OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 19. oktobra 1956 LETO II L, štev. 81 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO INŠPEKTORATA DELA OLO LJUBLJANA NA 10. SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 16. OKTOBRA 1956 . Pozitivni pravni predpisi dajejo ?®Pektoratu dela pri nadziranju p'‘(>vni|i pogojev ljudi, zaposlenih v ^vurnali, delavnicah in privatnih široka pooblastila. Nepruvil-hi bilo, da bi se o problemih, na **‘Cre je naletel Inšpektorat dela izvrševanju svoje službe ne raz-Prttvlju|0 ,lu ljudskem odboru. Za j? jo Inšpektorat dela na 10. seji uiira |)roizvajaleev podal svoje pobilo. , Organi okrajnega Inšpektoratu flu čestokrat ugotovijo pri svojih ^Sledili gospodarskih organizacij .7° grobe napake in pomanjkljivo-'• ki ponekod prčdstavljajo nevarni obratnih nezgod in poklicnih bolenj, največkrat pa možnost za jDalanek večje gospodarske škode. I^ffode same kot tudi poklicna ”PDlenja predstavljajo izgubo na-."dnega dohodka v izplačevanju ra«arine in bolniških storitev za DDijesrečence, na drugi strani pa iz-. proizvodnje, ki se zopet odraža j,lz&ul>i narodnega dohodka, neupo-L^aje pri tem posledice kot so in-,?hdnost, dajatve za •družine ponc-Dvenc<'v in bolečine, ki jih prcstu-gi/0 ponesrečeni. Velika gospodar-škoda lahko nastane tudi za-l“J nezadostne zaščite pred even-, 'dnin* požarom, ki utegne nastati ®rudi slabe zaščite v nekaterih les-Pfedelovalnih obratih, hi. ,K«ni Inšpektorata dela bi nio-t,.1. ob upoštevanju predpisov za-Li pomanjkljivosti ustaviti v ne-.'erd, primerih obratovanje posa-(|'/,iih obratov, kar pa bi brez dvoji ..Pomenilo gospodarsko škodo, u^jntja imajo sicer razumevanje je V.dpravo pomanjkljivosti in ure-|,r|lJc delovnih pogojev, vendar jim te"nanjkuje finančnih sredstev v jji?ainene, kar inšpektorjem ob pri-P.regledv čestokrat zatrjujejo, č, Pojav se zlasti stopnjuje v teko-da *etu, ko vsa podjetja tarnajo, l>4 'lin'ajo finančnih sredstev. Teh re,P.° primanjkuje samo za odpravo y,.Ph pomanjkljivosti, ki terjajo k 'Ie izdatke, temveč tudi za manj-ta 'n malenkostne, ki ne pomenijo tg, Podjetja z veliko gospodarsko b/Uivostjo posebnega finančnega L‘"e>na. Za primer navajamo, da 'lii 'r,la »Rog« že dve leti zatrjuje, l^j.Piiu sredstev za ureditev venli-kf:j pri kadeh za niklanje, iz ka-Mii,- Prihajajo zdravju škodljivi %|r "ndobniu primerov je mnogo; hj,. Pa navedemo tudi nasprotne ke,j‘re, ko družba vlaga ogromna V *! v kapitalno izgradnjo in h»,e.'ije, vendar sc objekti ne do-h|4|9° popolnoma in običajno iz-hfj® ureditev sanitarij (stranišč, ki]h?r°b, kopalnic, umivalnic in >**>). Tak primer je podjetje lVi,, v Cerknici, ki zaposluje V1®® ljudi, a nima urejenih 'l rm>, stranišča so pmanjkljiva 1 ko. t-vilu absolutno nezadostna. Pulnicah in garderobah pa ni govora. V praksi se opaža, da pa denarju ne primanjkuje, kadar gre za najpopolnejšo in najsodobnejšo ureditev upravnih prostorov, za nabavo avtomobilov in podobno. V gradbeništvu se pojavljajo primeri pretirane štednje z lesom na račun varnosti tiri delu. Vsled pomanjkanja lesenega gradbenga materiala na grudiliščih, zaposleni delavci odnašajo iz grajenih varnostnih naprav lesni material, da ga uporabljajo na mestih, kjer ga primanjkuje. Zaradi takega varčevanja se uprahlju tudi zelo iztrošen material, ki po svoji trdnosti ne odgovarja več in predstavlja trajno nevarnost za nezgode. Na ta način hočejo gradbena podjetja doseči manjšo porabo lesu, kot je predvidena s kalkulacijo, kar se izkaže sicer po finančnem uspehu podjetju, vendar pu na račun varnosti pri delu. številna podjetja imajo še mnogo starih objektov, ki ne odgovarjajo varnostnim in higienskim predpisom. Pri isti delovni površini sc je v nekaterih podjetjih povečala proizvodnja dva do trikrat. Ustvarja se prenatrpanost z ljudmi in je razumljivo, da so v takih pogiih ne more nuditi zaposlenim delovnih pogojev kot jih zahteva higiena dela, hkrati pa se ustvarjajo pogoji za razne bolezni in psihološki pogoji za nezgode pri delu. Podobno je v opekarnah, kjer so delovni pogoji zaradi zastarelosti opekarn zelo nezadovoljivi. Delavci so izpostavljeni prepihu, posamezna delovna mesta temperaturnim razlikam. vremenskim nepriliknm in vlagi. Taki delovni pogoji ustvarjajo in omogočajo razna revmatična obolenja in druge bolezni, ki povzročajo izpad delovne sile in s tem zmanjšujejo proizvodnjo. Kazen opekarne Draga pri Kosezah in delno Radomlje delavci v opekarnah nimajo na razpolago potrebnih sanitarnih prostorov. Ureditev teli bi po izdanih pripravnih odločbah morala biti izvršena, vendar podjetju stalno prosijo za podaljšanje ureditvenih rokov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V kemični industriji imamo najbolj zastarel in iztrošen strojni park. Vsa povojna leta se v to panogo gospodarstva ni vlagalo sredstev za izboljšanje in obnovo tehnološkega procesa. Ker je strojni park in sum tehnološki proces proizvodnje močno zastarel, so delavci izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom, ter morajo zato uporabljati osebna zaščitna sredstva, ki pa največkrat ne odgovarjajo zaščitnim predpisom, vsled česar jih delavci neradi uporabljajo, kajti pri delu jih ovirajo in jim ne nudijo prave zaščite. Zaradi pomanjkanja zaščitnih sredstev se pojavljajo razna pokliena zastrupljen ja, ker delavci pri delu ne pazijo. Tako so v Kemični tovarni Domžale zelo po- gosta zastrupi jen ja pri proizvodnji svinčevega belila. Zelo zastarel, primitiven in zdravju škodljiv obrat v tej tovarni je oddelek za proizvodnjo suhega minija, kjer so delavci izpostavljeni zastrupijenju s svincem ali saturnizinu. •Kot primer neurejenih in zelo težkih delovnih pogojev je omeniti železnico. Nemogoče razmere in stanje vladata skoraj v vseh železniških obratih, zlasti pu v delavnici za popravilo voz in strojev ter v kurilnici. Stanje je splošno znano, vendar prizadeta podjetja ne marajo pokreniti kaj bistvenega za izboljšanje razmer, ker sc odlaga načelna rešitev ljubljanskega železniškega vozla. Slabe razmere nimajo samo škodljivih posledic za zdravje; temveč je kritično to vprašanje tudi iz gospodarskega vidika glede vedno težavnejšega opravljanja proizvodnih nalog. Za primer zelo slabili pogojev dela navajamo tudi Tovarno kovanega orodja v Kamniku. V zastareli in tesni kovinobrusilnici se uporabljajo pri brušenju naravni brusi, katerih prah zelo škodljivo vpliva na zdravje in je doslej ugotovljenih že več prime rov poklicne bolezni silikoze. Naravni vlek v kovaškem ognjišču je zelo slab. vsled česar se plini po-vračajo in širijo po vsem jirostoru, delovna mesta v biližini peči pa so izpostavljena izredno močnemu to-plotnemu žarčetiju. To podjetje se že desetletja gospodarsko do skrajnosti izkorišča. Kljub večkratnim prošnjam za dodelitev kredita za asunacijo od merodajnih organov ni odziva, čeravno podjetje ustvarja skupnosti pomemben finančni uspeh. Ker se v istem kraju vlagajo velika finančna sredstva zn komunalno de-jevnost (izgraditev novega mostu, kopališča, sindikalnega doma itd.), prizadeti delavci težko razumejo, da ni finančnih sredstev za zboljšanje pogojev dela. Iz navedenih primerov izhaja, da naša industrija in obrt potrebujeta obnovitev. V nasprotnem primeru bodo posledice vedno večje; množile se bodo obolelosti in nezgode in ne bo zadostovalo za oskrbvanje obolelih in ponesrečencev oseb tisto, kar naj bi prihranili pri obnovitvi. Zelo problematično je stanje z osebnimi zaščitnimi sredstvi, ki so predvsem tista iz domače proizvodnje zelo slaba in neprimerna za tijiora-bo. Lahko trdimo, da so na tem področju v 10 letih jio osvoboditvi doseženi zelo majhni rezultati. Taka zaščitna sredstva so sama vzrok, da jih delavci neradi uporabljajo, ter je čestokrat možnost poškodb jiovečana prav z njihovo uporabo. Za primer navajamo zaščitna očala, ki so take izdelave, da predstavljajo za uporabnika nevarnost, du se navadno steklo razbije in zatlobi uporabnik še večje poškodbe, kot bi jih dobil brez očal. Pripomniti je. da so se šele v zadnjem mesecu na trgu pojavila očala, ki nekako odgovarjajo varnostnim predpisom. Podobno je z ostalimi zaščitnimi sredstvi. Podjetja jih čestokrai nabavljajo le zato, da za (los le predpisom, a jih ne uporabljajo. čeprav izdajo za njih znatna finančna sredstva. Omeniti je, da na tem področju že dalj časa dela Zavod za organizacijo dela in proučevanje varnosti pri delu, ki pa doslej še ni dosegel vidnejših uspehov. Težave nastajajo tudi vsled tega, ker v naši zakonodaji ni pravnega predpisa, ki bi prepovedal poizvod-njo nezavarovanih pogonskih delovnih strojev ali drugih naprav. Obstoja pu predpis, ki prepoveduje uporabo takih sredstev. Zaradi pomanjkanja pozitivnih pravnih predpisov v tej smeri je Inšpektoratu delu pozneje, ko se taki nezavarovani stroji ali naprave množično uporabljajo na terenu težko, če že ne nemogoče učinkovito ukrepati. Za primer navajamo, da Tovarna električnih aparatov v Škofji Loki proizvaja in jiro-duja električna spujkala brez kabla za vzemlitev. Mnogo nekvalitetnih oziroma slabo zavarovanih elektrotehničnih naprav proizvajajo tudi razni obrtniki. Mnenja smo, da je nujno čimprej sprejete predpis, ki bi prepovedal proizvodnjo takih sredstev. To bi bilo skladno tudi z mednarodno konvencijo o zaščiti dela, katere podpisnik je tudi FLR Jugoslavija. V nekaterih podjetjih odgovorni ljudje premalo polagajo pažnjo na požarno varnost. Zaposleni ne poznajo požarnovarnostnih predpisov, vsled česa je prišlo že čestokrat do požarov. Podjetja čakajo le na ukrep jro-žarnovarnostnih organov, ne zanimajo se pu sama dovolj za požarnovarnostno službo. Značilen je bil primer v lesnoindustrijskem obratu Rreg pri Borovnici, kjer so organi Inšpektorata dela uogotovili nevarnost požara nad strojnico v podstreš-ju in izdali nalog za takojšnjo odpravo te nevarnosti. V času urejanja zadeve je izbruhni požar, ki ni napravil večje škode, ker so bili ljudje na mestu. Ce nevarnost ne bi bila pravočasno odkrita, bi obrat zgorel do tal. Takih primerov je bilo dovolj. V prvi polovici tekočega leta je bilo pregledanih 431 delovnih prostorov. Od teh je V) trajno neuporabnih za zaposlovanje ljudi, 53 pa neprimernih. Zaradi slabih delovnih j>ro-storov je ogroženo zdravje 178 delavcev. Še vedno so slabo urejene ventilacije in je vsled lega ogoženih 287 delovnih mest. Nekateri prostori sc v zimskem času nezadostno ogrevajo in je bilo ugotovljenih 248 delovnih mest. kjer zaposlene osebe zaradi tega nedostatka prezebajo pri delu. Pomanjkljiva je ponekod tudi razsvetljava in je ugotovljenih 122 primerov kvarov oči in zdravja zaradi lega. V 168 primerih so slabo zavarovani stroji in transmisije. Poseben problem predstavljajo brusilni stroji, ki niso zavarovani v skladu s predpisi. Slabo so zavarovani tudi mizarski stroji. Imajo sicer še tovarniško izdelane zaščitne naprave, vendar jdi delavci odstranjujejo z motivacijo, da jih ovirajo pri delu. Pri teli strojih je zaznamovano največje O število nezgod. Ugotavlja se tudi, da delavci ne izpolnjujejo navodil in opozoril odgovornih voditeljev podjetij. Požarnovarnostne naprave so čestokrat zanemarjene in v primeru požara neuporabne. Po poda tk iti s katerimi razpolagamo, se je pripetilo v prvi polovici leta 1956 4125 nezgod pri delu. Zaradi teli poškodb je bilo izgubljenih 80.901 delovnih dni. Skoda zaradi nastalih nezgod znaša 124,000.000 dinarjev. Največ nezgod je v kovinski, lesni, gradbeni in obrtni dejavnosti. Statistični podatki kažejo, da število obratnih nezgod ne pada. Zanimivo je, da iz dneva v dan raste števil nezgod, ki se pripetijo na poti z dela in na delo. Nedvomno vpliva na ta pojav uredba, s katero je poškodovancu pri delu in pri nezgodi na poti na delo oziroma z dela zagotovljena 100°/o hranarina, (ločini za normalen bolniški stalež dobi bolnik le 80 oziroma 90°/o hranarine. Nezgod izven obrata ni mogoče dokazovati oziroma izpodbijati in se zato lahko predpostavlja, da se za tovrstnimi poškodbami skrivajo popolnoma drugi nameni. Najmočnejši faktor, ki povzroča Ceste nezgode, je slaba oganizacija dela. Mnenia smo, da srednji strokovni kader, ki je v stalnem stiku z delavstvom še ni odigral svoje vloge na področju varnosti pri delu. Pogosti razlogi za nezgode so pretirani neumestni hero-izein, malomaren od n ost do osebne varnosti, slabo nadzorstvo nad nevarnimi deli in podobno. Nadrejene osebe se v svojih zagovorili zadovoljujejo z izgovori, da so ponesrečenca opozarjali, varnostnih ukrepov pa običajno ne podvzemajo. Potrebno je usmeriti delo k pravilni vzgoji srednjega strokovnega kada in v večji meri zadolžiti te ljudi glede odgovornosti za nastale nezgode. Nezgode in obolenja ne nastanejo vedno le zaradi malomarnega odnosa dela ali pomanjkljive ureditve varnostnih naprav, temveč so čestokrat posledica življenjskih pogojev prizadetih delavcev,- ki imajo mnogokrat malodušen odnos do dela in med delom premišljujejo o drugih stvareh. Poleg delovnih pogojev in varstva pri delu je omeniti še pojav v mnogih podjetjih, ko si vodilni uslužbenci, zlasti direktorji plačujejo znatno iznad tarifnih postavk po tarifnem pravilniku. Taka izplačila utemeljujejo s tem, da je tarifna postavka po tarifnem pravilniku prenizka.- Inšpektorat deki je v prvi polovici leta 1956 obravnaval tudi 824 primerov raznih kršitev iz delovnih odnosov. Med dugim je bilo 212 nezakonitih prenehanj delovnih razmerij. Nekateri direktorji podjetij samovoljno in nezakonito odpuščajo delavce, delavci pa nezakonitost izkoriščajo in živijo po več mesecev v brezdelju, podjetje pa jim mora zaradi nezakonitega postopka plačati celotne prejemke. Za primer navajamo, da je upravnik Kovinskega podjetja Lož pri Starem trgu odpustil delavca zaradi prestiža lastne avtoritete. Na naše posredovanje je bil delavec sprejet nazaj na delo. V Elektro-Ljub- • Ijana je bil odpuščen delavec zaradi disciplinske nerodnosti, vendar brez predhodnega zaslišanja, čeravno je bilo podjetje predhodno opozorjeno na nepravilni postopek. V pritožbenem postopku je bila stvar rešena tako, da je pod jetje delavcu priznalo vse pravice iz delovnega razmerja od 1. januarja 1956 do 31. avgusta 1956, Čeravno je bil prizadeti delavec skoraj ves čas nezaposlen. Upravnik gostilne »Frlinc« je nezakonito odpovedal službeno razmerje točajki, ne da bi iskal predhodni pristanek sindikalnega sveta. Odločba je bila razveljavljena, upravnik je -moral iskati zakonito pot za odpoved. V pritožbenem postopku se je ugotovilo, da ni bilo pravega razloga za odpoved. Ves čas, ko je bila prizadeta doma, je prejemala polno plačo. Svet za delo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je o navedenih problemih razpravljal in sklenil sprejeti sledeče predloge in zaključke: 1. Gospodarskim organizacijam, ki imajo potrebe oziroma naloge za izvedbo higiensko-tehničnih varnostnih ukrepov, je treba omogočiti pridobitev finančnih sredstev zn ureditev veh zahtev, zlasti tam, kjer je zdravje delavcev posebno ogroženo in kjer so pogoji dela na splošno zelo težki; 2. Up ra vili odbori in delavski sveti naj napravijo programe za izboljšanje dela, delovnih pogojev in zaščite dela ter naj stremijo za tem, da sc programi izpolnijo. Na podlagi izdelanega programa naj v začetku leta planirajo potrebna finančna sredstva, kot zahteva določilo 5. člena Zakona o inšpekciji delu; 3. Komisijam higiensko-tchnične zaščite v podjetjih naj upravni odbori in delavski sveti nudijo vso pomoč pri izvrševanju njihovih nalog. V podjetjih z nad 500 delavci naj se postavijo varnostni tehniki, ki bodo delo opravljali kot profesionalci. Komisijam HTZ noj se omogoči čim samostojnejše delovanje tako, da njihovo delo ne bo odvisno od volje in razpoloženja posameznih vodilnih uslužbencev in naj* bi za svoje delo odgovarjale delavskemu svetu; 4. /bor proizvajalcev OLO naj bi v mejah možnosti posredoval za čimprejšnjo izdajo ustreznih predpisov, po katerih bi se ne smelo proizvajati kakršnihkoli strojev in naprav,-ki niso zavarovani v skladu z zakonitimi predpisi. Hkrati naj se doseže izdelava standardov za proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev in pooblasti organ za kontrolo izdelkov, preden sc dajo v uporabo; 5. Podjetjem naj sc naloži izdelava posebnih pravilnikov, • ki naj vsebujejo podrobnejše določbe o lii-giensko-tehnični zaščiti in uporabi primernih osebnih zaščitnih sredstev zlasti pa za nevarnejša delovna mesta. Na ta način naj se tudi zaostri odgovornost tehničnega vodstva ter vključijo v sistem premiranja tudi tiste osebe, ki neposredno prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev. Podjetja naj podvzemajo ostrejše ukrepe zoper tiste, ki ne upoštevajo navodil o varnosti pri delu; 6. Gradbena podjetja je potrebno zainteresirati, da bodo upravni odbori, delavski sveti in sindikalne organizacije vodili stalno skrb za primerna stanovanja in prehrano zaposlenih delavcev. To je potrebno zato, ker neurejenost tega vprašanja po- vzroča veliko število obolenj in V zgod pri delu; , 7. V strokovnih šolah naj bi ** P uvedlo obvezno poučevanje o higiM’ 0 sko-tehnični zaščiti, ker bo le na 1* način moč doseči, da bodo bodoči mojstri in voditelji znali pravilo® vzgajati zaposlene delavce in skrb«11 b za higiensko-tehnično varnostno »: sl ščito. HTZ nuj se uvede kot obvezo1 n predmet tudi v šolah za učence v jj* zi spodarstvu, s čimer bi se doseglo, o® v< bi bil že vsak kvalificirani delo v j* » seznanjen z osnovami higensko-tcO' j( nične zaščite dela. Svet za delo OLO Ljubija«® je predlagal zboru proizvajale«1 OLO, da razpravlja o naveden1" problemih in je zbor proizvajal««1 sprejel ustrezne sklepe za izboljšanj* razmer na tem področju. POTRDILO ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1955 Zbor proizvajalcev OLO Ljubljana je na 10. seji dne 16. oktobra 1956 potrdil zaključne račune za leto f955 naslednjih gospodarskih organizacij; Industrijska podjetja: 1. >Opekarna Radomlje«, Domžale, 2. »Sončnica«, Domžale, 3. »Elektrarna«, Medvode, 4. »Izolirka«, Ljubljana-Moste, 5. »Cementar«, Ljubljana, 6. »Torbica«, Ljubljana, Jesenkovo 7. Tovarna konzerv Vič, Ljubljana, 8. »Zvezda«, Ljubljana. Obrtna podjetja: 9. »Hrast«, Ljubi jana-Bežigrad, 10. »Modna oblačilu«, Ljubljana, 11. »Obutev«, Rakek pri Cerknici, 12. »Obok«, Ljubi jana-Bežigrad, 13. »Graditelj«, Ljubljana-Moste, 14. »Livar«, Ljubljana-Vič, 15. »Mizarska zadruga Dravlje«, 16. »Mizarstvo Lož«, Loška dolina, 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. »Letov«, letalska tovarna (lik^ (lucijska bilanca od 1. 1. do 13-8 , 1956). a’ k Trgovinska podjetja: »Galanterija«, » Veletckstil«, »Ved rog«, »L ju bi jana-export«, »Sadje«, Vrhnika. ke k la Ur lil le Kmetijska posestva: »OZZ Šmartno pri Litiji«, »Log«, Ljubljana-Vič, »Ravnik«, Cerknica, »Ekonomija«, Domžale, »OZZ Prevoje«, Domžale, Kmetijsko posestvo Cerknica. Ut !»< Iti Gostinska podjetja: »Radomlje«, Domžale, »Lovec«, Rakek, Gosti nsko* pod jet je »Partizan1' Ljubljana (v likvidaciji) znklju£ ni račun za čas od 1.1. do 30. 1956. «t( h k Ho k: Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA BOROVNICA • ! POPRAVEK V »Glasniku« št. 80 ž dne 16. oktobra t. 1. jc bil objavljen Odlok o občinskih taksah. V 2. členu tega odloka je skovna napaka in se 2. člen pravilno glasi: »Občinske takse, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek na območju okraja Ljubljana. Delež teh dohodkov, "ki pripada posameznim občinam, se določi vsako leto z okrajnim družbenim planom.« OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Na podlagi 15. in 2. točke 50. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/55), 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ, 19/53), XX. razdelka, 1. poglavja priloge 1/A k Zakonu o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55) ter po prejšnji pritrditvi 01.0 Ljubljana, jc občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na svoji 12. redni seji, dne 24. avgusta 1956, sprejel ODLOK o občinskih taksah I. SPLOŠNE DOLOČBE pred- 4. člen Določbe zakona o taksah (Ur. list FLRJ, št. 68/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter določbe Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih do- hodkov (Ur." list FLRJ, št. 33/53)J primerno uporabljajo tudi glede činskih taks, če ni s tem odlo®0^ drugače določeno. 1. člen Poleg občinskih taks, ki so pisane z odlokom o občinskih taksah. (Ur. list LRS, št. 19/56) se pobirajo na območju občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste še občinske takse, predpisane s tarifo k temu odloku. 2. člen Občinske tmkse. ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek na območju okraja Ljubljana. Delež teh dohodkov, ki pripada posameznim občinam, se določi vsako leto z okrajnim družbenim planom. 3. člen Občinske takse se plačujejo vnaprej in to v gotovini ali pa v taksnih znamkah. Do izdaje novih taksnih znamk se uporabljajo nn območju okraja Ljubljana taksne znamke, ki jih je izdal bivši OLO Ljubi jana-okolica in bivši MLO glavnega mesta Ljubljana. 5. člen Osebe, ki so po zakonu o t rotjU' (j»l k 9. člen Ta odlok velja od dneva objave ‘Glasniku*, ugrablja pa se od Ptvegu due naslednjega meseca po '»javi. H. TARIFA .Tar. št. 1: Taiksa na vloge, pritož-odločlic in potrdila, ki so na-slovljenu na občinski ljudski odbor, Njegove organe, urade, proračunske ^vodc in finančno samostojne za-ki opravljajo upravne zadeve zironia, ki iih ti rešujejo ali izda- > .-—.a, ki jih laJo. znaša: a) na vloge — 20 din, *>) na pritožbe — 90 din, c) na odločlic: aa) o dovoljenem podaljšanem poslovnem času v gostiščih za ves večer — 2000 din, bb) o dovoljenem priložnostnem točenju alkoholnih pijač — 3000 din, cc) za vsako drugo odločbo, razen za odločbe po tar. 3, 4 in 10 te tarife — 73 din, *) za vsako potrdilo — 50 din. , Za prireditve ob praznovanju od tzave priznanih praznikov sc taksa w tej tarifni številki ne pobira, i Tari/, št. 2: Taksa za pot usluž-|^lcev občinskega ljudskega odbora id iič" >h lVV1* uradni n prostorov se plača, ‘Klar pot povzroči stranka, razne .fditve stanovanjskih zadev in dru-rp zadev do vrednosti 10.000 din 6 glede na število uslužbencev: *• za pregled stavbišč» ali pro-**** za napravo stavliišča — 200 din, <2- za pregled zgradbe ali posa-B»ih prostorov zgradbe, da bi se a'° uporabno dovoljenje v Pri pregledu do 5 prostorov '00 din, m k) pri pregledu od 6 do 20 prodov _ 200 din, 'l) pri pregledu nad 20 prostorov 300 din; lf ^ za vsako pot izven uradnih °storov v drugih zadevah 100 din. ^aksa sc plača na vlogi, s katero Neg Pa. Jar* št. 3: Taksa za odločbo, s ■ ®r° občinski ljudski odbor, nje-1 uradi in organi izdajo dovolje-,.Za gospodarsko dejavnost znaša * °d takse po zakonu o taksah. ljSyi)ar‘A št. 4: Taksa za potrjevanje L?a Potrjevanje j>ogodb in drugih M V- j'*1 potrjujejo občinski all j" s*' odbor, njegovi organi in uru-’Se plača: % Zfl ix>trditcv vsake listine zn * — T5 din, za vsako nudalj- i^N« — 25 din (če-se potrdi samo [jPN se plača taksa 25 din za po-®v vsakega podpisa ali pečata), taks po tarifni si Iiil> Ut, k* »i„ < Zroči stranka pot uslužbencev št. l tega J < M t» s.Za potrditev cenitve posestva ^ din, m ',Za potrditev kopirnega načrta Htr ®skein ljudskem odboru, če 90 '|VQjo kopiranje zasebniki — Za potrditev pogodbe pri držav-°rganu se plača: na novo sklenjeno pogodbo, u'1, p ji® vrednost znaša: do 10.000 din ,00 ISd 3 d tO.OOO do 50.000 din — s(2n». od 50.000 do 150.000 din din, od 150.000 do 250.000 din «52 din, nad 250.000 din — % •/. kr;, . črednost ne da oceniti — 125 h)^V)> }L,za potrditev podaljšanja pote r8® plača 50 "/o takse iz točke ^ t&Tifnc številke. : Ta taksa se ne plača za 1 ”‘tcv t," toicih. učne pogodbe po zakonu Tarif. št. 5: Taksa za odločlrc o kazni v postopku o prekrških se plača (50 din): 1. če je izrečena kazen ukora — 50 din, 2. če je izrečena denarna kazen v višini: a) do 1000 din — 100 din, b) od 1000' do 3000 din — 200 din, c) od 3000 do 5000 din — 500 din, č) nad 5000 din — 10 %>. Tarif. št. 6: Takse za glasbo v javnih lokalih: Za dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih javnih lokalih sc plača: a) za stalno glasbo mesečno — 5000 din; b) za občasno glasbo mesečno — 1000 din; c) za glasbo v barih in nočnih lokalih mesečno — 12.000 din: č) za priložnostno glasbo se plača — 300 din. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasim je razumeti glasbo, kise izvaja "redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasim je razumeti enkratni muzikalni nastop. Za reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako se ne plača občinska taksa za glasbo v javnih lokalih, kamor je dovoljen vstop proti vstopnini ali proti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjer se izvaja glasba kot kulturno-mnet-niška prireditev ali v sklopu prireditve. Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisu n na priglasnici, ki jo mora po 6. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list LRS, št. 19/49 in 40/51) predložiti tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana, ko priglasi prireditev. Najkasneje 3 dni prod prireditvijo glasbe mora prireditelj predložiti občinskemu ljudskemu odboru priglasitev glasbe v dve.li izvodih in plačati ustrezno takso. Tarif. št. ?: Taksa za uporabo pločnikov i-n cestišča pred poslovnim prostorom: 1. a) za trajno uporabo pločnika in cestišča pred poslovnim prostorom se plača za vsak kvndrntni meter zaseženega prostora letno —- 250 din, b) za začasno uporabo pločnika in cestišča pred poslovnim prostorom sc plača za vsak kvadratni meter zaseženega prostora na mesec 25 din, c) zn začasno u|wrabo pločnika ali cestišča pred poslovnim prostorom se plučn od kvadratnega metra — 5 din. Uporaba pločnika ali cestišča zn dobo treh mesecev ali več se šteje za trajno uporabljanje. Za začasno uporabo pločnika ali cestišča se plača taksa od meseca za kvadratna meter. Le zn eno ali dvodnevno uporabo pločnika ali cestišča se plača taksa od dnevn zn kvadratni meter. 2. Čistilci čevljev plačajo pavšalno letno takso, če uporabljajo pločnik ali cestišče — 5000 din. 3. Kioski za prodajo časopisov in revij ter podobno, plačajo pavšalno letno takso za uporabo pločnika ali cestišča — 2000 din. Pripomba: Taksa iz te tarifne številke se uniči na dovoljenju. Za uporabo javnih parkov in travnikov, ki jih uporabljajo cirkusi, vrtiljaki, strelišča, tobogani, avtodromi in potujoča zabavišča, sc ne plača občin-ksa taksa po tem odloku, ker je ta uporaba zavezana najemnini, ki jo določi in pobere pristojna uprava tistega ^emijišča. Tarif. št. 8: Taksa za irporalm zidov za obešanje in pisanje reklam; Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo za zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na tramvajskih vozovih, trolejbusih, avtobusih in izložbenih oknih ter podobno, se plača enkratna taksa ne glede na število izvodov: 1. za reklame v velikosti do 0,5 kvadr. metra — 400 din, 2. za reklame v velikosti od 0,5 do I kvadr. metra — 800 din, 3. za reklame v velikosti od 1 do 4 kvadr. metrov — 1500 din, 4. zn reklame v velikosti nad 4 kvadr. metre — 2500 din. Te takse so oproščene reklame, napisi in druga obvestila v poslovnih prostorih gospodarskih organizacij, ki se nuuašajo na redno poslovanje samih teh gospodarskih enot ter vse družbene organizacije. Za plačilo taikse je odgovoren tisti, ki obesi ali pritrdi reklamo na javnem kraju. Kolikor pa hi ne bilo mogoče ugotoviti tistega, ki je obesil ali pritrdil reklamo, odgovarjajo za plačilo tisti, v katerih korist je bila reklama izdana. Podjetja za plakatiranje morajo v prvih dneh vsakega meseca za pretekli mesec predložiti občinskemu ljudskemu odboru obračun o skupnem številu objav ter o vsoti plačane takse za mesec poročanja. Vsi drugi, ki xse ne poslužujejo zavodov za plakatiranje, temveč sami oskrbujejo objavo reklam, pa so dolžni pred objavo reklame občinskemu ljudskemu odboru pismeno predložiti podatke o številu, velikosti reklamnih izvodov z obračunom o že plačani taksi. Tarif. št. 9: Takse za ponudbe n Tl ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah, glede na vrednost posla, za katerega se daje ponudba. Pri ofertalnih licitacijah, ki jih razpisujejo državni organi, proračunske ustanove, ustnnove s samostojnim finansiranjem ter drugi državni organi, gospodarske in druge organizacije, se plača od proračunske vrednosti posla taksa po tej lestvici: za vrednost do 20.000 din — 500 din, zn vrednost od 20.000 do 100.000 dinarjev — 1000 din, za vrednost od 100.000 do 500.000 dinarjev — 2000 din, za vrednost od 500.000 do milijon dinarjev — 3000 din, od vsote preko 1,000.000 din pa poleg 3000 din še 0,015 »/o. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisni ofertalne licitacije. V treh dneh po licitaciji mora ta organ predložiti občinskemu ljudskemu odboru obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert in njiliovi posamični, kakor tudi skupni vrednosti. Tarif. št. 10: Taksa za dovoljenje kopanju peska, gramozu, kamenja, zemlje, za žganje apna in podobno, ki ga izdajajo občinski ljudski odbori, njihovi organi ali uradi znaša — 5000 din. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Fain Ciril 1. r. Na podlagi 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list, FLRJ, šL 51/53), na podlagi 2. odstavka, 15. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ, št, 19/52) in 23. člena statuta občine Ljmhijaim-Mostc, je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na 12. seji, dne 24 avgusta 1956, sprejel naslednjo ODLOČBO o razglasitvi »Glasbene šole Moste« v Ljubljani za finančno samostojni zavod 1. člen Proračunska ustanova »Glasbena šola Moste« se razglasi za finančno samostojni zavod. Ime zavoda sc glasi: »Nižja glasbena šola Moste*. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2. člen Naloga »Nižje glasbene šole Ljubljana-Moste« je, da vzgaja učence do take stopnic glasbene izobrazbe, da bodo po dovršeni šoli sposobni aktivno sodelovati v raznih orkestralnih skupinah in tako dejansko prispevati k povzdigi Ijudsko-prosvefnega dela. Poleg tega daje zavod vidno nadarjenim učencem tako osnovo, da lahko neposredno nadaljujejo glasbeno poklicni študij na srednji ozir. višji glasbeni šoli. 3. člen Zavod gospodari s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje in ki ga je uporabljala ustanova »Glasbena šola Moste«. 4. člen Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev (sklad za nagrajevanje); b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev m za velika popravila. 5. člen Zavod ima upravni odbor in direktorja. Upravni odbor ima 9 članov. Največ tretjino članov upravnega odbora voli delovni kolektiv izmed sebe, ostale člane pa imenuje občinski ljudski odbor na predlog Sveta za prosveto, kulturo in šolstvo. Direktor je po svojem položaju član upravnega odbora. Direktorja imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor. Pravice in dolžnosti upravnega odbora in direktorja so določene s pravili zavoda. 6. člen Plače glasbenih pedagogov sc določijo po predpisih o plačah in o napredovanju p ros vet n«v.naiisl ve- nili delavcev. Plače ostalega osebja se določajo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov oziroma po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih. 7. člen Za zadeve »Nižje glasbene šole Moste« je pristojen Svet za prosveto, kulturo in šolstvo. 8. člen Ta odločba velja od dnevn objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, zavod pa začne poslovati po tej odločbi s t. sept. 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Fain Ciril 1. r. Na podlagi 23. člena stutula občine Ljubljana-Moste, v zvezi s 12., 15. in 50. členom Zakona o občin-s-kih ljudski odborih (Ur. lisf LRS, št. 19/52) in na predlog Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora Liubljuna-Moste, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na svoji 12. rodni seji ne 24. avgusta 1956 ODLOK • prispevku z.u glasbeno šolanje na na Nižji glasbeni šoli Moste 1. člen Mesečni prispevek za glasbeno šolanje no Nižji glasbeni šoli Moste se ureja po imovinskcm stanju in dohodkih učencu ter njegovih staršev oziroma skrbniku. 2. člen Prispevek se giblje od 300 din do 1000 din. 3. člen Višina prispevka je odvisna od socialnega položaja učenca in njegove nadarjenosti, odnosno šolskega uspeha. 4. člen Socialno izredno šibki in istočasno nadarjeni učenci so lahko oproščeni plačevanja prispevku. 5. člen Svet za šolstvo, prosveto in kul-turo OBLO Ljubijana-Mostc se pooblašča, da izda natančnejša navodila zn izvajanje tega odloka. 6. člen la odlok stopi v veljavo z objavo v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kain Ciril I. r. Na podlagi priloge 1/B 7. 1. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevali. ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS št. 20/55) 7. čl. Zakona o imenih naselij v označbi trgov, ulic in hiš (Ur. list LRS št. 10/48) na predlog terenske organizacije SZDL, ki ga je osvojil Svet za splošno upravo in notrajne zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na svoji 12. redni seji dne 24. avgusta 1956 sledečo ODLOČBO Novi ulici, ki teče po delu zemljišča — imenovana Na plunirju — preko parcel 179/26, 1798/8, 179/18, 179/20, k. o. Udmat in sečišča Povše-tove in Gortunove ulice v iugo-vzhodiii smeri vzporedno s Karli-novo ulico do Gruberjevega kanala, se da ime Puterlova ulica. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Fain Ciril 1. r. OBČINA MORAVČE Po določilih 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52), na podlagi 4. in 6. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ, št. 19/53) 1. členu odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Ur. list LRS, 16/56), 4. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ, št. 8/56), 2. odstavka odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka' (IJr. list FLRJ, št. 29/56) in 3. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956, je občinski ljudski odbor Moravče na 9. redni seji, dne 19. julija 1936, sprejel naslednji ODLOK o občinskem prometnem davku od od prometa na drobno v občini Moravče 1. člen Občinski prometni davek od prometa no drobno plačujejo trgovska podjetja, trgovine, prodajalne proizvajalnih podjetij in zasebni proizvajalci alkoholnih pijač od prome- ta z blagom na drobno, ki ga ustvarjajo na območju občine Moravče. 2. člen Občinski prometni davek sc ne plačuje: 1. na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 7. na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; 3. na proizvode, za' katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 4. na živila; 5. na kolke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vred-noticc; 6. na časnike, revije in knjige. 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 21 l-kmeti jsivo, 212-sadjarstvo, 213-vinogradništvo, 214-živinorcja, 215-ribišlvo, 216-domača predcluvu kmetijskih pridelkov z izjemo alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje; a) od prometu v trgovini rzvzemši od ulkoholnih pijač 2%; b) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini 10 %; c) od prodaje vina in žganja na drobno po individualnih proizvajalcih 15%. 5. člen Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja zn prodajo alkoholnih pijač. Zn tiste količine alkoholnih pijač, ki jih naknadno pripeljejo za prodajo, so pa dolžni vložiti prijavo pri pristojnem finančnem organu v 24 urah jx> dospetju in v istem roku tudi plačati davek. 6. člen Če se iz poslovnih knjig gosp6-durske organizacije, ki je zavezani plačilu tega davka, ne more ugote viti promet blagu, ki je zavezal plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločba določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa ki ga je tista gospodarska organizacija dosegla z nadrobno imiilnj«1 tega blagu z izjemo alkoholnih pijn* 7. člen Trgovsko podjetje na debelo, k' se ukvarja iikruti s trgovino "a drobno, plačuje prav tako prometu* davek od prometa na drobno. 8. člen Občinski prometni davek po tem <^" loku je deloma dohodek občinske#6 proračuna. 9. člen Uredba o prometnem davku (Vf-list FLRJ. št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvam' navodila za izvajanje uredbe o p1'1*! metnem davku (Ur. list FLRJ, 2/5*1 in navodilo o spremembah in dop^‘" nitvuli navodila zn izvajanje uredbf o prometnem davku (Ur. list FLRJ’ št. 4/55), Uredba o prisilni izterja*1 davkov in drugih proračunskih of h mikov (Ur. lisi FLRJ, št. 33/53) >” uredibe o pobiranju dohodkov pror?/ čunov in skladov od gospodarska organizacij (Ur. list FLRJ, št. 19/5W veljajo načelno tudi glede občinski" ga prometnega davka od proi«®** na drobno. 10. člen Tolmačenje za izvrševanje te#* odloka izdaja Svet za gospodarstvi družbeni plan, finance in delo 01»LV Moravče. 11. člen Ta odlok prične veljati z dnC"1 objave v »Glasniku«, uradnem gJa’ siilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbot* Klopčič Martin 1. r. ivvleKek iz poročila o poslovanju tovarne elektromateriala »»ELMA«, Črnuče, v letu 1955 wtitoJeciviUMtiD0laMnVietlekt^n^l0Čte ^ Z dn,e 3°' ,oktobra 1948- Predmet poslovanja: Serijska izdelava elektromstolacijskega m»* izdelovanje v^RPvrst' transformat?,J “ lste' izolFan,h ccvi- tfakii, platna, svile in papirja, izdelava elektrotermičnih aparatov, ln SI elektro varilnih aparatov, izdelava orodja z,, izsekTv«^ m vlečenje, - ^ ££5? s«tuf ssrra.vtpzjsss**ss?***''-"r ■».*>*■*««««•»»«■» b « jev. Uslužnostna_______ povečana napram letu r, - _, V , ... 1---*------------* VUU1 IZ. V <1 Z. Ul Ilci DI1Z.I Zapos-lemh je Mo povprečno 459 oseb, od teh 22 vajencev. Strojni park je močno iztrošen.. odločbo 03/344 od 31. maja 1956 Zaključni račun je potrjen od OLO Ljubljana » AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra I9r,3 Zap. čt. N.a zlv postavke Znesek v 009 din A. Osnovna In izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in dru;>a aktiva 5. Kupci In druge terjatve 6 Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj; 200.851 5.975 58.674 271.630 110.856 27.026 262.016 »43.028 Zap. čt. Naziv postavke Znesek v ►00 d|fl 9. 10. A. Viri osnovnih In izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube mmmmm_______ ______________________ Skupaj I 206.85» 57.8» 3-5 2.4«» Vodja računovodstva: Sifrar Marija Predsednik upravnega odbora: Kante Boris Direktor podjetja: Kobcntar Marijan Izvleček iz poročila o poslovanju »PEKARNE AJDOVŠČINA«, Ljubljana, Gosposvetska 7, v letu 1955 Proizvodni plan je biti dosežen s 135%. Zaposlenih je bilo povprečno 29 oseb. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku I. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček S. Izguba Znesek v 000 din Skupaj: 934 62 1.442 1.073 1.134 4.007 6.855 15.507 Zap. št. Naziv postavke 9. 10. A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni* uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: Znesek v 000 din 934 2.309 1.818 3.591 6.855 15.507 Vodja računovodstva: Herkscl Egidija Predsednik upiavnega odborr: Umek Herman Direktor podjetja: Curk Ivan t Izvleček Iz poročila o poslovanju 06? »CVETLIČARNE« Ljubljana, VVolfova 10, v letu 1955 je bilo ustanovljeno 2. aprila 1952 z odločbo MLO Ljubljana št. 119/52 ter je registrirano pri Okrajnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Podjetje ima registrirane tudi naslednje poslovne enote: Orhideja, Cvet, Cvetlica, Roža, Mirta in Zvonček. V letu 1955 je imelo P°djetje zaposlenih povprečno 26 delavcev in uslužbencev ter je ustvarilo 38,945.727 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile Poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela redna zasedanja ter so se problemi sproti reševali JKtiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. 6«. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 1.357 l. Sklad osnovnih sredstev 1.357 1. Investicije v teku 38 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije t. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 1.468 3. Razni skladi 1.868 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 28 4. Skupna obratna sredstva 2.722 B. viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 0. Viri obratnih sredstev (skupnoj — 1. Kupci ln druge terjatve ‘ 330 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva >. Druga aktiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti t.662 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 9.164 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 9.164 10. Kritje izgube Skupaj: ' 15.079 Skupaj: 15.079 Vodja računovodstva: Pogačar Ana Predsednik upravnega odbora; Sojer Ra J? Direktor podjetja: Simčič Janko kvleček iz poročila o poslovanju drž. gozdnega gospodarskega podjetja »SILVAPR0DUKT««, Ljubljana, Parmova ulica 37, v letu 1955 ^Kijetje je v letu 1955 povečalo svojo realizacijo za 41,5 %. Svoje izdelke je v pretežni meri izvažalo. Vse obveznosti so bile poravnane pravočasno. Podjetje je rentabilno i*nvA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva !• Osnovna sredstva J- Investicije v teku *• Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva J- Kupci ln druge terjatve *• Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček *■ Izguba ____________________________________ Skupaj: Znesek v 000 din 9.682 1.274 45.870 H.266 -2.917 3.724 37.857 92.590 Zap. 5t. Naziv postavke A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev (. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva 9. Dobiček 10. Kritje Izgube D. Finančni uspeh Skupaj: Znesek v 000 din 9.682 17.510 1.274 12.890 7.179 1.198 37.857 92.590 Vodja računovodstva« Tičar Martina Predsednik upravnega odbora« Snoj Ivan Direktor podjetja« Dr. Klauta Lojze Izvleček iz poročila o poslovanju »ELEKTRO LJUBLJANA -OKOLICA«, Ljubljana, v letu 1955 Podjetje je ustanovljeno z odločbo Predsedstva vlade LRS št. II-1132/I-52 z dne 25. novembra 1952 in je vključeno kot obvezni član v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. Na svojem območju oskrbuje 36.800 potrošnikov z električno energijo, vzdržuje in gradi električne prenosne in razdelilne naprave. Razen tega se bavi tudi s projektiranjem novih električnih naprav, kakor tudi s popravili elektromerilnih instrumentov. Z letom 1955 je tempo izgradnje električne mreže na podeželju pričel upadati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri občinskih ljudskih odborih. To stanje je omogočilo delovnemu kolektivu, da je pričel v preteklem letu z obsežnejšimi vzdrževalnimi deli električnih naprav. Razen tega se je delovni kolektiv pričel ukvarjati s problemom rekonstrukcije električne mreže, ker potrošnja električne energije prerašča prenosne kapacitete elektroprenosnih naprav. Delovni kolektiv je štel v letu 1955 povprečno 467 ljudi; uspelo mu je doseči plan dobička le 75 % zaradi zmanjšanja elektrifikacijskih del AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva Z£k>" Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A# Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 2,298.035 1. Sklad osnovnih sredstev 1,810.448 2. Investicije v teku 96.972 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 487.587 3. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 27.064 3. Razni skladi 27.058 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 23.218 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 73.734 4. Skupna obratna sredstva Č 116.465 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 117.923 5. Kupci ln druge terjatve 136.291 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 1.702 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 103.922 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 32.519 7. Razporejeni dobiček 75.938 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 75.938, 10. Kritje izgube Skupaj: 2,752.377 Skupaj: 2.752.377^. Vodja računovodstva Ozimek Edvard Vredsednlk upravnega odbora: Žagar Janez Direktor podjetja: Stajdohar Tone Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »KMETIJSKI PRIDELKI«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO tajništvo št. 95/53 z dne 15. februarja 1953 in Z' naknadno spremembo ter preimenovanjem podjetja v grosistično trgovsko podjetje »Kmetijski pridelki« z odi. G 6788/1-54 ter registrirano pri Okrajnem sodišču z odi. Rg. št. III. 250/55. Predmet poslovanja obsega: nakup in prodaja ter posredovanje na debelo vseh vrst svežega in suhega, domačega in južnega sadja, vse zelenjave in povrtnine, kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, zelen jadnih po vrtnin skih pridelkov, živilske industrije ter mlečnih proizvodov in jajc na debelo. Podjetje ima tudi predstavnika v Novem Sadu AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva ZjjP' Naziv postavke Znesek v < 00 din '" Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.079 1. Sklad osnovnih sredstev 2.07» 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 1.684 3. Razni skladi 1.647 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 8.616 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 9.827 5. Kupci ln druge terjatve 29.367 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti ' 28.193 D. Finančni uspeh * 8. Drega pasiva 7. Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 41.746 Skupaj: 41.746^ Vodja računovodstva: Drenovec Marija Predsednik upravnega odbora: Lah Ivan Direktor podjetja: Kregar Franc Izvleček iz poročila o poslovanju »SEMENARNE LJUBLJANA«, Ljubljana, Gosposvetska 5, v letu 1955 Podjetje prodaja na veliko v Ljubljani in v Beogradu, detajlistične prodajalne pa ima v Ljubljani 2 in 1 v Beogradu. Kljub neugodnim vremenskim razmeram za pridelek semena je bilo z odkupom doma in z uvozom zadovoljeno potrebam, dovolj ni bilo le travnih semen, razen semena trave italijanske ljulke. Izvažala in uvažala so se krmilna in zelenjadna semena. Realizacija je znašala 314,293.755 din, v primerjavi z letom 1954 se je povečal promet za 24 %, dejanski stroški poslovanja pa so se znižali za 3,5 % aktiva BILANCA na dan Sl. decembra 1955 Znesek v 000 din Zap. §t. Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 60.699 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 17.608 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij i. Drugi viri finansiranja investicij 200.957 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 61.095 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 3.253 7. Dobavitelji ln druge obveznost) 8. Druga pasiva 220 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 343.832 Skupaj: Zap. St. Naziv postavke Znesek v 000 dl» ' A. Osnovna in Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve e. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba ________________________________________________Skupaj: 60.69» IM* 150.5** Vodja računovodstvu Križanič Rudi -dnik upravnega odbora« Cajnko Jožo Direktor podjetja: Peternelj Anton Izvleček te poročila o poslovanju podjetja »ČREVARNA««, Ljubljana, Poljanska 85, v letu 1955 Podjetje zaposluje povprečno 40 oseb. Plan je doseglo količinsko 123 % in finančno 123 % IHTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA ' Naziv postavke Znesek v 000 din Z^*‘ Naziv postavke Znesek v "‘00 din A. Osnovna In izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva e 17.810 1. Sklad osnovnih sredstev 17.810 2. Investicije v teku G9 ' 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 4.436 3 Razni skladi 4.417 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 69 4. Skupna obratna sredstva 1.903 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 14.368 5. Kupci ln druge terjatve 22.667 C. Viri sredstev v obračunu fn druga sredstva 6. Druga aktiva 1 7. Dobavitelji tn druge obveznosti 10.164 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 28 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 20.624 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 20.024 66.910 Skupaj: 66.910 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora* Direktor podjetja: Žnidarič Danica Kalin Ernest Boh Stane Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »SL0VENIJA-2IVIN0PR0MET«, Ljubljana, v letu 1955 podjetje je poslovalo v letu 1955 v nezmanjšanem obsegu kot v prejšnjem letu, in sicer je zaposlovalo 42 delavcev in uslužbencev. Svoj sedež ima v Ljubljani, poleg tega pa ima še dve odkupni bazi v Prestranku in Slatina Radenci, preko katerih je odkupovalo blago direktno od proizvajalcev ali pa od odkupnih podjetij oz. zadrug. Izvoz se je razvijal predvsem v geografsko najblažja področja in to v Italijo, Avstrijo, Nemčijo ib Šele v drugi polovici leta se je začel izvoz goved in mesa v CSR in ZSSR. Po količini je podjetje v letu 1955 izvozilo ca. 1510 ton živine, mesa in mesnih izdelkov. V odnosu napram letu 1954 se je izvoz povečal za 55 %. S prodajo omenjene količine je podjetje ustvarilo ca. 198 milijonov deviznih dinarjev ^TlVA B l L A N C A na dan ijj*" Naziv postavke Znesek v 1)00 din j A. Osnovna In Izločena sredstva ! l. Osnovna sredstva 18.159 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 9.723 B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva — C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 48.444 6. Druga aktiva 65.083 D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 16.912 *• Izguba — Skupaj: 158.321 31. decembra 1951 PASIVA Z^p' Naziv postavke Znesek v ooo din A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 18.159 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 18.620 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — 5. Drugi viri finansiranja investicij — B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 70.705 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 13.550 8. Druga pasiva 20.375 I>. Finančni uspeh 9. Dobiček 16.912 10. Kritje izgube Skupaj: 158.321 Vodja računovodstva: Košir Stane Predsednik upravnega odbora Grohar Josip Direktor podjetja: Frankič Mirko Izvleček iz poročila o poslovanju steklarskega podjetja »KRISTAL««, Ljubljana, Titova 14, v letu 1955 ? ktu 1955 smo imeli težkoče pri nabavi stekla prvič zaradi tega, ker moramo steklo tovarni vnaprej plačali, za kar smo imeli pa prenizek 5rodit za obratna sredstva, drugič ker je bilo za steklo kritično in ga nismo dobili, kolikor in kadar bi ga potrebovali. Kljub težkočam smo dišali promet od 24,000.000 din v letu 1951 na 52,000.000 din v letu 1955. Dohodka je bilo planiranega za leto 1955 36,000.000 din, doseženega je > „ bilo pa 51,375.000 din Vš BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Zap. s^St. Naziv postavke Znesek v **O0 din ZjtP' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva j- Osnovna sredstva ■ 1.604 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1.604 Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije *• Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 1.723 3. Razni skladi 1.582 B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 4.206 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drug! viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8.071 J* Kupci ln druge terjatve *• Druga aktiva 6.506 2.350 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.336 D. Finančni uspeh !• Razporejeni dobiček *■ Izguba Skupal: 2.778 6. Drugo pasiva D. Finančni uspeh B. Dobiček 796 2.778 19.167 10. Kritje Izgube Skupaj: 19.167 Vodja računovodstva; Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Puš Olga Gorenc Slavke Trampuž Franc Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNE ZADRUGE PARKETARJEV, Ljubljana, Kolodvorska 35, v letu 1955 Dosežena realizacija v letu 1955 znaša 78,915.000 din ali 12 % preko postavljenega plana. S povprečno zaposlenimi 17 delavci je bilo opravljenih 51.370 norma in 2881 režijskih ur. Položeno je bilo 43.588 m2 parketa, odstranitev in struženj ter čiščenj rabljenega parketa pa ca 12.700 m2 .— Finančno poslovanje je urejeno. Obveznosti do družbe in skladov so v rokih poravnane. Sredstva so se koristila namensko. Knjigovodstvo j® urejeno in ažurno. hKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva Zap. št. Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna ln Izločena sredstva l. Osnovna sredstva 2 investicije v teku 3. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: 115 351 14.166 9.207 27.633 Zap. št. Naziv postavke 9. 10. A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: Znesek v ooo din 11S 92« 8.50« 4.391 $291 VM** Vodja računovodstva: Sulgaj J. Predsednik upravnega odbora* Zalaznik Frane Direktor podjetja: Cerar Anton Izvleček iz poročila o poslovanju GRADBENEGA PODJETJA VRHNIKA, v letu 1955 Zaposlenih je bilo povprečno 55 ljudi. Planirana realizacija je bila presežena za 48 %. Knjigovodstvo je ažurno, obveznosti so bile v redu poravnane AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1855 Z^f' Naziv postavke Znesek v 900 din Naziv postavke Znesek v ooo dii A. Osnovna In Izločena -sredstva A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1 Osnovna sredstva 4.632 1. Sklad osnovnih sredstev 3.1*5 2. Investicije v teku Z. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 1.445 S. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 1.375 3. Razni skladi 1.075 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 308 4. Skupna obratna sredstva 2.933 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 3.00« 5. Kupci in druge terjatve 1.843 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 394 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2.155 • D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 8.728 D. Finančni uspeh 9 Dobiček 8.72« 10. Kritje izgube Skupaj: 19.905 Skupaj: 10.M5, Vodja računovodstva: Drašček Pavlina Predsednik upravnega odbora: Dolničar Maks Direktor podjetja: Potočnik Prano Izvleček iz poročilu o noslovoniu zadružnega podjetja za zastopstva »AGROPRDGRES«, Ljubljana. Miklošičev* cesta 6-11, v letu 1955 Podjetje je zadružno in se bavi z zastopanjem tu- in inozemskih firm v cilju preskrbe kmetijstva z investicijskim in reprodukcijskim mate' rialom. Planirani dohodek — inozemska provizija — je bil presežen za 38,5 %, dobiček pa za 60,8 %. Podjetje ima predstavništvo v Nov6”1 Sadu, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 p/ Naziv postavke Znesek v 000 din Zg^' Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna In izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2.334 2.168 A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 2. 2/ B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 1.363 1.95« 2.891 3.584 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 8. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh *j jj 8. Izguba Skupaj: 14.53« 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: lij p AS , d«1 s H,.| •ti Vodja računovodstva« Cebohin Branimir Predsednik upravnega odbora: Trepečnik Bogomir Direktor podjetja: Dolenc Aloj«