srbski premier Mirko Cvetkovic se je v sredo v Beogradu zavzel za rešitev kosovskega vprašanja z dialogom in z iskanjem sprave med obema narodoma, srbskim in albanskim. V vsakem primeru pa je treba rešitev iskati z miroljubnimi sredstvi, je poudaril v pogovoru z novinarji na novinarskem forumu Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope (Seemo). V luči zadnjih dogodkov na Kosovu je Cvetkovic sicer posredno kritiziral Prištino, ker se je sredi procesa dialoga odločila za enostranske ukrepe, a poudaril, da bo na koncu prišlo do kompromisne rešitve, s katero ne Srbi ne kosovski Albanci "ne bodo stoodstotno zadovoljni". (STA) grčija - Potem ko sta Merklova in Sarkozy zagrozila, da Atene ne bodo dobile niti centa Papandreu je pripravljen odstopiti od izvedbe referenduma o dogovoru za rešitev evra ATENE - Referendum, na katerem naj bi Grki odločali o celovitem dogovoru za rešitev evra, ni bil nikoli cilj sam po sebi, je na včerajšnjem izrednem zasedanju vlade dejal grški premier George Pa-pandreu. Tako je nakazal, da je pripravljen odstopiti od namere za izvedbo referenduma, ki je šokirala finančne trge in sprožil ostre odzive svetovnih voditeljev. Papandreu je na izrednem zasedanju vlade v Atenah nakazal, da je bil referendum izhod iz situacije, ko se je zdelo, da načrt za rešitev evra znotraj Grčije ne uživa podpore. "Imeli smo dilemo - ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, da če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma," je izjavil. "Veseli me, da je vsa ta razprava vsaj veliko ljudi spravila k pameti," je ob tem dejal Papandreu in napovedal pogajanja z voditeljem opozicijske stranke Nova demokracija Antonisom Samarosom. Skupaj bodo predstavniki opozicije in koalicije preučili možnost prihodnjih korakov na temelju širokega konsenza. Ob tem pa je Papandreu izpostavil prepričanje, da predčasne volitve niso pravi odgovor na trenutno situacijo. "Volitve kot rešitev, danes in v tem trenutku, bi pomenile veliko večjo nevarnost bankrota in izstopa iz območja z evrom," je dejal svojim ministrom. Ocenil je tudi, da bi šlo za "katastrofični scenarij". V nagovoru socialističnim poslancem v parlamentu, ki je sledil srečanju vlade, pa je Papandreu poudaril, da rešilni načrt EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki vključuje tudi precejšnje sodelovanje zasebnih upnikov, predstavlja mejnik v zgodovini Grčije in predstavlja novo orodje za gradnjo njene prihodnosti. To je največji rešilni paket, kar ga je kadar koli dobila katera koli država, je še spomnil. Ob tem prihodnost Papandreua še naprej ostaja negotova. Sam odstop s položaja premierja sicer zavrača, a pripravljalo naj bi se oblikovanje prehodne tehnične vlade, o vodenju katere naj bi pogovori tekli z nekdanjim podpredsedni- kom Evropske centralne banke Lucasom Papademosom. K oblikovanju prehodne vlade je pozval tudi Samaras, katerega stranka ima 85 sedežev v 300-članskem grškem parlamentu. Papandreu je včeraj že prek telefona govoril s Samarasom, pogovor pa je tekel o prehodni vladi. Zvečer sta pogovore nadaljevala. Pred poslanci je pozdravil pripravljenost Nove demokracije, da podpre dogovor evropskih voditeljev. Zatrdil je, da bosta stranki sedaj nadaljevali pogovore, če lahko s tem sodelovanjem nadaljujeta tudi v prihodnje. Kot je pojasnil, je prvenstvena naloga grških oblasti izpeljava dogovora o zmanjšanju dolžniškega bremena, za kar bo potrebno najširše možne soglasje pri grških ljudeh in političnih strankah. Ključno je namreč, da Grčija ne zapravi, kar si je priborila v pogovorih z evropskimi partnericami. Strankarske kolege je zato pozval, naj na današnjem glasovanju o zaupnici podprejo vlado in ji omogočijo nadaljevanje pogajanj z opozicijo. Zagotovil je tudi, da nikoli ni bil namen Grke na referendumu vprašati, če so za obstanek države v območju evra. Še v sredo zvečer je trdil, da se z ljudskim glasovanjem odpira vprašanje članstva Grčije v območju skupne valute, to pa sta kot bistveno sporočilo zamisli o referendumu izpostavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Včeraj je zatrdil, da bi zavrnitev dogovora s 27. oktobra pomenila izstop iz evrskega območja, zato je ključno, da se izpolnijo zaveze, ki jih je država dala na evropski ravni. Napoved grškega premierja, da bodo o celovitem dogovoru za rešitev evra, ki so ga minuli teden dosegli evropski voditelji, na referendumu odločali grški volivci, je v preteklih dneh potopila borze. Besni so bili tudi evropski voditelji; nemška kanclerka Angela Merkel in francoski premier Nicolas Sarkozy sta poudarila, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra. (STA) evro - Zaradi zaviranja dinamike gospodarske rasti, ki bi se ob koncu leta lahko sprevrgla v »milo recesijo« Evropska centralna banka na včerajšnji prvi seji pod Draghijevim vodstvom znižala obrestno mero FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnji prvi seji pod vodstvom novega predsednika ECB Maria Draghija nepričakovano znižal ključno obrestne mere za območje evra za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka. Gre za prvo spremembo obrestne mere od julija. ECB je letos pred tem ceno denarja zvišala za 0,5 odstotne točke. Svet ECB je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 2,0 oz. 0,5 odstotka. Večina analitikov znižanja obrestne mere ni pričakovala, le majhen delež pa jih je ocenjeval, da je v luči močne upočasnitve gospodarskega okrevanja v območju evra mogoča tovrstna odločitev osrednje denarne ustanove območja skupne valute. Draghi je v uvodni predstavitvi stališča Sveta ECB zatrdil, da bo trenutna napetost na finančnih trgih v drugi polovici leta in v naslednjem letu najverjetneje zavrla dinamiko gospodarske rasti v območju evra. "Glede gospodarskih obetov Mario Draghi ansa še naprej obstajajo posebno visoka raven negotovosti in okrepljena tveganja za poslabšanje razmer," je bil jasen Italijan. Ker so se nekatera izmed teh tveganj glede na statistične podatke in raziskave gospodarskega razpoloženja že začela uresničevati, bo ECB po Draghi-jevih besedah prihodnji mesec najverjetneje precej znižala napoved gospodarske rasti za prihodnje leto. Omenil je tudi možnost mile recesije proti koncu letošnjega leta. V tem okviru ECB zato pričakuje, da bo trenutna povišana inflacija, ki je bi- la oktobra v območju evra na letni ravni pri treh odstotkih, nad srednjeročnim ciljem ECB ostala še nekaj mesecev, a se že prihodnje leto znižala pod dva odstotka. Draghi ne pričakuje dezinflacije oziroma večmesečnega obdobja padanja cen, dolgoročno pa so inflacijska pričakovanja po njegovih besedah trdno zasidrana na ciljni ravni, ki je blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma. Včerajšnje znižanje obrestne mere tako ne vpliva na inflacijo in je povsem v skladu s cenovno stabilnostjo. Kot pravi Draghi, bo umirjanje gospodarskega cikla samo po sebi zadušilo inflacijo. Novi prvi mož ECB sicer ni želel potrditi, da je trenutna raven obrestnih mer ustrezna, kar v žargonu banke pomeni, da sprememb na kratki rok ni pričakovati. Ponovil je le, da se ECB ne zavezuje vnaprej. Iz njegovih besed je tako moč razbrati, da novo znižanje cene obrestne mere v prihodnosti ni izključeno. V Frankfurtu so v času finančne in gospodarske krize posegli po številnih iz- rednih ukrepih za stabilizacijo razmer v evropskem finančnem sistemu in za umiritev položaja na finančnih trgih, ko gre za dolžniške težave nekaterih članic območja evra. Analitiki so bili tako pozorni tudi na Draghijeve signale glede nadaljnjega ukrepanja banke pri reševanju dolžniških težav v območju evra. Številni poznavalci menijo, da bo morala ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, vključno z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat. ECB je s tem odkupovanjem poleti vsaj za kratek čas znižala ceno zadolževanja Italije in Španije na bolj vzdržno raven ter tako preprečila širitev dolžniške krize na obe veliki gospodarstvi. V zadnjih dneh je predvsem cena zadolževanja Italije znova poskočila in se približala nevzdržni ravni Prvi mož ECB je v zvezi s tem ponovil, da je program odkupa državnih obveznic začasen ukrep, ki je omejen v obsegu in upravičen za zagotavljanje ustreznega prenosa denarne politike. Zatrdil je tudi, da ECB nihče ne sili v izvajanje tega ukrepa in da v Frank-furtu delujejo v skladu s svojo neodvisnostjo. Italijan je bil sicer v odgovorih na številna vprašanja glede izvajanja tega programa povsem jasen. Kot je dejal, je pristojnost za ohranjanje javnofi-nančne stabilnosti in ustrezne cene zadolževanja pri državah samih. "Nesmiselno je pričakovati, da bi bilo moč ceno zadolževanja za daljše obdobje znižati z zunanjimi posegi," je dodal. Novinarje je tudi vprašal, ali res menijo, da bi bila vloga ECB kot rešitelja članic območja evra na zadnji ravni jamstvo za ohranitev enotnosti evra. Po njegovih besedah se je treba zanesti na sposobnosti držav, da na gospodarske in fiskalne izzive odgovorijo s pravo mešanico strukturnih reform in varčevalnih ukrepov. (STA) 90 Četrtek, 3. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Po prijavi romunske državljanke in enoletni preiskavi Romunka v zaporu zaradi izsiljevanja negovalk Za Stefanio Atti so potrdili hišni pripor - Zaposlitev naj bi zagotavljali le proti plačilu Tržiški finančni stražniki so včeraj po nalogu goriškega sodišča aretirali družinsko negovalko z romunskim državljanstvom, ki je osumljena izsiljevanja. Romunka je skupaj s Stefanio Atti, ki je zaposlena s terminsko projektno pogodbo v pokrajinskem uradu za družinske negovalke, zahtevala od svojih sodržavljank denar v zameno za zaposlitev. Nezakonito početje so odkrili finančni stražniki; pred dnevi so aretirali Stefanio Atti, ki je zdaj v hišnem priporu, včeraj pa je bila na vrsti aretacija Romunke. Ženska se je pred nekaj dnevi vrnila v Italijo, da bi lahko unovčila denar, ki ji pripada z dopolnilno blagajno; Romunka se je nameravala takoj po unovčenju denarja vrniti v domovino, med nekajdnevnim bivanjem v Italiji pa je zaprosila svoje sodržavljanke, ki jim je proti plačilu pomagala najti zaposlitev kot družinske negovalke, naj jo nekaj dni gostijo na svojih domovih. Vse romunske negovalke so odrekle pomoč ženski, saj so iz medijev izvedele, da jo sile javnega reda iščejo. Romunka se je potemtakem odločila, da se odpravi na jug Italije, kjer je bila pred leti zaposlena pri raznih družinah kot hišna negovalka. Finančni stražniki so Romunko aretirali ravno, ko je na tržaški železniški postaji čakala na vlak, s katerim bi se odpeljala na jug Italije, kjer bi unovčila denar od dopolnilne blagajne in se nato vrnila v Romunijo. Preiskava se medtem nadaljuje, vodi jo javni tožilec Luigi Leghissa. Skupaj s svojimi sodelavci bo skušal ugotoviti, koliko družinskih negovalk sta ženski izsiljevali in koliko denarja sta si prisvojili. Preiskava se je začela, potem ko je neka romunska družinska negovalka prijavila silam javnega reda izsiljevanje. Da je lahko prišla do zaposlitve, je morala podkupiti Attijevo in Romunko. Med dosedanjimi preverjanji so preiskovalci ugotovili, da je izkoriščanje družinskih negovalk trajalo vsaj eno leto. V stanovanju Romunke, ki so jo včeraj aretirali in jo peljali v tržaški zapor, so našli osem tisoč evrov, za katere preiskovalci sumijo, da so sad izsiljevanja. Sodnik se je za hišni pripor Stefanie Atti odločil zaradi nevarnosti pot-varjanja dokazov. Attijeva je v Gorici poznana, ker je leta 2007 ustanovila odbor proti globam, ki so jih takrat v Gorici nalagali na podlagi posnetkov fotokamer T- Red. Istega leta je bila Attijeva tudi nosi-teljica občanske liste »Gorizia democra-tica« (Demokratična Gorica). »Podpiramo delo sil javnega reda. Če se bo izkazalo, da je Attijeva kriva, bomo tudi mi postopali po pravni poti,« napoveduje predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. (dr) Stefania Atti (levo) in družinska negovalka s svojo oskrbovanko (desno) bumbaca gorica - Na občini odobrili dokončni načrt Črpalke za Potok Zgradili jih bodo, zato da voda ne bo več zastajala pred namakalnim kanalom Ker je večkrat poplavil območje ob namakalnem kanalu Agro-gradiscano, bodo njegovo vodo s pomočjo črpalk preusmerjali proti Soči. Na goriškem županstvu so včeraj odobrili dokončni načrt za regulacijski poseg na Potoku, ki izvira pod Kalvari-jo in ob robu Ločnika odteka proti Soči, v katero se izliva po nekaj kilometrov dolgi poti. Potok je sicer večji del leta popolnoma suh; njegova struga se napolni z vodo le ob večjih nalivih, takrat pa povzroči kar nekaj težav, ker je bilo v letih na njegovi poti proti Soči zgrajenih več umetnih ovir, od ceste, do črpališča podjetja Irisacqua in namakalnega kanala Agro-gradiscano. Regulacijski poseg je vreden en mi- lijon evrov, predvideva pa utrditev bregov in gradnjo pregrad za zmanjšanje hitrosti pretoka vode. V prejšnjih letih so že regulirali strugo Potoka med cesto na Maj-nici in namakalnim kanalom Agro-gra-discano; na tem območju je bil Potok speljan skozi cev s 80 centimetri premera pod namakalni kanal, ob vsakem večjem deževju pa je bilo vode toliko, da ni uspela odtekati in je zaradi tega zastajala. Zato so se odločili, da bodo na tem območju zgradili črpalko za črpanje vode iz ločniškega Potoka, ki jo bodo nato preusmerili skozi betonske cevi proti Soči. Preliminarni načrt sta pripravila inženirja Renzo Lupi in Stefano Zanuttin; ob- činski odbor ga je odobril 15. decembra lani. Ker morajo na občini potrditi še dokončni načrt in nato izpeljati dražbo za izbiro izvajalca del, gre pričakovati, da bo treba na začetek del čakati še nekaj mesecev. Sicer pa se je zgodba o regulaciji Potoka začela že pred tridesetimi leti. Takrat so se prvič zavedali, da naleti Potok med svojo potjo proti Soči na več ovir. Ker ceste in črpališča ni bilo mogoče premakniti, so se odločili, da bodo Potok regulirali. Občina je prve študije za izvedljivost posega naročila leta 1996; z dežele so milijon evrov prispevka za izgradnjo črpalk ob namakalnem kanalu dali na razpolago leta 2003, nato pa se je postopek nadaljeval do današnjih dni. (dr) gorica-maribor Trgovec Andrej Kosič finalist Med finalisti slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2011 je tudi trgovec Andrej Kosič, ki ga na Goriškem ni potrebno posebej predstavljati, saj z družino upravlja vrsto uspešnih trgovin v Gorici in prodajalno v novogoriškem komercialnem središču, zato ima v tukajšnjih gospodarskih krogih njegov glas težo. Uvrstitev med finaliste vseslovenske nagrade pa je dokaz, da ga za dosežke cenijo tudi onkraj državne meje. Nagrada Horus, ki bo letos podeljena tretjič, je del nacionalne strategije os-veščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti (IR-DO) in s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi (PRSS). Skupaj s tema organizatorjema letos nagrado podpira kar šestnajst partnerskih organizacij in pokroviteljev. Častni pokrovitelj je predsednik republike Danilo Türk. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 11. do 24. oktobra letos. Prejemniki nagrade Horus 2011 in posebnih priznanj bodo znani predvidoma v drugi polovici novembra, in sicer na slavnostni razglasitvi v Mariboru. Andrej Kosič se kot finalist poteguje za posebno priznanje - Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Ostali finalisti so Matjaž Brezigar (Iskra Avtoelektrika, direktor odvisne družbe Iskra Suzhou Kitajska), Janez Gladek (Gladek Technik GmbH, Švica), Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska), Albin Do-beršek (Engineering Dobersek GmbH, Zvezna republika Nemčija), Herman Zupan (HZ Group, Argentina) in Primož Artača (ACV Ventures, Srbija). Delo ocenjevalne komisije drugega kroga bo potekalo vse do slavnostne razglasitve nagrajencev. Družinsko podjetje Andreja Kosiča ima za sabo preko 60 let delovanja. Vrata prve trgovine so namreč v Gorici odprli oktobra 1948. Danes je trgovska dejavnost Kosičevih razvejana, nad trgovino obutve v Raštelu pa je tudi likovna galerija, ki jo je za razstavljanje dal na razpolago Andrej Kosič. Tudi to je znak družbene odgovornosti. Andrej Kosič primarne volitve - Mauro Valentinsig Čezmejno sodelovanje ključ goriškega razvoja »Čezmejno sodelovanje mora potekati na kulturni, družbeni in gospodarski ravni. Na ekonomskem področju je povezava s sosedi ključnega pomena za razvoj in pridobivanja evropskih sredstev. V tem okviru bi lahko vidno vlogo igral EZTS, ki pa žal še ni zaživel. Menim, da bi bilo ob tem koristno izvajati čezmejno sodelovanje tudi na ravni podjetij, z ustanavljanjem mešanih družb, predvsem pa v zdravstvu, kjer imamo glede na spremembe, do katerih bo prišlo v prihodnjih letih, velik potencial.« Tako je povedal Mauro Valentinsig, 51-letni kandidat Italije vrednot na primarnih volitvah goriške leve sredine, ki bodo na sporedu v nedeljo. Valentin-sig je med štirimi kandidati tisti, ki ima najmanj izkušenj v politiki, prav zaradi tega pa »zna gledati na stvarnost z očmi navadnega občana, ki ljubi svoje mesto«. Med svoje prednosti vključuje znanje jezikov, saj je po poklicu profesor angleščine in prevajalec, obvlada pa tudi slovenščino. Delovanje Romolijeve občinske uprave ocenjuje negativno, saj po njegovem kljub politični afiniteti z deželno in državno vlado ni prinesla Gorici posebnih izboljšav. Če bo župan - je povedal -, bo skušal Mauro Valentinsig bumbaca preporod mesta doseči z gospodarskim razvojem (npr. z zavzemanjem za uvedbo davčnih olajšav za podjetja, ki trpijo zaradi slovenske konkurence), pa tudi z vlaganjem v so-cialo (npr. z dodatnimi storitvami za občane, ki skrbijo za nepokretne družinske člane). Nova delovna mesta bi bilo po njegovem mogoče ustvariti v logistiki, spodbujati pa bi bilo treba tudi socialne zadruge, ki so lahko med drugim pomemben »socialni blažilec« za odpuščene delavce. (Ale) primarne volitve - Giuseppe Cingolani na SKGZ Aktivna vloga Slovencev je za mesto neprecenljiva m Giuseppe Cingolani (desno) s sogovornikoma Alešem Waltritschem in Liviom Semoličem bumbaca Giuseppe Cingolani, kandidat Demokratske stranke (DS) na nedeljskih primarnih volitvah leve sredine, se je srečal z goriškim pokrajinskim tajnikom SKGZ Liviom Semo-ličem. Cingolani je v spremstvu občinskega svetnika in koordinatorja Slovencev v DS Aleša Waltritscha nakazal razloge svoje kandidature in smernice, s katerimi želi uspeti kot županski kandidat celotne leve sredine. Cin-golani je izpostavil obširnost programa, ki je nastal v večmesečnem delu ljudi znotraj in ob DS. Soočanje in sodelovanje z vsemi dejavniki mestnega življenja sta vodili, ki jih je Cingolani uporabljal v treh letih vodenja goriškega krožka DS. Ta napor je imel dobre sadove, saj je DS v Gorici utrjena, prisotna in sposobna. DS vidi prihodnost Gorice v odprtosti do vseh in v sodelovanju z vsemi sosednjimi občinami. Vloga Slovencev je v tem mestu neprecenljiva in mimo njihovega aktivnega sodelovanja kratkomalo ne gre, so ugotavljali na srečanju. DS je bila od vedno tudi stranka Slo- vencev, ki so v njej angažirani in imajo tudi statutarno določeno organizirano prisotnost. Semolič, Waltritsch in Cingolani so soglašali, da so primarne volitve pomemben mejnik enotnega nastopa goriške leve sredine na občinskih volitvah prihodnjega leta. Zato vabijo Goričane, da se jih množično udeležijo: številčna prisotnost in uveljavitev Cin-golanija. pravijo, bosta potrdili vodilno in zbirno vlogo DS v goriški levi sredini in dale večjo možnost zmage prihodnje leto. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. novembra 2011 1 5 gorica - V nedeljo primarne volitve Poenotena leva sredina izbira svojega županskega kandidata »Edino množična udeležba bo dala nov elan za enoten nastop in bo jasen dokaz, da želijo Goričani spremembo« V Gorici bodo v nedeljo, 6. novembra, potekale primarne volitve, s katerimi bo leva sredina izbrala svojega županskega kandidata, ki jo bo prihodnje leto predstavljal na občinskih volitvah. Primarne volitve so sad večmesečnega dela in dogovarjanja znotraj levosre-dinskega zavezništva; takoj po porazu na občinskih volitvah leta 2007 so levo-sredinske stranke sedle za mizo, da bi poenotile svoja stališča in se zedinile okrog skupnega programa. Potem ko so - ne brez težav - našle skupni jezik, so se levosredinske stranke odločile, da izbiro svojega županska kandidata prepustijo primarnim volitvam. Šest strank je tako podpisalo programski dogovor in se obvezalo, da bodo podprle kandidata, ki bo izšel kot zmagovalec iz primarnih volitev. Dve stranki - Slovenska skupnost in Federacija levice - se na primarnih volitvah ne predstavljata s svojim kandidatom, pač pa podpirata kandidata Demokratske stranke Giuseppeja Cingolanija oz. kandidata Foruma za Gorico Andreo Bel-laviteja. Poleg njiju se na primarnih volitvah predstavljata še kandidata Italije vrednot Mauro Valentinsig in Levice, ekologije in svobode Paolo Del Ponte. »Želimo si, da bi se primarnih volitev udeležilo čim več občanov, saj bo ravno množična udeležba dala novega elana enotnemu nastopu leve sredine in bo jasen dokaz, da hočejo Goričani spremembo. Zato pozivamo vse občane, naj se v nedeljo udeležijo primarnih volitev, ne glede na to, koga bodo podprli. Po primarnih volitvah bo na razpolago še dovolj časa za dogovarjanje okrog programa, za soočenje, za potrditev vezi med strankami, ki so se morda zrahljale, za določitev korakov, ki bodo vodili do prihodnjih občinskih volitev,« skupaj poudarjajo Cingolani, Bellavite, Del Ponte in Valentinsig, ki si prizadevajo, da bi Gorica dobila novo upravo, ki bi jo znala popeljati iz sedanje stagnacije. Kandidati poleg tega poudarjajo, da se med seboj že leta poznajo in cenijo, da jih druži zaskrbljenost nad prihodnjo mesta, ki potrebuje pozitivni zasuk, kakršnega mu sedanji upravitelji niso sposobni dati. V nedeljo, 6. novembra, bo volišče odprto v telovadnici UGG na Trgu Battisti med 8. in 20. uro. Glasovali bodo lahko vsi goriški občani, ki so dopolnili 16 let. Svoj glas bodo lahko oddali tudi tuji državljani, ki imajo bivališče v Gorici in dovoljenje za bivanje. Pred glasovanjem bodo morali volivci prispevati vsaj en evro za kritje organizacijskih stroškov. Organizatorji pričakujejo preko 1.500 volivcev. Leta 2007, ko sta se za župansko kandidatura potegovala Vittorio Brancati in Claudio Cressati, je bilo volivcev 1.660. Kot znano je takrat zmagal Brancati, ki je zbral 1.043 glasov, za Cressatija pa je glasovalo 615 volivcev. (dr) gorica - Pred primarnimi volitvami kandidati na soočanju z gospodarstveniki S povezovanjem do preporoda Rešilne poti je potrebno iskati v sistemskih omrežjih - Podporo zaslužita univerza in čezmejno mreženje storitev V goriškem Kulturnem domu je v sredo zvečer potekalo soočenje med štirimi kandidati leve sredine za nedeljske primarne volitve in predstavniki gospodarstva. V skupinah po tri in štiri so predsedniki ali njihovi zastopniki raznih gospodarskih združenj in stanovskih organizacij posredovali nekaj nad sto poslušalcem in seveda kandidatom primarnih volitev svoja gledanja na splošne gospodarske silnice in posebej na stanje proizvodnih, storitvenih in primarnih dejavnosti na območju goriške občine. Bilo jih je resnično veliko, zato bi poročanje o posameznih posegih preseglo bralčevo potrpežljivost, saj so nekatera nizanja bila bolj podobna nastopom na občnih zborih kot pa jedrnatemu naštevanju prisotnim kandidatom, na kaj ne smejo pozabiti, če bodo na primer zmagali na upravnih volitvah prihodnjega leta in vodili občinsko upravo. Vsem se je zdelo umestno poudariti, da so stanovske organizacije načeloma naklonjene katerikoli politični ali upravni garnituri, ker sodi to v naravo stvari, da se pa znajo oddvojiti v primeru, da se odgovorni ne držijo obljubljenega. Iz gospodarskega vidika je vprašanje goriškega ozemlja povezano s padcem števila prebivalstva, ki se v nekaj desetletjih ni povzpelo od 50.000 na 100.000, temveč je nazadovalo na 35.000. V mestu je 50 velikih stanovanjskih stavb praznih. Namesto, da bi jih obnavljali, so v gradnji nove in nove hiše, ki zasedajo dragocena zemljišča. Upravni aparat je okorel, kriza pa bliskovito naskakuje sedanjo konkurenčno sposobnost. Preden se izdajo razna dovoljenja, zamisli že zastarijo. Razvoj ali vsaj preprečevanje nazadovanja pogojujejo delovna mesta, ki jih je nujno ustvarjati. Zato naj bo dobrodošel vsakdo, ki je pripravljen vlagati. Ker je bilo takšno razmišljanje nekajkrat ponovljeno in je nekdo omenil tudi ajdovsko družbo Pipistrel, je v zraku lebdel namig, da se kakšna ideološka niša upira prisotnosti podjetja iz Slovenije ... Rešilne poti je potrebno iskati v sistemskih omrežjih, znotraj katerih je nujno usklajevanje na primer med občino, pokrajino in Trgovinsko zbornico, potrebne so povezave med nekaterimi konzorciji in povezave podjetij v konzorcije, ki lahko zagotovijo hitro in kakovostno opravljena dela. Občinska uprava bi si morala prevzeti odgovornost in javna dela ponuditi ožjemu izboru podjetij iz Furlani-je-Julijske krajine za naložbe, vredne do 500.000 evrov, ne pa da za vsak najmanjši znesek potekajo razpisi celo na evropski ravni. Posledice so vidne na primer na Levosredinski kandidati na odru Kulturnega doma: z leve Paolo Del Ponte, Mauro Valentinsig, Giuseppe Cingolani in Andrea Bellavite. Njihovi sogovorniki so v dvorani bili predstavniki raznih gospodarskih združenj in stanovskih organizacij bumbaca Travniku (res le kot primer!). Če vselej obvelja načelo najbolj poceni ponudnika, potem je tudi proizvod slabe kakovosti, saj je delovna sila manj kvalificirana in zmagovalec razpisa varčuje tudi na materialih. Sklicevanje na občinske funkcionarje, ki se do pičice držijo včasih protislovnih navodil, da ne tvegajo sodnega pregona, bi morala politika preseči in si prevzemati odgovornost. Stalnica skoraj vseh posegov je bila tudi poudarjanje potrebe po povezavah na širšem območju, kot je zgolj občinsko ozemlje. Tu so ostale stvarnosti znotraj pokrajine - tržiško pristanišče in tamkajšnje ladjedelnice, in tudi v smeri videmske pokrajine (San Giorgio di No-garo) oziroma Slovenije. Potrebno pa je razčistiti nekaj zadev. V tržiškem Fin-cantieriju je na primer le 12% zaposlenih s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini, vsi ostali prihajajo od drugod, ogromno jih je iz tujine. Ne gre za fobi-jo do prišlekov, gre za to, da so le-ti na razpolago za »suženjske« plače, krajevni obrtniki pa nimajo dela. Sicer pa je zastopnica (edina ženska) goriškega sindikata CISL, ki je po rodu iz Afrike, poudarila, naj imajo vključeni in ustaljeni prišleki pravico do možnosti stalne zaposlitve. Tudi glede kmetijstva je bilo povedano marsikaj tehtnega, skupaj z vsem ostalim pa je poslušalec dobil občutek, da so govorci skozi mikrofon nanizali vprašanja, ki daleč presegajo domet upraviteljev občine s 35.000 prebivalci. Posledično so se štirje kandidati primarnih volitev odzvali seveda razpoložljivo na vsa logična razpredanja, obljubiti pa so smeli le tisto, kar je v zvezi z upravnim aparatom, in vsak po malem je napovedal nekaj točk z gospodarsko vsebino, o katerih se počuti najbolj poklicanega, da o njih razpravlja. Andrea Bellavite: maksimalno podpirati univerzo in pretehtati prihodke ter odhodke, ne pa odločati brez projektnih številk (glej vzpe-njačo). Giuseppe Cingolani: nameščati na občinske nepremičnine naprave za proizvodnjo čiste energije, čezmejno mreženje storitev, odpreti na županstvu enotno okence za izdajo najrazličnejših listin, ki so potrebne pri zagonu novih dejavnosti, in ga dati v zakup industrijskemu konzorciju, uporabljati evropska sredstva. Mauro Valentinsig: pospešiti birokratske postopke preko enotnega okenca izkoriščati sredstva po pravilih pametnega družin- skega poglavarja, ponujati malim podjetjem bančne garancije zato, da lahko spravijo v tek proizvodnjo, ustanovitev industrijskega inkubatorja. Paolo Del Ponte: v gospodarstvu mora biti vse v skladu z načelom daj-dam, v celovitem življenju ni tako, na primer v zdravstvu se ne moremo vesti na takšen način, Gorica se mora povezati z ostalimi pokrajinskimi stvarnostmi. Upoštevati pa je potrebno, da porabi občinska uprava 50% sredstev za fiksne stroške in ostaja malo manevrskega prostora za vse ostale izredno razvejane potrebe. Vabljena, da predstavljata slovensko gospodarstvo, sta bila goriški tajnik Kmečke zveze Walter Miklus in za Slovensko goriško gospodarsko združenje Karlo Devetak, ki pa ga ni bilo v dvorani. Miklus je opozoril, da sedanja občinska uprava ni imela posluha za podeželje, ki je bilo zato v deželnih ukrepih zapostavljeno. V kolikor je kmetijstvo v režiji deželne uprave, se mora goriška občina angažirati v korist tukajšnjih kmetijskih dejavnosti, zahtevati mora pozornost za teritorij in pridobiti zanj ustrezna sredstva. Poleg tega mora iskati sodelovanje tudi s slovenskim delom Brd. (ar) Za mizo župana Honsell in Patat, Bellavite in Morsolinova bumbaca gorica - Okrogla miza Foruma in Federacije levice »Krizi bomo kos le z enotnim nastopom vseh javnih ustanov« Negativni učinki gospodarske krize na zaposlitveno reven, integracija priseljencev, novi revni sloji in reorganizacija deželnega zdravstva so bile osrednje teme okrogle mize, ki je potekala v sredo v goriškem Kulturnem domu v priredbi Foruma za Gorico in Federacije levice. Večer je vodil kandidat Foruma in Federacije na primarnih volitvah leve sredine, Andrea Bellavite, ki je zbral okrog sebe upravitelje sosednjih občin, in sicer župana občine Videm Furia Honsla, krminskega župana Luciana Patata, podžupanjo mesta Trst Fabiano Martini in tržiško občinsko odbornico Cristiano Morsolin. V samem uvodu je prisotne pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je še enkrat izrazil solidarnost furlanskemu narodu zaradi žalitev, ki jih je bil deležen s strani Paola Villaggia, še posebej pa izpostavil vlogo kulture v tem težkem času. »Kulturna dejavnost odigrava pomembno katalizatorsko družbeno vlogo, katero ne gre prezreti, še manj pa podcenjevati,« je povedal ravnatelj goriškega kulturnega hrama. V nadaljevanju so se štirje gostje večera osredotočili na »sive cone« današnje gospodarske krize, ki je iz dneva v dan bolj očitna. Najbolj prodoren v tem smislu je bil videmski župan Hon- sell, ki je poudaril, da »smo današnji krizi lahko kos le z složnim in enotnim pristopom vseh javnih ustanov in socialnih instituciji«. Najhuje je, pravi Hon-sell, če si zatiskamo oči pred dano stvarnostjo, oziroma kot noj skrivamo glavo v pesek. V zaključku zanimive okrogle mize pa je kandidat Bellavite, v vlogi moderatorja, pa tudi globokega poznavalca socialnih razmer v našem mestu, poudaril potrebo po enotni deželni viziji na področju sociale in zdravstva, ki pa mora biti v tesni navezi z no-vogoriško in primorsko zdravstveno stvarnostjo. 16 Petek, 4. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica-gorica - Goriška se povezuje s Celovcem Ob Andrejevem sejmu »vas prijateljstva« na Travniku Župani stavijo na skupno turistično predstavitev - Celovški župan predlagal izredni vlak v božičnem času Skupna turistična predstavitev goriških občin, vključujoč tudi občino Gorica, je cilj županov, ki so se včeraj sestali v no-vogoriški mestni hiši. Prvi korak v tej smeri bodo lahko že kmalu storili v Celovcu, občini, ki je pobratena tako z Gorico kot z Novo Gorico. Prav zaradi zavedanja, da se mora celotna Goriška tržiti kot enotna turistična destinacija, je novogoriški župan Matej Arčon na včerajšnje srečanje s celovškim županom Christianom Scheiderjem povabil tudi kolege župane iz občin Gorica, Brda, Kanal, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanje-vica in Renče-Vogrsko. Po uspešni skupni predstavitvi na nedavno izpeljanih Okusih ob meji v Gorici, kjer so se predstavile omenjene občine, tudi celovška, se župani pogovarjajo o novih skupnih projektih. Eden prvih predlogov in priložnosti za srečanje in poglabljanje odnosov, je povabilo celovškega župana na odprtje njihovega božično-novoletnega sejma, ki bo 19. novembra. Tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je včerajšnje srečanje označil za zelo pomembnega, kolege vabi na odprtje sejma sv. Andreja v Gorici, kjer bo dal Travnik na raz- polago za postavitev »vasi prijateljstva«. K sodelovanju bo povabil tudi Krmin in Gradišče. Vse to bodo še dodatne priložnosti za srečanje županov in za podrobno razdelavo predlogov projektov, ki jih ponuja občina Celovec. »Skratka, nameravamo narediti konkreten načrt sodelovanja za leto 2012 na področju gospodarstva, turizma, kulture ...« povzema vsebino srečanja Arčon. »Goriška je v Celovcu tako prepoznavna, da se tega pravzaprav ne zavedate. Celovčani vsakokrat nestrpno čakajo tedenski trg, ko prihajajo kmetje z Goriške in tam prodajajo svoje dobrine. Predvsem vino iz Goriške regije je po naših domovih vedno prisotno, brez njega si ne moremo predstavljati praznovanja,« poudarja Bernard Sadovnik, predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje s sedežem v Celovcu. »Kar se tiče Koroške je to idealen čas, da združimo moči. Tako se bomo lažje uveljavljali. Danes smo se pogovarjali že o konkretnih predlogih,« je povedal celovški župan Scheider, ki se je razveselil vključitve tudi ostalih goriških občin. Prvi takšen je predlog koroškega škofa, ki želi v božičnem ča- gorica - Motociklist bežal pred policijo Divje zasledovanje se je končalo s trkom Motor in avtomobil policije po trku (levo), agenti in mladenič pred odhodom na kvesturo (spodaj) bumbaca Divji beg se je končal s trčenjem, ranjenih pa ni bilo. V sredo zvečer je v bližini pokrite tržnice v mestnem središču prišlo do zasledovanja, ki ga je povzročilo nespametno ravnanje 16-letne-ga motociklista. Mlademu Goričanu je v pičlih desetih minutah pred očmi policistov uspelo zbrati rekordno število prekrškov, zato je končal na kvesturi, njegova mladostniška predrznost pa bi lahko imela veliko hujše posledice. Akcijski film v goriški omaki je potekal v okolici Ljudskega vrta na Verdijevem korzu. Okrog 19.50 je policijska patrulja, ki je krožila po mestnem središču, opazila 50-kubični motokros motor, na katerem sta se peljali dve osebi. Motor, ki ni imel niti prižganih luči, so policisti ustavili sredi Ulice Cadorna. Komaj je eden od policistov izstopil iz avtomobila, je mladenič ponovno prižgal motor, se z njim pognal v park in izginil med grmičevjem in drevesi. Policisti so prižgali sirene in začeli zasledovanje: ko so iz Ulice Cadorna zavili na Verdijev korzo, je iz Ljudskega vrta pridrvel motor, na njem pa je bil le še voznik. Zasledovanje je nato potekalo po ulicah Petrarca, Cadorna in Boccaccio, zaključilo pa se je na križišču med Korzom in Ulico Oberdan, pri glavni pošti, kjer je motociklist, ki je pred tem šel skozi rdeč semafor in večkrat zavozil na nasprotni vozni pas, izgubil nadzor nad motorjem in trčil v policijski avto, ki je drvel za njim. Padel je na asfalt, pri tem pa se ni poškodoval. Agenti so mu nadeli lisice in ga odpeljali na kvesturo, medtem pa je na kraj prišla tudi patrulja karabinjerjev. Nenavadni prizor se je zgodil pred »publiko«, saj je bilo tedaj na ulicah še veliko ljudi. Ko so fanta vprašali, zakaj je pobegnil, je 16-letnik povedal, da se je bal posledic kontrole, saj pri sebi ni imel osebnih dokumentov in vozniškega dovoljenja, luči motorja pa so bile pokvarjene. Policisti so poklicali njegove starše, preverili pa so tudi istovetnost sopotnika, ki je z motorja skočil v Ljudskem vrtu in zbežal. (Ale) su darovati trojezično mašo, na kateri bi pevski zbori iz vseh treh regij zapeli najlepše božične pesmi. Celovški župan ponuja še sedem konkretnih projektov, ki naj bi se uresničili prihodnje leto: gre za sodelovanje goriških podjetij na celovškem obrtnem sejmu, za predstavitev umetnikov Goriške na skupni razstavi v Celovcu, kulinarično predstavitev ob prazniku dolin, sodelovanje glasbenih skupin na celovških tradicionalnih prireditvah, športna srečanja in izredni vlak z vožnjo v Novo Gorico in Gorico v božičnem času. »Kot manjšinska organizacija lahko tukaj prevzamemo povezovalno vlogo s ciljem koriščenja evropskih skladov za skupne projekte, ki bodo krepili prostor in gospodarsko rast, kjer živijo naši ljudje. Zelo sem vesel, da želi župan Celovca s konkretnimi projekti udejanjiti to prijateljstvo tudi v korist slovenske narodne skupnosti,« še dodaja Sadovnik. Katja Munih foto km. Župani Matej Arčon (desno), Christian Scheider in Ettore Romoli gorica - Zaradi popravila mostu Ulica Brass dvanajst dni zaprta za promet Prepovedano bo tudi parkiranje od Ulice Diaz do Semeniške ulice Zaradi nujnih popravil bo Ulica Brass v Gorici dvanajst dni zaprta za promet. Tehnični uradi goriške občine so namreč ocenili, da je na mostu, ki je zgrajen nad ulico, iz varnostnih razlogov treba nujno izvesti nekaj del, zato bo ulica zaprta od ponedeljka, 7. novembra, do nedelje, 19. novembra. Ulica bo zaprta za promet od križišča z Ulico Diaz do križišča s Seme-niško ulico, kjer se nahaja Kulturni dom. Na podlagi sredine odredbe, ki jo je izdalo goriško poveljstvo mestnih redarjev, bo prehod po Ulici Brass z motornimi vozili skladno s potekom del dovoljen le za stanovalce, od 7. do 12. novembra pa bo na odseku med Ulico Diaz in Semeniško ulico prepovedano tudi parkiranje, kar bo verjetno v napoto predvsem obiskovalcem in uporabnikom Kulturnega doma. Ulica Brass je bila več ur zaprta že prvega septembra: občina je zaporo uvedla, ker se je z mosta utrgalo več kosov ometa. Da bi se dogodek, ki bi lahko ogrožal voznike, ne ponovil, so tehnični uradi poverili podjetju Euro Fin iz kraja Sesto di Reghena nalogo, da izvede nujna obnovitvena dela na mostu. Most nad Ulico Brass bumbaca ajdovščina V Primorju sporazum in napoved stavke Na včerajšnjem sestanku med upravo ajdovskega Primorja in sindikalisti je sicer prišlo do podpisa sporazuma o programu presežnih delavcev, obenem pa tudi do stavkovne napovedi. Okoliščine pojasnjuje Bojan Kramar, sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov za Primorsko in Notranjsko: »Podpisali smo sporazum, v katerem so določeni kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev, šli smo tudi skozi konkretna delovna mesta, na katerih se napovedani presežki po številu pojavljajo. Od prvotno dane napovedi pa do danes so bili tudi nekateri odhodi. Vsa pogajanja so privedla do tega, da je v kategoriji delavcev z delovnim razmerjem za nedoločen čas ta trenutek 135 presežnih delavcev. S prvim dokumentom, ki smo ga prejeli, jih je bilo pa 155. V kategoriji za določen čas jih je 35, tem tako ali tako izteče delovno razmerje v naslednjih nekaj mesecih in ne bodo dobili novih pogodb. Nekaj je pa primerov posameznikov, ki se bodo v kratkem upokojili, nekaj jih je v postopku pred invalidsko komisijo. Torej gre za približno 30 ljudi manj, kot se je prve dni govorilo.« Med presežnimi delavci so različni kadri, administrativne do proizvodnje režije, pa tudi proizvodni delavci. Po sestanku s sindikati so iz Primorja natančneje sporočili, da bo pogodba o zaposlitvi iz poslovnih odpovedana 135 zaposlenim. Prav tako bo zaposlitev prenehala 35 delavcem, ki so zaposleni za določen delovni čas, ter osmim delavcem, ki odhajajo v pokoj. Zaposlitev bo torej izgubilo 178 delavcev. Pogovori z upravo so vrteli tudi glede izplačila dela septembrskih plač. Pred včerajšnjim sestankom so sindikati imeli napoved uprave, da izplačilo možno šele 10. novembra. »Na začetku pogovorov pa so ponudili drugačno varianto: da bi v ponedeljek izplačali vsem delavcem akontacijo v višini 200 evrov neto. To je bila povsem nova dimenzija, zato smo hoteli, da bi bila zadeva bolj resna in v ponedeljek tudi uresničena, da bi to podpisali v obliki sporazuma. K tej vsebini smo dodali še šestino regresa, ki ga v oktobru niso izplačali -kar dolgujejo pri septembrski plači je namreč še šestina regresa. Vendar ta zahteva, da podpišemo sporazum, ni bila sprejeta, dano je bilo zgolj ustno zagotovilo, s čimer pa se ne moremo strinjati. Tudi delavci težko sprejmejo samo neko obljubo. Zato da bo več vzvoda na temu, da izpolnijo napovedano in obljubljeno v ponedeljek, bomo jutri vložili uradno stavkovno zahtevo s stavkovno napovedjo. Stavkovna zahteva pa bo teh 200 evrov neto in šestina regresa,« pojasnjuje Kramar. Če bodo sindikalisti danes torej vložili stavkovno napoved, mora do stavke miniti pet dni, torej bi se ta lahko uresničila v sredo. »Če pa bo v ponedeljek vse izplačano, se pravi 200 evrov neto plus šestina regresa, stavke ne bo,« zagotavlja Kramar, ki celotno včerajšnje dogajanje in pogovore z upravo takole ocenjuje: »Pogovori so glede na dano situacijo dokaj fer, z odprtimi kartami. Situacija pa je resna.« (km) gorica - Pokrajina med partnerji projekta Mimosa Šport za integracijo Projekt, ki ga vodi zveza UISP, je namenjen družbenemu vključevanju tujcev iz držav izven EU Tudi goriška pokrajina je med partnerji projekta Mimosa (Migrant's Inclusion Model trough Sport for All), enega izmed desetih meddržavnih projektov, ki jih je Evropska komisija odobrila v okviru lanskega razpisa za dejavnosti na področju športa. Projekt, ki ga vodi zveza UISP in pri katerem sodelujejo tudi partnerji iz Danske, Nemčije, Avstrije, Španije in Romunije, temelji na športu kot elementu integracije in socialnega vključevanja tujcev, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije. Cilj pobude je olajšanje študija in promocije novih praks, ki jih bo Evropska komisija lahko upo- rabljala za spodbujanje integracijskih procesov ter vključevanje priseljencev skozi razne športne discipline. V tem okviru bo projekt namenjen tudi odstranjevanju pregrad, ki običajno preprečujejo športno udejstvovanje priseljencev. Projekt sestavlja več faz: v prvi bo Evropska komisija ustvarila meddržavne mreže in spodbudila izmenjavo dobrih praks s ciljem načrtovanja evropskih politik na področju integracije, v drugi fazi pa bodo izdelane smernice in pravilnik, ki jih bodo sprejeli partnerji. V okviru projekta Mimosa bo sodelovanje potekalo na treh ravneh, saj bodo mreže delovale med krajevnimi upravami, športnimi društvi in akademskimi institucijami. Pokrajina Gorica, ki je lead partner sodelujočih lokalnih ustanov, bo prvo priložnost za izmenjavo idej in praks ustvarila že prihodnji teden. V sredo, 9. novembra, bodo med 15. in 19. uro v Hotelu Entourage predstavili projekt z okroglo mizo na temo »Izkušnje in dobre prakse na teritoriju: šport, župnije in čezmejne izkušnje«. Drugega dne pa bo med 9. in 13. uro na istem prizorišču potekala razprava o promociji kulture integracije preko športa na krajevni ravni, ki jo bo vodila Daniela Conti iz zveze UISP. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR_Petek, 4. novembra 2011 1 7 Manjšinske perspektive Perspektivam sodelovanja znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji ter odnosom med krovnima organizacijama SKGZ in SSO bo posvečeno srečanje, ki ga nocoj z začetkom ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu prirejata SKGZ in ZSKD za svoje člane. Schifani v Redipulji Pri monumentalni kostnici v Redipulji bo danes ob 10. uri vsakoletna slovesnost ob prazniku oboroženih sil in državne enotnosti. Z goriške prefekture so sporočili, da se bo ceremonije v imenu državnega poglavarja udeležil predsednik senata Renato Schifani, ki si bo opoldne ogledal še spomenik Ara Pacis v Medeji in nato obiskal goriško županstvo. Za letošnjo svečanost so mobilizirali šole, saj bodo na prizorišče ceremonije pripeljali dijake z avtobusi. Na Travniku bo danes ob 17. uri svečanost ob spustu italijanske trobojnice, takoj zatem bo na goriški prefekturi kipar Sergio Pacori predstavil svoje skulpture, izdelane iz delcev granat iz prve svetovne vojne, ki so na ogled v veži travniške palače. Sodnika ne dajo V tržiški občinski sejni dvorani bo danes ob 9. uri javno srečanje, na katerem bodo spregovorili o vlogi mirovnih sodnikov, katerih število namerava državna vlada krčiti. V nevarnosti je tudi mirovni sodnik iz Tržiča, ki po besedah županja Silvie Altran opravlja zelo pomembno vlogo. Letos je tržiški mirovni sodnik vzel v presojo že 250 primerov, še drugih 200 pa jih čaka na obravnavo. Poleg Altranove bo na srečanju spregovoril predsednik kazenske zbornice na goriškem sodišču Ric-cardo Cattarini. Razstava krožka Crali V galeriji Dora Bassi, ki je urejena v prostorih deželnega avditorija v Ulici Roma v Gorici, bodo jutri ob 17.30 odprli razstavo likovnih, keramičnih in kiparskih del, ki jo prireja krožek Tullio Crali. Svoja dela bodo ponudili na ogled Bruna Albertin, Anna Clausero,Vilma Canton, Leone Gaier, Marina Legovini, Marta Malni, Marcella Marin,Giuseppe Schek, Adriano Velussi in Silvia Wehrenfennig. Priznanje zborovodji Letošnji prejemnik tržiškega priznanja Rocca d'Oro je 90-letni zborovodja Aldo Policardi, ki je vodil številne tržiške zbore. Pred njim so priznanje prejeli pevka Elisa, Mauro Pe-laschier, Gino Paoli, Paolo Rossi in združenje izpostavljenih azbestu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 5. novembra, ob 20.30 »La ragione de-gli altri« Luigia Pirandella, nastopa gle- gorica - Novost v Ulici Cipriani Kolesarski poligon za prometno vzgojo V občinskem parku v Ulici Cipriani v Gorici so uredili kolesarski poligon, na katerem se bodo zlasti otroci lahko učili prometnih pravil. Včeraj so ga predali namenu ob prisotnosti župana Ettoreja Romoli-ja, nekaterih njegovih odbornikov in učencev sosednje osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Za ureditev kolesarskega poligona so na občini porabili petnajst tisoč evrov. Namestili so več različnih prometnih znakov, poti so tlakovali z bitumnom, ki so ga prekrili z gramozom, uredili so tudi krožišče, tako da se bodo otroci čim prej naučili, kako je treba po njem varno voziti. Poligon bo na voljo vsem občanom - tako kot sosednji park, seveda ga bodo lahko uporabljali tudi šolarji za pouk prometne vzgoje. Kot je poudaril župan Romoli, se morajo mladi čim prej naučiti pravil varne vožnje, nato pa morajo vestno spoštovati prometne znake. Župan je tudi spomnil, da občinski mestni redarji vsako leto prirejajo tečaj prometne vzgoje; namenjen je osnovnošolcem, ob njegovem zaključku pa najboljše poznavalce prometnih pravil nagradijo s kolesom. Včerajšnje odprtje novega kolesarskega poligona bumbaca tržič - Danes odprtje Čezmejna razstava »Soča brez meje« Sodelujejo slovenski in italijanski umetniki »Soča brez meja« je naslov čezmejne likovne razstave, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v palači Palazzetto Veneto v Tržiču. Na ogled bodo dela tako slovenskih kot italijanskih umetnikov, to so Alda Antoni, Giorgio Gallottini, Elvira Mauri, Maria Grazia Persoglia, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti, Zorana Berdon, Vanda Colja, Bernarda Skrt in Helena Stanič. Razstava je plod sodelovanja med kulturnim društvom Giuseppe Mazzini iz Tržiča, ki mu predseduje Maria Grazia Per-solja, ter prosvetnim društvom Soča iz Kanala in Likovno skupino Deskle. V Tržiču si bo mogoče razstavo ogledati do 13. novembra (od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16.30 in 18.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro), nato pa bodo likovna dela postavili na ogled v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici med 21. januarjem in 4. februarjem ter v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu marca prihodnjega leta. Soor-ganizatorja razstave sta tudi tržiška in goriška občina. gorica-nova gorica Po goriških poteh kralja Karla X. Ogled palač, parkov in trgov bo vodila Evelin Bizjak Jutri bo med 14. in 17. uro potekal voden ogled po zadnji poti francoskega kralja Karla X. Zbirno mesto je na Trgu Evrope pri novogoriški železniški postaji. Pohodniki, ki naj bodo udobno obuti, s sabo naj imajo tudi osebni dokument, bodo spoznali goriške dneve Karla X., ki je umrl v palači Coro-nini Cronberg, od koder se je sprevod vil mimo palače Werdenberg, cerkve sv. Ignacija na Travniku in deželnega avditorija do stolne cerkve. Po maši se je sprevod odpravil na Kostanjevico, kjer so kralja položili v grobnico. Udeleženci si bodo pod vodstvom vodičke Evelin Bizjak ogledali razkošne sobane v palači Coronini Cronberg, park z eksotičnim rastlinjem, palačo Werdenberg, stolnico, trga Sv. Antona, palači Strassoldo in Lantieri, Raštel, Travnik, rojstno hišo bratov Rusjan in Kostanjevico. Možen je tudi dodaten ogled grobnice. Vstopnina znaša 2 evra, sicer pa je cena za triurni voden ogled 7 evrov, za šolarje, dijake in študente pa 4 evre; obvezne rezervacije na tel. +386-40577255 ali na naslov gorica.gorizia@gmail.com. (km) nova gorica-kanal Tatinski pohod ■•VB« V« • v mrliški vežici V minulih dneh so policisti na Goriškem obravnavali nekaj nevsakdanjih tatvin. Čez praznike je neznani storilec iz dveh vozil, ki sta bili parkirani na dvorišču pred podjetjem v Kromberku, ukradel 11 kosov različnega električnega orodja. Prav težkega dela ni imel, saj je bil kombi odklenjen, na tovornjaku pa je samo odgrnil ponjavo. Podjetje ima za 2.500 evrov škode. Prav tako v času praznikov je nekdo z mrliške vežice v Kanalu snel in ukradel okoli 12 kvadratnih metrov bakrene kritine. V noči na sredo je pa je neznanec razbil steklo na vratih osebnega avtomobila znamke BMW, ki je bil parkiran v garažni hiši v ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici. Vlomilec je iz vozila ukradel konzolo za upravljanje z avtomobilskim računalnikom. Lastnik je oškodovan za 600 evrov. V sredo popoldan pa so bili policisti obveščeni še o tem, da je neznani storilec izpred ene izmed restavracij v Novi Gorici neznano kam odnesel dve železni mizi s keramično ploščo in tako lastnika oškodoval za približno 1.000 evrov. (km) dališka skupina Compagnia dell'eclissi iz Salerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: v soboto, 5. novembra, »Quaqua! Attaccati la!«; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049). KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠEMPETER postavlja na oder drugo predstavo iz letošnjega cikla amaterskih gledaliških predstav »Veselo na kubik«. V kinodvorani v Šempetru bodo v soboto, 5. novembra, ob 20. uri nastopili s komedijo Jakoba Alešovca »Eno uro doktor«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 20.10 - 22.00 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Belka«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »L'amore all'im-provviso - Larry Crowe«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La kryptonite nella borsa«. ~M Koncerti «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Ba-caua v Romuniji ob 100-letnici rojstva Nina Rote. M Izleti PRVI MARTINOV POHOD prirejata Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z rekreacijsko skupino ŠD So-vodnje v nedeljo, 6. novembra. Zbirališče bo ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, odhod proti parkirišču na cesti Miren - Opatje Selo ob 8.30, štart ob 9. uri. Pot bo vodila do spomenika na Cerju in udeleženci se bodo nato porazdelili na dve skupini. Prva, za vsaj malo trenirane osebe, se bo podala na Fajti hrib, druga pa se bo sprehodila do Jame Pečinke, Boroje-vičevega stola in Segetov po položni poti. Skupini se bosta na koncu pridružili na Lokvici za družabno kosilo v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 328-4713662 (Denis). Za udeležence kosila predvpis obvezen še danes, 4. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za marti-novanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štan-drežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ronkah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). 0 Prireditve JAMARSKI KLU B KRAŠKI KRTI bo v nedeljo, 6. novembra, od 9. ure dalje ponudil možnost obiska Kraljice Krasa na Vrhu. Za obisk jame svetujejo udeležencem (od 5. leta starosti), da pridejo v gumijastih škornjih in s seboj prinesejo primerna oblačila. V jamarski koči bodo poleg tega na ogled fotografska razstava o speleologiji in videoprojek- cije o najznamenitejših jamah v naši deželi. Možen bo tudi obisk topovskih ka-vern in vojaških rovov na gornjem Vrhu, prikazali bodo tudi jamarsko tehniko spuščanja in plezanja po vrvi. Jamarji bodo udeležencem predstavili tudi zgodovino naših krajev, kraške pojave v okolici in posebnosti naših jam. Za kosilo bodo pri koči vsem udeležencem ponudili pašto z golažem. SLOVIK IN DIJAŠKI DOM GORICA vabita na predavanje filozofa Umberta Ga-limbertija, avtorja knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Predavanje z naslovom »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481530142, 0481-533495. 13 Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691692 v slovenščini in furlanščini). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi hodili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije po tel. 346-1538732 (Aljaž). SLOVENCI V LAŠKEM prirejajo mašo za-dušnico za vse rajne sorojake danes, 4. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču; pel bo MePZ iz Bilj pri Mirnu. SREDNJEŠOLSKA GLEDALIŠKA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA SO-VODNJE se bo srečala na prvi informativni seji danes, 4. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah in vabi ljubitelje gledališke umetnosti, da se ji pridružijo. TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo danes, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-391700). EKSKURZIJE IN DEGUSTACIJE v okviru pobude »Okusi Krasa« prireja zadruga Rogos v centru Gradina pri Doberdobu v nedeljo, 6. novembra. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču ob Do-berdobskem jezeru, krožna pot bo peljala do Debele griže skozi naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera, ob 12. uri pa bo degustacija v centru Gradina; informacije in prijave po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com, www.riservantaura-legradina.com. PD RUPA-PEČ vabi v društvene prostore v Rupi v torek, 8. novembra, ob 18.30 na ogled fotografij in izmenjavo utrinkov z letošnjega izleta v Berlin in Kobenhavn. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). MARTINOVANJE v domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v organizciji KD Oton Župančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah). S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 14.00, Alfredo Tuz-zi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Carla Colautti iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V MARIANU: 14.00, Pio Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 j S Petek, A. novembra 2O11 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V evropski ligi devet golov v vratih Samirja in Jasmina Handanovica Nesrečni gostovanji za Maribor in Udinese MADRID/BRAGA - Nesrečni gostovanji za Maribor in Udinese na Pirenejskem polotoku v okviru evropske lige. Furlanski in štajerski klub se vračata z devetimi goli v svojih mrežah. Vratarja, bratranca Sa-mir (Udinese) in Jasmin Handanovic (Maribor), se bosta bržkone skupaj tolažila. Vratar videmskega moštva jih je v Madridu iz svoje mreže pobral štiri, Jasmin pa na Portugalskem kar pet. Udinese, ki je odigral najslabšo tekmo v letošnji sezoni - kot je tudi po tekmi priznal trener Guidolin -, je že po prvem polčasu zaostajal za tri zadetke. Adrian je zadel že v 5. in v 12. minuti, nato pa je bil pred odmorom natančen še Diego. V drugem polčasu je po prečki Abdija postavil piko na i Falcao. Videmski prvoligaš je sicer tokrat igral s precej spremenjeno postavo. V začetni postavi je bilo kar sedem »novih« imen. Udinese si je s porazom v Madridu nekoliko zagrenil življenje, saj se mu je Celtic Glasgow, po zmagi proti Rennesu, nevarno približal. Maribor je v četrtem dvoboju v evropski ligi doživel tretji poraz. Za izbrance Darka Milaniča se je dvoboj v »kamnolomu« v Bragi začel po najslabšem možnem scenariju, v uvodnih sedmih minutah so namreč prejeli kar dva gola. Prvega so dobili že v četrti minuti, ko je Jasmin Handanovic slabo posredoval po kotu z desne strani, Lima pa je brez težav žogo »pospravil« v mrežo. Mariborčani so bili v prvi polovici tekme v povsem podrejenem položaju, domači nogometaši so se z njimi dobesedno poigravali in jih zasenčili v vseh prvinah. Mariborčani so v drugem polčasu prikazali precej boljšo igro, tudi na račun manj angažirane igre domačih nogometašev, ki po prepričljivem vodstvu niso bili več tako zagrizeni kot v prvem delu. Za tak pristop Nogometaš Atletica iz Madrida Gabriel Fernandez »Gabi« (levo) in Udinesejev Švicar Almen Abdi ter Brazilec Neuton Sergio Piccoli (desno) ansa so bili »kaznovani« v 62. minuti, ko je po lepem predložku Martina Mileča z desne strani na 1:3 znižal Vo-laš, le dve minuti kasneje pa je Agim Ibraimi s 30 metrov zadel vratnico. NESRAMNI NAVIJAČI - Štirim navijačem Udineseja ni uspelo odpotovati na gostovanje v Madrid. Ker so bili na letalu družbe Easy Jet na letališču Malpensa v Milanu preglasni in niso poslušali navodil hostese, je pilot prekinil proceduro na vzlet, navijači pa so morali izstopiti. Posredovala je tudi policija. REJA OK - Lazio je z 1:0 premagal švicarski Zürich. Zmagoviti gol je za Rejevo moštvo dosegel Brocchi v 62. minuti. V skupini D je romunski Vaslui z 1:0 premagal lizbonski Sporting. Vrstni red: Sporting 9, Lazio in Vaslui 5, Zürich 2. Atletico Madrid - Udinese 4:0 (3:0) Strelci: Adrián v 6. in 12., Diego v 36.; Falcao v 67. Atletico Madrid: Courtois 6; Perea 7, Godin 7, Dominguez 7, Antonio Lopez 7,5; Suarez 7, Gabi 7, Arda Turan 7; Diego 7,5 (Koke 6); Falcao 7,5 (Pizzi), Adrian Lopez 8 (Salvio). Udinese: Handanovic 5,5; Ekstrand 5, Danilo 5, Domizzi 5 (Basta 6); Pereyra 5, Badu 6, Doubai 5,5, Battocchio 5,5; Fabbrini 5,5 (Abdi 5,5); Neutron 5,5, Floro Flores 6 (Isla). Braga - Maribor 5:1 (3:0) Strelci: Lima v 4., Alan 7., Elderson 38., Volas 62., Paulo Vicinius 85., Merida 90. Braga: Quim, Baiano, Ewerton, Paulo Vinicius, Elderson, Mossoro (od Salino), Djamal, Hugo Viana (od 87. Merida), Alan, Lima, Helder Barbosa (od 78. Paulo Cesar). Maribor: Handanovic, Milec, Rajcevic, Arghus, Trajkovski, Mezga (od 63. Cvijanovic), Mertelj, Lesjak (od 80. Filipovic), Ibraimi, Beric (od 65. Tavares), Volas. Skupina I IZIDA 3. KROGA Celtic - Rennes 3:1, Atletico - Udinese 4:0 Atletico Madrid 4 2 1 1 7:3 7 Udinese 4 2 1 1 5:6 7 Celtic 4 1 2 1 5:5 5 Rennes 4 0 2 2 4:7 2 PRIHODNJI KROG (30.11.): Rennes - Udinese, Celtic - Atletico Madrid Skupina H IZIDA 3. KROGA: Braga - Maribor 5:1, Birmingham - Brugge 2:2 Braga 4 2 11 10:5 7 Brugge 4 2 1 1 7:5 7 Birmingham 4 2 11 7:7 7 Maribor 4 0 1 3 3:10 1 PRIHODNJI KROG (30.11.): Maribor - Bruges, Braga - Birmingham smučanje Innerhofer padel na treningu STUBAI - Svetovni prvak v supervele-slalomu Italijan Christof Innerhofer je hudo padel na treningu v avstrijskem Stubaiju. Utrpel je pretres možganov (ves čas je bil sicer pri zavesti) in si poškodoval levo koleno, vendar so v bolnišnici v Bocnu optimisti. Innerhofer bo v torek, 14. novembra predvidoma odpotoval v Kanado, kjer bodo 26. in 27. 11. v Lake Louisu uvodne tekme sezone v hitrih disciplinah. NI SNEGA - Mednarodna smučarska zveza (Fis) je zaradi pomanjkanja snega dokončno odpovedala slalomski tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju v finskem Leviju, ki bi morali biti na sporedu naslednji konec tedna, 12. in 13. novembra. Na tekmah na finskem severu bi se morali naslednjo soboto najprej pomeriti dekleta, dan pozneje pa še fantje. Ugotovili so, da tekem zaradi pomanjkanja snega ne bodo mogli izvesti, za nameček pa je smučarjem nenaklonjena tudi vremenska napoved s temperaturami nad ničlo. Pod vprašajem so tudi uvodne preizkušnje svetovnega pokala v smučarskem teku 19. in 20. novembra v norveškem Beitostolenu. BOLNIŠKA - Zaradi hujše poškodbe rame, ki jo je staknil v sredo proti Napoliju, je Bayern za več tednov izgubili enega ključnih igralcev Bastiana Schweinsteigerja. Bavarski klub je sporočil, da si je Schweinsteiger zlomil ključnico. RUGBY - Novi selektor italijanske reprezentance je Francoz Jacques Brunel. EVROLIGA - Izidi: Cantu - Bizkala Bilbao 78:69 (Shermadini 16), Fenerbahče - Nancy 90:86, Partizan - Belgacom Spirou 91:81, Armani - Efes 54:62 (Gallinari 12), Maccabi - Real Madrid 88:82, Unics - Barcelona 65:93, Brose - Unicaja 78:79. ODBOJKA - Na Japonskem se danes začenja svetovni odbojkarski pokal za ženske. Italija se bo ob 10.20 po našem času pomerila z Japonsko. Nastopa 12 najboljših ekip na svetu (favorita sta Brazilija in ZDA), le prve tri se bodo direktno uvrstile na olimpijske igre 2012 v Londonu. POLFINALIST - Odbojkarji ACH Volleyja so prvi polfinalisti slovenskega odbojkarskega pokala. Blejci so v povratni tekmi še drugič gladko, s 3:0 (13, 19, 12) ugnali Astec Triglav. POTRJENO - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je potrdila svetovni rekord, ki ga je na letošnjem svetovnem prvenstvu v juž-nokorejskem Daeguju postavila jamajška moška štafeta v teku na 4x100 m (čas 37,04). zanimivost - Goriški navijači Napolija Na Allianz Areni v Munchnu in tudi na San Paolu leta 1990 Nogometna enajsterica Napolija je priljubljena tudi med zamejci. Sredino tekmo lige prvakov v Allianz Areni v Münchnu med Napo-lijem in domačim Bayernom so si ogledali tudi skoraj vsi člani goriške družine Rosano: oče Maurizio, hči Lucija in sin Andrej. V bavarsko mesto, najbližje gostovanje Napolija v letošnji ligi prvakov, so odpotovali z agencijo iz Domžal, pri kateri so kupili vstopnice za tekmo in si zagotovili tudi prevoz iz Ljubljane. »Tako je bilo najlažje, saj bi lahko drugače naleteli na težave z vstopnicami. Potovali smo sicer s slovenskimi navijači Bayerna oziroma s člani Bayern Fans Cluba,« je dejal 31-le-tni Andrej, član goriškega Slovenskega planinskega društva. Povedal je tudi, zakaj navija za Napoli: »Oče je Neapeljčan in od tod ljubezen do neapeljskega moštva, čeprav ne spadam v kategorijo najbolj strastnih in fanatičnih navijačev. Ob koncih tedna spremljam rezultate in občasno si v živo ogledam kako tekmo. Nazadnje sem bil v Vidmu, ko je Napoli igral in izgubil proti Udi-neseju. Pravzaprav ne prinašam sreče ekipam, za katere navijam. Tudi v Münchnu je namreč Napoli iz- Andrej Rosano s sestro Lucijo v sredo na tribuni stadiona Allianz Arena gubil, podobno kot Slovenija proti Italiji in proti Estoniji.« Rosanovi so na tribuni Allianz Arene sedeli kar med navijači nemške ekipe. »Ni bilo težav in smo lahko tudi sproščeno navijali za Napoli. Škoda, da so izgubili, vsekakor je treba priznati, da je bil Bayern boljši. Kljub porazu smo se zabavali in tudi izkoristili priložnost, da smo si ogledali bavarsko mesto.« Andrej Rosano se še spominja, ko si je kot otrok v živo ogle- dal zgodovinsko tekmo Napolija proti Laziu v sezoni 1989/90, v kateri je Napoli osvojil drugi državni naslov. »Takrat je z neapeljsko ekipo igral tudi slavni Maradona. Vzdušje na San Paolu je bilo fantastično. Mesto je ponorelo,« se spominja Goričan, ki sovraži nezrelo obnašanje nekaterih nogometašev na igriščih. »Iz tega vidika pa je letos veliko napredoval Lavezzi, ki je končno dozorel v pravega nogometaša,« je še povedal Rosano. (jng) Ronaldo dosegel 100. gol v dresu Reala LYON - Cristiano Ronaldo (na sliki desno) je v sredo v tekmi nogometne lige prvakov dosegel dva zadetka za Real iz Madrida ter v dresu kraljevskega kluba proslavil svoj 100. in 101. gol. Španska vrsta je z 2:0 v gosteh premagala Olympique Lyon ter si tako kot Barcelona, branilka naslova, in Milan kot tretja ekipa že zagotovila nastop v osmini finala. »Nisem pričakoval, da bom prišel do stotice tako kmalu. Bolj pomembno pa je, da se je Real z novo zmago že uvrstil v nadaljevanje tekmovanja. Uspelo nam je doseči prvi cilj. Zato bomo lahko v nadaljevanju igrali bolj mirno kot doslej,» je menil 26-letni Ronaldo, ki je v Realu od leta 2009. Pred tem je od leta 2003 igral za Manchester United. Petek, 4. novembra 2011 nogomet Jutri Vesna, Juventina in Primorje / ŠPORT starši - Mara in Edi Plesničar »Najtežje je bilo naučiti se biti tiho« »Vse se je začelo čisto slučajno, saj sva oba igrala odbojko pri Boru. Iskreno povedano nama je bil tenis tuj in an-tipatičen. Temu športu sva celo nekoliko nasprotovala in se nama ni zdel primeren za najina sinova,« pravita Mara in Edi Plesničar o prvih korakih njunih sinov Boruta in Aleša v teniškem svetu. Bilo je v kampu v Šobcu pri Bledu, kjer je družina Plesničar preživljala poletne počitnice. Kamp je razpolagal s teniškim igriščem, Mara in Edi pa sta odločila, da poskusita igrati. »Prvi poskusi so naju precej prepričali. Tenis nama je bil precej všeč,« je povedala Mara. Ko so se vrnili s počitnic, sta se udeležila kratkega tečaja za začetnike pri ŠZ Gaja. »Borut in Aleš sta bila takrat stara 7 oziroma 8 let (leto več, leto manj). Hodila sta z nama h Gaji, nekega dne pa sta si zaželela, da bi tudi sama poskusila igrati tenis, če naju že spremljata na tečaj.« In tako se je začela teniška pot bratov Plesničar in seveda tudi njunih staršev, ki sta spremljala vsako žogico in udarec loparja, od mladinskega tekmovanje Coppa delle regioni do mednarodnega članskega turnirja v Portorožu, ko je Aleš odigral svojo najzahtevnejšo tekmo proti Italijanu Pozziju, ki je takrat bil 100. na svetovni lestvici. »Spremljati sinove na tako pomembnih tekmovanjih je dogodek, ki ga lahko samo starši občutijo. Gre za pravo trpljenje, ampak prijetno,« je razkril oče Edi. »Hujše je bilo, ko sta kot otroka tekmovala z vrstniki, ki so se med sabo dobro poznali in so bili skoraj na isti ravni. Takrat je nastopilo rivalstvo med otroci, po malem pa včasih tudi med starši. Na teh tekmah smo vedno sedeli prav ob igrišču, a nismo smeli dajati nobenih nasvetov, izreči nobenega komentarja. Nič, kot kipi smo morali sedeti. Tudi najtišji komentar, vzdihljaj ali vzklik so slišali na igrišču in niso prenesli teh zunanjih reakcij. Smo se morali naučiti biti res tiho,« je še dodala Mara, Edi pa je obrazložil, da je to »tipično teniško«. Mara in Edi sta spoznala popolnoma drugačno pojmovanje športa, od tistega, ekipnega, ki sta ga poznala prej. Kaj pa, ko sta fanta tekmovala eden proti drugemu? »Je bilo zelo, zelo grdo!,« je brez najmanjšega dvoma odgovoril Edi. »Enkrat sta se uvrstila v finale na turnirju pri Triestinu na Pa- 13 Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni Openday v Innichenu od četrtka, 8. do nedelje, 11. decembra 2011 s smučanjem na smučiščih Helm, Croda Rossa,Baranci. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA in TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo v nedeljo, 6. novembra, 3. Martinov pohod »Po poteh naših ribičev«. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. V primeru dežja pohod odpade. AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva danes, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opčinah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uopenska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. AŠD MLADINAorganizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. Danes zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od jutri, 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. Mara in Edi Plesničar sta vestno spremljala sinova Aleša in Boruta na njuni uspešni teniški poti dričah. Med nami in našimi sosedi pa, recimo, ne teče ravno najboljša kri. Finale je bil v nedeljo ob 9. uro zjutraj, v klubu pa ni bilo še nikogar, razen čuvaja. Dali so nam ene žogice in nas usmerili na bolj odročno igrišče. Bili smo sami, mi štirje. Osvojila sta vsak po en set, potem pa sta se sama dogovorila, kdo naj zmaga. Ne bova pa povedala kdo!«. In sta oba planila v smeh in dodala, da se je Borutu in Alešu zdelo neumno igrati eden proti drugemu. Povedala sta, da med njima prevladuje bratski odnos in sta bila preveč povezana pri treningih in delu, da bi lahko med sabo tekmovala. Čeprav je bilo na začetku težko, ker pri Gaji ni bilo ustreznih razmer za igranje tenisa (igrišče je bilo samo na odprtem), sta Borut in Aleš hodila na treninge iz lastne iniciative, v poletnih mesecih sta se kar sama vozila s kolesom. »Nikdar ju nisva silila na treninge. Še sedaj, ko sta napeta in obremenjena zaradi službe, gresta na tenis, da se razbremenita. Veliko sta trenirala tudi sama, vsak dan sta bila na igrišču in včasih sta se tudi prerekala, a sta si veliko pomagala, da sta dosegla to, kar sta pač dose- gla. Upam, da je zadovoljilo tako enega kot drugega,« je povedala Mara. Z Edi-jem sta pa sta ju vedno spremljala na tekmovanja. Ko sta bila še mladinca, sta ju raje vozila na turnirje in tam preživljala svoje počitnice. Omejevala sta se na deželo, potem sta ju začela spremljati tudi po severni Italiji ter na kvalifikacijskih tekmah mednarodnih turnirjev na Istrski rivieri ali v Sloveniji. Mara in Edi sta se še spomnila treningov na Češkem, v Montecarlu z vrhunskim igralcem, Hrvatom Ljubiči-čem, predvsem pa sta se spomnila časov, ko je bila Gaja edina ekipa Furlani-je-Julijske krajine v B ligi. »Prva leta smo bili v središču pozornosti. Prihajali so gledat tekme iz Furlanije in z Goriškega, ker so prihajali k nam igrati najboljši italijanski igralci. Doživeli smo pomemben dogodek.« Nato še prestop v A2 ligo... »S tem smo dosegli višek moškega tenisa pri Gaji. Bil je največji užitek in plačilo za vsa naslednja leta. Doma smo premagali ekipo iz Palerma, v kateri so igrali igralci že na visoki ravni. To je bilo največje zadoščenje,« se je spomnil Edi. Na stopnišču Gajinega centra se je takrat nagnetlo veliko ljudi, celo skozi okna so gledali v dvorano, ker ni bilo dovolj prostora. »V primerjavi z drugimi klubi smo imeli največ navijačev. Vzdušje je bilo kot za Davis Cup. Alešu so tržaški igralci povedali, da so se ostali igralci bali hoditi na tekme k nam zaradi navijačev,« je še dodala Mara. Sta pričakovala, da bosta vajinih sinova tako uspešna? »Nikoli ne veš, do kam boš prišel, dokler ne začneš in vztrajaš. Bila sta uspešna že kot mladinca, nato pa še kot člana. Od vsega začetka. Aleš bi mogoče lahko dosegel kaj več, ampak je po višji srednji šoli utrpel hujšo poškodbo hrbta. Pri reševanju teh težav mu je zelo pomagal Andrea Massi (trener smučarke Tine Maze, op.ur.), ki je kon-dicijsko pripravljal oba in sta tudi zaradi tega bila tako uspešna.« Kaj pa sedaj? »Sedaj sta seveda povsem neodvisna, že nekaj let. Začetki so bili zelo lepi, smo se zabavali. Tenis nam je tudi omogočil, da smo bili skupaj, da smo se pogovarjali in včasih tudi polemizirali, mi z njima in oni z nama. Družinsko nam je tenis veliko več dal, kot nam je odvzel. Vsi smo bili vpleteni v isto stvar.« Andreja Farneti Jutri bodo na nogometne zelenice stopile tri ekipe naših društev. V okviru promocijske lige (jutri bo na sporedu cel krog v skupini A in B) bo Juventina v Štandrežu gostila vodilni Lumignacco. Vesna bo igrala v gosteh. V Trstu, na igrišču Ferrini, bo igrala proti Ponziani. V 2. AL bo Primorje na domačem Ervattiju igralo proti San Canzianu. Ostale ekipe naših bodo igrale v nedeljo. Tekme se bodo začele ob 14.30. V Gropadi o kolesarstvu Kako se pozimi dobro pripraviti na novo kolesarsko sezono? Skupina Ok3 vabi jutri, ob 20. uri v zadružnem domu Skala v Gropadi, na predavanje o kolesarskih treningih na odprtem in na zaprtem, s pomočjo posebnih tehničnih pripomočkov. Predstavili bodo obenem kolesarski staž, ki bo prihodnje leto v Šibeniku na Hrvaškem. Kdor bo hotel, se bo lahko jutri tudi preizkusil v vožnji na kilometrski razdalji na virtualnem velodromu. Tek v Briškovsko jamo V nedeljo, 27. novembra, se bo s tekaško preizkušnjo spust v in vzpon iz Briškovske jame pri Briščikih končal niz športnih prireditev Trieste-sportestate. Start tekmovanja, ki ga organizira tržaški Cai, bo ob 10. uri. Vpišete se lahko na spletni strani www.caicim.it. Miljčanke doma Košarkarice miljskega kluba Petrol Lavori se bodo jutri na domačih tleh v Žavljah, začetek ob 20.30, pomerile s Cervio, ki ima na lestvici dve točki več, vendar ima precej težav s poškodbami igralk. Kljub temu gre za zelo neugodnega nasprotnika. Glede na značilnosti obeh ekip, bo najbrž zmagala tista, ki bo boljše igrala v obrambi in bo izgubila manj žog. Danes 40 let Sloge Kot smo že poročali bo Športno združenje Sloga danes v Prosvetnem domu na Opčinah praznovalo svojo 40-letnico. Med slovesnostjo, začela se bo ob 20. uri, bodo nastopili Moška vokalna skupina Sv. Jerneja z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa oz Bazovice, Uopenska mularija in glasbena skupina Open hackers. Slavnostni govor bo imel prof. Franko Drasič. nogomet - Ljubitelji Primorja Z novostmi v novo sezono Novi pokrovitelj je Društvena gostilna Gabrovec - Tudi letos ob sobotah na Ervattiju pri Briščikih - Na seznamu kar 32 igralcev V deželnem nogometnem prvenstvu ljubiteljev ASI (Alleanza Sportiva Italiana), tržaško-goriški pokal (Coppa triestina isontina) bodo tudi letos igrali ljubitelji Primorja, ki jih bo letos podpirala Društvena gostilna Gabrovec, v kateri je bila prejšnji konec tedna tudi predstavitev ekipe (na sliki KROMA). Z imenom proseškega kluba nastopajo slovenski tržaški ljubiteljski nogometaši drugo sezono. Pred tem se je moštvo imenovalo Prosek. »To bo naša enajsta sezona,« je dejal duša in nogometaš Primorja Luka Švab, ki je na kratko obnovil uspešno pot ljubiteljev: »V lanski sezoni smo se uvrstili le na drugo mesto. Pred tem pa smo prvenstvo zmagali šestkrat zaporedoma, pa še dvakrat na samem začetku naše poti. Rad bi se zahvalil novemu pokrovitelju Društveni gostilni Gabrovec (upravljata jo Valentina Leghissa in mož), ki nam je priskočila na pomoč. V zadnjih letih smo namreč sami igralci plačevali vpisnino in vse druge stroške. Zahvalil bi se tudi proseškemu društvu Primorje in predsedniku Robertu Zuppinu, ki nam že drugo leto daje na razpolago igrišče Ervatti.« Ljubiteljsko moštvo se- stavljajo nekdanji nogometaši ekip naših društev: Primorja, Vesne, Brega, Krasa in Zarje Gaje. Ljubiteljsko prvenstvo se bo začelo v soboto, 12. novembra. Primorje bo prvo tekmo igralo ob 14.30 na domačem travnatem igrišču Ervatti pri Briščikih Primorje Društvena gostilna Gabrovec 2011/12,: Aljoša Blason, Davide Nabergoj, Nedir Princival, Christian Zanella, Luka Švab, Massimo Vrše, Mitja Emili, Robert Mozetič, Jernej Milič, Niko Sedmak, Marco Škabar, Fabio Candotti, Segio Guštin, Adriano Turco, Ivan Kuk, Giancarlo Vatta, Edvin Milkovič, Jan Grgič, Marko Verri, Vanja Jogan, Matjaž Lenarčič, Cristian Germani, Michele Calzi, Damjan Gre-gori, Paolo Paoletti, Silvano Olenik, Alessandro Contin, Erik Žagar, Norman Princival, Savo Lipovec, Daniele Iozza, Andrea Leghissa. Trener: Luka Švab. Spremljevalec: Danilo Zuzič. / Petek, 4. novembra 2011 1 1 PRIREDITVE košarka - Jutri ob 20.30 na Opčinah Jadran Qubik proti Margheri Favoritu zvezati roke v napadu odbojka - Jutri V Novi Gorici primorski derbi Hit-Luka Koper V novogoriški dvorani šole Štrukelj bo jutri, od 18. ure dalje, primorski derbi 1. ženske slovenske odbojkarske lige med Hitom Gorica in Luko Koprom. Po štirih krogih Koprčanke vodijo na lestvici neprema-gane in brez izgubljenega seta, Go-ričanke pa so tretje s tremi zmagami in devetimi točkami. Ob koncu prve faze, v kateri nastopa osem ekip, se bodo prve štiri ekipe na lestvici uvrstile v fazo za naslov, v kateri bosta sodelovala še dve najboljši slovenski ekipi, Kamnik in Maribor. »Hitovke« s klopi tudi letos vodi tržaški Slovenec Marko Kalc. Kaj se obeta jutri? »Koper ima letos povsem spremenjeno, ampak močno ekipo, v kateri sta le dve Koprčanki, druge igralke pa prihajajo iz drugih klubov. Pripravljeni smo na oster boj. Oni so favoriti, toda gre pač za derbi, zato svoji ekipi pripisujem najmanj 40 odstotkov možnosti.« S kakšno ekipo razpolagate letos? »Z isto kot lani, le podajalka je nova, zato potrebujemo čas, da se še uigramo. V skladu s politiko in možnostmi našega kluba nastopajo za nas le domače igralke. Žal imam letos na razpolago številčno omejen izbor igralk. So pa zelo požrtvovalne in tudi kvalitetne. Treniramo vsak dan, tudi po tri ure, v okviru dveh tedenskih treningov vadimo z utežmi. Zelo sem zadovoljen z dekleti. Ker nas je malo, si pomagamo z igranjem prijateljskih tekem.« Tudi v Italiji? »Predvsem v naši deželi. Igramo s PAV Udine (B1-liga), Volley-basom in Torriano (B2-liga). S PAV Udine smo si enakovredni, ostali sta za nas malce prešibki.« Kakšna je raven slovenskega prvenstva? Zelo različna. Ekipe z dna lestvice so zelo šibke, tiste vmes nihamo med ravnjo italijanskih B2 in B1-lige, sam vrh bi lahko enačili z italijansko A2-ligo. Glede na velikost Slovenije, je torej raven kar visoka. V Sloveniji je tudi več kvalitetnih posameznic.« (ak) Po poškodbi bi Matteo Marusič danes morda že lahko igral kako minuto kroma Jadran Qubik Caffe bo jutri srečal na papirju mogoče najboljšo ekipo prvenstva. Vsaj tako o Margheri, ki bo ob 20.30 (sodnika Perabo in Andretta z Videmskega) gost v openski Polisportivi, pravi Jadranov pomožni trener Andrea Mura, ki je dejal, da sta z glavnim trenerjem Walterjem Va-tovcem ocenila, da morajo talentiranemu tekmecu absolutno dovoliti manj kot 70 točk, če želijo doseči še šesto zaporedno zmago. Benečani so sicer doslej dvakrat izgubili - proti Venezii in Servolani - vendar uprava kluba je ekipo sestavila z jasnim namenom, da napredujejo. Trener je Daniele Rubini, ki je vodil ekipe tudi v višji ligi, izkušnje na višji ravni pa imajo vsi glavni nosilci. Play-makerja sta Ruffo in Li-beralato, na beku se kretata odlična strelca Bordignon in Marini (ki dosega povprečno 24 točk na tekmo), pod košema pa krili Voltolina in Zanovello ter izkušeni center, specialist za odbite žoge Babetto. Po zmagi proti Caorlam je to drugi dvo- boj v triptihu (v prihodnjem krogu še Por-denon v gosteh), ki bo najbrž pokazatelj prave moči doslej neporaženih jadranov-cev. Slednji so izkoristili počitek v prejšnjem krogu, da so minuli vikend imeli nekaj prostih dni, ta teden pa so normalno trenirali v kompletni zasedbi. Soigralcem se je spet pridružil rekonvalescent Matteo Marusic, za katerega upajo, da bi lahko jutri že odigral kako minuto. Deželna C-liga: oboji doma Po sredinem rednem krogu deželne C-lige bosta Bor Radenska in Breg spet na igrišču že jutri, oba na domačem parketu. Kontovel pa bo v okviru tretjega kroga D-lige nastopil šele v nedeljo v Gradežu. Še nepremagani Bor Radenska bo iskal sedmi zaporedni uspeh spet na domačem parketu proti Tarcentu. Srečanje se bo na Stadionu 1. maja pričelo ob 18.30, sodnika bosta Verardo in Serafino iz por-denonske pokrajine. Nasprotniki so novinci v ligi in so veliko vložili v sestavo moštva, ki je dobro pokrito na vseh igralnih mestih in ga s klopi vodi bivši prvoligaški košarkar Lorenzo Bettarini. Play-maker je talentirani Antena, branilci so Gozzi, Pappalardo in Tomic, ekipa pa je zelo solidna tudi pod košema, kjer se kretajo krili Munari in Cruz ter centra Bellina in Ga-brici. Obeta se torej zanimiv in za Popo-vičeve varovance nevaren dvoboj proti neugodnemu tekmecu, ki ima na lestvici 8 točk, v sredo je sicer doma nerodno izgubil. V vsakem primeru predvidoma bistveno bolj zahteven test v primerjavi s sredinim vsekakor spodbudnim nastopom proti šibkejšemu nasprotniku. Borovci se bodo na treningu srečali nocoj, večjih zdravstvenih težav v ekipi po povratku At-tilia Fumarole bi ne smelo biti. Breg se bo v drugem osrednjem dvoboju deželne tretjeligaške sobote ob 20.30 v Dolini v sosedskem derbiju spoprijel z Venezio Giulio, ki je pravo presenečenje tega začetka prvenstva. Miljčane vodi mla- di trener Stefano Bartoli, nosilci igre tudi razmeroma mlade postave pa so na zunanjih položajih prvi violini Carlin in Schi-na, krili Catenacci in Germani ter centra Delise in Pieri. Danes bo trener Tomo Kra-šovec preveril zdravstveno stanje Štefana Samca, ki je na tekmi v Romansu moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe pete, s katero je imel v preteklosti že precejšnje težave. Njegova prisotnost je zato močno v dvomu. Do sinoči pa še ni bilo znano, ali bo Giancarlo Visciano po sredini izključitvi dobil kako tekmo prepovedi igranja. Kakorkoli že, Brežani imajo dovolj širok izbor igralcev, da lahko mirno ciljajo na peto zaporedno zmago, čeprav jih zagotovo ne bo čakala lahka naloga. V primerjavi z zadnjim nastopom na gostovanju bodo skušali predvsem izboljšati učinek v obrambi. Pravico na derbiju bosta delila Tržačana Sagues in Cociani. Izidi 6. kroga: Ronchi - Santos 74:57, Roraigrande - Tolmezzo 70:71, Romans - Breg 74:77, Bor Radenska - Cer-vignano 93:68, Libertas ACLI - Don Bosco 84:82, Geatti - Ardita 84:82, Tarcen-to - UBC 56:78, Venezia Giulia - San Vito sinoči. Vrstni red: Bor Radenska 12, Tolmezzo 10, Venezia Giulia, Tarcento, Breg in Roraigrande in San Daniele 8, Romans, UBC in Ronchi 6, Santos in Ardita 4, Cervignano, San Vito in Geatti 2, Don Bosco 0. Kontovel šele v nedeljo V deželni D-ligi bo Kontovel igral šele v nedeljo ob 18.30. V Gradežu ga čaka letos malce oslabljena domača postava, ki je doslej vsekakor zbrala zmago in poraz. Trener Brumen je imel med tednom nekaj težav zaradi poškodb. Zaccaria je sicer saniral poškodbo gležnja in bi moral igrati, vprašljiv pa je nastop Petra Lisjaka, ki ni treniral zaradi šivov na čelu, in Marka Gantarja, ki je na treningu občutil bolečin v hrbtu. Sodnika na tekmi bosta Allegretto in Corrias iz Pordenona. na vozičku Za uvod tesen poraz Gradišča v Jadranski ligi Prejšnji konec tedna je košarkarska ekipa Castelvecchio iz Gradišča začel sezono v skupnem regionalnem prvenstvu Jadranski ligi oziroma ligi NLB Wheel, v kateri nastopajo ekipe iz nekdanje Jugoslavije ter kot gosta tudi gradiška ekipa iz RSV Kärnten iz Celovca. Gradiški košarkarji na vozičku, pri katerih igra vižoveljski košarkar Saša Žužek (in Slovenca Banjac ter Slapničar), so v prvem krogu v bosanskem Sanjskem mostu tesno izgubili proti domači ekipi KIK Sana. Končni izid je bil 63:60. Največ točk sta dosegla Slovenca Banjac (22) in Slapničar (15) ter bosanski košarkar Sejmenovic (21).V skupini A je slovenska reprezentanca na vozičku izgubila proti ekipi KIK veterani z 59:55. V drugem krogu, 3. decembra, bodo Criccovi varovanci v Tuzli igrali proti Sloveniji. Državno prvenstvo A2-lige pa se bo začelo 13. novembra. V prvem krogu krogu bo ekipa iz Gradišča gostovala v Parmi. (jng) Izidi, skupina A: KIK Sana -Castelvecchio 63:60, Slovenija - KIK veterani 55:59; skupina B: KIK Una Sana - RSV Kärnten 66:51, KK Zagreb - KKI Vrbas 42:87. prej do novice www.primorski.eu1 odbojka - Sloga Tabor že jutri v Trentu Z mladinci svetovnih prvakov Konec tedna bo na sporedu četrti krog državnih in deželnih članskih prvenstev, ki bo slovenskim odbojkarskim navdušencem ponudil kar nekaj zanimivih tekem, med katerimi bi lahko izstopalo srečanje v Štandrežu, kjer bo Val gostil enega izmed glavnih favoritov letošnjega prvenstva. Naše ekipe lahko ciljajo na dober izkupiček, čeprav se bodo nekatere med njimi pomerile z objektivno boljšim nasprotnikom. Proti drugi ekipi italijanskega, evropskega in svetovnega klubskega prvaka Po dveh zaporednih domačih zmagah se odbojkarji Sloge Tabor Televita odpravljajo na gostovanje v Trento, kjer se bodo pomerili z drugo ekipo kluba, ki je v lanski sezoni osvojil naslov italijanskega, evropskega in svetovnega prvaka, pred nekaj dnevi pa je v tekmi za italijanski superpokal premagal Cuneo. Na domačih tleh so mladi odbojkarji iz Trenta zelo nevarni, saj lahko računajo na doprinos nekaterih, ki so tudi člani prve ekipe. Tren-tino Volley je doslej zbral štiri točke, saj je po uvodnem porazu proti Argentariu s 3:0 premagal Bibione, prejšnji teden pa po tie-breaku izgubil proti še nepremagani Mon-tebelluni. Gre torej za zelo zahtevno tekmo, na kateri pa bo lahko trener Battisti predvidoma računal na vse igralce, tudi na Cettola, ki v zadnjem krogu zaradi lažje poškodbe ni igral. Z zmago na težki tekmi do preporoda? Valovi odbojkarji so se očitno tudi letos v prvem delu znašli v zahtevnejši skupini, kljub temu pa smo od njih, tudi zaradi odličnih nastopov v Jadranskem pokalu, pričakovali, da bodo vendarle uspešnejši. Po porazu z Vbujem in Tržičani (enkrat pa so bili prosti) morajo dati jutri vse od sebe, da ustavijo črno serijo, čeprav bodo tokrat gostili nevarni Vivil, za katere- Gregor Jerončič se jutri vrača v Trento, kjer je bil prvoligaš in državni prvak kroma ga igra veliko izkušenih odbojkarjev. Če bodo valovi odbojkarji igrali, kot znajo, se lahko enakovredno kosajo tudi z Vivilom, uspeh proti renomiranemu nasprotniku pa bi lahko pomenil pomemben preobrat v za štandreško ekipo doslej neuspešnem prvenstvu. Novi zmagi naproti Odbojkarji Soče, ki so prejšnji teden prebili led v letošnjem prvesntvu C-lige, se bodo tokrat v gosteh pomerili s tržaškim Cusom, ki nikakor ni nepremagljiv nasprotnik. V primerjavi z lanskim letom, ko je napredoval iz D-lige, gre namreč za povsem prenovljeno ekipo, proti kateri morajo Berdonovi varovanci ciljati na vse tri točke, če se hočejo uvrstiti v skupino najboljših. Če bodo igrali kot proti Volley Clu-bu, jim nove točke ne morejo uiti. Pred doslej najtežjo preizkušnjo Odbojkarji Olympie, ki v letošnjem prvenstvu še niso izgubili seta, se bodo to- krat pomerili s Ferro Alluminiom, ki sodi med boljše ekipe v letošnjem prvenstvu, in je doslej tako kot oni še edini nepre-magan v skupini B. Favoriti so jutri Trža-čani, Jerončičevi varovanci pa se bodo gotovo pogumno borili do konca in se skušali na papirju boljšim nasprotnikom čim boljše upirati. Lahko presenetijo tudi mestnega tekmeca Drugo Slogino ekipo čaka tokrat pokrajinski derbi z Volley Clubom, ki ima v svojih vrstah bolj izkušene igralce, kljub temu pa se lahko Peterlinovi varovanci gotovo enakovredno kosajo z njim. V lanski sezoni so Tržačani vsakič premagali našo ekipo, ki pa ima letos mogoče priložnost, da se jim maščuje, saj so slogaši v letošnji sezoni boljši kot lani. Drugi pokrajinski derbi zapored Odbojkarice Zaleta C bodo v Rep-nu gostile tržaški Libertas, ki ga sicer (vsaj kar zadeva prvo postavo) sestavlja zelo malo Tržačank ali odbojkaric, ki so odbojkarsko zrasle pri tem društvu. Na papirju je ekipa vsekakor zelo dobra, saj lahko računa na nekaj zelo dobrih napadalk. V prvih krogih pa je imel Libertas, katerega članici sta tudi Martina Cella in Gaja Giacomini, ki sta zrasli pri Boru oziroma Bregu, precej težav zaradi neuigra-nosti, večkrat pa zaradi slabega sprejema ni mogel uspešno graditi napada. Tako si je prvo zmago priboril šele prejšnji teden proti Reani. Ne glede na nasprotnika pa bodo morale zaletovke igrati precej boljše kot prejšnjo soboto, če se hočejo potegovati za zmago. Proti Cecchiniju, eni izmed ekip, ki je dobila Wild Card Zalet D se bo tokrat pomeril s Cecc-hinijem iz okolice Pordenona, eni izmed ekip, ki v prvenstvu D-lige nastopa na posebno povabilo odbojkarske zveze. Gre torej za ekipo Under 17, ki se na primer lani ni udeležila niti deželnega finala v prvenstvu za šestnajstletnice, društvo pa na primer v prvenstvu Under 15 v por-denonski pokrajini ni zasedlo niti enega izmed prvih treh mest. Zato bi moralo tokrat za našo ekipo največjo nevarnost predstavljati morebitno podcenjevanje objektivno gotovo precej slabših nasprotnic. Še vedno pa ne bodo mogle igrati Verša, Gantar (zaradi težav s kolkom bo morala opraviti še dodatne preglede) in Micussi. Mladi proti izkušenim Olympia U17 se odpravlja na gostovanje v Videm, kjer se bo pomerila z izkušenimi odbojkarji ekipe Team Up, ki je bila v zadnjih letih v D-ligi vedno med boljšimi. Čaka jo torej precej težja tekma kot v zadnjih dveh krogih, ko je zasluženo premagala vrstnike iz Pradamana in Corde-nonsa. Terpin in soigralci pa ne smejo vnaprej vreči puške v koruzo. (T.G.) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 4. novembra 2011 21 ŽARIŠČE Košutovo »ponovno rojstvo« Adrijan Pahor Tako sva komentirala četrtkov večer z Miroslavom Košuto v goriškem Kulturnem domu, ko nam je predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Drevo življenja, s kolegico mag. Marijo Mercino, saj je naš zamejski pesnik od podelitve Prešernove nagrade februarja letos v središču pozornosti medijev, časten gost in govornik na različnih prireditvah, proslavah in drugih kulturnih srečanjih. Ne spominjam se, da bi bilo, odkar sledim podelitvi osrednjih Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu, kateremu koli umetniku (tudi zamejcu) namenjeno toliko (upravičene) časti in naklonjenosti kot kriškemu mojstru vezane besede. Koliko praznovanj, prireditev, počastitev, pohvalnih člankov in komentarjev je bil deležen po prejetju nagrade, verjetno samo on ve. In verjetno je med nami malokdo, če je sploh kdo, ki mu jih ne bi privoščil. Miroslav Košuta je v širšem slovenskem (in ne samo) kulturnem prostoru cenjen avtor, ki ga priznava in upošteva tudi sicer zelo ekskluzivna literarna Ljubljana. To sem imel možnost preveriti tudi sam, ko sem bil pred dvanajstimi leti na študijskem izpopolnjevanju na ljubljanski filozofski fakulteti. Ko se je kolegica z liceja Franceta Prešerna, ki je z mano sledila seminarju najnovejše slovenske lirike odločila, da bo predstavila prisotnim študentom našega Miroslava Košuto, je naletela pri docentki prof. Ireni Novak Popov na glasno odobravanje, kar je bil več kot očiten dokaz, da izvedenka za sodobno slovensko poezijo (in ne samo ona) dobro pozna našega pesnika, medtem ko kvalitetnega pesnika nekoliko mlajše generacije (čigar ime seveda tu ne bom navajal, vsekakor ni bil to ne Kra-vos, ne Čuk ali Mermolja), ki sem ga predlagal jaz, ni poznala ali pa morda samo marginalno. Mimogrede - čas bi bil, da bi vsaj zdaj, po Prešernovi nagradi, njegova besedila našla svoje mesto tudi v ožjem izboru avtorjev za slovenske gimnazijske učbenike: v teh namreč pogrešamo besedila tudi drugih že nagrajenih in mednarodno uveljavljenih "zamejcev", če jih danes še lahko tako imenujemo. Ne glede na to, kaj meni o Košuti "Ljubljana", sem iz osebnega spoštovanja do pesnika in do njegove poezije čutil dolžnost, da ga grem poslušat v Kulturni dom. Tudi če predstavljene zbirke ni bilo nikjer na spregled, kar je velika škoda, saj bi verjetno marsikdo knjigo kupil in dobil zraven še avtorjevo posvetilo, je večer nadvse uspel. Prof. Marinčičeva je v svojem "prisrčnem" (da citiram Košuto) posegu predstavila avtorja skozi prostor in čas, malodane od njegovih prvih korakov pa tja do današnjih dni, razčlenila njegov pesniški opus, ki se je v primerjavi z ljubljanskim trendom v smeri modernizma (omenjen je bil npr. njegov prijatelj Niko Grafenauer) držal - tako kot je značilno za praktično vso zamejsko poezijo tistega časa - konkretnih motivov in tem, daleč od še najbolj nedolžnega hermetizma. Marin-čičeva je res izvrstno predstavila avtorja zbirke s posegom, ki ni bil samemu sebi namen, ampak izraz pristnega, osebnega in ponotranjenega dojemanja Košutove poezije, za kar ji je bil gost ve- čera tudi hvaležen. Uradni predstavitvi zbirke je sledil nato razgovor s pesnikom, ki ga je vodil Ace Mermolja. Če je res, da se nivo izobrazbe in intelektualna širina spraševalca kažeta tudi preko tehtnosti samih vprašanj, potem lahko trdim, da je kolumnist našega dnevnika postavljal res zanimiva vprašanja. Še najbolj všeč mi je bilo vprašanje o slovenskem gledališču v Trstu in o času, ko je bil Košuta njegov umetniški vodja. Še ko smo pesnika na začetku šolskega leta 2010-2011 gostili na naši šoli v Gorici, je v nekem odgovoru trpko izjavil, da se njegovo delo pri SSG-ju rado pozablja in da ga v vsem tem času krize našega gledališča nihče ni vprašal za strokovno mnenje ali nasvet. Zdaj je imel priložnost osvetliti vse svoje delo pri gledališkem ansamblu in skrb za zanimiv repertoar, ki mu ga je uspelo realizirati s samimi uglednimi režiserji. V poseben ponos mu je, da je zamejski publiki predstavil celotni Cankarjev opus. Po zaslugi očeta in matere, ki sta bila zvesta obiskovalca predstav v abonmaju in to predvsem v času Košutove "administracije", se lahko pohvalim, da sem skoraj vse predstave in celotnega Cankarja videl tudi sam. Resda so bile takrat nekatere uprizoritve zame še težko dojemljive in mračne, vendar se določenih prizorov prav iz tistih Cankarjevih dram (Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor, itd) še danes živo spominjam. Zato soglašam z Aldom Ruplom, ki v svojem komentarju večera trdi, da je šlo najvišje slovensko kulturno priznanje v prave roke. KULINARICNI KOTIČEK Jesen • V I v prinaša buce Buče so tipična jesenska zelenjava in, če naj povem po pravici, mi niso kdove kako všeč. Odpor do buče sega daleč v moje otroštvo, ko nam je nona pripravljala pečeno bučo: sladkast okus te zelenjave me je vedno odvračal. Tako tudi nisem velik ljubitelj raznih testenin, polnjenih z bučnim nadevom, ki so speciali-teta v marsikateri severni italijanski pokrajini od Mantove do Cremone in še marsikje drugje. Buče so doma v vsej Evropi, v Švici jih v tem času prodajajo kar ob cestah, kot tudi recimo na Štajerskem, tako v Sloveniji kot v Avstriji, da o italijanski Romagni sploh ne govorimo. Je pa nekaj bučnih jedi, ki so še kar užitne, še več, nekatere so prav slastne. Ena od teh je bučna kremna juha s popečenimi bučnimi semeni, za kar potrebujemo 300 g krompirja, 400 g rumene buče, 2 šalot-ki, 200 ml kisle smetane, zelenjavno juho, semensko olje, bučno olje, bučna semena, sol, poper. V kozici na semenskem olju prepražimo drobno sesekljani ša-lotki, dodamo na kockice narezan krompir in bučo ter še nekaj minut pražimo. Prilijemo zelenjavno juho in kuhamo, dokler nista krompir in buča mehki. Odstavimo, juho zmiksamo v multipraktiku in kuhamo še nekaj minut. Ob koncu dodamo še kislo smetano, pustimo, da zavre in odstavimo. Ponudimo s popečenimi bučnimi semeni, ki smo jih prej seveda oluščili, če jih nismo kupili že oluščene, in z nekaj kapljicami bučnega olja. Bučna kremna juha je zelo de- likatna, če pa hočete nekaj bolj krepkega, vam svetujem rižoto z bučo, klobaso in sirom taleggio (še bolj krepka bo, če namesto blagega taleggia dodate gorgonzolo ali roquefort). Za to rižoto potrebujemo 400 g buče, 40 g riža za rižote (carnaroli, vialone nano, arborio), par domačih klobas, 200 g taleggia ali 100 g gorgonzole, manjšo čebulo, parmezan, mesno ali zelenjavno juho, suho belo vino, oljčno olje, sol, poper. Drobno sesekljano čebulo pražimo na žlici oljčnega olja; dodamo najprej zdrobljeno klobaso in potem bučo, ki smo jo narezali na drobne kockice. Pražimo nekaj minut. Sedaj lahko dodamo še riž, dobro premešamo in ko se začne lepiti na dno kozice prilijemo vino. Pustimo, da izhlapi in zalijemo z vročo juho. Klasika pravi, da moramo juho prilivati postopoma, zajemalko po zajemalki in sproti mešati. Če nimamo časa, da bi sledili kuhanju, lahko kar dodamo dvakrat toliko juhe, kolikor je riža in po 15-18 minutah bo rižota nared. Tri do štiri minute, preden je riž kuhan, dodamo koščke taleggia ali gorgonzole, premešamo in pustimo, da rižota počiva nekaj minut v pokriti posodi. Ob koncu potresemo z nari-banim parmezanom. Dober tek! Ivan Fischer ljubljana - Od 23. 1. do 3. . 2012 Že 18. Zimska šola slovenskega jezika Center za slovenščino kot drugi jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja 18. zimsko šolo slovenskega jezika, ki bo potekala med 23. januarjem in 3. februarjem 2012 na Filozofski fakulteti v Ljubljan i, Aškerčeva 2. Zimski intenzivni jezikovni tečaj slovenščine je namenjen tistim, ki bi se radi v dveh tednih naučili čim več, v spremljevalnem programu pa spoznali slovensko kulturo in družbo. Tečaj poteka dopoldne (za vse udeležence) in popoldne (izbirni tečaj). Dopoldne bo tečaj potekal od po-nedeljska do petka vsak dan od 9. do 12.30 v štirih šolskih urah, skupno pa bo trajal 40 ur. Izbirni popoldanski tečaj je namenjen vsem, ki se želijo še intenzivneje učiti slovenščine in bodo tako imeli še dve dodatni šolski uri (od ponedeljka do petka od 14.00 do 15.30, skupaj 18 ur). Glede na stopnjo znanja lahko tečajniki izbirajo med naslednjimi tečaji: - za začetnike: konverzacija s fonetiko, - za nadaljevalce: konverzacija za nadaljevalce, - za izpopolnjevalce: konverzaci-ja za izpopolnjevalce, priprava na izpit iz znanja slovenščine na visoki ravni. Posamezni izbirni tečaj bodo izvedli, če se bo zanj prijavilo vsaj pet študentov. Ob koncu Zimske šole bodo vsi tečajniki dobili potrdilo, da so se udeležili tečaja slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uspešno končana Zimska šola (dopoldanski in izbirni tečaj, skupaj 58 ur) je ovrednotena s 3 kreditnimi točkami (ECTS). Kdor bo želel pridobiti uradno spričevalo o znanju slovenščine, se bo lahko po koncu Zimske šole udeležil izpita iz znanja slovenščine, ki ga izvaja Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V Zimski šoli poleg jezikovnega tečaja poteka tudi pester spremljevalni pro- gram, ki je sestavljen iz predavanj o slovenski kulturi, delavnic in športnih dejavnosti. Teh dejavnosti se bodo tečajniki lahko udeleževali v popoldanskem času, plačilo zanje pa je zajeto v šolnino. Zimska šola je namenjena vsem, ki se želijo naučiti slovenščine. Udeleženci morajo biti stari najmanj 18 let. Cena za dopoldanski tečaj s spremljevalnim programom znaša 400 evrov, za izbirni popoldanski program pa 155 evrov. V ceno šolnine so všteti jezikovni tečaji in spremljevalni program. Učbenik bodo lahko udeleženci kupili na tečaju po prvem srečanju s skupino. V ceno poleg tega ni všteto opravljanje izpita iz znanja slovenščine. Na tečaj se lahko zainteresirani prijavijo s prijavnico, ki je na razpolago na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi jezik do 9. januarja 2012. Ko bodo v Centru prejeli prijavnico, bodo udeležencem po navadni ali elektronski pošti poslali račun. Tečaj je treba v celoti plačati najkasneje do 13. januarja 2012. Potrdilo je treba poslati na e-naslov Centra center-slo@ff.uni-lj.si, po faksu (003861 2418644 ali na poštni naslov Centra, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Udeleženci naj kopijo potrdila o plačilu prinesejo s seboj tudi na začetek tečaja, ker bo tako lažje razjasniti morebitne nejasnosti. Po prejetju potrdila o plačilu bodo udeležencem iz Centra poslali sprejemno pismo in informativno gradivo o Zimski šoli. Zamejci in potomci slovenskih zdomcev in izseljencev lahko zaprosijo za štipendijo. Prošnjo za štipendijo, (obrazec je na spletnem naslovu Centra) je treba poslati do 31. decembra 2011 na e-naslov, po faksu ali na poštni naslov Centra. Na spletni strani picasaweb.goo-gle.com/apple.aphex si je mogoče tudi ogledati fotografije 15. in 16. Zimske šole slovenskega jezika. bovec - Peti festival filmov o športih na prostem in o naravi Konec leta festival BOFF Potekal bo od 28. do 30. decembra - Rok za prijave filmskih izdelkov zapade 10. novembra V Bovcu bo konec decembra živahno tako v mestu samem kot tudi na zasneženih pobočjih Kanina Danes v Komnu o aktivnem staranju KOMEN- Danes ob 18.30 bodo v knjižnici Komen predstavili videa z naslovom »Vidiki dejavnega staranja.« Prireditev sodi v sklop praznovanj, posvečenih evropskem letu aktivnega staranja in medgene-racijske solidarnosti 2012. V goste so povabili strokovnjake Slavico Borko Kucler z Andragoškega centra RS, Ireno Koželj Levičnik (Gibanje za medgeneracijsko sodelovanje, Evropska federacija starejših) in raziskovalca nevropsiholoških vidikov staranja dr. Vojka Kavčiča, ki bodo na kratko spregovorili z obiskovalci o učenju in ustvarjalnosti v tretjem življenjskem obdobju: (O.K.) Peti festival filmov o športih na prostem in o naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) bo filmska platna v Bovcu razpel med 28. in 30. decembrom. Rok za prijavo filmskih izdelkov zapade v četrtek 10. novembra. V Bovec spet prihajajo trije dnevi brezplačnih projekcij filmov z vseh koncev sveta. Novost je, da bosta tokrat prva dva dneva potekala v Ste-gulčevi hiši v centru Bovca, zadnji dan pa se festival seli v Kulturni dom, dosedanje domovanje. Kategorije, v katerih se bodo potegovali za nagrade, so že znane: v tekmovalnem delu sta to dve kategoriji Šport in akcija (za krajše filme do 15 minut in daljše filme) ter kategorija Narava in ekologija. Izven tekmovalnega sporeda sta še kategoriji Era za filme starejše produkcije in kategorija Reklamni in reprezentantivni filmi. Poleg nagrad žirije za tekmovalne kategorije bosta podeljeni še nagrada občinstva ter prvič tudi nagrada prireditelja ŠD Drča za najboljši slovenski film. Žirija lahko podeli tudi nagrado za posebno delo. Strokovno žirijo BOFF letos sestavljajo celovški filmski ustvarjalec Seppi Dabringer, fotograf Dan Pati-tucci iz ZDA ter domača poznavalka na področju filmske kulture Nina Peče. Sočasno s filmskim bo v Bovcu in na Kaninu zopet tudi festival snežnih skulptur. Rok za prijavo skupin je 11. december. Med spremljevalnimi prireditvami bosta tudi delavnica o varstvu pred snežnimi plazovi in fotografska razstava. Več o obeh razpisih ter prijave na spletni strani festivala http://www.boff.si. Glavni pokrovitelj festivala BOFF je občina Bo- Petek, 4. novembra 2011 Št. 30 (193) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu zamejske navade in običaji »Ali bo zakuska?« Vprašanje iz naslova bi lahko pojmovali tudi nekoliko drugače: kaj bi bili zamejci brez običajnega prizora ob koncu kateregakoli družbenega, kulturnega ali političnega dogodka? Pravzaprav ne gre za prizor. Včasih vse skupaj izpade kot poseben obred, brez katerega lahko odide povprečni zamejec ne samo s praznim želodcem, ampak tudi užaljen. Da bi se izognili tem nevšečnim prizorom, vam bomo tokrat dobesedno postregli s priročnimi nasveti za uspešno izvedbo alternativne zakuske, hkrati pa bomo podrobneje analizirali »antropološke« dejavnike, ki oblikujejo živahen svet ob pladnjih in kozarcih. Pristop do zaključnega prigrizka se začne veliko pred koncem samega dogodka, na katerega smo bili prisiljeno vpoklicani ali na katerega smo se z dobro voljo in samoiniciativno vključili. Navada veleva, da se iz hiše odpravimo brez večerje oz. glavnega obroka, predvsem če imamo težave z linijo. Ko vstopimo v kraj dogajanja, se včasih celo prej oziramo za obloženimi mizami kot za prijatelji in znanci. Ko jih ni na obzorju nas lahko že začenja panika in dodatno vprašanje: če ne bo za-kuske, bom prisiljen/a poiskati alter- tivo? Ne bom se vrnil/a domov za štedilnik, hladilnik je nalašč prazen ... V 90 odstotkov primerov vsa podobna vpra šanja na robu histerije minejo ob toliko pričako vanih besedah, ki po protokolu zvenijo kar takole: »Vsem prisotnim se iskreno zahvaljujemo in va bimo vas na manjši prigrizek, ki smo vam ga pri pravili v sosednjih prostorih.« V mislih povprečnega zamejca zazveni na tako obredno trditev kar vzklik: amen! V ustih se kot na ukaz pričnejo cediti sline, želodec pa se pripravlja na sprejem oboževanih da rov. Vsi se lepo urejeno in do stojanstveno odpravimo prevzem kozarca prtičkov. Zunanjega in nepri pravljenega opazovalca bi lahko vse skupaj spominjalo na neko zelo lai čno obhajilo, seveda brez predhodne spovedi, ker ni ga bolj dostojanstvenega prizora, kot je zamejska zakuska. Rezina pečenega pršuta in požirek belega lahko tudi najbolj nezado voljnemu udeležencu zborovanja spet pričarata dobro voljo in navdušenje, tudi če se nikakor ni strinjal s stališči govornikov. V manj pogostih primerih (tistih 10 odstotkov nesrečnih slučajev) pa se obrazi prisotnih spremenijo v masko razočaranja in dolg seznam negativnih ocen do organizatorja, da niti ne govorimo o slabem spominu, ki jim ga bo pustil tak neuspeli večer. Zato nikar ne bodite skromni. Važna ni vsebina dogodka, važna je vsebina krožnika! ■i ■ k Perfektni »zakuskar« Če se uresniči prva možnost je potem treba paziti na bonton. Res je, da smo vsi presneto lačni, vendar tega ne smemo izkazati. Da se temu izognemo, moramo paziti na minimalna pravila, ki bodo jamčila vaš status perfektnega »zakuskar ja«. - Raje se ne lotimo dobrot na pladnjih kot prvi; če smo res tako lačni, poskrbimo, da smo v družbi. Paziti morate, da ne ohranite dalj časa isto pozicijo ob mizici, lahko bi izpadli preveč požrešni. - Kozarec naj bo stalno poln, tako se boste izognili stalnim dolivanjem in ^ mogoče tudi alkoltestu, ki vam bo preprečil udeležbo na naslednji zakuske. - Če ste res tako obupani, raje ne držite polnih krožnikov ali steklenic v rokah, nekdo bi vas lahko zamenjal za priložnostnega natakarja in vam onemogočil pravočasen dostop do hrane in pijače. Nazadnje pa nikakor ne smete izkazati poseb-naklonjenosti do najboljših dobrot, drugače vas bodo drugi prisotni zasačili in vam bodo sunkovito izmaknili vašo najljubšo zakuskar-sko hrano ali pijačo izpod nosa oz. ust. - Ne pozabite! Stalno opazujte druge prisotne: nikakor ne smete ostati zadnji ali sami, sam mora ostati le zadnji kos slanine na krožniku. Za oliko seveda. Suši in druge daljnoazijske dobrote i Kako pripravimo izvrstno japonsko in kitajsko zakusko? Poklicati moramo pristnega azijskega šefa in mu priskrbeti vse gastro-nomske prvine, da bo lahko publiki v hipu pripravil svoje dobrote. Nujno potrebujemo surovo ribo, ki mora biti seveda sveža in zdrava. Klop svetuje, da rib zaradi vsakovrstnega onesnaženja ne lovite v trža-i škem zalivu. Rešitev pa je ' ** preprosta: I -i % • 1 X . >- * $ J^MT 1 s S , * Ml odločite se pri- - \ I S v surovo l Zamejska multietnična manjadora Zakuska - tipična slovenska značilnost, ki naj ne bi nikoli manjkala na zamejskih prireditvah. Vsi nam jo zavidajo, mnogi bi nas v pripravi prečudovitih pojedin radi posnemali. Na okrašenih mizah imamo poleg vedno prisotnih »pata-tin« iz supermarketa tudi narezek, zamejske domače sladkosti in pristno vino. Ker pa smo za mejci precej širo-kogledni in se radi preizkušamo v naj- novejših modnih tendencah, bi rad Klop svetoval organizatorjem kulturnih in športnih pojedin nekaj inovacij, ki bodo gotovo pripomogle k temu, da bo miza na zakuski čim bolj v koraku s časom in da bo privabila nove goste k našim večkrat klavrno pustim kulturnim dogodkom. za - stno tržaško meso divjega prašiča, ki je zaradi obilice hrane, ki mu jo nosijo pridne mestne ženice, gotovo najbolj zdrava izbira. Pa še manj nesreč bo na cesti. Japonska hrana ni le ribo ovit riž, to je estetski podvig človeških ču tov! Ta stavek naj bo vaše vodilo, ko boste organizirali azijske zakuske. Gotovo boste privabili veliko število mondenih ljudi, saj je suši zelo priljubljen v elitnih krogih. Če pa boste med pripravami opazili, da ti na žalost v tržaškem okolju pri- amanjkuje tovrstna smetana, lahko še zmeraj ciljate na mestno azijsko komponento in pošljete vabila za vašo prireditev še v kitajske trgovine, frizerske salone, restavracije in wellness centre. Bujna prisotnost obiskovalcev bo zagotovljena! Z malim se (včasih) veliko doseže Eh, ni kaj; na žalost vsi že dobro vemo, da je kriza ... Pomanjkanje občutimo tudi na zamej- ™ ■ skih za-kuskah, ki niso več tako blesteče, kot so bile v minulih zlatih časih. V Slovenskem stalnem gledališču so v zadnjih letih premierske pojedine nadomestili z nekaj klavrnimi vinskimi steklenicami. Kdo ve, ali bo letos boljše? V nekaterih slovenskih ustanovah pa sestradani gostje večkrat sploh ne dobijo nič za pod zob! To je za nekatere zamejske mogotce že prava sramota, tako da Klop naproša domači krovni organizaciji, naj takoj ukrepata, da se to ne ponovi! Klop ima za krizne situacije seveda takoj pravi nasvet. Zamejci naj gredo po rešitev v Francijo, kjer je leta 1973 nastala nouvelle cuisine. Francoska kuhinja, ki temelji na preprostosti in mi-krokaloričnih jedeh, je lahko dosegljiva tudi za še tako okrnjene denarnice. Prepovedani naj bodo torej nekoliko dražji masten kraški narezek, cvrti ocvirki, pristna domača kapljica in tipični debeli trebuhi: s francoskimi zaku-skami bomo postali zamejci pravi postavni fotomodeli! (V tem primeru Klop svetuje tistim, ki se bodo udeležili takih mikropojedin, naj si v torbo spravijo okusnejši panin s pršutom!) In mi smo lačni, lačni, lačni ... Ko je na mizah hrana zastonj, postanemo vsi v hipu bolj lačni; Klop svetuje še tretjo rešitev, kako navzoče presenetiti po napornem zgodovinskem predavanju, po klo-basasti predstavitvi knjige, po še eni gledališki predstavi z nagci. Vsaka kulturna dvorana naj bo v kratkem opremljena z žarom s posebnim drogom za odojka. Male prašičke lahko nabavite kar na bližajočem se svetem Martinu, poleg teh pa si priskrbite še čebulo, ajvar in krompir. Ob tako prijetnem vzdušju bo gotovo prisotne prevzela prijateljska atmosfera. Kdo ve, mogoče se bodo ob kozarcu vina in mesu na žaru rešile še tako težavne zamejske dileme in dolgotrajni razkoli! Steklenice namesto mikrofonov Seveda Klop ni novinec v tem posebnem okolju. Sam se je že preizkusil v pripravi za-kuske, za kar se je raje odpovedal formalnim debatam in vse povabil na kozarček, vendar to je že zgodovina. Ob tej izkušnji se klopi hočeš-nočeš udeležujemo številnih zakusk, na katerih smo opazili, da se prava razprava začne le s kozarcem v eni roki in z nafilanim zobotrebcem v drugi, skoraj bi bili priče nekim uglajenim verbalnim dvobojem. Do tega prihaja še posebno ob priložnostih, kjer se je naslov večera glasil Okrogla miza o ... , Posvet o ... ali Mladi o ... Mogoče je čas, da se nekoliko zamislimo v format naših snidenj in okrogle mize namesto z mikrofoni in beležkami napolnimo s krožniki, prtički, pladnji in steklenicami. Gotovo bi ozračje izpadlo neprimerno bolj umirjeno. Mogoče ni daleč dan, ko nas bo zakuska le osvobodila starih in že pretesnih manjšinskih kalupov, do takrat pa bomo z veseljem še veliko popili in popikali ... / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ OŠ Oton Župančič 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.55 Vremenska napoved 10.55 Aktualno: Cerimo-nia di consegna delle decorazioni dell'Or-dine Militare d'Italia 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 16.55 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Friz-zi) 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: Cinematografo 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, L'Albero az-zurro, Art Attack 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Appuntamento al ci- ^ Rai Tre 21.05 Film: Casino Royale (akc., V.B./ZDA, '06, r. M. Campbell, i. D. Craig, E. Green) 23.40 Reportaža: Radici, l'altra faccia dell'immigrazione 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte 1.10 Dok.: Rewind u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Fo- 15.35 Film: L'impero del sole (dram., ZDA, '87, r. S. Spielberg, i. C. Bale, J. Mal-kovich) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: 36 Quai des Orfèvres (Fr., '04, r. O. Marc-hal, i. D. Auteuil, G. Depardieu) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Viso d'angelo (i. G. Garko) 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 23.30 Film: Autumn in New York (rom., ZDA, '00, r. J. Chen, i. R. Gere, W. Ryder) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 0.00 Show: Le Iene 1.30 Šport: Grand Prix - vaje ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versillia-na 11.55 Dok.: Italia da scoprire 12.25 Dok.: Agrisapori 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dok.: Wild adventure 16.00 Šport: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: Piccola grande Italia 20.30 Deželni dnevnik 22.05 Nan.: The F.B.1.22.50 Dok.: Gioielli nasco-sti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Undi-ci uomini ed un pallone (It., '48, r. G. Si-monelli, i. C. Dapporto, C. Campanini. F. Amendola) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.00 Aktualno: (ah)iPiroso 11.55 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Una bionda sotto scorta (det., ZDA, '94, r. D. Hopper, i. T. Berenger, E. Eleniak) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Italialand - Nuove attra-zioni 23.05 Šport: Sotto canestro 23.40 Dnevnik 23.55 Film: Borsalino (Fr., It., '70, r. J. Deray, i. J.-P. Belmondo, A. Delon) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.35 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.55 Igr. nan.: Profesor Pustolovec 11.15 Kratki igr. film: Račke 11.30 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Črno-beli časi 16.05 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 1.05 Posebna ponudba 17.55 Nad.: Vrtičkarji 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.00 Polnočni klub 0.10 Nad.: Gandža (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Izob.-dok. odd.: Bober 8.30 Film: Grški botrček 9.55 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 10.25 Otroški pevski zbor RTV Slovenija (pon.) 10.55 Glasb. pravljica: Gal v galeriji 11.20 Dobro jutro (pon.) 14.05 19.05, 1.00 Videozid (pon.) 14.55 Glasnik (pon.) 15.25 Evropski magazin (pon.) 15.55 Osmi dan (pon.) 16.25 Firma.tv (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Minute za 18.05 Cir-com Regional 18.30 Črno-beli časi 18.45 Knjiga mene briga 20.00 Dok. serija: Skriti Rim 20.55 Nad.: Oglaševalci 21.45 Film: Zunaj sezone |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.30 20.00 Aktualno 8.30 Novice 12.45 Beseda volilcev 13.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.20 Tedenski pregled 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Alojz Rebula 15.30 Film: Zlate steze 17.00 Avtomobilizem 17.20 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.40 Potopisi 21.15 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok.: Benevento 0.20 Čezmejna TV pop Pop TV 6.25 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 7.50 Ne-brušeni dragulj (dram. serija) 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Resnič. serija: Žena za mojega očka (nad.) 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Minuta do zmage 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Bruc Freshman (ZDA) A Kanal A 7.30 Obalna straža (akc. serija) 8.20 18.00, 19.45 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 10.10 Požeruh (ris.) 10.35 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 17.05 Nan.: Na kraju zločina - CSI Miami 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 12.55 TV prodaja 13.50 Film: Stepfordske ženske (ZDA) 15.40 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 18.55 Nan.: Čistilec 20.00 Film: Začetek (ZDA) 21.50 Film: Zbegani (ZDA) 23.50 Nan.: Will in Grace RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brih-tni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - 16. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol: z Ljubo Sušanj; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Tor-klja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert: Dih zvoka (prenos); 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 4. novembra 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika - loso A ^ r\ Obširno obmoc"je nizkega pritiska nad Španijo bo v na- Nad zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje. V slednjih dneh do Italije prineslo južne vlažne tokove. višinah priteka k nam od jugozahoda topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 10.00 A BIOPROGNOZA Predvsem na zahodu se bo vremenska obremenitev čez dan krepila in občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Na vzhodu države bodo z vremenom povezane težave imeli le najbolj občutljivi. Spanje v noči bo moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 17 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.19 najnižje -33 cm, ob 7.03 najvišje 45 cm, ob 13.34 najnižje -32 cm, ob 19.12 najvišje 17 cm. Jutri: ob 0.54 najnižje -33 cm, ob 7.26 najvišje 49 cm, ob 13.58 najnižje -41 cm, ob 19.48 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............8 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 2/18 CELOVEC O 5/14 M. SOBOTA O 9/18 TOLMEČ O 4/11 VIDEM O C—j 7/15 O PORDENON 8/14 TRBIŽ O 3/10 O 4/9 KRANJSKA G. ČEDAD O O TRŽIČ 7/12 o KRANJ o 5/13 S. GRADEC CELJE 7/15 O o LJUBLJAN GORICA rt O N. GORICA 9/14 10/15*°^ 10/14 0°9/l2'NA _ „ KOČEVJE TRST O _ O N. MESTO 6/14 O ____ ZAGREB 6/18 O REKA 10/15 V . O ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES Povsod bo oblačno s šibkimi do zmernimi padavinami; v predalpskem pasu bi se lahko padavine nekoliko okrepile. Pri Trbižu bo možnost padavin nizka. Na obali bo šibko do zmerno zapihal jugovzhodnik. Meja sneženja 2200 m. V vzhodni Sloveniji bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 11, najvišje dnevne od 9 do 15 stopinj C. o GRADEC 8/19 TOLMEČ O 4/11 TRBIŽ O 3/10 o 8/10 KRANJSKA G. CELOVEC 'O 9/16 O TRŽIČ 10/15 0 O PORDENON 10/15 ČEDAD O 10/15 O KRANJ O 8/15 S. GRADEC CELJE 9/17 O MARIBOR O 11/18 PTUJ O M. SOBOTA 011/18 O N. GORICA o 1—3 LJUBLJANA 10/17 POSTOJNA O 10/14 KOČEVJE N. MESTO 7/18 O .___ ZAGREB 8/18 O (NAPOVED ZA JUTRp Povsod bo oblačno, padavine bodo šibke do zmerne na vzhodnem pasu, proti zahodu pa bodo močnejše. Na obali bo pihal zmeren do močan jugovzhodnik, v Lignanu in Gradežu se bo lahko pojavilo močno vzvalovanje. Jutri in nedeljo bo vzhodni Sloveniji sončno in precej toplo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.