TRST, nedelja 21. avgusta 1955 Let° XI. - Št. 197 (3126) PR^ORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina platana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 St. 37-338 L_UL- MONTECCH1 it. *, III. nad. — TELEFON 93-M* IN 94-43» — Poit ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« Upravni mn" S1; °<* 8.-12.30 in od 15.-I8. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širin) 1 stolpca: trgovski 60, finančno- • os*nrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podrtiž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 33-82 Tel. NAROČNINA: mesetna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «0 - KB - 1 - Z - 375 . Izdaja Založništvo tržaškega tlaka D. ZOZ-Trst pomemben prispevek k izboljšanju odnosov med italijo in Jugoslavijo OB SODNEM PREGANJA Obseg* in določila sporazuma o ureditvi obmejnega prometa Je bil podpisan včeraj ob 19. url v Vidmu po pogajanjih, kI so se začela v lanskem e°ontbru - Vsak stalni prebivalec obmejnega pasu bo imel pravico do najmanj štirih mesečnih Shodov - Posebne olajšave za kmetovalce, delavce in uradnike ter za zdravstveno in veteri-ft,r**ro službo - Uvedba številnih novih rednih prometnih zvez na vseh odsekih Jugoslov.-ital. meje Videmski sporazum je stopil v veljavo takoj po podpisu, t. j. 20. t. m. w videm !touJe J HHHH ?Dora,t|'ske meje, je bil novinarjem razdeljen izvleček ki s* u a' ki Je stopil v veljavo takoj po podpisu 'n - W) 2 ’ ....... Plečku, V lzvi^. 28661 praktično izvajati v približno 14 dneh. cijn ,u' ki ga Je pripravila Italijanska delega-' 1 z nekaterimi našimi iinfor- je dopolnjen je rečeno: bil v Vidmu pod-»hutieta azum za ureditev votg i- os«b kakor tudi pre-tn.J>0,m?rskih ter kopnih * okoiui,- *®kim področjem v*dbo li!n '“i Pobočji za iz-llasjg. 7 spomenice o so- *n «^2?,® vsebuje G4 členov . Olajšav '08- z- * za gibanje oseb ve-a) * stalne prebivalce: tu ki ga uprav- 0oi * v občinah Trst, Mi-k '» l)»,'.Veliki Repen, Zgo-i b) „ V,n-Nabrežina; nA,Sku*T'1IJU' ki *a •viJa v občina i, an’ Portort , {]®vi|raa j *ni’ Šmarje. Umag uprav-Ko »Oln , te kojote v občinah x?vUe. n' P|ran, Portorož, Se-fi?Vi,r»(l b?ni’ SmarJe. Umag, v.**1 Ma * -v katastralnih ob-k y9s m2,1**' Brtonigla, No-h rsete sS,e’ Triban, Kaštel, ?*Ht lcii„ °mJao, Merišče; v cu okrajevniec,rov širokem pa-'ca. m ®eza"a in Nova ‘Vianjši del koprskega in bujskega okraja Je torej iz sporazuma izvzet. Po podrobnejših informacijah spadajo v ta pas: od okraja Sežana sledeče občine: Komen; Štanjel; Dutovlje; Sežana; Divača; Herpelje; Crni Kal; od občine Senožeče naslednje katastrske občine: Senožeče, Dolenja vas, Gabrče. Potoče in Senadole; od občine Materija pa katastrske občine: Brezovica, Gradišče, Hoti-čina, Markovščina, Materija, Slivje in Artviže; od občine Vreme samo katastrske občine Barka, Famlje, Gornje Vre-me, Misleče, Podgrad, Škofije. Vareje, Vatovlje in Vremski Britof; od občine Podgorje pa katastrske občine Črnotiče, Podgorje. Podpeč in Zazld; od občine Gračišče pa samo katastrski občini Kubed in Sv. Anton. Od okraja Nova Gorica pa občina Kostanjevica. V okrajih Nova Gorica in Tol- min spadajo v ta pas vsi kraji do 10 km od meje severno od občine Kostanjevica. Vsem stalnim prebivalcem v imenovanih področjih, tudi onim, ki so svoje stalno bivališče prenesli z enega področja na drugo, Je izrecno priznana pravica, da na zahtevo dobijo — v kratkem času — redno propustnico za najmanj štiri mesece in za štiri potovanja mesečno. To razdobje in število potovanj se lahko povečata zaradi potreb interesirancev. Propustnico bodo izdali brezplačno, mogoče jo bo obnoviti, veljala bo pa le skupno z osebno izkaznico, ker bo brez fotografije. Stalni prebivalci tržaškega področja bodo prejeli propustnice na tržaški kvesturi. Za posebne stroke, kot so zdravniki, babice, šoferji, delavci itd., ki morajo potovati vsak dan, bo omenjena pro-pustnica veljala za vse leto in za neomenjeno število potovanj. Takšna propustnica bo opremljena s fotografijo in jo bo v Trstu prav tako izdajala kvestura. Na osnovi omenjene propustnice bo praviloma dovoljen povratek na področje A ovčja v*? LOG SuLBh • SOV/TC GA WM'" ** soč/ ANHOVO SOLKAN Doljan* ajoovšč/na e v/c a V/PAV A ms DBV/N ■* TOMAJ N/JC\ JtAJOV/CA \\\\\ KOZ/NA \ Z./A'A CRN! KAL Z/RAN S/.vniA SCČOVLRR • KOČrABONA^ aštel PA*/rovec O* MOMJAN rON/C L 4 ^OVA VAS nov/grad g Kni1 SKICI JE PRIBLIŽNO OZNAČEN PBMEJNI PAS, V KATEREM SE BO ,DMlj. Y,NI PROMET, O KATEHEM SO SE VČERAJ KONČNO SPORAZUMELI SEZNAM POSAMEZNIH UPRAVNIH ALI PA KATASTRSKIH OBC1N OBJAVLJAMO MED BESEDILOM je, torej z možnostjo prenočitve v namembnem kraju. V primeru opravičenih razlogov (delo, zdravljenje, družinske zadeve, turizem) bo bivanje na zahtevo lahko podaljšano do enega meseca. VicJiranje propustnic Propustnice, ki jih bodo na jugoslovanskem področju izdajali okrajni ljudski odbori, bodo morale biti recipročno vidirane. Tako bo moral propustnico, ki jo je izdala tržaška kvestura, vidirati ustrezni ljudski odbor, . propustnico ljudskega odbora pa bo morala vidirati kvestura. V sporazumu je rečeno, da ta postopek ne srrfe trajati več kot 8 dni. Propustnice, ki jih bodo izdajale jugoslovanske in italijanske oblasti, bodo trojezične, in sicer s slovenskim, italijanskim in srbohrvaškim besedi-lom. Propustnice oziroma njihovi osnutki, so že priloženi sporazumu in bodo skoraj povsem enake. Razlika bo le ta, da bodo jugoslovanske propustnice imele na naslovni strani napis »Federativna ljudska re-, . , publika Jugoslavija«, italijan- stalnega bivanja do konca na- skp »Repubblica Italianan. slednjega dne po prestopu m«- j,0(j0 propustnice natiska- ne. jih bodo pristojne oblasti začele izstavljati. Omenimo naj še. da ne bodo deležni dvolastniških propustnic, ki omogočajo vsakodnevni prehod meje, vsi oni, ki so se iz enega področja preselili na drugo, čeprav so tam pustili svoja zemljišča. Take osebe pa se bodo lahko poslu-žile propustnic za štirikratni prehod v enem mesecu. Poleg tega je predvideno zdajanje poeebnih dokumentov kot: u izredna propustnica v posebno nujnih primerih ali iz upravičenih razlogov; veljavna bo za bivanje do 10 dni. izdajali pa jo bod0 policijski organi na obmejnih prehodih; b) tranzitno dovoljenje za prehod brez ustavljanja skozi sosednje področje, da se skrajša pot med dvema krajema področja stalnega bivanja. Glede dejavnosti, povezanih kmečkimi posestmi, ki ležijo v desetkilometrskem pasu cnstran mejne črte, je predvideno izdajanje — če so izpolnjeni določeni pogoji — izkaznic in kmečkih tranzitnih dovoljenj, ki jih bo v Trstu j prav tako izdajala kvestura. Za posestva na področju pod jugoslovansko upravo, ki ležijo izven omenjenega pasu, pa je izdajanje morebitnih izkaznic in dovoljenj poverjeno posebni mešani komisiji. Bloki Za prehod mefje na področju do Devina so predvideni naslednji bloki: 1. obmejni prehodi I. kategorije (tudi za mednarodni promet): Fernetiči, Kozina, Škofije, z vlakom Sežana in Draga. 2. obmejni prehodi II. kategorije: Gorjansko. Mavhinje, Sempolaj, Voglje, Repentabor, Gropada, Lipica, Draga. Socerb, Prebeneg, Osp, Kašte-ljer, Cereji, Campore in Lazaret. 3. sezonski obmejni prehodi (samo poleti); Gročana, Botač. Plavje. S tem pa seveda ni rečeno, da bodo morali na pr. prebivalci Tržaškega ozemlja potovati s-amo na predvidena področja onstran meje. Prosilec bo namreč v prošnji za propustnico moral točno navesti kraj oz. občino, kamor namerava potovati. To pomeni, da bo v prošnji lahko navedel recimo tri različne občine: Sežana, Nova Gorica in Tolmin in bo s tako propustnico lahko potoval skozi ob» mejni prehod, ki je tem krajem najbližji. Prometne zveze Dokler ne bo mešana komisija v celoti uredila vprašanje kopnih in pomorskih prometnih zvez, zagotavlja sporazum, da bodo najkasneje v mesecu dni uvedene naslednje zveze: a) Avtomobilske proge; 1. dva para voženj dnevno Trst - Škofije - Koper; 2. šest parov voženj tedensko Trst - Škofije - Koper -Padna - Kaštel - Buje z dodatno nedeljsko službo; 3. štirje pari voženj tedensko Trst - Fernetiči - Sežana; 4. dva para voženj tedensko Trst - Pesek - Herpelje-Kozi-na. b) Pomorske proge; 1. ena dnevna vožnja Trst -Koper; 2. ena dvotedenska proga Trst - Koper - piran - Umag z dodatno nedeljsko službo; 3. ena tedenska proga Trst-Koper - Izola - Piran - Umag-Novi grad. Poleg tega so predvidene še naslednje avtobusne proge ob severni meji: 1. dva para voženj dnevno Gorica - Solkan; 2. 3 pari voženj dnevno Gorica - Šempeter - Vrtojba; 3. dnevna proga Tolmin -Čedad; 4 dnevna proga Kam-breško - Čedad; 5. dnevna proga Gorica - Opatje selo - Komen: 6. dnevna proga Trbiž - Bovec; 7. 8 voženj tedensko Nova Gorica - Gorica - Trst. ob nedeljah izmenično jug. in it. prevozniška podjetja; 8. 3-krat dnevno Medana -Dobrovo - Kojsko - Steverjan -Gorica - Nova Gorica in nazaj; 9. dnevna proga Trbiž - Bovec - Kobarid - Tolmin - Kanal - Gorica. 10. ista proga v obratni smeri Med pomorskimi progami je tudi določena vzpostavitev prometa z jugoslovanskimi parniki na progi Koper Trst. in sicer 3-krat tedensko s pristankom v Miljah in Se- (Nadaljevanje na 2. strani) Izjava ing. Bučarja Ob podpisu videmskega sporazuma Je podal šef jugoslovanske delegacije ing. Miloš Bučar naslednjo izjavo: • Veseli me, da Je bil danes v Vidmu podpisan sporazum o obmejnem prometu na osnovi čl. 7 Spomenice o soglasju, ki se bo izvajal na področje Trsta in na področjih, ki z njim mejijo, kakor tudi na področju ostale Ju-goslovanske-itali Janške meje severno od Devina do Jugo-, slovanskp_. alijansko-avs( rij ske tromeje. Na osnovi tega sporazuma bomo imeli enak režim na vsej Jugoslo-vansko-italijanskl meji in mnenja sem, da smo s tem sporazumom, ki upošteva koristi obmejnega prebivalstva, dosegli nov uspeh v okviru odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Upam, da se bodo v prihodnosti odnosi med obema državama še bolj poglobili na vseh področjih družbenega in kulturnega življenja in želim, da bi podpis tega sporazuma, s katerim je bil storjen precejšen korak naprej, koristil odstranjevanju vsega onega, kar lahko ovira dobre odnose med nami in Italijo. Med pogajanji smo nenehno upoštevali koristi obmejnega prebivalstva in se trudili, da bi s tem sporazumom olajšali njegovo življenje. Ce smo v tem uspeli — kar se bo najbolje pokazalo med izvajanjem sporazuma — potem smo dosegli ono, kar je naša želja.« NJU BENEŠKIH PARTIZANOV Čemu naj Piše rez. podpolkovnik Franc Crnuflel) - Zorko n. Da bi obtožnica do>egla večji učinek pri italijanskem ljudstvu, je bilo treba istočasno, ko «Beneško četo* obtožujejo, da je to bila tolpa, banda, da s0 to bili roparji, kriminalci itd., obtožiti jo veleizdaje domovine. Ta »veleizdaja domovine* pa je bila v tem, da so se obtoženi borili proti fašizmu v vrstali NOVJ. Prav tako obtožujejo take izdaje — kakor je razvidno iz zadnjih časopisnih poročil — tudi vse gari-baldince, ki so se borili proti fašizmu. Potem no vsi ti zakrivili »veleizdajo* samo zato, ker so se borili proti fašizmu na strani zavezniški!) sil. Tu pa se mora vsak objektiven Italijan vprašati, a-li niso zakrivili veleizdaje vsi tisti, ki so se borili po kapitulaciji Italije v vretah nemške vojske, ki so bili pod komando nemških enot, ki so bili člani republikinjke vojske? Zakaj pa niso ti označeni za veleizdajalce? Ali se videmski šovinisti ne spominjajo, da je Hitler videmsko pokrajino vključil v sestav tretjega rajha? To je bilo vendar veakomur jasno. Kaj je to? Ali to ni veleizdaja? Ali je to bila borba za demokratično republiko Italijo? (Nadaljevanje na 6. strani) omočilo ored nacionalnim svelom KO TRIDENT, 20. — Po včerajšnji komemoraciji ob obletnici De Gasperijeve smrti je nacionalni svet demokristjanske stranke danes začel z razpravljanjem o političnem položaju. Obširno poročilo je podal politični tajnik stranke Fanfa-ni, ki je med drugim v mnogo večji meri kot doslej poudarjal zvestobo demokristjanske stranke štiristranski sredinski formuli. Vprašanja »odprtja na levo* se Fanfani ni lotil direktno; dejal je le, da kaže štiristranski sporazum dovolj dobro, kam naj drugi odprejo vrata. Sicer pa «je dobro ponoviti, da KD ne more niti od daleč misliti na kakršno koli obliko sodelovanja ali premirja s komunistično partijo ali z onimi, ki hočejo ostati njeni prijatelji ali zavezniki*. Fanfani se je moral obširneje ukvarjati tudi z vprašanjem julijskih disciplinskih u-krepov proti levici v stranki; dejal je. da je vodstvo ravnalo rajši premilo, ne pa preostro. V diskusiji pa je na primer Marazza dejal, da se je v stranki pojavilo «moreče o-zračje psihološkega izvora zaradi nekaterih smernic in metod, ki jim je strankaiska disciplina očitno cilj, ne pa sredstvo*. Sullo je izrazil mnenje, da je Fanfanijevo poročilo prispevalo k notranji pomiritvi v stranki, medtem ko je sindikalist Storti dejal, da je vodstvu stranke mogoče marsikaj očitati zaradi njegovega ravnanja v zadnjem razdobju. BUENOS AIRES, 20. — Pe-ronistična stranka je sinoči imela svoje prvo javno zborovanje po vojaškem uporu od 16. junija. Zborovanje je bilo v nekem gledališču in se ga je udeležilo okoli 2000 ljudi. Predsednik Peron pa ni bil navzoč. Po zborovanju pa je prišlo do spopadov med peronisti in skupinami nasprotnikov. Policija je pozneje demonstrante razgnala in aretirala okoli sto oseb. Zaključek ženevske atomske honference Konferenca le pomenila začetek novega obdobja v mednarodnem znan« stvenvm sodelovanju - Ponlanici mar&ala Bulganiua in prednednika Tita ŽENEVA, 20. — Danes se je I so sprejele vse države, ki jim končala prva mednarodna je bila ponudena; ZSSR bo konferenca o uporabi jedrske ' raznim vzhodnoevropskim dr- energije v miroljubne namene, ki je od ti. avgusta združevala v plodnem sodelovanju najvidnejše svetovne znanstvenike s tega področja. Predpoldne je konfejenca na zadnji delovni seji razpravljala o vprašanju odstranjevanja radioaktivnih ostankov, popoldne ob 14,30 pa se je začela zaključna plenarna seja pod predsedstvom indijskega delegata dr. Homija Bhabhe, predsednika konference. Prva sta govorila sovjetski delegat A. N. Lavri-sčev in ameriški delegat W. F. Libb.v. Oba sta govorila o mednarodnem sodelovanju na področju miroljubne uporabe atomske energije. Lavriščev je izjavil, da mora biti pomoč drugim državam takišna. da lahko te nadaljujejo raziskovanja neodvisno in z lastnimi sredstvi. Sovjetsko pomoč avam dobavila 20(X)-kilovatne reaktorje za proizvodnjo izotopov ter .ciklotrone za proizvodnjo protonov in delcev alfa, Kitajski pa bo dobavila eksperimentalni reaktor za ti tisoč 500 kW. Dokler te države ne bodo same proizvajale radioaktivnih izotopov, jih bodo dobivale od ZSSR, ki jim bo dobavljala tudi naravni uran, torij, uran 233 in 235, težko vodo itd. Ameriški delegat Libby je poudaril prispevek ZDA k miroljubni uporab) atpmske e-nergije in uejal. da je ameriška vlada sklenila sporazume o sodelovanju na atomskem področju s 25 državami, nadaljnje pogodbe pa se pripravljajo. Te pogodbe predvidevajo izmenjavo informacij o uporabi atomske energije v biologiji, medicini in kmetijstvu, ameriško pomoč pri Krvavi spopadi v Marok n in Alžiru ob obletnici odstavitve Ben J usefa IVIad 350 mrtvih in veliko število ranjenih - Demonstracije tudi v Tankerju - Jutri začetek francosko maroških razgovorov v Aix lies-Bainsu PARIZ, 20. — V Aix Les Bains se bodo v ponedeljek začeli francosko-maroški razgovori ob navzočnosti predsednika vlade Faura, obrambnega ministra Koeniga, ministra za afriške zadeve Julya ter Roberta Schumana. K razgovorom je bilo povabljenih okoli 40 osebnosti, med katerimi so paša iz Feza in ma- rakeški paša. Poročilo zatrjuje, da varnostne sile obvladujejo položaj. Generalni guverner za Alžir Soustelle je takoj odšel v Co-stantino, kjer je zvečer predsedoval sestanku civilnih in vojaških osebnosti. Pozno zvečer so javili sledeče podatke o človeških izgubah; Med uporniki je bilo 200 Sc/Vje- Medtem pa je danes v več krajih Mardka prišlo ob obletnici odstavitve sultana Ben Jusefa do hudih neredov, ki so terjali veliko število človeških žrtev. V kraju Oued Zem so bili hudi spopadi, med katerimi je bilo ubitih okoli 30 Evropejcev in 60 Maročanov. Tudi v Casablanci je okoli 11. ure v severnih predmestjih prišlo do spopadov in varnostne siie so na demonstrante streljale. Spopadi so bili tudi v mestecu Mogador, kjer so nocoj uvedli policijsko uro. Med spopadi je bilo 5 mrtvih in 12 ranjenih. V Kenifri, kjer je pri vč* rajšnjih neredih bilo 13 mrtvih (10 Maročanov in 3 vojaki), je položaj še vedno nejasen. Danes zjutraj so se neredi ponovili, ko se je patrulja padalcev približala neki barikadi. Demonstranti, ki so bili za barikado, so začeli streljati in prišlo je do srdite bitke. Oborožene sile so Ke-nifro obkolile z oklopnimi vozili in so naperile avtomatično orožje proti bližnjim vrhovom, kjer se zbirajo večje skupine upornikov. Zaradi resnega položaja je poseglo v akcijo letalstvo z oporišča Meknes. Letala so metala letake med prebivalstvo goratih predelov s pozivom, naj se vrne na svoje domove. Tudi v Rabatu so bili popoldne novi incidenti, med katerimi je bil en Maročan ubit, 4 pa ranjeni. Področje Costantina v Alžiru je bilo tudi pozorišče hudih neredov in spopadov Francosko notranje ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da se je danes na tem področju sprožil val terorizma. Bilo je izvršenih več atentatov, skupine uporni-Ker so te zveze urejene na \ kov pa so napadle nekatere načelu recipročnosti, je pred- j policijske komisariate ter po-videna uvedba dodatnih prog | stojanke republikanske garde, z jugoslovanske strani. 1 Oborožene sile so odgovorile. . mrtvih, 13 ranjenih in 77 uje- tih. Med vojaki; 11 mrtvih in 33 ranjenih. Med policijskimi silami: 3 mrtvi. Med civilisti: 20 mrtvih in 30 ranjenih. Tudi v Tangerju je nocoj več sto maroških mladeničev začelo manifestacijo za odstavljenega sultana. Zbrali so se na glavnem trgu in vzkikali Ben Jusufu, toda kmalu jih je policija razgnala. Predsednik stranke za maroško enotnost na mernarod-nem področju v Tangerju pa je poslal Ben Jusufu na Madagaskar brzojavko, v kateri izjavlja, da mu je maroško ljudstvo ostalo zvesto in da se bo položaj lahko normaliziral le z njegovim povratkom. Ogromna množica Maročanov še je zbrala tudi v bližini velike mošeje v Tetuanu v španskem Maroku. Manifestan-ti so nosili slike odstavljenega sultana in so vzklikali »Živel Ben Jusef*. V povorki so odšli pred rezidenco španskega komisarja, kateremu so izročili resolucijo. Na muslimanskem pokopališču pa je voditelj reformistične stranke Torres prebral številne resolucije in imel govor, v katerem je izjavil, da maroško ljudstvo zavrača razgovore v Aix-Les-Bainsu, dokler je v Rabatu Ben Arafa, in da ne more biti nobenih razgovorov brez pristanka sultana Ben Jusefa. PARIZ, 20. — Predsednik vlade Edgar Faure je sprejel danes popoldne sovjetskega poslanika Vinogradova, s katerim se je razgovarjal o svojem napovedanem potovanju v Moskvo. gradnji eksperimentalnih reaktorjev ter dobavo potrebnega goriva. ZDA so tudi sklenile pogodbe o doba_vi težke vode z Avstralijo, 'Francijo in Indijo. Po govorih sovjetskega in ameriškega delegata je prof. Arguet v imenu Unesca preči-tal poročilo o strokovnem u-sposabljanju znanstvenikov za miroljubno uporabo atomske energij e. Zaključni govor je imel predsednik konference, indijski delegat Horni Bhabha, ki je med drugim tudi prikazal bilanco konference v številkah. Konference se je udeležilo 78 dežel s 1400 delegati, 3000 opazovalcev in »00 novinarjev. Z organizacijskim delom >e je že od januarja ukvarjalo 738 uradnikov. Izmed 1067 sprejetih znanstvenih poročil so jih na sejah prebrali 450. Natisnili so 16.000 strani dokumentov v enem samem jeziku, s prevodom v tri jezike pa skupno ti4.000 strani. Razdelili so približno milijon izvodov dokumentov. Stenografski zapiski debat obsegajo 3000 strani. Bhabha je nato poudaril veliki uspeli konference in zaključil s čitanjem brzojavke, ki jo je ob zaključku konference poslal sovjetski ministrski predsednik maršal Bulganin. Govorili so še predstavnik1 raznih drugih držav Angleški delegat je izjavil', da bodo tuji znanstveniki vedno dobrodošli v angleškem centru za nuklearna raziskovanja Harwell. Vodja jugoslovanske delegacije, akademik dr. Pavle Savič, je poudaril pomen konference, ki je postavila temelje za plodno sodelovanje na znanstvenem področju in odprla široke perspektive za napredek človeštva. Dr. Savič je prečital tudi poslanico maršala Tita, ki med drugim pravi, da je bila ženevska konferenca več kot samo sestanek vodilnih znanstvenikov, temveč je dobila značaj moralno - znanstvene kontrole novih virov energije, ki jih ja človeštvo obvladalo. Načelnik sovjetske delegacije prof. Skobelcin je sporočil, da je povabil načelnika britanske delegacije Cockcrof-ta, naj obišče Z55SR, zlasti p* prvo sovjetsko atomsko elektrarno. Cockcroft je vabilo sprejel, ni pa še bil določen datum obisltH. Vodja indijske delegacije praf. Horni Bhabha bo odpotoval v ZSSR prihodnji teden. S. Vukmanovič odpotoval v ZSSR BEOGRAD, ',i. — Danes je odpotovala skozi Budimpešto v Sovjetsko zvezo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmanoviča. Pri odhodu je vodja delegacije Vukmanovič izjavil, da bodo med razgovori v Moskvi proučili dosedanjo medsebojno blagovno izmenjavo in možnosti njenega nadaljnjega razvoja. »To pomeni je poudaril Vukmanovič. da bo posvečena pozornost tudi dolgoročnim aspektom. Lahko se predvideva, da bodo razgovori o tem uspešni zaradi dejstva. da so dosedanje izkušnje pokazale ne samo ugodne rezultate, temveč tudi ugoden oh*eg in strukturo izmenjave*. vukmanovič je dodstl, da bodo med razgovori razpravljali tudi o aktualnih investicijskih aranžmajih in možnosti tehničnega sodelovanja. Strahovite poplave v ZDA Včeraj popoldne je število mrtvih znašalo 156 - Poplave so povzročile uničenje, kakršnega ne pomnijo v zgodovini ZDA NEW YORK. 20. - V vseh severnovzhodnih državah ZDA so reke. ki so v zadnjih 24 urah močno narastle, povzročile uničenje, kakršnega ne pomnijo v zgodovini ZDA. Število človeških žrtev vsako uro narašča. Tudi v državi Massachusetts je škoda ogromna. Železniški in cestni promet je na številnih področjih ob a- Sef Jugoslovanske delegacije ing. Miloš Bučar podpisuje sporazum. Na njegovi levi strani sedi delegat Zivojin Bulat, na desni pa Miro Kocjan in Karel Forte tlantski obali prekinjen. Mnogo mostov se je porušilo. Ob bregovih reke Delaware so se porušile številne hiše. Poplave so nastale tako nenadoma, da v mnogih krajih niso prebivalci niti utegnili pravočasno zapustiti svojih hiš in zbežati na bližnje vrhove ter so se morali rešiti na drevesa. Reka Naugatuck, ki je na-rastla v zelo majhnem času, je drla skozi mesto Waterbu-ry s hitrostjo 75 km na uro. V tem kraju so morali zapustiti na tisoče hiš. Število človeških žrtev je v prvih popoldanskih urah na-rastlo na 116, katerim je treba prišteti okoli 40 ljudi, ki so zginili v valovih v taborišču Davis blizu Stroudsburga v Pensilvaniji. V tej državi Je do sedaj nad 20.000 ljudi brez strehe. Nad prizadetimi kraji letijo helikopterji, ki rešujejo ljudi, ki so se zatekli na strehe. drevesa ali na bližnje griče. Vojska pošilja z letali in helikopterji razen hrane in zdravil tudi zdravnike in bolničarje. Deževje je sicer ponekod prenehalo, toda reke še Vedno naraščajo, ker se vanje zlivajo hudourniki z vseh stranskih gričev. Guvernerji držav Pensilvanija, New York. Connecticut in Massachusetts so proglasili obsedno stanje. BEOGRAD. 10. — Danes je odpotovala na Dansko delegacija kmetijskih in zadružnih strokovnjakov pod vodstvom ing. Milana Ivanoviča, tajnika sekretariata za kmetijstvo pri Zveznem izvršnem svetu. \ 21. avgust« HPUMINmmI DNEVI Na današnji dan te bil Irta 1780 rojen Jernej Kopitar, slovenski preroditelj in zrn amen iti Jezikoslovec. Umrl je 11 avgusta 1844. £, Danca. NEDELJA 21. avg Adolf. Mirjana Sonce vzide ob 5.10 ib ttttoii . 19.05. Dolžina dneva 13.5S. ("jj vzide ob 9.24 in zatone ob • Jutri, PONEDELJEK 22. »** Hi'POlit. Ostri vol VIDEMSKI sporazum (Nadaljevanje s 1. sireni) sljanu, na progi Piran - Trst Piran itd. Med vsemi avtobusnimi pro. gami ob severni meji je prav gotovo najvažnejša tista, ki povezuje Dobrovo - Kojsko -Steverjan z Gorico in Novo Gorico. Brici, ki so morali doslej potovati v Novo Gorico čez Plave (od 20'i do 25 km dolga pot), se bodo odslej lahko poslužili tranzitne pro-pustnice in omenjene avtobusne zveze, kar bo skrajšalo njihovo pot v Novo Gorico za najmanj 10 km. s tem je torej vsaj delno rešen tudi »briški problem«, ki je v zadnjih letih povzročal toliko upravičenega negodovanja. Carinske olajšave Poseben pomen imajo za prebivalstvo finančne in carinske olajšave, ki jih sporazum predvideva. Kmetovalci lahko vsakih štirinajst dni izvažajo s področja stalnega bivanja na drugo področje brez vsakega dovoljenja in brez carine ter brez vsakršne takse ali pristojbine svoje lastne pridelke v količinah, ki jih predvideva poseben seznam do najvišje vrednosti 7500 lir o-ziroma 3750 din, in uvažajo na področje stalnega bivanja z istimi olajšavami in do iste največje vrednosti drugo blago, navedeno v istem seznamu. Seznam vsebuje; 10 kg zelenjave, 2 kg stročnic. 3 kg ječmena. 3 kg ajde, 1 kg svežega mesa, 1 kg su-homesnih izdelkov, 1 kg ‘vr-tih rib. 2 kg sira, 2 kg riž^ 2 kg testenin, 8 kg pomaranč tn limon. 2 litra mleka. 2 litra vina, 2 litra olja. 1 par piščancev ali kokoši, 12 jajc, dračje in mahovino, cvetje in okrasne rastline, obrtniške Podpis sporazuma Kot poročamo na prvi strar ni, je bil sinoči sporazum o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo končno podpisan. Člani mešane komisije, ki so vodili pogajanja od 4. decembra lani, so se danes dopoldne udeležili zadnje seje, ki je trajala od 9. ure do 14.20, ko je ita-janska delegacija zapustila palačo »Belgrado«, kmalu za njo pa so se v hotel «Euro-pa» odpeljali tudi jugoslovanski delegati. Sefa obeh delegacij, ing. Bučar in dr. Capon, sta se šele okoli 13. ure sporazumela, da bosta sporazum podpisala zvečer, in sicer ob 19. uri. Člani obeh delegacij so v palačo «Belgrado», kjer je sedež pokrajine, prispeli okoli 18. ure, kmalu za njimi pa so se začeli pred poslopjem zbirati številni tržaški in videmski dopisniki in fotoreporterji. V mali dvorani palače »Belgrado« so medtem že pripravili mizo. okoli katere so kasneje posedli člani obeh delegacij. Najprej je v dvorano vstopila italijanska delegacija, kmalu za njo pa jugoslovanska. Delegati so si preko mize stisnili roke, sedli, nato pa sta šefa obeh delegacij začela podpisovati obsežne akte, ki sestavljajo sporazum. Tekst sporazuma obsega namreč 38 tipkanih strani, poleg tega pa še okoli 40 tipkanih strani dodatkov. Cim je bil sporazum podpisan. so člani obeh delegacij vstali od mize in istočasno odšli v sosednjo dvorano, kjer so se okoli njih zgrnili predvsem novinarji in številni predstavniki javnega življenja videmske pokrajine. Tako smo med gosti opazili predsednika pokrajinske deputacije dr. Candolini.ia. videmskega župana, predstavnike vojske in druge osebnosti tudi iz gori-ške pokrajine, medtem ko ni ceremoniji prisostvoval noben predstavnik oblasti s tržaškega področja. Podpisu sporazuma pa so prisostvovali predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, in š cer namestnik generalnega konzula Ljubič ter konzula Cibic in Lubej. Sef jugoslovanske delegacije dr Capon je novinarjem razdelil izvleček sporazuma, ki pa seveda ni popoln in smo ga zato dopolnili z nekaterimi našimi informacijami, ki smo jih dobili po podpisu sporazuma. Sef jugoslovanske delegacije pa je novinarjem dal izjavo, ki jo objavljamo na prvi strani, medtem ko je dr. Capon razdelil izvleček podpisanega sporazuma. Med napitnicami k uspešno zaključenem sporazumu je spregovoril tudi predsednik pokrajinske deputacije dr. Candolini, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom mešane komisije in izrazil željo, da bi sporazum čim bolj koristil obmejnemu prebivalstvu. Za njim je spregovoril ing. Bučar, ki se je zahvalil za lepe besede in ugotovil, da pomeni podpis sporazuma, po rešitvi tržaškega vprašanja, nov in velik korak naprej k izboljšanju odnosov med obema državama ter s svoje strani izrazil željo, da bi se ti odnosi še naprej razvijali v tej smeri, ker je to v interesu obeh narodov. Ob koncu se je zahvalil za gostoljubnost videmskega prebivalstva ter tudi on izrazil željo, da bi bil sporazum v splošno korist obmejnega prebivalstva. proizvode, gospodinjske predmete. kmečke potrebščine, drobno blago in osebne potrebščine. Delavci in uradniki lahko z istimi olajšavami uvažajo s področja stalne zaposlitve na področje stalnega bivanja obleko in blago v količinah, ki jih navaja omenjeni <«znam, do najvišje vrednosti 20.000 iir oz. 10.000 din. Vsi ostali stalni prebivalci lahko nosijo s seboj skupno v enem mesecu — ob upoštevanju veljavnih zadevnih predpisov iq sorazmerno s številom potovanj — valuto področja stalnega bivanja, in vicer od 2.400 lir do 12.000 lir oz. 1200 do 6000 din. Ob povratku na področje stali i la bivanja pa lahko nosijo ik go v količinah, naštetih v i menjenem seznamu in v vrednosti. ki ne presega vrednosti valute, ki so jo nesli s seboj. Skupni znesek valute, ki ga bodo omenjene osebe v enem mesecu lahko nofile s seboj, bo mešana komisija lahko zvišala na svojem prvem sestanku. Mešana komisija Za zdravnike, živinozdrav-nike in babice so predvidene še druge olajšave; s seboj bodo lahko nosili tudi zdravila in jih kupovali. Sporazum vsebuje določila o izmenjavi zdravstvenih informacij. živinozdravniških in filopatoloških ukrepih, o socialnem zavarovanju, o dobavi vode področju, ki je prešlo pod jugoslovansko upravo, iz miljskega vodovoda in končno predvideva ustanovitev posebne stalne mešane komisije za tolmačenje in izvajanje sporazuma. Ta komisija se bo morala sestati najkasneje v mesecu dni po podpisu sporazuma. Sestajala pa se bo izmenoma v Ljubljani n Vidmu. Vse olajšave, ki jih predvideva sporazum, so razširjene z dnem podpisa tudi na prebivalstvo desetkilometrskega pasu vzdolž jugoslovansko-italijanske meje in sicer v pokrajinah Videm in Gorica, kot je določeno v videmskem sporazumu od 3. februarja 1949.« Ji8mo dr. M. Capona V tej zvezi je šef italijanske delegacije dr. Mario Capon 20. avgusta 1955 izročil šefu jugoslovanske delegacije ing. Milošu Bučarju pismo, s katerim potrjuje, da se italijanska vlada strinja z razširitvijo sporazuma na vso ju-goslovansko-italijansko mejo. Pismo se glasi; (Gospod predsednik, čast mi Je potrditi prejem Vašega današnjega pisma naslednje vsebine: ««Cast mi je, obvestiti Vas, da je jugoslovanska vladu sporazumna z te doseženim sporazumom o tem, da se določbe, ki jih vsebuje spora■ zum, katerega sm0 danes pod pisali v Vidmu v zvezi s čl. 7 Spomenice o soglasju, obenem raztegnejo in izvajajo na pasovih v globini 10 km vzdolž jugoslovansko-italijan-ske meje in ki so določeni v čl- 1 sporazuma, sklenjenega v Vidmu 3. februarja 1949. Osebe po čl. 2. in 3. videmskega sporazuma od 3. februarja 1949 bodo imele pravico do olajšan, ki so predvidene n današnjem sporazumu, a dokumenti, ki se sedaj uporabljajo, bodo zamenjani z onimi, ki jih predvideva novi sporazum, začenši od t. januarja 1936. Ostane torej potrjena obveznost. da se olajša uporaba žičnic, ki jo predvideva zadnji odstavek čl- 4 videmskega sporazuma od 3. februarja 1949. Vse ostale uskladitve, ki bi jih zaradi razširitve današnjega sporazuma zahtevale posebne krajevne razmere, bo urejala mešana komisija po čl- 62 tega sporazuma. V pričakovanju, da bo končni program prometnih zvez med omenjenima obmejnima pasovom a, skupno z zadevnimi predpisi, določen po čl. 22 aanašnjega sporazuma s strani mešane komisije, ostaja dogovorjeno, da lahko pogodbene stranke v vmesnem razdobju vzpostavijo na recipročni osnovi glavne avtobusne linije, ki jih predvideva priloga A. Promet oseb in prevoznifi sredstev se bo vršil čez mejne prehode, ki so navedeni v prilogi B. Prosim Vas, da mi izvolite potrditi, da je Vaša vlada sporazumna z navedenim.*« Cast mi Je potrditi, da je moja vlada sporazumna z zgoraj navedenim. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, izraze mojega posebnega spoštovanja. — Dr. Mario Capon 1. r.» Pripominjamo, da čl. 1 videmskega sporazuma od 3. februarja 1949, ki ga omenja izmenjava pisem med načelnikoma obeh delegacij, določa, da spadajo v obmejni pas na italijanski strani: 1. vsa goriška pokrajina, 2. sledeče občine videmske pokrajine: Čedad, Podbonesec Sv. Ivan ob Nadiži, St. Peter Slovenov, Sovodnje, Srednje, Torjan, Grmek, Dreka. Sent Lenart, Prapotno, Corno di Rosazzo, Cenebla, vas FoJ-da, Tarčent, Brdo, Neme, Ti-pana, Naborjet, Ovčja ves, Trbiž, Kluže in Rezija. Dr. Capon. šef italijanske delegacije, podpisuje sporazum o malem obmejnem prometu. Ob strani mu stoji dr- Fabiani, podpredsednik italijanske delegacije POROČII.!) KOMISARIATA ZA ČAS 01) 10.00 20. AVG. Samo še 2 primera otrošKe paralize Od že prej prijavljenih primerov se je še 1 končal s smrtjo Sknpno so doslej zabeležili 35 obolenj z 10 smrtnimi primer: Vladni komisariat poroča, da so od 1(. do 20. t. m. ugotovili še dva primera otroške paralize. Zbolela sta en enoletni in en petletni deček. Med otroci, ki se zdravijo v posebnem oddelku otroške bolnišnice (Burlo Garofaloa je 18. t. m. en otrok umrl na posledicah otroške paralize. Od začetka obolenj do 20. t. m. je zbolelo za otroško paralizo skupno 35 otrok od katerih Jih Je 10 umrlo. Ta otroška bolezen se Je letos začela' v aprilu, ko so ugotovili 1 primer, maja 3 primere, Junija 13, julija 11 in 5 primerov od 1. do 20. t. m. Iz gornjih uradnih podatkov je razvidno, da bolezen postopno upada. Najvišjo raven je otroška paraliza letos dosegla v juniju, ko je zbolelo 15 otrok. Med junijem in julijem je bilo tudi največ smrtnih primerov, kar je še posebno 4. SEPTEMBRA Proslava 25 - letnice Usuli) žrtev Kot vsako leto, tako bo tudi letos organiziral Odbor za proslavo bazoviških žrtev svečano počastitev bazoviških Junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so padli na bazoviški planoti pod fašističnim svincem zato, ker so bili dosledni antifašisti in odločni borci za nacionalne pravice Slovencev pod Italijo in za socialne pravice delovnega človeka. Ta počastitev, ki bo še posebno pomembna, saj poteka letos 23 let od fašističnega zločina, bo v nedeljo 4. septembra ob 15. uri pri spomeniku na kraju ustrelitve. Spored počastitve bo obsegal tudi nastop združenih pevskih zborov, ki bodo zapeli Venturinijevo (Žrtvam* in (Bazoviško*, Juvančevo (Zemlja slovenska* in (Hej brigade*. Odbor za proslavo bazoviških žrtev naproša vse pevske zbore, da se odzovejo vabilu za skupni nastop in da prijavijo čimprej svoje sodelovanje Slovenski prosvetni zvezi v Trstu’ Ul. Roma »t. 15, tel H H" ki Je prevzela tehnično organizacijo kulturnega programa proslave. KOMUNIKE URADA ZA DELO IN SINDIKALNIH ORGANIZACIJ RAZSODBA URAMA DELO v sporu gradbenih delavcev Oelavcem so priznali samo 15 lir dnevne odškodnine za menzo, čeprav so zahtevali 100 lir, delavci pa, ki so že prejemali odškodnino, ne dobe nobenega poviška razburilo javnost in zdravstvene organe. Upadanje umrljivosti in števila novih obolenj je treba tolmačiti kot razveseljiv znak, da ta zahrbtna o-troška bolezen postopno pene-buje. Razumljivo je, da so letošnji številni smrtni primeri z otroško paralizo povzročili med prebivalstvom preplah. Toda zdravstveni organi so že od začetka pozivali, naj bo prebivalstvo mirno in zagotavljali, da ne gre za epidemično obliko obolenja. To dokazuje tudi sedanje upadanje primerov, ki upamo, da bodo čimprej popolnoma izginili. Ostane pa dejstvo, da je letos otroška paraliza, ki se v našem mestu v poletnih mesecih manjši obliki skoraj vsako leto pojavlja, zahtevala na žalost do sedaj 10 smrtnih žrtev. Smrt zavednega Hicmanjca V zvezi s sporom med delo-1 Na uradu za delo je bil do- sindikati zahtevali 100 lir od-dajalci in gradbenimi delavci I sežen sporazum v resnem spo- , škodnine za menzo, iz česar je izdal urad za delo nasled- j ru, s katerim so se sindikati j se torej vidi, da gre le za de-njo razsodbo; ukvarjaji že dve leti. Vsi de- len uspeh. Nihče ni seveda »Podpisani odu. WaIter Le-|lavci vedo, da je bila doslej [ pričakoval, da bodo delavci uit us, ravnatelj tržaškega ura- odškodnina za menzo navadna i z razsodbo dobili vseh zahte-da za delo, je spnco zahteve j burka. Z arbitražno razsodbo j vanih 100 lir, toda priznati predstavnikov Zveze industrij- je dal urad za delo popolno bi jim moraii na primer vsaj cev, /.veze male m srednje zadoščenje pravičnim zahte-1 polovico zahtevane vsote Ra-industnje Delauske zbornice vam sMndikainih organizacij. I zen tega ' pa ne bodo imeli ol!.1:.,:no.!.enih,r.a._‘lalje bodo | delavci, ki so že dobivali po 20 lir na dan, to je delavci, glede izplačila odškodnine za i dobivali vsi delavci, ne glede menzo gradbenim delavcem na število zaposlenih v podjet-reši z arbitražno razsodbo ti-j ju in od prvega dneva zapo-rada za delo, sklenil; slitve dalje 15 lir odškodnine 1. da se delaocem, ki so za-1 za rnenzo na dan. Vsota je si-posleni pri gradbenih podjet- j cer majhna, toda dosegli smo jih od 1. novembra dalje, iz-' priznanje načela velikega poplača 15 lir odškodnine za mena, ker sta obe sindikalni menzo na dan; j organizaciji enotno nastopali 2. delavci, ki na dan te raz- jQ so delavci pokazali veliko sodbe dobivajo večjo odškod-1 borbenost. To je nova zmaga akpijske enotnosti delavskega nino, jo bodo dobivali še na- dalje, vse dotlej, dokler trajajo sedanja dela«. Sindikat gradbenih delavr cev Delavske zveze pa je iz razreda po veliki enotni zmagi električnih varilcev CRDA. Glede naložitve11^! 70 odst dal poročilo, ki pravi med v ba.nke.,S*S° Po dolgotrajnih pogajanjih sklenili, da bodo drugim: NADALJUJE SE ODHAJANJE TR2ASKE DELOVNE SILE V sredo odpluje „Aurelia“ s 124: tržaškimi izseljenci % id« ladjo bo pa odAlo v vmigrucijo Se okrog ttOrt oseb Iz Italijo in 250 Iz Av»tri|e V sredo bo iz Trsta odplula motorna ladja «Aurelia» last genovske pomorske družbe »Congar«. Ladja bo ponovno odpčljala iz tržaškega pristanišča večje število izseljencev v Avstralijo. dobičke. Mož j« namreč ‘ponu- dil, seveda proti visoki najemnini,' Virginii Grion in Assun-ti Leli svoji sobi in Uadarko-i sta imeli obisk kakega »klienta«, se je pri njiju o-glasil možakar in iz njiju pod , . , | grožnjo, da ju javi policiji. Tokrat se na ladjo ne bodo fzvabjJ, del Jzas|Južene' violo. vkrcali samo Tržačani temveč bo večina izseljencev iz drugih pokrajin Italije, Avstrijcev in beguncev. Zaradi tega je bil prvotno predviden odhod ladje iz Genove, vendar so ga zaradi prizadevanj tukajšnjega izseljeniškega urada CliViE premestili v Trst. Vkrcavanje bo tokrat zelo dolgotrajno in zapleteno. Ob i ao uo pi'1'pei v irst poseben vlak ki bo pripeljal 250 avstrijskih izseljencev, katere je izbral izseljeniški center v Salzburgu. Avstrijci se bodo pričeli vkrcavati ob 8. uri. O-icrog 11. ure bo prišel poseben vlak z italijanskimi izseljenci katere je zbral izseljeniški center v Genovi. To skupino bo sestavljalo 590 oseb povečini iz Ligurije, ki bodo odpotovale iz Genove v *re-do. Ob 15.30 pa je napovedano vkrcavanje Tržačanov, ka-terh bo tokrat 124 istočasno se bodo vkrcavali tudi begunci. Ladja bo odplula čim se bo vkrcalo vseh 997 izseljencev, S to ladjo ne bo sicer odšlo iz Trsta večje število Tržačanov, čeprav 124 izseljencev ni majhna stvar, posebno ko gre ponovno za mlade, sposobne ljudi. Temu odhodu pa bo sledila 2. septembra potniška ladja »Toscanelli« in v sredini septembra potniška ladja »Flaminia«. S tema dvema ladjama pa bo odpotovalo iz Trsta kar okrog 1.300 tržaških izseljencev. Skupno število izseljencev se bo torej v prihodnjem mesecu dvignilo skoro na 1.500 oseb. katerim bodo po vsej verjetnosti v prihodnjih mesecih sledile še druge nič manj številne skupine. S temi odhodi se bodo ponovno izselili iz Trsta številni kvalificirani delavci — cvet tržaške mladine. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Prostitutke je izžemal Ni bolj ponižujočega poslu na vvetu kot je izžemanje prostitutk in kljub temu se jo 43-letni Mario Caldin iz Ul. Paduina oprijel tega (»poklica«, ki mu je prinašal lepe Tako. sta namreč trdili ženski, ki sta možakarju vedn0 ugodili, ker sta vedeli, da bi ju policija gotovo izgnala iz mesta. Obe sta bivali v Trstu kljub temu, da sta bili že izgnani v svoje rojstno mesto. Obe sta tudi prijavili policijskim organom, da je zahteval od njiju tudi »telesne usluge« in jih večkrat tudi dobil. Prišel pa je dan, ko je moi končal z lepim življenjem. In to je sam sprožil, ker je odšel na policijo in prijavil ženski, misleč, da ju bo policija zaprla. Toda proti njima so že preklicali odlok o izgonu in tako je namesto Grionove in Lelijeve odšel v zapor on in nato na zatožno klop, kjei je bil obtožen izsiljevanja in izžemanja. Kazen, ki jo je sodišče izreklo, je bil* izredno ostra in možakar je ni niti najmanj pričakoval. 3. junija letos je bila razprava, na kateri so ga obsodili na 6 let in 10 mesecev zapora ter na 77.000 lir globe. Od teh ro ga za tri leta pomilostili. Nezadovoljen z obsodbo je vložil priziv in njegovemu odvetniku se je posrečilo, spraviti ga iz zapora. Prizivno sodišče ga je sicer oprostilo obtožbe izsiljevanja zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko mu je kazen druge obtožbe potrdilo, kar pomeni, da bi moral sedeti 2 leti in 8 mesecev. Prišla pa mu je pomilostitev na pomoč in tako je mož kljub obsodbi kmalu po razpravi zapui-til koronejske zapore. Preds. Forziati, tož. Colotti, zapisn. D’Andri, obramba odvetnik Presti. Pred istim sodiščem so razpravljali tudi o prizivu, ki ga Je junija letos vložil 29-letni Renato Fontanot iz Zavelj. Ta se je namreč pritožil nad prehudo obsodbo zaradi ob- tožbe tihotapstva in posesti skoraj pol kg opija, vendar ‘e mu priziv ni posrečil, ker so sedaj potrdili obsodbo prve instance. To pomeni, da bo moral Fontanot presedeti celotno, 22. junija izrečeno obsodbo. to je. 2 leti zapora in plačati 200.000 lir globe. Sedaj pa ho moral še doplačati povišane sodne stroške. to vprašanje rešile osrednje sindikalne organizacije. Z zmago, ki smo jo dosegli s priznanjem odškodnine za menzo, začne veljati dopolnilna pogodba, ki določa naslednja izboljšanja: 1. Odškodnino za menzo v znesku 15 lir na dan; 2. zvišanje doklade za dela izven območja občine, v kateri ima sedež podjetje, od 100 na 200 lir; 3. odškodnino za uporabo lastnega orodja 15 lir na dan za klesarje ih 10 lir* za druge specializirane in kvalificirane delavce; 4. za dela v blatu 12 odstotkov doklade; 5. za delo s pnevmatičnimi kladivi 5 odstotkov doklade: Takšni sta torej poročili u-rada za delo in sindikata gradbenih delavcev. Z razsodbo urada za delo so delavci, ki delajo v podjetjih z manj kot 50 uslužbenci. pridobiji 15 lir na dan. Doslej namreč niso dobivali odškodnine za menzo delavci, ki so delali pri takih podjetjih oziroma delavci, ki še niso dosegli pet mesecev nepretrgane zaposlitve v istem podjetju. To pomeni okoli 400 lir poviška na mesec. Sindikati smatrajo to za popoln uspeh. Pri tem pa bi bilo treba pripomniti da so zaposleni nad 5 mesecev pri podjetjih z nad 50 delavci, od razsodbe urada za delo nobenega haska. Po našem mnenju je torej pozitivno samo dejstvo, da so delodajalci načelno priznali vsem delavcem pravico do odškodnine za menzo in se bodo morali zato delavci še nadalje boriti, da se ta odškodnina poveča. Glede dodatka 21.70 odstotka smo že ugotovili, da je ureditev tega vprašanja odvisna od osrednjih sindikalnih organizacij in bomo lahko ocenili uspeh ali neuspeh, po rezultatih pogajanj v Rimu, ko bo do njih prišlo. Po daljši bolezni je dne 17 t.m. preminil v starosti 73 let naš vaščan Jože Lavrenčič Pokopali smo ga 19. t.m. na domačem pokopališču. Vse življenje je bil delaven in skrben gospodar. Bil je prava slovenska korenina in kot tak je vsa povojna leta zvesto prebiral «Primorski dnevnik« ter tako sledil dogodkom, zlasti onim, v zvezi z narodnostno borbo na Tržaškem- Ob zvokih domače godbe, ki je igrala žaloitinke. in ob številnem spremstvu sm0 se poslovili od pokojnika. V dobrem spominu ga bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, zlasti pa njegovi'somišljeniki. Naj mu bo rahla domača slovenska gruda, ki jo je tako ljubil! O Javna dražba za dobavo drugega dela drv za občinske potrebe za 1. 1955 bo 23, avg. Ostale informacije se dobe v sobi št. 203 občinskega pogodbenega urada v Ul. RtUori 2. na ližaškem qradu Železen drog na glavo Komaj je 33-letna Sara Var-dabasso por. Leone iz Tržiča stopila iz neke prodajalne na vogalu Ul. Carducci z Largo Santorio je začutila na glavi precejšen udarec m ker se ji je vlila kri se je z rešilnim avtom zatekla v bližnjo bolnišnico. Tu so ji rano izprali in jo iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v šestih dneh na opazovalnem oddelku. Kakor so izvedeli je ženski padel na glavo železen drog platnenega senčnika, ki ga je prav tedaj neki uslužbenec trgovine spuščal. Prekop grobov V prihodnjih dneh bodo začeli prekopavati grobove IV. polja (10. In 11. vrsta) občinskega pokopališča v Skednju, kjer počivajo ostanki umrlih in pokopanih od 28. II. 1944 do 30. sept. 1944. Kdor hoče poskrbeti za ohranitev in prenos ostankov svojcev na drugo mesto, se mora glede tega obrniti na oddelek za pokopališča pri uradu za javna dela v Ul. del Teatro 5, soba 44. In sicer do 31. avg 1955 ŽE DRUGA SMRTNA NESREČA V KARABINJERSKIH VRSTAH PRI JAHALNIH VAJAH konj ubil karabinjerja Nesrečni jezdec je zaradi hudih notranjih poškodb umrl med prevozom v bolnišnico Karabinjersko poveljstvo vi v mrtvašnico, kjer je na raz-Trstu je moralo včeraj izbri- polago sodnim in vojaškim sati drugo ime iz seznama I oblastem. Poveljstvo oddelka, svojih pripadnikov: vzrok te- kateremu je Sfirro pripadal’ mu je smrt. ki je včeraj zjutraj ugrabila med vežbanjem 22-letnega karabinjerja Antonia Sfirra iz Rignana Garga-nica (Foggia). To je že drugi primer smrti v tem tednu. V začetku tedna je neki karabinjer padel v vodnjak, tedaj pa je njegov kolega padel s konja in med prevozom v bolnico umrl. Zjutraj je bil Sfirro skupno z drugimi karabinjerji s konji na vajah v okolici Katina- re in iznenada so se njegovi živali zapletle noge, zaradi česar je konj izgubil ravnotežje in jezdeca vrgel s sebe. Sfirro je padel na tla in se hotel zvaliti vstran, a se mu poskus ni posrečil. Konj je namreč padel nanj in ga skoraj zmečkal. Ko so videli, da Je karabinjerjevo stanje resno, so takoj poklicali osebje Rdečega križa, ki je prišlo ponj z rešilnim avtom in ga nemudoma odpeljalo z vso brzino v bolnico. Med potjo pa je nesrečni konjenik podlegel izredno hudim notranjim poškodbam. Truplo so odpeljali je o tragični nesreči obvestilo pokojnikove sorodnike. Združenje stalnega dramskega gledališča sTeatra Nuo-vo» priredi skupno z Ustanovo občinskega gledališča sVer-di« na tržaškem gradu v dneh 25., 26., 27. in 26. t.m. predstave Goldonijevih «Le ba-ruffe chiozzottes, ki so jih že predvajali na »Biennali« Benetkah ob priliki XIV. mednarodnega dramskega festivalu. Skupino, ki bo uprizarjala to znano Goldonijevo delo, sestavljajo; Cesco Baseggio, El-sa Vazzoler, Luisa Baseggio, Ave Ninchi, Lauretta Masiero, Mario Sailer, Alberto Lionel-lo, Cesco Ferro in drugi-Jutri zjutraj se začne pri blagajni gledališča Verdi in pri centralni prodajalni listkov prodaja vstopnic za vse predstave. Itossettl. Zaprto zaradi počitnic. Ezcelsior. 15.00: «Osivojitev vse- mira«, „ , Fenlce. 15.00: »Nagana«, B. Laa- ge, R. Baldini. Nazionate. 15.00: »Zadnji odpor«, B Cravvford. Fllodrammallco. 13 00: »Ježa na Zahodu«, R. Francis, Superclnema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 15,00: #Satarvk, pu- ščica. ki ubija«, J. Payne. Astra Rojan. 15.00: ((Teodora#, G. M Canale, G Marshal. on vceral od danes Capitol. 14.30: »Zagovornik samega sebe«, G. Ford, Cristallo. 14.30: »Velika karavana«. Grattacielo. 15.00: »Kri ln luči«, Zsa ZSa Gabor. Alabarda. 14.30: «Operaclja Ci- cero«, J. Maison. Aršston. 16.00: »Vzhodno od Sumatre«. J. Chamdler. Armonia. 14.00. »Sevastopol ali smrt«, P Goddard Aurora. 15 00: ((Tunika«. R. Burton Garibaldi. 15 00: ((Neutolažljivi konjenik«. C VVilde. Ideale. 15.00: «Kako bi se poročila z milijonarjem«, M. Monroe Impero. 15.00: »Velika nadloga«, G; Johns Italia. 15.00: ((Podjetni gospod Dick«. M. I-o.v. S. Marco. 15.00: »Veliko upanje«, L. MaxweH. Kino ob morju. 14.30: «Daljna dežela«, P. Stevvart. Moderno, 16,00: «Trl|e tatovi«, Totč. Savona. 14 00: »Dvoboj v džungli«, J. Crain. Vlale. 14.30: »Zadnji cilj*, J. Ire- 1 and Vitiorio Veneto. Zaprto zarad obnove naprav. Azzurro. 14.00: »Čarodej Houdi- ni», T,- Curtis Marconi. 15.00: »Zvezda Indije« C. VVilde. Massimo. 14,30: »Tarzan v prepovedani džungli«. G Scott Novo cine. 14.00: »Dvoboj na soncu«. J. Jones. Odcon. 14.30: »Maharadžova jet-nica«, C Soederbaum Venezla. 14.00: »Ivan«, N. Gray. Skedenj. Zaprlo zaradi popravilu Kino na Oočinah. 16.00: »Trije Amerikaoci v Parizu«, T. Curtis, C. Calvet. Mal/ oglasi POZORI Kdor želi doseči ^ ........................ potni umente. |( jokazil*-,-, iVil^ ijanstvo, bivališče, P°tni r splošne osebne dokumen1'' l( fersko dovoljenje, jave državnih ln civL„,alj«,,il' dov, orožno lovsko d°i j zem ! j ekn j i žn e-k a t ast ral n e j". |5ji ji, nihčne Izvlečke. overtn" osebne fotografije, dovršite „ trgovskih in osebnih zade . jp-n piti ali prodati hl.še. z*™-,#’, stanovanja, raznovrstne t‘» , itjj gostilne, mlekarne itd.. " tl., obrne osebno ali AGENCIJO »APAČ«, UL' ,j(| to!o štev. 3, San Sabo«. 3, bo 11 rt „c4t ic zizs m nrC ^ 99-110. od 16 do 19. ure. in točne izpolnitve. POLETNI KINO Arena dei flori. 19.43: «Rihard Levjesrčni«. R. Harrison. Arlsiton. 20.30: «Vzhodno od Sumatre« J. Chandler. Garibaldi. 20.15: »Neutolažljivi konjenik«, C. VVilde. Paradlso, 19.45. »Parada sijaja«, E. Pinza Pareo delle rose. 20.00: »Škotski princ«, E. Flynn. PoOziana. 20.00: «jezdi vaquero'» A. Gardner. ,® 45^ »Poj u,b| n* Ka. rica», K Grayson. ^tef?' 2°'30: ‘TanEanika», Van NEDELJA, 21. avgusta 1953 UI4T 1*014 I A J A A 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Skladbe za godbo na pihala; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Rapsodije: 12.00 Oddaja za najmlajše: 12.30 Pes. ra operna glasba; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Slavni pevci; 15.30 Razne jazz-zasedbe; 16.00 Melo- dije iz revij; 16.30 Mozart: Koncertna simfonija za violino, vio- Dartes ob 17. uri bo molki pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline pod vodstvom Cvetka Marca izvajal na radiu Trst A program slovenskih narodnih pesmi. lo ln orkester; 17.00 Koncert zbora »Valentin Vodnik«- 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Operetne melodije: 18.30 Stravinski: Pe- truška, suita; 18.52 Ritmične popevke; 19.15 Gershvvin: Rapsodija v modrem; 19.30 Pestra glasba,; 20.00 Šport; 20.05 Podeželski motivi; 20.13 Citanje večernega sporeda; 20.30 Gounod: »Romeo in Julija«, opera v 4 dei., Do prvem dejanju: Športni komentar; 23.00 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč. 'I' it M r 12.00 Glasba Giacoma Puccinija; 13.15 Glasbeni album; 14.30 Grkester Angelinija; 15.30 Napolitanske pesmi; 17.00 Orkester G. Cergolija; 17.30 Simfonični koncert; 22.30 Koncert pianistke Conttstabile. K 41 I* M It Slovenska poročila: 6 30. 8.00, 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. 20 20 Doročila: vsak dan oh Italijanska poročila: 6.13. 12.30 1900 in 23.00. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. avgusta se je v Trstu rodilo 8 ptrok, .porok je bilo 7, umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: gradbeni tehnik Giulio Castellan in učiteljica Maria Reggente. prodajalec Ireneo Antonelli in šivilja Livia Andreosso, inštalater Antonio Mazzaroli Fert In gospodinja Bianca Pu.ppo, električar Mario Colarich in gospodinja Maria Anna Franco, vulkaniz.a-ter Orazio Mazzaroli in šivilja Germana Pu-lsator, trgovec Gio-varmi Corsi in frizerka E ld u Bergo, mizar Domenico Petro-nlo in šivilja Maria Debernardl. UMRLI SO: 71-letni Giovaum Redivo, 58-letni Gioacchino Vi-dulich, 45-letni Rocco Bacci, 55-1 etn i Giuseppe Carone, 80-let-na Angela Vogrini. 80-letni Eu-genio Caropresi, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28.1. najnižja 20. ob 17. uri 26,6 stopinj. zračni tlak 1019 stanoviten, veter 13 km na uro vzhodnik. nebo 7 desetin pooblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 23 stopinj. LOTERIJA Motociklist jo je podrl Drevored R. Sanzio je več- £APOU krat na teden prizorišče prometnih nezgod in tudi ta teden ni mogel izostati. Včeraj zjutraj je namreč neki motociklist podrl na tla 25-letno Lilijano Gomišček iz Vrdele S. Cilino, katera se je morala zateči z zasebnim avtom v bolnišnico. Ob 9.30 je hotela Gomiščko-va prekoračiti v višini gostilne «Ex Brocchetta« cesto in sicer prav v trenutku, ko je od Sv. Ivana privozil s svojim motorjem 25-letni Aldo Pado-vani iz Gorice, Ker ta ni u-tegnil zavreti je trčil v Go-miščkovo in se skupno z njo zvrnil na tla. On se je takoj nepoškodovan dvignil, medtem ko je ženska odšla v bolnišnico od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Kljub lažjim poško.dbam se bo morala Gomiščkova sama zdraviti približno 10 dni. BENETKE 30 84 67 37 2 BARI 60 71 30 19 83 CAGLIARI 62 81 17 53 32 FIRENZE 30 51 25 83 22 GENOVA 37 27 17 57 88 MILANO 18 47 42 66 80 NAPOLI 80 28 43 87 19 PALERMO 71 40 84 90 66 ROMA 51 43 14 15 33 TORINO 17 24 27 53 18 NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato. Ul. Roma 15; Croce Verd-e, Ul Settefontane 39; Gmel. ner. Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Signori, Trg Ospe- ................... - ' 'fs dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju, LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Bia-soletto. Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Berni,ni 4, Godina Enea. Ul. Ginnastica 6, M,lilo, Ul. Buonar-roti 11. Mizzan. Trg Venezia 2, Zanrtti, Ul. Commerciale, Testa doro. Ul. Mazzini 43. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermaz, Ul. Tor S Piero 2; Godina, Čampo S. Giacomo I; AMa Minerva. Trg S. Francesco; Praxmarer. Trg Unita 4; Rosset-ti, Ul Schiapparelli 58; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neci. Ul Dante 7. 7.45 Jutranja glasba; 8,15 Slovenske narodne pesmi v priredbi Zorka Prelovca; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični pau-optikum; 9.30 Mladinski tednik; 10.00 Glasbeno dopoldne: 1100 Nedeljski simfonični koncert; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 Nedelj-•ski promenadni koncert; 17.00 Poulične popevke; 18.00 Iz oper-»veta: 19.15 Šport; 20.00 in 20.50 Glasba po željah v hrvaščini; 21.00 Hrvatski in srbski samospevi v izvedbi solistov: 21.30 Zborovski koncert; 22.00 športna nedelja; 23.10 Igra orkester radia Ljubljana. e* ». »* V ip, ,» . ,| KOLESA, moška ln JenSKa, ^4 8.000 lir, kolesa za prevoz po 22.000 lir, motorna po 50.000 lir. na obroke. w », “■ Pieta ^ rjj' BELJENJE SOB, kuhinj. Vt nje stanovanj, barvanje jP f kiranje pohiiuva po niz**1 nah. — Tej. 21-483. V PORTOROŽU zamenjaj" s stanovanjem, zemljišču# hišo v Trstu. Gorici »H i n 1 j i. Tel. 91-441 ali n a*"” upravi lista. MIZAR v Ul. S. G it isto 18 luje in popravlja pohištvo. daja po zelo ugodnih cenan; ^ ne sobe ln omare za Km)" «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU. UL. VALDIRIVO M trt. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK THSi Dl. sv Fran tlška 20/1 il tel. 37-338 sprejema lo-serate. mal« oglase, osmrtnic« m od 8. do 12.30 in od l5' 18. ure ZOBOZDRAVNIC*1 AMBULATOHIJ Dr. A. Sonci* zobozdravnik-kiru/8.; Ustne in zobne bol*P zobne proteze. ,j.| ije Sprejema od 1(1. 1 »ta in 1» a« 1U “tl in od 15. do 19. ,i|, Ulica Torrebianca (vogal z Ul. CartH*4' tel. 37-118 tv. ADRIA EXPB^ 327.1 m, 202,1 m. 212.4 111 Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00 12.30. 15.00, 17.00 m 22.00 10.00 Družinski pogovori; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence- 11.35 Opoldanski spored lahke glasbe; 15.15 I»ra kvartet Jožeta Karmpiča; 16.00 Igrata godbi na pihala ljubljanske garnizije in Ljudske milice; 16.30 Nedeljski roman - Marcel Giugla-ris: Spoštovani gospod Lutka -Ponovitev; 16.50 Igramo vam za zabavo in ples: 17.30 Radijska igra - Hugo Hoffmansthal: E- iektra; 18.30 Kratke orkestralne skladbe; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Operetna in lahka glasba' 20.30 Športna poročila; 20.40 Nei kaj opernih odlomkov. I l-I KV 1X1.1 A 16.30 Športno popoldne: 17.30 Film »Umetnost in ljubezen G. Rossinija«: 21.25 Garinei in G10-vannini: »Dve sto na sekundo«, televizijska igra; 22.50 Nedelia v športu TRST - Ulica Ctcer°6# tel. 29-243 o--------------------- POCITNIC*- OB MORJU, V HBlB OB JEZERIH 'Ojs »» Predstavništvo za zdravilišč* .jj RADENSKA S1^) ko % in DOBRNA (Celit(e penzion po 1700 lir (č hodi v četrtkih ,n botah ob 7.45 .\jš' TOLMEZZO 1 , o? SCLETTO, dneV1 hodi ob 6.30 ' Sga, i*C;, :«!o >'n, »'n >tt la,, lav S Iišlt, JEZERO CAVA/^- v nedeljah oh 'I.M -.j, * |t M 4VI.I OHTlA^V ?(t| M ,11 (a. CANAZEI _ torkih, četrtkih. i> ,l,sf liali ob 6 z z*J,rV* S PRIMIERO, CO'U, ! 'h MOENO, MERA^dlič Ih GRADE/ - dneV' >" . Jtli itf I.'" di ob 8.30 jhdiI* I MILAN . dnevni udl'° I > ob 21 neJel»'*i GENOVA - v P°netll'|li”r' L)e kih, sredah in e ob 21 ... P COMO C111 Ab- ^lf1' I hodi ob torkih-kih. sobotah m 1 jah ob '21 VIDEM (Udine) „ fJ odhodi ob 6.30. 1' . BELLU NO - dne* hodi ob 6.30 , TRE V ISO - dne*n hodi ob 8 30 A Redna avtobusna proga TRS f • BAZOVICA' PAORIČE GROPADA - vozi ob nedeljah vsake poi ure iz avtobusne C*1 n.r.nn, - Postaje in z B. Vecchie. C«1 TRST • LONJER odhod vsake četrt ure z H* in s Trga sv. Frančiška. izlete — prevoz s Wv-i Prevoz z avtobusi na — p.c.u« » „ avtomobili — prevoz s kamiončinoin (leonči" . „ Vsi prevozi tudi v FLRJ . AVTOVIE CARSICHE - Ulica Locchi 20 - 're' DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELK0 A. Fabiani TRST — UL COK1I 2 - TEL 361-*1 0 ' specializirana za izdelavo motorjev Diesel. °Pr*ay|i|, podjetjih, revizije, mehanične Izdelke, obdelavo avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih in kotlov ter vseh pomožnih naprav prt P°* strojih In napravah na krovu. Kalan v. Londonu med gle- vinarji, fcj 0 Ste "S^lago -voli5’ Z8sedan'VSeh spd('m 5 Prlv t3iod 17- ^ » ‘udi na C SDr„ Prireditva|a e. Ul,eilu dn v nr>- La v HvripzakUičnega K> ^ L, koi'terJ govori It?a ulr1 v pfir». I, Na LtS ,akSneKa Lhka'e BteSnanka nika-le po 6 88 u,LZa"«>.u- udeležb nePosred vrednost e se je konfe. 21. avgusta 1955 išlih iiilniinmi rt tedni bo znat-tdednarodne ne samo v Sodelovanju raznih de-.. v medna-fp,nJu' o sodob-aeJavnosti dr?!6 ^ udeležilo uradnimi tiekatere . -- dru- ■menovale svo-tako Avstrali-ugoslavija; med so .bili tudi inštitutov, !n tiska Raz-i^S uradnih Predlogih teh drugih i n., i ”'■* udele-1p 'p'etala dokaj na sami kon-di na hod- sedem 17. do udi na Prireditvah v konferenco, ki je zajel predvsem dejavnost in pre-sojevalno zmogljivost gledaliških kronistov in zgodovinarjev — šib je . za originalni delež posameznih narodov pri svetovni gledališki kulturi. Druga tema je zadevala predvsem narodno in mednarodno odgovornost gledaliških knjižničarjev in čuvarjev gledaliških zbirk —• to je registracija in klasifikacija, ohranjevanje in objavljanje gledaliških dokumentov posebno glede na mednarodno sodelovanje. Tretja tema, morda najbolj bistvena tema vse konference, je bila vsekakor najaktualnejša v idejnem pogledu, vznemirljiva ne le za vsakega pravega gledališkega kritika in pedagoga, pač pa za gledališke delavce nasploh, za igralce in režiserje, za dramaturge in scenografe in naposled tudi za same gledalce to je vprašanje kulturne tradicije, vpliv gledališke zgodovine na današnji čas, na praktično delo na odru, na sodobno gledališko stvarilnost. prid, išnega nika- l- e vse- Izbor teh treh vodilnih tem je vsekakor pozitivna poteza londonske konference, saj se je s tem sama razprava izognila nevarnosti učenjaške malokrvnosti in usmerila svoje težišče v sodobno problematiko. , vse-irečanj, ki tli tak sesta- ja tiste Sv°ji stroko-ne i Odgovori na tako izbrane teme seveda ne morejo biti diugačni kakor precej neenotni vsaj po tem, kakct posamezni poročevalci doje-mejo idejno vsebino posameznih vprašanj: lahko «nev- -t'»*Vrn' V občutiji-Ij,."t tVf mednarodnih t *r9ti . ’ 0* da ki_____ nemo- ii,. -* bi mo- "'tim p.avliati čas z *0: |k,: bj)V °rniuliran]em t 'Hi ... ’ »eni tudi sestanka It*. <■ igtaiskianske Aka" it p, 0 umetnost: h S*1' žp °d >p*a ’ i. . v I ‘oHP bo H! « j* v angleško ^ v i konferenco 'o 'the,ikonsko Sit >n8k Research. ' *° PenVla""a l I Ib ?"a iitii-j nost m ?°ciety odli- da V„ Uajmlajših luISS‘«i *nie «leda' lta . * letni„Saj ie nje V‘Ži Bra 4 1948, m Nt!81avitni V tel mla" k ok kzrok' da tiki V ''l0WkU2eno z m' fko ‘ bakcililm‘ ali ar" hoi,i08ost0 h or se k> uLd0Eaja tv h' Na\ '1askih 00-tb ’* v 8pi,otn°: to Ne ^aloštevilnih Ntio v«HkorVe mladosti 't, s118 PreL **od°vine *in d0- ^ del° «n kje L P„°’Uik0’ 80 vPra- Za ujegove , Vjaj P° d°kumen-7-a- CJtoi čas "? čutom 'Sti^Ne RAZGOVOR O GOSTOVANJU JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV V SOVJETSKI ZVEZI Sopranistka Vilma Bukovčeva dobra znanka tržaških Slovencev pripoveduje o svojih vtisih in o svojih nastopih v največjih mestih SZ. ca ne kraja. Gotovo te bo zanimalo, da pojejo ruske sopranistke, čeprav so odlične umetnice, povsem drugače z večjim vibratom, ki otežkoča tudi intonacijo in z nastavkom globlje v grlu. HakSne so dvorane? Je dostop vsakemu mogoč? Dvorane so odlično zidane in skrbno vzdrževane. Akustika je odlična in vsaka dvorana sprejme okrog 2000 ljudi. Tradicija koncertnega življenja se je v Sovjetski zvezi z vso pozornostjo nadaljevala, le publika je spremenjena. Na koncerte in v gledališča gre lahko vsak, ker so tudi cene dosegljive vsakomur. Ta nova publika iz najširš.ih krogov je dovzetna, občutljiva in za dobro navdušena kakor malokatere na svetu. Na to me je sicer opozoril že Josip Rijavec, bivši tenorist in sedaj profesor petja v Beogradu, in o tem sem tudi sama prepričala. Rijavec je bil namreč eden redkih jugoslovanskih umetnikov, ki so okrog leta 1925 gostovali v Sovjetski zvezi, ‘on je' nekaj let pozneje še enkrat gostoval v Sovjetski zvezi. Ste ostali dalj lasa v Moskvi? Ze po prvem koncertu smo se odpeljali z nočnim vlakom «Rde£i bliski) v Leningrad, a smo se zopet vrnili. ske blokade, kot tudi pokopališče sovjetskih in nemških vojakov. V Leningradu zopet prisrčen sprejem že na kolodvoru, cvetje, fotografiranje. A leningrajska publika? upadem vsa nestrpna. Nič manj navdušena kot moskovka. Tudi tamkajšnje-I mu občinstvu je bila zelo všeč naša pevska šola. Na leningrajskem konservatoriju nas je pozdravil pianist Serebrnjakov. Prvi večer sem imela koncert skupne z Marinkovičem v Filharmoniji. Tudi tu velika dvorana za več kot 2000 ljudi. Ploskanja in vzklikanja — seveda skandirano «spa-si-bo, spa-si-bo — je bilo toliko, da nama je zmanjkalo programa. Zanimivo je, da se tam publika zahvaljuje in da smo dobili nešteto zahvalnih pisem. Po koncertu so nas obdali študenti slavistike 7 univerze Jer folklornega oddelka konservatorija. Govorili so perfektno srbsko in naju skandirano pozdravljali s «hva-la lr-pa. hva-la le-psoi ter nam prosili, da zapojeva še kakšno domačo srbski) pesem. Basist Cangalovič pa je imel dva dni pozneie rolističnt koncert z velikim uspehom, Bolšoj teatr (Veliko gledališče) Kaj je ta vlak kaj posebnega? Tako je tudi razumljivo, da smo morali poslušati med odgovori na prvo temo marsikatero šolsko lekcijo iz zgodovine posameznih narodnih gledališč in bržkone bi bila konferenca znatno pospešila svoje delo, če bi bile posamezne delegacije pripravile že v naprej tiskane študije tem problemu, sintetično obdelane in bibliografsko dokumentirane, Vendar je treba priznati, da je imela tudi ta izguba časa svojo dobro stran; to, da co delega-ije tako imenovanih malih narodov lahko vsaj V kratkem obrisu obvestile medna-odno javnost o svoji gledališki preteklosti in o svojih amerah za bodočnost. .predio- »«or.vri teme. **. da ! °d8ovo- I C Netii Narno, h'ez , tl{«im i N! UsPeh *° hoteli »'VNni Pred sv°- 1*7)0 i.1* bii- oleEi- ;- peri in v kakšnem jeziku? Pela s1”01 slovensko. V Faustu sem pela Margareto- a Marinkovič Fausta. Kritika se je izrazila, da sem bila nepozabni lik Marjetice ter Marinkovič Faust, kakršnega v Sov. zvezi ni. Najina glasova, so piraji, sta zvenela v nedopovedljivo polni in lepi barvi. Kakšno je gledališče, oder, scena, režija, izvedba, kostumi, balet? Vse me zanima- Kje bi začela in če bom sploh zmogla povedati, pa sama ne vem. Odlika leningrajske opere, kot'tudi drugih, ki sem jih pozneje videla, je v tem, da zveni vsak pianissimo zvočno in •■onorno. Prostornost je smotrna in razkošna, razdelitev prostorov smiselna in ob-ebenem koristna. Tehnične naprave, vse vrste reflektorjev in scena. — vse je tako, da si boljšega ne moreš Kako ste potovali v Mo-škvg? Z avionom iz Beograda v Budimpešto. Čez Karpate v Lvov in od tam čez Kijev v Moskvo, kjer smo pristali na aerodromu v Vnuko-vu. Tam so nas sprejeli zastopniki zvez. sov j. ministrstva kulture, dva člana naše ambasade, dve spremi piv a ki, ki sta bili določeni z. organizacijo našega potovanja, ter fotoreporterji, ki jih nikoli ni manjkalo na vsej turneji. Pripomniti moram, da je bila ena od naših spremljevalk lektorica za srbohrvaščino na skovski univerzi. Kakšen je bil tvoj prvi vtis? 1 k1^f"'' L.' '' ^:?v * zamisliti. Vsi mojstri in njihovi aiistenti teatrske u-metnosti sodelujejo drug oh drugem. Ne da se dopovedati. s kakšno pazljivostjo pri-pravljajp vsako predstavo vsi od režiserjev, dirigentov, scenskih^ mojstrov itd. in kako to le'po teče! Orkester . je mojstrska enotnost; brez. primere od dirigenta do zadnjega orkestraša. od katerih nihče ni — zadnji. Zbor poleg perfektnega petja živo igra. Takoj občutiš, da je tam ta teatrska u-metnost doma. To velja v še večji meri za soliste, ki so (nenadkriljivi v igri. Da bi videla njihov slavni balet! Višina njihove akrobatske tehnike je za nas skoraj nepojmljiva. Razen tehnike in množičnosti pa učinkujejo ti baleti , v zvezi s pre-kratfio sceiho. Valpurgina noč v Faustu je bila pošastno veličastna, potem *ko se na koncu baleta podirajo skale druga za drugo in se vse pogreza v peklenskem žarenju. Nepozaben. Ko smo se odpeljali ob jutranjem soncu proti Moskvi. se,naIT,Je iz daljave pokazala pr krasna silhueta univerze Lo-monosova. To je čez 200 m visoka stavba in ponos sovjetskih arhitektov. 7.a naš? pojme manj napredna zato pa bogatejša na fantaziji, bo lepo oiejenu križiščih in širokih, asfalt -ranih avenijah smo se P -peljali v Moskvo. .Zagledali smo prve jutranje p - . tramvaje, trolejbuse. li smo se po širokem mostu čez reko Moskvo in zagledali pred nami kremeljske stolpe, cerkev Vasilija Blaženega. Rdeči trg Z zejem ter za njim zavih pred hotel Naciona 1. smo se nartanih. Pred, hotelom je vedno mnogo lepih limuzin, ki so na razpolago vsem vabljenim tujcem. Ste imeli te isti večer nastop in kako vas je publika sprejela? Ze prvi večer smo nastopili v veliki dvorani moskovskega konservatorija, e Jugoslovanski umetniki v SZ:- (od leve na desno) Cangalovič, Marinkovič, Bukovčeva, Lipovšek Si pela tudi v Velikem gledališču v Moskvi? Tudi tam sem pela v Faustu in Madame Butter-f 1 y in to vsega skupaj v .št. rili predstavah. veliko gledališče je res pravi užitek za pevca, ker itng odlično akustiko. Sklepajoč po kritikah sem menda tudi tu uspela. Nikar ne bodi preskromna in mi raje povej, v čem se. razlikujeta mesti Leningrad in Moskva? Leningrad je kot mesto lepše od Moskve ali manj pestro, rekla bi ti nekako bolj «evropsko», s širokimi ulicami, prospekti in krasnimi stavbami. Nepopisno lepa je .grliitek ju ra. umetniške akademije, car 'te Zimske palače, udmlraišKega poslopja in cerkve Izakijevega sabora z zlato kupolo. Reka Neva je široka kakor morje in po njej lahko plovejo največji parniki. Nam v čast so priredili koncert pevskega zbora, ki šteje 150 ljudi in jih že od mladega pripravljajo za pevce. Povem ti, da takšnega zboru še nisem slišala. Donelo je, kot bi pele orgle in v nepozaben spomin mi b0 o-stala Sohumanova skladba Sanjarjenje. V Leningradu kot v Moskvi so nam razkazovali predvsem muzeje, zgodovinske znamenitosti, galerije itd. Mesti imata čiste široke ulice, precej avtomobilov in trolejbusov. Zanimivo pa je, da se pešci sploh ne brigajo za prometne znake in navodila. Vsi hodijo po cestah, kot da ni vozil. Ljudje so oblečeni nekoliko staromodno, a otroci pa skoro uniformirano. Na prireditvah je občinstvo oblečeno zelo preprosto in v velikem kontrastu z razkošnimi gledališči. Naj omenim le Veliko gledališče v Moskvi, ki ima baje v zastoru 30 kg zlata. Kaj mi ie lahko poveš zanimivega? Neko nedeljo smo obiskali bivši dom velikega Čajkovskega, ki stoji 100 km oddaljen ob asfaltirani cesti Moskva-Leningrad. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem prečitala napis pri vratih: Peter Jfjič; Cajkpvtk i sprejema‘ v' ponedeljkih in četrtkih Pod tem pa: Ni doma. prosim , ne zvonite! Tako se je ubranil nadležnih obiskovalcev, ki ro se množili, čimbolj je rastla njegova ..slava. Dom je sedaj spremenjen v muzeji Sprejela sta nas Čajkovskega nečak in njegova hčerka pogostila sta nas in nam razkazala vse dragocene spomine (fo najmanjših podrobnosti’ njegovih Osebnih stvari, do skic in partitur. Presunjena sem bila, ko sem držala v rokan skico »Pikove dame», kamor je mojster beležil in pisal to prekrasno glasbo. Kakšno je bilo slovo od Moskve in kam ste odpotovali? Pred odhodom emo bili na svečanem sprejemu pri sovjetski vladi, na katerem je bil poleg političnih prvakov • Bulganina, Hruščeva, Vorošllova, Mn-lenkova tudi naš veleposlanik s soprogo. Napitnic, navdušenja, ljubeznivosti 111 bilo ne konca ne kraja. Ko sm0 jim povedali, koliko gledališč imamo v naši »mali Jugoslaviji«, so bili zelo presenečeni. Iz Moskve emo se odpeljali v avionom v Kijev, glavno mesto Ukrajine. Med vojno razrušeni Kijev je danes že docela obnovljen. Obiskali smo zanimiv muzej ukrajinskega revolucionarnega pisatelja Tarasa St vč, uka. dramsko gledališče. lepe parke nad Dnje-prom in druge zanimivosti. Tu je z menoj pel v vlogi Valentina najboljši baritonist Mihailo Stefanovič Griška, a Mefista je pel Bi-lickij. Pred odhodom smo imeli še. en koncert, po katerem nap je na stotine ljudi čakalo pred hotelom in nas burno pozdravljalo. Nočni let čez Ukrajino proti jugozapadu s prostranimi, s tisočerimi lučmi razsvetljenimi kraji, ki so o-stajali za nami, pa je bil nekaj bajnega. V jutranjem svitu smo pristali v Stalinu Naslednja postaja je bil Rostov, nato smo leteli čez Don proti Kavkazu in ob njegovem robu smo dosegli Crno morje ter pristali v Adlerju, majhnem obmorskem mestu, ter v Suhumiju, kjer smo bili že v Gruziji. Po kakih 300 km od obale smo prileteli popoldne v Tbilisi. Tudi tukaj kot povsod sem se prepričala, da ima publika najrajši skladatelja Verdija in Puccinija. niških ciljev. Da je umetnost v Sovjetski zvezi šla v taki meri v širino, da za progresivne nove ideje nima ne časa ne smisla. Ce mi je ob pogledu na njihovo umetnost včasih zastala sapa od presenečenja in očaranja, sem istočasno začutila neko zastarelost, ki je ostala zaradi njihove izolacije od kulturnih manifestacij vseh narodov. Kot zaključek ti povem, da so me povabili, da bi pela v Velikem gledališču v Moskvi v Evgeniju Onjegi-nu in Pikovi dami. Nemara bom šla še enkrat na gostovanje. ali za seda) sem se odločila za Francijo, za kamor sem prejela povabilo — v ^Isskvi! Prisrčno sva se poslovili, potem ko sem ji čestitala k uspehom, jih želela čim-več še v bodoče ter pripomnila. da bi jo tudi mi Tržačani zopet radi kdaj poslušali. O G. Folkloristi v Brkinih Trinajstčlanska skupina ljubljanskega etnografskega muzeja pod vodstvom ravnatelja tega muzeja It. Orla, se mudi od 1. avgusta v Brkinih. V skupini so uslužbenci ljubljanskega etno- grafskega muzeja, narodopisnega inštituta, SAZU, ljubljanskega mestnega arhiva ter študentje. Etno- grafi bodo pregledali terene Markovščina, Obrovo, Podgrad, Tatre, Misleče in Materija. Njihova raziskovanja zajemajo vsa področja etnografije, tako materialno, duhovno in socialno kulturb. Skupina bo raziskovala v Brkinih do konca avgusta. !*jh 7(1 25 " bo, v bio v R' 4v*ust* hodo na Rradu jiralj Goldonijeve ttBaruffe Chiozzotteii (ki °arort r i.dr pr,redbi kot aPrimorske zdrahe«), igrali bodo isti igrala« — n*ga dram~T. kot so v beneškem Teatro Verde v okviru XIV. med- mskega festivala, ki ga Je organizirala beneška Biennale Zanimanje za domači jezik, za vprašanja govora, pisanja in izreke, postaja pri Slovencih vsak dan večje. In prav je tako. Razumljivo pa je, da tudi slavisti, ki so prvi poklicani k reševanju teh vprašanj, ne drže križem rok in prav vprašanjem slovenskega jezika je bilo v veliki meri posvečeno tudi zborovanje slovenskih slavistov, ki je bilo pred letom dni v Mariboru. Seveda so na tem zborovanju, ki je zelo lepo uspelo, slavisti razpravljali tudi c vprašanjih literarne zgodovine. Zdaj pa je izšlo v posebni knjigi gradivo s tega zborovanja. Pod naslovom «Pogovori o jeziku in slovstvu«, je gradivo z mariborskega slavističnega zborovanja izdala založba Obzorja, v Mariboru. Tako bo gradivo s tega zborovanja, zbrano in zapisano v knjigi, ohranjeno kot dokaz prizadevanja slovenskih slavistov. Se bolj pa bo koristilo študentom slavistike, vsem tistim, ki se zborovanja niso udeležili in sploh vsem ljubiteljem domačega jszika in domačega slovstva. Napačno bi bilo namreč misliti, <^a vsebuje knjiga dolgočasne in puste razprave. Ne. Vsa snov je tudi za nestrokovnjake zanimiva in po- dana v privlačni obliki. Knji-iga prinaša namreč poleg kratkega uvoda še dvanajst predavanj, ki so jih vodilni slovenski slavisti imeli na mariborskem zborovanju, ti jih je posvečenih vprašanjem jezika, šest vprašanjem literarne zgodovine. Jezikoslovno gradivo obsega dva prispevka Rudolfa Kolariča. V prvem razpravlja ta o slovenskih narečjih na Štajerskem, v drugem pa daje slavistom pobudo za jezikoslovno delo na terenu. Anton Bajec pise o pouku materinščine na naših šolah, pri čemer prihaja do zanimivih ugotovitev. Prav tako so dragocene njegove misli, za delo na tem področju. Janko Jerančič je na zborovanju slavistov govoril o pouku srbohrvaščine na šolah v Sloveniji. Bezlaj je prispeval sestavek o zanimivostih s področja to-ponomastike; Tine Logar pa razpravo o štajerskih govorih. Nič manj bogato ni gradivo s področja literarne zgodovine. Anton Slodnjak razpravlja o deležu Štajerske v slovenski književnosti. Fran Petre je na zborovanju slavistov govoril o slovenski književnosti med ohema vojnama. Dragocen je prispevek Viktorja Smo- leja o partizanski literaturi. Alfonz Gspan daje pobude za delo literarnih zgodovinarjev na terenu. Dva na-dalnja prispevka pa sta izpod peresa Jože Mahniča in E-mila Štamparja, ki je izčrpno obdelal pisateljsko delo Ive Andriča in prikazal njegovo umetnost. Čeprav zbornik »Pogovori o jeziku in slovstvu« ne vsebuje diskusij in kritik s slavističnega zborovanja v Mariboru pa je vendar zanimiva in dragocena publikacija ter dokaz prizadevanj slovenskih slavistov. Sl. Ru. Jote Mahnič Oton Župančič Med izdajami v počastitev obletnice slovenske Moderne smo na slovenskem knjižnem trgu nedavno pozdravili novo knjigo, posvečeno pesniku Otonu Zupančiču. Napisal jo je Joža Mahnič. Pod naslovom «0-ton Zupančič: Pregled, oznaka in ocena njegove umetnosti in dela«, je knjigo izdala mariborska založba Obzorja in se tako tudi sama I oddolžila spominu velike če- l tvorice slovenskih umetnikov. Knjiga obsega uvod in 11 poglavij, v katerih avtor prikazuje 2upančičevo življenjsko pot in nato izčrpno analizira celotno pesniško delo Otona Zupančiča. Pri tem se drži kronološkega reda nastanka pesmi in se pri o-cenl pesnikovih umetnin tesno naslanja na posamezne pesniške zbirke. Ocena Zupančiča pesnika predstavlja jedro knjige, čeprav se Mahnič ne omejuje samo na Zupančičevo liriko, a prikaže tudi njegovo ostalo dejavnost, prevodno delo. dramatiko in epiko, pa tudi kulturno in politično udejstvovanje. Pomen tega dela je gotovo v tem, da Mahnič skrbno in podrobno analizira celotno pesnikovo dejavnost, kritično pokaže njene pozitivne pa tudi negativne strani, manj pa daje morda res zaokroženo podobo celotne pesnikove u-metnosti, kot je to ugotovila kritika. Vsekakor pa je Mahničevo delo napisano sistematično, pregledno, lahko umljivo in jasno ter bo nedvomno pripomoglo tudi preprostejšim ljubiteljem vezane besede k seznanjanju z Zupančičevo umetnostjo. Sl. Ru. Koliko časa ste bili v Sovjetski zvezi? Povej mi še kaj za zaključek! Pet tednov. To je res malo, ali dovolj, da se prepričaš. da žive tam ljudje izrednih sposobnosti in da imajo materialne možnosti za realizacijo svojih umet- V Beograd je prispela profesorica harvadske univerze za slovanske jezike in književnost Svatova Firko-va Jacobson. Kot gost Narodopisnega inštituta Srbske akademije znanosti se bo mudila v Beogradu o-krog mesec dni. Med sestanlcom slavisfov v Beogradu, ki bo od IS. do 21. septembra, bo gospa Jacobson v Narodopisnem inštitutu izven okvira omenjenega sestanka imela nekaj predavanj, v glavnem o slovanski folklori v Ameriki. Gospa Jacobson, ki že 16 let živi v ZDA, je po poreklu Čehinja. Na harvad-iki univerzi vodi tečaje češkega jezika in književnosti, slovanske folklore in posebno slovanske folklore v Ameriki. O Boris Pahorjevem romanu Vila ob jezeru piše v včerajšnji «Ljudski pravici K. Kovič. Nebotičnik na Smolea skem trgu, visok 2001 L 21. *f(1 NASE NEDELJSKO BRANJ E' RAZGOVOR Vsak kraj ima svoje značilnosti in vsak sin ga ljubi, ker mu je rojstni doni. Tudi jaz ljubim Trtli; ne tisto množico, ki jo srečujemo na svežih asfaltnih cestah; ne tisto množico, ki jo srečujem ob osmih, oh dvanajstih, ob petih, ko zatulijo sirene delavnic; ne tisto množico, ki jo svečer srečujem na glavnem trgu. Jaz ljubim Tržič — listo monotono samoto močvirja; morje, topole; jaz ljubim dimnike in mogočne jeklene žerjave, ki lerajijo ob-tbim zorje. Ljubim suho zemljo, pokrito z belimi skalami slednji Kras. Večkrat ga gledam, ta Tržič in ga poslušam . Kako lepo je razgovor jati se z dimniki, z žerjavi. Kakor da bi vsak kos železa imel zgodbo zate; kakor da bi vsaka opeka zidov hotela nekaj povedati — skratka, kakor da hi vsak udarec in zvok, ki zamira tam daleč na morju bila skrivnostna, čudna pesem. Zuljnale roke božajo oljnate, stroje, v mrzličnem ritmu spreminjajo snov — iskre se mešajo s prahom in z obrazi — v gluhem ropotu vsak glas je nem. Od osmih do dvanajstih, od dvanajstih do petih. Trideset let! Trideset let isti dom, ki ni tvoj! Trideset let isti do-movi, enaki, za enake ljudi. Isti večeri, iste noči, isti dnevi. Mesto se širi in raste; žerjavi postajajo vsak dan mogočnejši — a trideset let je predrugačilo srca, da črnim Življenjskim besedam so gluha. Ivan je gledal in poslušal odmeve čudne pesmi, pesmi dela tam za obzidjem. Dosti časa je že, ko bi bil hotel najraje zbežati, kakor pa da bi vprašal očeta za denar. In vendar je mlad; in biti mlad se pravi biti močan, se pravi občutiti v sebi moč, strast in boj; občutiti hrepenenje in srd iti obup. Iran je gledal in poslušal — molčal. Ob vsem tem molčati boli! Zatirati mlade sile, mlade moči! Zatirati hrepenenja! Nato pa gledati (ironična sinteza vseh sil, vseh moči, vseh hrepenenj) tiste množice — očeta, ki mu je po JO letih srce postalo gluho, (mogoče si ga kdaj, v tihih večerih poboža s hrapavo roku) muter, ki s tresočo roko čaka nanj, da ji prinese denar, vse tiste tisoče, ki mladi čakajo na delo s prekrižanimi rokami, ob tem mlada srca obstrmijo. (Človek se vpraša, kdaj so bila mlada!). Poznal sem Ivana,.ki je dovršil strokovno šolo in večerne tečaje, razumel sem ga. Težko je razumeti, ker oni roje ne mislijo — ker ne morejo misliti, a tako je bilo, da mi je Ivan rekel; — Pojdem iskat dela v lužno Ameriko! Kaj naj bi mu rekel? Da naj ne gre? — Vidiš, prijatelj, tu bom zaman iskal delo, zaman čakal. Nimam kaj pričakovali od življenja,, tukaj! Tako t»i je rekel in jaz sem molčal. — Za štirinajst dni odpluje ladja. Prišel te bom p ozdravit! Ob slovesu, na tihem križ-potju, koliko mladih ljudi bo pozdravljalo? Od Gorice do Tržiča in Trsta — zbogom domačija! Ladja bo odplula —-za njo, v penastem vretju morja bo plul spomin in — življenjska usoda Fllibert Benedetič Motiv z Dolomitov — Koča pod Pelmom NAŠ FILATELISTIČNI KOTIČEK, l im si im hi Leta 1946, ko je bila v Italiji proglašena republika, je bila ena izmed prvih skrbi poštne uprave, da je proslavila ta dogodek, ne sicer s kakšno alegorično znamko, ampak s serijo osmih znamk, ki so bile posvečene raznim republikam, ki so nastale v Italiji v srednjem veku. prva znamka za eno liro je posvečena pomorski republiki Amalti, ki je postala samostojna leta 839 in ki je to svojo samostojnost obdržala celih 300 let, Amalfi, ki se nahaja južno od Neaplja, si je pridobila kmalu nekak monopol pomorske trgovine med Zapadno Italijo in Bližnjim vzhodom. Njen najvecji konkurent so bile Benetke. Amalfijci pa so bili predhodniki Genove in Pise v tej trgovini. Niso se zanimali samo za trgovino, ampak tudi za politiko in osvajanja, saj so imeli precej oporišč in kolonij v Južni Italiji in v Severni Afriki- Trgovski interesi so zapletli mesto v nasprotja z Genovo in Piso. Leta 1135 so Pisani mesto napadli in opustošili. Kljub porazu se je Amalli zopet dvignil, a leta 1343 je prišel nad mesto močan vihar, ki je o-pustošil mesto in vse pnsta- TUD1 NA NASlH OBALAH JE VEDNO VEČ POTAPLJAČEV Turizem pod vodo omogoča spoznavanje očarljivega ribjega in rastlinskega sveta nišče. Skoda je bila preveli-1 riti tudi na kopnem so se ka, da bi si mesto znova opo- zapletli v borbe z Lucco, Ge-moglo. Ostale pomorske re- VsI se ne zadovoljijo le z opazovanjem, temveč skrivnostni svet fotografirajo in Iz njega odnašajo razne zanimivosti Sodoben človek si išče raz- dino, o svetu, po katerem se vedrila na športnih igriščih, na pobočjih Himalajskih gora, na vrtu- za svojim domom ali pa za kavarniško mizo. Tem razvedrilom pa se je zlasti po drugi vvetovni vojni pridružilo je nekaj Plavalec po morskih globinah, opremljen z masko, z gumijastimi plavutmi in z dihalnimi napravami, nam lahko pripoveduje o očarljivem svetu 5 do 20 metrov pod morsko gla- Dr. Doudling Farebse v krogu črnih malčkov v posebnem centru v VVashingtonu. Ameriška zdravnica je dosti pripomogla k ustanovitvi zdravstvenega centra, v katerem prejemajo poleg otrok zdravstveno pomoč in nasvete tudi odrasli črnci Tistim, ki pre Živela sta dva prijatelja. Glejte gosi z želvo! Ste Prvi je bil molčeč, drugi pa je venomer brez potrebe govoril in klepetal. Prijatelj ni vedel, kako bi ga ozdravil klepetavosti. Premišljeval je in premišljeval, pa se je nekega dne spomnil in povedal klepetavcu tole zgodbo; „V nekem jezeru ob vznožju” hriba je živela želva. Nekega dne sta prileteli tjakaj dve gosi in se seznanili z njo. Naslednjega dne sta zopet prišli m tako so vse tri postale velike prijateljice. Ko se je približdla deževna doba, sta rekli goski: «Draga prijateljica, jutri morava zapustiti ta kraj. Na severu imava lepo bivališče, ali hočeš tudi ti z nama? Potovanje bo zelo zabavno » »Prav rada,» je odvrnila želva, «a nimam peruti«. »To bova že uredili,« sta rekli goski, «samo če znaš molčati«. »Gotovo bom molčala.« J* odgovorila želva, »le vzemita me s seboj«. Naslednjega dne sta prileteli goski in sta v kljunih držali palico, vsaka na enem koncu. « Primi palico v sredini Z zobmi in ne zini nobene besede, dokler ne bomo na cilju« Želva je storila, kakor sta ji goski ukazali. Goski sta se dvignili in odleteli, držeč želvo na palici. Ko sta leteli nad vasjo, so ju opazili otroci in pričeli kričati: •Glejte želvo v zraku! — li že kdaj videli kaj podobnega?« Želva se je razjezila in se ni mogla premagati. Zavpila j«; »Zijala!« Padla je na tla in se razletela." Prijatelj je končal zgodbo. Od tedaj naprej je klepeta-vec pazil na svoje besede in nikoli več ni govoril, kadar ni bilo potrebno. Otrok brez domovine Najnovejši državljan brez domovine je ondan po mnogih birokratskih težavah prispel v ZDA. Star je komaj pol leta. Ime mu je Robert in rodil se je 4. februarja v Salzburgu. Njegov oče je a-meriški podoficir Henry Ronald, njegova mati pa Avstrijka. Kmalu po rojstvu so očeta premestili v ZDA. Zena je dobila potni list, otroku pa ga avstrijske oblasti niso hotele dati, češ da je ameriški državljan. Ameriški konzulat pa je vztrajal na tem, da mora dobiti otrok vizum, ker njegov oče ob Robertovem rojstvu še ni bil 10 let ameriški državljan, v tujini rojenih otrok P« ni moč smatrati za Američane. Sele po dolgih težavah je ameriška vojska dobila na konzulatu v Salzburgu vizum za otroka, toda veljaven samo za 6 mesecev. Kaj se bo zgodilo z njim potem, ša ni znano. človek giblje lahkotno, kot da jo brez Liie, o svetu, kjer potapljač doživlja nekaj povsem drugačnega, kot se mu lahko primeri na zemlji. Po približnih cenitvah prodajalcev opreme za podvodni šport, ima nad dva milijona Američanov gumijaste maske, plavuti in dihalne aparate, potapljajo pa se predvsem ob obalah Long lslan-da, New Jerseya in Nove Anglije poleti, v obalnih vodah ob Floridi in Kaliforniji pa hodijo potapljači kar vse leto na izlet v fantastični svet, bogat po barvah in drugih lepotah. Tu človek lahko uživa v opazovanju narave, če ima s seboj kopje, se aktivno ukvarja z vznemirljivim športom. Mikavnost tega športa je zares velika. ,Spustiti se v zeleno globino s svincem okoli pasu, spremeniti smer podvodnega gibanja z rahlo kretnjo ene ali druge noge s plavutjo, opazovati In proučevati površino velikih koralnih ceri, vse to je v tropskih morjih izredno doživetje. Ce k temu prištejete še nenavadnost sveta v morskih globinah, pa boete brž razumeli, zakaj! se podvodni športniki tako navdušujejo za to panogo. Tam doli vidijo koralne stebre, podobne velikim gobam, spira-laste školjke, ribe, ki spreminjajo barvo, če so jezne, pa palmam podobne žive organizme, rastline, ki s svojimi listi lovijo ribice, podvodne živali, ki se napihnejo, če so v nevarnosti in morske konjičke, ki se zvijajo kot najhitrejši konj v galopu. Neki novinec je takole opisal svoje doživetje, ko se je prvič potopil; »Mirno sem ležal na dnu morja, glavo sem naslonil na koralo ter od spodaj opazoval nenavadni ribji in rastlinski svet. Nad mano jc bilo na tisoče ton vode, polne življenja. V tem ribjem kraljestvu sem se počutil kot nepovabljeni gost in hkrati kot del tega sveta. Življenje pod vodo je povsem drugačno od tistega, ki nas obdaja v vsakdanjem svetu«. Za podvodni šport se zani majo po svetu otroci in njihovi etaiši, delavci in izobraženci. Neki turistični hotel v mestu Nassau na Baham-skih otokih je začel organizirati izlete v morske globine za tiste svoje goste, ki še nikoli niso videli »vrtov« tropskega morja. Mnogi navdušeni zagovorniki tega športa pa se ne zadovoljujejo ramo z opazovanjem. Nekateri imajo že lepe zbirke školjk in tropskih rib, predvsem tisti, ki se potapljajo opremljeni z vsemi napravami in celo z ney-lonskimi mrežami, v katere spravljajo svoj plen. S tem se je odprlo novo področje tudi fotografiji, katere industrija je morala premagati nekaj posebnih tehničnih problemov. Nasprotja med barvami v morski globini niso tako ostra kot na zemlji. Rdeča barva postane pet metrov pod morsko gladino vijoličasta. v globini dvajset metrov pa črna. Navzlic temu so nekateri spretni potapljači že napravili vrsto izrednih po-netkov narave in plavajočih rib v teh globinah. Do nedavnega so imele nepremočljive škatle za fotografske aparate samo enote vojne mornarice in nekatere znanstvene skupine, zdaj pa prodajajo v Združenih državah malone v vseh trgovinah plastične škatle za vse kamere. Približno polovica sedanjih ameriških športnih putap'ja-čev fotografira in zbira zanimivosti podmorskega sveta. Te bi lahko imenovali opazovalce. Z novim športom pa se ukvarjajo tudi ribiči, opremljeni e kopji za podmorski ribolov. Tradicionalni ribiči s palicami in trnki na njih niso modernim ribičem s kopji nič kaj naklonjeni. Pravijo da ti «povodni možje« plašijo in razganjajo ribe, ki bi sicer prijele vabo na njihovih trnkih, razen tega pa da pobijajo ribe, ki niso užitne Ribiči s kopji pravijo, da on' plašijo ribe prav toliko kot ribiči s trnki, v dokaz za to trditev pa se sklicujejo na izjave znanih osebnosti. Christopher Goatef, ravnatelj newyorškega akvarija, pravi, da se ribe morda res bojijo tujega telesa v vodi, toda zaradi tega še ne bodo zapustile svojega običajnega bivališča ali lovišča. Hovvard Ronan, tehnični svetovalec a-meriške vojne mornarice, kategorično zatrjuje, da se ribe ne boje potapljačev, marveč Ja ti zbujajo pri njih le radovednost. Dejstvo je, da se ribe v določenih časovnih obdobjih selijo, predvsem zaradi pomanjkanja hrane. Seveda pa tudi ni mogoče zanikati, da nekateri ribiči s kopji ne pustošijo po morskih globinah. Nekateri potapljači nimajo nobenih posebnih naprav, po navadi nosijo le gumijaste maske čez čelo in nos, zrak pa izdihavajo skozi usta, da bi ne zameglili prozorne plošče na maski. Nekateri imajo gumijaste plavuti, zaradi katerih so gibčnejši v vodi, spet drugi pa vdihavajo zrak po cevi, ki jo nekdo drži v čolnu. Druge vrste potapljači so bolje opremljeni, imajo naprave. Ena takih je na primer iznajdba francoskega strokovnjaka Cousteauja, ki je med drugo svetovno vojno izpopolnil tako imenovana podvodna pljuča. Potapljaj si pritrdi na hrbet nekaj jeklenih cilindrov s stisnjenim zrakom. V vsakem cilindru je dovolj zraka za uro bivanja pod vodo. Maska druge vrrte je prirejena tako, da lahko potapljat diha na nos ali na usta. Vsi potapljači imajo plavuti in svinčeni pas, s katerim u-ravnavajo globino. In kako se potapljači spuščajo v vodo? Navadno iz čolna ali gumijastega splava. Ce se potapljat spusti v vodo previdno in z nogami naprej ter se šele v globini dveh metrov obrne, v vodi ne nastanejo mehurčki, ki se jih ribe boje. Potapljači vedo iz izkušenj, da se ribe skorajda ne zmenijo zanje, če plavajo počasi. Za plavanje pod vodo so najprimernejši gibi, ki jih poznamo iz prsnega plavanja. Potapljači se spuščajo različno globoko. Tisti brez aparatov ostanejo po navadi v globini treh do pet metrov, najdlje pa prodro osem metrov globoko. Potapljači z dihalnimi aparati se potopijo v globino dvajset in več metrov, pri tem pa seveda morajo u-poštevati zvečanje zračnega pritiska in si zavarovati ušesne bobniče. Največ uspehov imajo s kopji opremljeni ribiči, ki dobro poznajo navade rib ter način in hitrost njihovega gibanja. Najbolj so v čislih naprave Arbalette, Creesi ter havajske in superoksidne puške. Te zadnje so najmočnejše, ker izstreljujejo jeklena kopja, ki se gibljejo zelo naglo in lahko ubijejo vsako podvodno žival. Arbalette je francoskega izvora, izdelana pa je iz aluminija ter izstreljuje bodičasta jeklena kopja. Puške tipa Cressi so italijanskega izvora, delujejo pa s pritiskom na petelina kot navadne puške. Podvodni šport se je že tako razvil, da ga bo treba po mnenju ameriških in francoskih strokovnjakov urediti z zakonodajo. Uporabo superoksidne puške je prepovedana ponekod v Sredozemskem morju, Arbalette pa ne smejo imeti športni ribiči na Bermudih, medtem ko je dovoljeno potapljačem na Floridi loviti le v določeni razdalji od mostov in zaridranih UdiJ‘ J. T. publike so tako izgubile nevarnega konkurenta. Naslednja znamka, za dve liri, je posvečena republiki Lucca, ki je postala v dvanajstem stoletju svobodna občina. Zaradi naravne ekspan-zionistične težnje je prišla v ostra nasprotstva s Piso in Florenco. Občina je bila v začetku urejena na republiški osnovi, a od časa do časa so ji zagospodarili razni grofje in vojaški poveljniki, ki pa so vladali malo časa. Republika je tako med neprestanimi notranjimi borbami obstajala do Napoleona, ko jo je ukinil in ustanovil državico za svoje sorodnike. Slika «Mir» slikarja Loren-zettija je na znamki za tri lire, ki je posvečena Sieni. Leta 1147 je to mesto dobilo občinsko avtonomijo in je zaradi ekspanzije prišlo navzkriž s Florenco. Vršile so se tudi ostre notranje borbe med raznimi plemiškimi in trgovskimi družinami. Državica ni igrala važne vloge. Leta 1355 so jo zasedli Spanci, nato pa je bila priključena Florenci. Znamka za štiri lire je posvečena Florenci in nam prikazuje znameniti Palazzo Vec-chio, ki je bil sedež mestne republikanske vlade. Leta 1115 je bila ustanovljena svobodna mestna občina, ki se je začela kmalu ' širiti in je s tem uničila okoliške fevdalce. V 13. stoletju so izbruhnile krvave borbe med papeškimi in cesarskimi pristaši, med guelfi in ghibellini. Kljub notranjim borbam se je mesto razvijalo, postalo je trgovsko in finančno središče, in bogataši so podpirali umetnike, tako da so se mnogi stekali v toskansko mesto. Florentinci pa niso pozabili na zunanje sovražnike,- tepli so se s Sieno, Arezzom in Piso in proti koncu stoletja so vladali nad večjim delom Toskane. V 14. stoletju so izbruhnile borbe Dantejevega časa med Bianchi in Neri. Ljudstvo pa ni bilo zadovoljno in leta 1378 je izbruhnil znameniti Tumulto dei Ciompi, Na oblast so nato prišli Medičejci, ki so u-kinili republiko, 'a ta se je obnovila — sicer za kratek čas — še dvakrat, in sicer leta 1494 za osemnajst let in leta 1527 za tri leta. Medičejci so nato vladali do leta 1737. Pisi je posvečena znamka za pet lir, ki nam prikazuje stolnico in zvonik. Svobodna občina je bila ustanovljena v ll. stoltju in leta 1113 je z zasedbo Balearskih otokov pričela z ekspanzijo. Pisani so v borbi za trgovska oporišča prišli v nasprotje z A-malfijci, katere so tudi premagali; trgovali so nato z Dalmacijo in Bizancem na eni strani ter s Španijo in Francijo na drugi. Na oblasti so bili trgovci; Pisani so nato zasedli Korziko in Sardinijo in ko so se pričeli ši- Tuji mladinci v Zadru Mednarodno mladinsko letovišče v Zadru, ki obstaja sedaj že tretje leto. je sprejelo doslej že več kot 1200 tujih gostov, mladincev in mladink iz Norveške, Danske, Finske, Irske. Zlate obale, Združenih držav Amerike, Kanade, Indije, Izraela, Italije, Avstrije, Nemčije, Burme, Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Švedske in še nekaterih drugih držav. Letovišče lahko sprejme naenkrat okoli 500 ljudi in do konca poletne sezone se bo število gostov ‘ gotovo še zelo povečalo. Poleg tujcev je letovalo doslej v Zadru tudi okoli 500 jugoslovanskih mladincev. V vedno večjem številu se vrši v svetu izmenjava študentov med raznimi državami. Na sliki skupina evropskih študentov, ki so študirali V Združenih državah, pa so bili pred odhodom v domovino tri dni gostje meščanov Stamforda v Connecticutu Predrzen šakal novo in Florenco. Vsled notranjih borb med guelfi in ghibellini se je moč pise oši-bila, leta 1299 so morali pustiti Korziko Genovi, leta 1326 pa Sardinijo Aragoncem. Umetnost se je uveljavljala, politična in gospodarska moč pa sta se šibili. Leta 1406 se je končala neodvisnost nekoč močne republike. Znamka za deset lir je posvečena Genovi, ki je bila v srednjem veku bizantinsko oporišče proti Langobardom. Po letu 1000 je nastala občina, ki so ji vladali trgovci in vojaki. Kmalu je razširila svojo oblast nad okolico. S križarskimi vojnami si je pridobila izredno bogastvo in seveda tudi dobra trgovska oporišča na vzhodu. Bila je v neprestanih borbah z drugimi pomorskimi silami, posebno z Benetkami in Piso. Vrhunec je dosegla Genova ob koncu 13. stoletja. Vršile so se ostre notranje borbe med aristokrati. Leta 1339 se je ljudstvo uprlo, in tedaj se je pričel milanski vpliv na Genovo. V naslednjem sto- letju je moralo mesto že pod pokroviteljstvo Francije in Milana. Po padcu Bizantin- skega cesarstva so izgubili oporišča na Vzhodu, nato pa je republika životarila do leta 1800, ko so jo zasedli Francozi, leta 1805 pa je bila vključena v Francosko cesarstvo. Vrednota za 15 lir pa je posvečena kraljici italijanskih republik, Benetkam. Mesto je bilo najprej bizantinsko oporišče, leta 726 pa se je uprlo in proglasilo samostojnost. Republika je bila že od svojega začetka aristokratska in budno so pazili, da bi se ljudštvo ne uprlo. Dejansko so vladale bogate in aristo- kratske trgovske družine. Mesto je obogatelo zaradi trgovine z Vzhodom, bilo pa je v stalnih borbah z dalmatinskimi in italijanskimi obalnimi mesti. Zaradi osvajanj v Dalmaciji so se zapletle Benetke v borbo z avstrijskimi, madžarskimi, bosenskimi in srbskimi vladarji. Nato, ko so pričeli Turki vdirati v Sredozemlje, so se morale Benetke z njimi tolči na morju in na otokih. Tedaj so trgovci pričeli kupovati zemljo v zaledju in tako se je politična moč Benetk razširila na italijansko zaledje, ter je prišlo do nasprotstev z Milanom, Florenco, Francijo, papežem in drugimi državicami. Padec trgovine z Vzhodom je pomenil padec pomorske in politične moči re- publike. Životarila je do Napoleona, nato pa se je obnovila za nekaj mesecev leta 1848. Zadnja znamka za 20 lir pa je posvečena znani' prisegi v Pontidi, kjer so 7. aprila 1167 predstavniki lombardskih svobodnih občin prisegli voditi nacionalno borbd proti nemškemu cesarju Frideriku Barbarossi, ki je tedaj vdrl v Italijo. Pošta je stara že 2.500 let Nekega dne se je lev vračal v svoj brlog, ko je raztrgal in požrl bivola. Na poti je srečal šakala. Ta je v strahu legel na trebuh, ker je videl, da ne more zbežati. Lev ga je vprašal: »Kaj želiš?« «SIužil bi ti rad, o lev,» je odgovoril šakal. »Naj se ti izpolni želja,« je rekel lev, vzel šakala s seboj v brlog in mu nosil slednji dan meso. Šakal je v dobri oskrbi postal velik in debel, obenem pa tudi prevzeten. Sel je k levu in mu rekel; «Lev, ne ljubi se mi več jesti tvojih ostankov. Dovolj sem močan, da sam ubijem slona. Ostani doma, danes ti bom jaz prinesel ostanke svojega plena«. Lev pa mu je odgovoril: »Ne delaj tega! Ti ne moreš premagati slona. Pameten bodi in poslušaj moj nasvet«. Šakal pa je zapustil brlog, zarjovel in se mogočno pretegnil kakor lev. Na robu gozda je zagledal slona. Mislil si je; »Tega bom ubil«. Z vso šilo je napadel slona, toda slon se ga je otresel z enim samim zamahom z nogo pa mu je zdrobil glavo. Vsak dan prejmemo časopise. S kakšno nepotrpežlji-vostjo odpiramo pisma sorodnikov in bližnjih. Težko ni celo mislimo, kako bi mogli živeti brez pošte. Res je, pošta je zelo stara, kmalu bo poteklo 2500 let od njene prve ustanovitve. Namenjena pa nikakor ni bila za pošiljanje zasebnih pisem, ampak bolj za vojaške potrebe. Prvo stalno poštno službo na svetu je uredil, kakor se nam sporoča, perzijski kralj Kir. Tedaj je bila Perzija ena izmed največjih držav na svetu. Kir in njegovi poveljniki so onvojili skoraj pol sveta. Od snežnih vrhov Kavkaza do vročega peska Sahare se je razprostirala ogromna perzijska monarhija. Velikanski državi je grozila nevarnost ne samo od zunanjih sovražnikov. Perzijski kralji so nasilno združili pod .e,vojo oblastjo vso malo Azijo, Fenicijo, Palestino, Babilonijo, Egipt. Številna ljudstva in plemena, ki so bila obsojena na lakoto, pomanjkanje, suženjstvo so sovražila svoje tlačitelje. In pogosto je v tlačenih deželah prišlo do uporov. Perzijska vojska je kruto obračunala z uporniki. Toda upori so nenehno vstajali. O tem je bilo potrebno čim hitreje sporočiti v središče oblasti in države. In prav tako je bilo potrebno spet čim hi-tieje poslati armado v uporna področja. Cim bolj se je država širila, tem bolj je potrebovala hitre in stalne zveze in dobrega sporočanja. Prav zavoljo tega je Že kralj Kir začel graditi dobre ceste od mesta Suze — prestolnice Perzije — do njenih meja. Po teh cestah so podnevi in ponoči brzeli kraljevski sli. Prav hitro so dostavljali važna poročila, povelja in navodila. To poštno službo je pozneje izpopolnil perzijski kralj Darej. Prav kot v večini evropskih dežel je pretepanje šolskih otrok tudi v Zahodni Nemčiji prepovedano. Temu nikakor nočejo oporekati člani nemške učiteljske zveze, ki so vložili pritožbo proti omenjeni globi. Učitelj Kaiser je bil malone že na tem, da se sprijazni z razsodbo, toda potem je postala tista klofuta pravcata kulturno-politična zadeva za-hodnonemških dežel. O klofuti je razpravljal celo parlament. Ugotovili so, da je učitelju roka zares kar sama ezdrknilaSj ko je učenec Klaus tako zelo motil pouk, da dvainštirideset učencev sploh ni več poslušalo, kaj pripovedujei učitelj. Komaj je dobil klofuto, že jo je Klaus tuleč ubral skozi vrata. Z mamico sta se brž tfitite in čitajie Ptimotbki dnamuhl odpravila k zdravniku, ki je lahko ugotovil le to, da eKlau sa boli glava«. Naj bo že tako ali drugače, učenec Klaus je dosegel s svojo izpovedjo, da so učitelju naprtili globo, da se je začela razprava o tem v tisku in v parlamentu in da je sklenil celo «visoki senat« pripraviti «predloge za pedagoško znosno rešitev zapletenega vprašanja«. Zadeva pa se s tem še ni končala: državno tožilstvo je vložilo pritožbo proti odločitvi prvostopnega sodišča. Berlinski strokovnjaki za kazensko pravo bodo namreč morali ugotoviti, ali velja ena sama klofuta za «pretepanje#, ki ga zakon o zahodnoriemškem šolstvu prepoveduje. Klofuta pred parlamentom Čeprav se vsakdo strinja s tem, da učitelji ne smejo pretepati šolskih otrok, se je vendarle pred kratkim vznemirilo pol Berlina, ko je moral dotlej popolnoma neoporečni učiteIj, ki je «eno pri-mazal« največjemu razgrajaču v svojem razredu, plačati globo trideset zahodnonemških mark. AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ POTNIKOV na Tržaškem,v Jngn-slaviioi Avstrijo in druge države GARAŽAi UL Tirnem 4, teL 90-296 STANOVANJE i UL F. Severo 6, tel. 33-113 ARH O N pred*11 Izredna prodal n® cena lzkl|učno zastopništvo: — Zaloga ur: -■« Lanco. Moeris, W Via C. Battisti, 1’ O Pero 0 17 rubi® 1 o Zaščite"1 ud«rC^i tim^1 0 Jeklen AVTOGARAZA „Roi; TRST-ROJ AN — UL. MOREH1 ST. 7 - N privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja f1'0 Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z oseb« m bili na vse kraje, tudi * 7)ii\vCHtU' T^ieMfr Tui VIA R, TIMEUS 12 - Telefon VELIKA IZBIRA POPOLNIH ŠIVANK $ ZA NABIRANJE ZANK — STROJI ZN--j TOS« IN STROJI DRUGIH ZNAMK i NJE ZANK — ŠIVALNI STROJI ZA OBRTNIŠKI STROJI IN INDUSTRIJS*L ZNAMKE »PFAFF« IN STROJI DH^f NIH ZNAMK — ŠIVANKE, PRITIKLIN DOMESTNI DELI — TKALNI STROj' f TENINE — ŠIVANKE IN PRITIKLIN® STROJE f, ZELO UGODNE C® ------ -J Ribarič Iva11 EXPOHt 1M PO RT VSEH VRST LESA IN TRDlH, TRST — ULICA F. CHISPI 14 ULICA DELLE M1L1Z1E 1» MOTOM 48 <ž DELFINO 160 CCM $ I Postaja za usluge v Nabrežini: FRA‘ I ZN IŽ ANE CE^ TRST, UL. C B ATT1s Tel.44-208 Telegr. L\lPEXPO|G>/ UVAŽAŠ VtakovrsIrti let, drva mo kurjavo, gradbeni material j r -lA tek'"1,/ no »K f' tovf* SPECIALIZIRANO ZA VSAKOVRSTNE KO&*pt Naročniki! KUPUJTE pri ki oglašajo v našem listu! p oV j»ef> , =3 !!i^0RSRI DNEVNIK Sl. avgusta 19S8 ViiMi kraji in ljudje ^“»SKaaaKMMKaMagSKagSSSSaSKKSiaKaKHlSSKKSSKSSKaHaKKKKKKRSKKKSKSKSaKSJSSJaSHKaSSSKSaSK Naključna beseda ub", ®abrežinskeinu županu bolj vzgoji ln sreči otrok kot pa lastnemu obstoju? Težke so danes žrtve roditeljev. A če otroci telesnj in moralno dobro napredujejo, te vse prestane, na vse težave pozabi. Vse bi se pozabilo, če bi ne bile sojenice drugače odločile in bi ne kanila vmes ona bolečina, ono grozno in strašno, ki skruši najjačji kov in stre ljubeča srca. Ne moremo pozabiti pretresljive slike, ko smo v sredo popoldne morali izročiti zemlji prav ti dve nerazpeti življenji. Kipeča mladost in smrt! Kot okameneli in z u-pornim potajenim krikom zrli v ta kontrast ter delili nepopisno bol roditeljev. Vsi globoko sočustvujemo z njimi. Stojnice »o zdaj bogtfo obložene z raznim sadjem. naj je v tem letnem tast, ko se poslavlja poletje In prlhajn jesen, največ sadja. Skoraj ne ved. kaj bi »i labral: breskve Zlasti istrske, no tako sočne In okusne, hruške *o kot maslo, grozdje sladko, pa slive, jabolka In če imaš dovolj denarja te baoane. Le privoščite si sadje, zdravje U otroke in odrasle. bolj ceneno zabavo okrog kramarjev in vrtiljakov ter v dirki z motorji, ki je bila na cesti proti Opčinam preveč drznil. Ce bi bilo vreme bolj dostojno, bi nas bilo obiskalo še tojiko izletnikov. Upamo, da bo prihodnji veliki šmaren privabil mnogo romarjev tudi izza državne meje, kot je to vedno bilo. Medsebojno občevanje in stiki so nekaj naravnega. potrebni in koristni, ker nas zbližujejo in vežejo. Zato so nam enako dragi vsi Podalj*ek filobusne proge bi izredno koristil vasi Pred časom je bilo govora, da se občinska uprava zanima, da bi tržaško občinsko podjetje ACEGAT podaljšalo trolejbusno progo do naše vasi. Zdaj pa je vse nekam utihnilo. Lepo bi bilo in tudi zelo koristno, da bi se to uresničilo, saj iz teh krajev gre vsak dan dosti domačinov, delavcev, dijakov, peric in dru-kih na delo in po opravkih v mesto. Iz mesta pa bi prišlo še več izletnikov, ki radi pridejo k nam na dobro kapljico in v Glinščico. Mnenja smo, da bi morala občinska uprava glede trolejbusne povezave z mestom zainteresirati tudi Ustanovo za turizem, ki bi predlog občine verjetno podprla na pristojnem mestu. VELIKI REPEN Več strokovnosti v naše kmetijstvo Ker spadamo tudi mi v re-pentaborsko faro, je veliki srrvaren tudi naš praznik. Izletniki, ki so se na ta praznik v velikem številu zadržali tudi pri nas, pa se seveda niso ozirali na to, pač pa bolj na naš njim že dobro znani teran, ki ga ze od nekdaj cenijo. Zdravo 'kapljo', ki dvigne svojega častilca v višje sfere dobre volje ceni — tako pravijo — vsak kristjan in pogan. Živahno je bilo ob šmarnu tudi pri nas, na cesti preveč živahno, ker so mnogi motoristi brezobzirni in drzni. Oblast bi morala biti vsaj za takšne prilike bolj pozorna. Tako bi mogla cestna policija zabeležiti mnogo prekrškov cestnih predpisov, ki jih mladina tako lahkomiselno prezira. Kaj naj po dolgem molku še poročamo? Živimo po onih pravilih, ki so veljavna za kraško ljudstvo. Ne moremo se pritoževati da smo se letos zaman trudili na zemlji. Vreme nas ni povsem zadovoljilo, a je pridelkom v splosnem prijalo. Drugi kraji imajo preveč moče, Krasu ni vode nikoli preveč. Ob zadostni vlagi pa so naše njive rodne. Se bolj bi bile, če bi vodilo večje strokovno znanje naše delo. To pomankljivost čutimo z drugimi vasmi vred tudi mi. Ce je oblastem večja strokovna sposobnost odveč, smo mi nasprotnega mnenja. Ta nauk bi koristil posamezniku, občini in širši skupnosti. Na to smo mi doslej vse preveč pozabili in bo treba v bodoče o tem bolj misliti tej tudi kaj ukreniti. Ali še ne ždi, da bi bilo potrebno, da bi 'se za to stvar zanimala "tabčina in bi občinški svetovalci na svojih sejah pretresli vprašanje naše kmečke mladine ter ukrenili, da bi bila šolska mladina deležna primerne vzgoje v kmečkem duhu ter nato pouka vsaj na Večernih kmetijskih tečajih? Poletje odhaja In z njim bodo odSle tudi lubenice. Ob kanalu ni več toliko kupcev kot v vročih poletnih dneh. A kupcev Je Je vedno nekaj, posebno ko pripeka sonce in nas muči žeja. Okusna In hladna luhenlca je marsikomu bolj všeč kot vsaka hladilna pijača, pa tudi bolj zdrava je. Nihče ne bi verjel, da na tržaškem Krasu tako lepo uspeva in obrodi sadno drevje. Gornjo sliko ni posnel naš fotoreporter na Tirolskem, na Štajerskem ali v Brdih, pač pa v Padričah v sadov njaku domačega umnega gospodarja tov. Tkalca V naši vasi imamo javni telefon v gostilni «Na Gorici*. Telefonski aparat pa je zdaj le za muzej, poleg tega imamo slabo zvezo z mestomv ker je centrala v Dolini. Zaradi tega je treba večkrat dolgo čakati, ali pa linija ni prosta zaradi pogovorov med Dolino in Trstom. Potrebno bi bilo, da bi postavili neposredno zvezo s Trstom, ali pa vsaj semiav-tomat. Pozlat pa rožice ne eveto, pravi naša naroda«, zato p« jih je spomladi, poleti la v jeseni dovolj za v»e .Našim cvetličarkam pa ne zmanjkajo niti pozimi. Zdaj >o na vrsti meči, s katerimi zalagajo tržaški trg zlasti Pro-sečani, odnoeno Proeečanke, ki tudi same prodajajo cvetje na raznih krajih v metu. Pred vaškim praznikom Poročali smo že o nameravanem kulturnem prazniku našega prosvetnega društva «Zar-ja v svobodi*. Danes že lahko sporočimo njegov točni datum: 28. t. m., ki se ujema z našo cerkveno šagro sv. Pela-gfjerri. Na posrečeno izbranem prostoru ob cesti bodo mogli gostje prisostvovati izvajanju našega okteta in pevskim zborom iz Nabrežine. Križa, Barkovelj, Boršta in Podgore. Vsi nam bodo nudili izbran in pester spored. Prosvetno društvo je vzelo v poštev tudi oho umetnost, ki je tako všeč mladini in večkrat tudi starejšim. Zdi se nam umestno ponovno opozoriti ljubitelje zdravja na naše javno kopališče v novi šoli, ki je odprto vsako soboto od 17. do 21. ure in nedeljo od 7. do 12. ure. Toliko v vednost vsem iz okoliških vasi, ki se zato zanimajo — in teh je mnogo -=- in pravilno ocenjujejo telesno snago. Ko Je neki kmet Jel prvič x*,„, T Trst ln se Je vrnil domov, *j. so ga sosedje vprašali kako je bilo. Odgovoril Jim Je: * zelo lepo, ravno semenj je bil in stojnica pri stojnici tam pri kanatu. No, pa ni bil samo takrat (semenja, vsak dan so stojalce in kra- gjt marji prodajajo raznovrst. Ep no blago. Tam kupujejo pred- Jp vsem tujci in izletniki, pa Jffi tudi meščan, ki gre mimo in ^ se spomni, da rabi to ali ono stvar. Največ je kupci- <; ■■ Je, ko so druge trgovine zaprte, pa tudi cene »o zmerne. V Izložnlb oknih »koral vseh trgovin v mesto boete videli zdaj vabljiv« naplee: ■razprodaja, znižan« cene. Izkoristite priliko itd*. Trgov«! se hočejo namreč rešiti raznega poletnega blaga p« tudi denarja potrebujejo, da sl nabavijo drugo blago. Vabljivi napisi pa ne zaležejo dosti, ker so denarnice prazne. Kdor pa Ima dovolj denarja, kupi kar ti poteh i« kadar hoče. Eiektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Roccaccio 10. SE PH1POKOCAMO! Tako zanemarjenega sadnega drevja pa je na našem Krasu žal še vedno največ MotoGuzzi N« reklamnih deskah raznih kinodvoran pa so bob-neči naslovi gangsterskih, pustolovskih in podobnih filmov. Lepi filmi pridejo namreč na spored v pozni Jeseni in pozimi ko ljudje rajši zahajajo h kinopred-atavam. Poleti pa vrtijo po večini stare filme, ki manj stanejo, zato pa morajo Izbrati nekaj, ki vsaj nekoliko privabi goste. UriiKKI, ZA TVRIZEN IN ŠPORT TOVORNIKI-IB STOTOV, PRRVRNI-IIV1 VPL1NJAČI OKI, 1,0 RT O oo o« oo °o PR I RO R- NAD O M K ST N I DELI ŠTEVERIAN Skorl Trst gre v poletnem času veliko stnvilo tnozem-ctv, ki pridejo z lastnimi vozili in z avtobusi. V mestu se ustavijo le kak dan, nato pa nadaljujejo pot v Jugoslavijo, ali pa se vračajo iz Jugoslavije domov skozi naše mesto. Za te inozemske turiet«, bi bilo prav, da bi postavili na odgovarjajočih mestih In križiščih potrebne napise. Za razvoj turizma pri na* pa bi mogli valorizirati lepoto naših krajev, obalo, CHščies in lepe kotičke našega Krasa, da ne govorimo o mestu samem ln o potrebi no večjem številu sob v botetih. v vs« kraje, tudi v inozemstvo „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." (Horbort Casson) k OB SODNEM PREGANJANJU BENEŠKIH PARTIZANOV (Nadaljevanje t 1. strani) Ali je to bila borba za to, da bo videmska pokrajina o-stala v Italiji? Ali so se tisti Italijani, ki so se borili v vrstah republikinske vojske pod komando nemških generalov in feldmarialov, borili za nacionalne pravice Italije? Na to qaj odgovore monterji obtožnice! O tem naj razmišljajo vsi tisti, ki danes obtožujejo borce-anti-f »šiite. Ce so se Benečani borili v NOV. Slovenije oziroma Jugoslavije v enotah, kjer so govorili v svojem, slovenskem jeziku, če so izražali težnjo, da bi hoteli po vojni Živeti z brati Slovenci, ali so imeli do tega pravico ali ne? Ali so s tem zagrešili izdajo? Nikakor ne! Saj je bila vendar samoopredelitev narodov proklamirana od zaveznikov na konferenci v Jalti. Eden od elementov pravičnosti druge evetovne vojne je tudi ta proglasitev samoodločb« narodov. Ce do tega ni prišlo in je mirovna konferenca to vprašanje drugače rešila, s tem ni rečeno, da so bivši partizani in borci NOV danes slabi italijanski državljani. S tem je rečeno, da' se — kakor je to zagotovljeno po ustavi italijanske republike — morajo vsem narodnim manjšinam priznati njihove pravice, torej tudi beneškim Slovencem. V mirovni pogodbi se je Italija nvečano v 16- členu obvezala v prisotnosti predstavnikov zmagovitih držav iz druge svetovne vojne, da ne bo preganjala borcev narodnoosvobodilnih gibanj, ki so se borili na strani zaveznikov. Danes se ta člen ne spoštuje ter so preganjani tisti, Iti k> se borili proti fašizmu, kot na pr. člani garibaldinskih enot, člani enot NOV itd Videmski šovinisti trdijo v tvojem časopisju, da spoštujejo ta člen in da ne sodijo tjstih. ki so sodelovali v na-fodnoosvobodilnih pokretih. temveč da sodijo s-amo kri-lpinalce. To lepo zveni, seseda, če bi bilo res tako. Tega pa jim nihče ne more verjeti. Ce podrobno pregledamo obtožnico in kakšnih dejanj ddlži obtožene*, vidimo, da obtožuje nekatere borce »Beneške čete« umor* Egidija Novell« in nekega Leggija. Oba sta bila repu-blikinska vojaka v postojanki St. Peter ob Nadiži, ki sta bila avgusta 1944 pri vasi Ažli ujeta od enot Briško-beneškega odreda. Leggi til izpuščen in je obljubil, da ne bo več aodeloval v re-publikinski vojski v borbi proti zavezniški NOV. Obljube pa ni držal in se je že drugi dan javil evoji republi-kinski enoti, kateri so poveljevali nemški generali. Egi-dio Novello pa je izrazil željo, da se priključi partizanskim garibaldinskim enotam, kamor je bil tudi poslan Kasneje pa je od tod skušal pobegniti in je bil na begu ubit. Obtožnica govori tudi o »umoru* nekega Bertoldija ki je prav tako služil v žentpetrski republikinski po-itojanki in so ga enote Beneškega bataljona ujele. Tudi on je izrazil željo, da bi vstopil v partizanske garibaldinske enote, kjer se je hrabro boril kot mitraljezec in je 2. aprila padel v nemški pfenzivi na IX. korpus v rajonu Cepovan. V borbi za postojanko St Peter je padlo še nekoliko republiicincev, med katerimi je bil tudi kapetan Giovan-nini, komandant te postojanke, pa tudi nekaj nemških vojakov in podoficirjev. Vprašamo se, zakaj ne obtožujejo beneških borcev tudi za »umor* komandanta te postojanke in drugih Hitlerjevih vojakov? V obtožnici se tudi navaja primer odvzema svobode in rekvizicije pri dveh zakoncih, ki sta navedena tudi kot priči. Obema je bila odvzeta svoboda zato, ker so jima bila dokazana kriminalna dejanja. Organi Narodne zaščite so na osnovi odloka javnega tožilca BBO izvedli preiskavo njunega stanovanja in gospodarskih poslopij in našli pri tem razno blago, nakradeno v vaseh v Benečiji, poleg tega pa tudi živino in prehrambene artikle. Pri preiskavi sta oba priznala svojo krivdo. Sodišče ju je kaznovalo z delom v kazenski enoti in na povračilo vse prizadete materialne škode oškodovancem. Vprašamo se, ali mora NOV odgovarjati za dejanja take vrste, ali gre tu za kriminalna dejanja beneških borcev? Naj videmski šovinisti pogledajo v kartoteko policijskih organov, kjer bodo našli tudi njuni imeni saj sta bila že prej večkrat kaznovana zaradi kriminala v času fašistične Italije. Ze iz teh nekaj primerov — jih je pa še dosti — lahko zaključimo in trdimo, da je obtožnica lažna in sestavljena na osnovi skonstruiranih obdolžitev in da so dejanja, katerih dolži benečanske partizane, izmišljena in potvorjena. Kdo naj verjame verodostojnosti teh obtožb in pričam, ki naj bi potrdile verodostojnost teh obtožb? Ali je omenjena družina ve rodostojna priča proti beneškim partizanom? Družina, ki je znana po svojin kriminalnih dejanjih, naj priča proti borcem antifašistom! Ti naj čuvajo čast in verodostojnost visokega italijanskega sodstva v videmski pokrajini? Mislim, da se res lahko »ponašajo* s takimi pričami-Mi borci NOV, posebno ti' sti, ki smo se borili na ozemlju Goriških Brd, Tolminske Kobariške, Bovške, Beneške Slovenije in Rezije skupno z beneškimi partizani, z vsemi tistimi, ki danes žive v sklopu italijanske republike in so se skupno z nami borili, in se živo spominjamo vseh dogodkov, protestiramo proti takim podlim lažem in metodam borbe proti naprednim elementom — partizanom Beneške Slovenije. To ni prvi proces te vrste, doslej jih je bilo že več. Vendar vsi dosedanji procesi proti partizanskemu gibanju niso bili tako podli, tako lažni in tako nesramno »konstruirani, da žalijo čast antifašističnih borcev in njihov ponos kot ta zadnja obtožnica. Ob tej priložnosti izražamo ogorčenje proti vsem tem metodam, istočasno pa verujemo v poštenje naprednih demokratičnih sil v Italiji in predstavnikov Italije da bodo imeli dovolj moči, da preprečijo nadaljevanje klevetanja obtoževanja in preganjanja borcev, ki so se borili v narodnoosvobodilnih gibanjih da bodo dobili potrebno zadoščenje, priznanje in slavo, ki jim gre. Ce so nekateri italijanski oficirji «zaslužili» odlikovanja, ker so se borili na frontah proti zavezniškim silam morajo toliko prej dobiti potrebno priznanje tudi antifašistični borci iz vrst partizanov Beneške Slovenije in garibaldinskih enot. To bi bila najboljša afirmacija dejanskega stanja in zrelosti Italije v Organizaciji združenih narodov, kar ji mi borci NOB tudi želimo, sodimo pa, da ji pripada samo takrat, ko bodo borci narod noosvobodilnih, antifašističnih gibanj dobili tisto mesto in priznanje, ki jim pripada, šovinisti in fašisti pa zasluženo kazen. Crnugelj Franc - Zorko rez. podpolkovnik GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK OD VČERAJ PO 17. URI GRADEŠKI DELAVCI V AKCIJI SvojiH mest ne bodo zapustili* dokler ne bo ravnateljstvo preklicalo napoved o zapori obrata Včeraj po 17. uri po končanem delu, so delavci podjetja aArrigoni* v Gradežu ostali še naprej na svojih delovnih mestih. Istočasno so objavili razglas, v katerem opozarjajo ravnateljstvo, da ne bodo zapustili podjetja, dokler bodo odgovorni ljudje vztrajali, da se 25. avgusta ukine obratovanje podjetja in s tem odvzame zaslužek 100 uslužbe-nim delavcem. Ze v petek ob 13. uri so delavci začeli stavkati in obvestili ravnateljstvo, da bodo ‘tavkali do skrajnosti, če ne bo prišlo do spremembe. Zaradi tega sta bila istega dne popoldne pri goriškem pod-prefekfu tudi župan iz Gra-deža in pa zastopnik družbe «Arrigoni», in v soboto zjutraj je kazalo, da bo ravnateljstvo le popustilo in omogočilo nadaljnje obratovanj« pedjetja. Delavci so se, upa- joč na boljše, celo vrnili včeraj zjutraj na delo, toda po nekaj urah »e je položaj zopet spremenil in ni jim preostalo drugega, kakor da zasedejo tovarno. O-tali bodo trdno na svojih delovnih mestih, saj je z njimi vsa gradeška javnost. Podjetje »Arrigoni* je namreč edini industrijski objekt, kjer se lahko zaposli gradeška delovna sila, zaradi tega bodo morale tudi oblasti storiti vse, da se »Arrigoni* ne zapre. Planinci pozor Lepa vremena so se začela! Narava in Slov. planinsko društvo vaj< vabita, da se poveselite sproščeni in brez vsakdanjih skrbi. Zato pridite z nami 28. avgusta na enodnevni izlet na Višarje in na Lovce! Odpeljali se bomo s OB BARESIJEVEM ČLANKU 0 .ROTACIJSKEM FONDU* Doseči io trebil, da oo novi zakon koristil potrebam nniSirSih stolov Goriško prebivalstvo ima že slabe izkušnje s prosto cono, zato se upravičeno vprašuje, kdo bo razpolagal z obljubljenimi milijardami Travnika ob 4. uri zjutraj z avtobusom, ki bo potegnil do Zabnic in do Trbiža tiste, ki bodo hoteli z vzpenjačo na Prisnik. Prijave sprejemajo v urar-m Šuligoj. Voznina znaša 700 lir za člane in 800 lir za nečlane. Dne 11. septembra bo drugi izlet d0 jezera Cavazzo Odhod iz Gorice ob 8. uri zj utraj. Tretji izlet pa je določen za 9 oktober, in sicer z vlakom iz Nove Gorice v Dornberg. od koder se bomo povzpeli na lepo razgledno točko Trstelj. Za prijetno razvedrilo jamči društvo in bržkon« tudi za lepo vreme. Prijave za ta izlet se sprejemajo do 14. septembra. Zbežal v Jugoslavijo Včeraj ob 18.1 Q je v prisotnosti večjega števila ljudi prekoračil državno mejo v Gorici v Ul. Caterini neki moški skupaj s kolesom in kovčkom. Zbežal je iz Italije v Jugoslavijo. Podrobnosti nam še niso znane. OBVESTILO DIJAKOM Na goriških straneh obeh včerajšnjih demokristjanskih dnevnikov je bil objavljen članek demokristjanskega poslanca Baresija o »rotacijskem fondu* za tržaško in goriško pokrajino. V začetku je v članku rečeno, da čaka zakonski osnutek po odobritvi v poslanski zbornici samo še na odobritev v senatu, kjer bo verjetno šlo prav tako gladko kot v poslanski zbornici. Z izglasovanjem bosta Trst in Gorica dobila na razpolago pravzaprav dva »rotacijska fonda* in sicer enega v znesku 34 milijard, drugega pa v znesku 850 milijonov lir. Posojila iz fonda bodo obrestovali s 5-odstotnimi obrestmi. Prvi fond bo upravljal poseben odbor, za drugega pa se bo treba obrniti na poseben odbor -pri goriški in tržaški Državni banki dela. Poslanec Baresl na dolgo in na široko govori o dobrotah »rotacijskega fonda* za goriško gospodarstvo. Med drugim se bo z njegovo pomočjo moglo modernizirati zastarele ndustrijske obrate, pomagati mali in srednji industriji, predvsem pa bo pripomogel ta fond tržiškim Združenim jadranskim ladjedelnicam, da jih bodo modernizirali in jim omogočili popolnejši tehnični postopek, ki ne bo zaostajal za inozemskim. Okoli 4 milijarde je predvidenih za gradnjo ljudskih hiš; Baresi veliko obeta tudi obmorskemu kopališču Gradežu, da bo lahko zdržal domačo in inozemsko konkurenco. Glavni namen je torej omiljenje brezposelnosti ter dvig življenjske ravni. Pred sedmimi leti se je pri razlagi zakona o ustanovitvi proste cone uporabljalo približno iste utemeljitve; nova meja, povečanje brezposelnosti... Ne letos, ampak veliko prej je bilo na račun proste cone izrečenih na najrazličnejših mestih (opozicija in vladi naklonjeni krogi) več upravičenih kritik. Poudarjeno je bilo, da prosta cona ni izpolnila predvidevanj, ki so bila z njeno ustanovitvijo izreče na. Namesto da bi imeli od proste cone koristi najširši in najbolj prizadeti sloji, so se z njo okoristili in se še okoriščajo le nekateri veletrgovci. To so splošno znane stvari, ki jih tu menda ne bo treba več dokazovati, ker smo to že nekajkrat storili. Zato pa bomo izrazili bojazen nad delovanjem »rotacijskega fonda*. Ali ne bodo prevladali pri ljudeh, katerim bo dodeljena naloga odločanja pri fondu, večja skrb za že sicer dobro stoječe ljudi na škodo obrtnikov ter male in srednje industrije? Ali ne bo Gorica s- svojim »gospodarskim zakonom* s Trstom zapostavljena? Ali bodo odgovorni ljudje znali ob pravem času povedati odločno besedo in doseči, da se bodo napovedane obljube o koristnosti »rotacijskega fond-a* za najširše sloje in dvig njihovega življenjskega nivoja dejansko, tudi izvajale? Ta vprašanja si upravičeno zastavljamo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. mm h Gorica, Korzo Italia št. 18 Tel. 22—«6 priredi dne 10., 11. in 12. septembra 1933 trodnevni avtobusni izlet Zagreb-Ljubljana-Bled Uprava Dijaškega doma Gorici sporoča notranjim in zunanjim gojencem in gojenkam, da se bodo lekcije za po pravne izpite pričele Jutri 22. t. m. ob 16. uri v zavodu. Pojasnila glede oskrbo-valnine in učnine dobite zavodu. Uprava Dijaškega doma VOZNI RED VLAKOV PROGRAM: Odhod v soboto 10. septembra ob 14. uri iz Gorice, izpred agencije, v Ljubljano. V nedeljo 11. septembra obisk Zagreba, prenočitev v Ljubljani. V ponedeljek 12. septembra ogled Ljubljane in obisk Bleda. Zvečer ob 21. uri povratek v Gorico. CENA: 9.900,— lir za vožnjo z modernim avtobusom, celotno oskrbo s prenočiščem v hotelih I. kategorije, s skupnim ali posebnim potnim listom. VPIS: Najkasneje do 28. avgusta na sedežu agencije, kjer dobijo interesenti tudi vsa podrobna pojasnila. Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A) 920 (D). 10.54 (D)*, 13.55 (A) 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**. Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20-00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A) 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD) 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A) 15.44 (A). 17.13 (A), 19.11 (A) 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A) Prihodi iz Vidma; 0.12 (D) 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A) 9.17 (D), 10.51 (D)*, 13.53 (A) 15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D) 23.26 (D)**. * V veljavi od 22. maja do 30. septembra. ** V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. .. 1; ufM-nr Karaklajič v Trstu Igral bo dve »imul tanki v torek in »redo k V torek zvečer ob 20. uri bo imel v kavarni Milano (Via Giiilia, pri Ljudskem vrtu) JUGOSLOVANSKI SAHOVSKI PRVAK IN INTERNACIONALNI MOJSTER Nikola Karaklajič ŠAHOVSKO SIMULTANKO. Prijave se sprejemajo do ponedeljka zvečer v kavarni Milano. * • * V sredo pa bo Karaklajič nastopil v dvorani na Ul. Montecchi 6, kjer bo igral simultanko v organizaciji prosvetnega društva alvan Cankar*. Prijave se sprejemajo do začetka simultanke. * * # Opozarjamo vse šahlste in prijatelje šahovske igre na ta zanimiv dogodek v tržaškem šahovskem Življenju ter obenem vabimo vse, ki bi Jih veselilo igrati proti jugoslovanskemu prvaku, da se prijavijo za nastop v simultanki. ŠAHOVSKE VESTI Radenkovičeva nova prvakinja FLRJ Vukovičevu, ki je dolgo soma vodilo, deli 2.* 4. mesto Z odigranjem XI. kola je bilo v Celju končano IX. povojno prvenstvo Jugoslavije v šahu za ženske. Medtem ko so bile hitro končane tiste partije, ki niso bile več odločilne za vrstni red na vrhu tabele, pa sta trajali igri Radenkovič -Dvoršak ter Vukovič - Timotejeva dobrih pet ur. Popoln uspeh je dosegla Nagy Radenkovičeva, ki je v zadnji igri dosegla celo točko in s tem osvojila prvo mesto na šam-pionatu te'r naslov mojstra šaha. C Rezultati XI. kola so: Radenkovič - Dvoršak 1:0. Stadler - Vinceljak 1:0, Balaban - Arih remi, Lukinec - Lazič remi. Timofejeva - Vukovič 1:0 in Ostreč - Ivnik 1:0. Končno stanje na tebeli IX. državnega prvenstva v šahu za ženske je naslednje: Nagy - Radenkovič (Srbija) 8 in pol točk (ali 77 odst.). .2. do 4. mesto delijo Osterc (Slovenija), Vukovič in Timofejeva (Srbija) 7 in pol točk (ali 68 odst.), 5. Stadler (Srbija) 7 točk (64 odst.), 6. Balaban (Srbija) 6 točk (55 odst.), 7. Vinceljak (Hrvatska) 5 in pol točk (50 odst.), 8. Dvoršak (Slovenija) 5 točk (46 odst.), 9. Lukinec (Hrvatska) 3 in pol točke (32 odst.). Deseto in 11. mesto delita Lazič (Srbija) ln Arih (Slovenija) s po 3 točkami (27 odst.), 12. pa je Ivnik (Hrvatska) 2 točki (18 odst.). Po pravilih Šahovske zveze Jugoslavije, ki določa vrstni red igralk z enakim številom točk po rezultatih nasproti zmagovalkam turnirja, je O-sterčeva druga. Vukovičeva tretja in Timofejeva četrta. Po enakem kriteriju je Lazičeva deseta in Arihova enajsta. s Stahlbergom že po 11 potezah skienil remi. Ker do zadnjega ni bilo znano, ali bo Stahlberg zaradi bolezni sploh nastopil, je bil Rabar nekoliko vzftemirjen. Partija se je končala v rekordno kratkem času. Ostali pari so se razšli takole: Spaski - Petrosjan remi, Gel-ler - Donner remi, Ilivicki -Szabo remi ter Pachman -Unzicker remi. Druga dva zmagovalca tega kola sta bila Bronštajn, ki je premagal Slivo v 38. potezi, in pa Panno ki je po 31 potezah uklonil Guimarda. Srečanji med Medino in Filipom ter Pilnikom in Najdorfom sla bili prekinjeni. Keres je bil to pot prost. Stanje na tabeli po III. kolu: 1. - 3. Fuderer, Panno in Ilivicki 2.5, 4. Bronštanj 2 (1), 5. - 6. Spaski in Geller 2. 7. ■ 8. Szabo in Rabar 1.3 itd. Svetovno prvenstvo, v vodnem smuči BEYRUTH, 20. — V ljevanju tekmovanja 1 ^ tovno prvenstvo V.V-,| smučanju ro se v moške tDNijT- .ft-338 . ‘>vni 10( lomu plasirali prvi ko: Alfredo MendoJ« 28 točk, Carlos Eli** 26, Ramirez (Meh.) * * * Skoki - ženske: guire (ZDA) 18 m, 2. Marina Doria (®vl° > jj! m. 351 t., 3. Keller (*r-' * Druga zmaga Fudererja V III. kolu medeonskega turnirja je Fuderer zabeležil že drugo zmago, in sicer v 28. potezi proti Američanu Bis-guierju, medtem ko je Rabar LAHKOAI LEISKE PRIREDITVE IN TEKMOVANJA MADŽARSKA ITALIJA 36:19 pn prvem dnemi Budimpešti Leone je postavila z 11,8 nov italijanski rekord na 100 m BUDIMPEŠTA, 20. — Tu- valke, ki »o bile še pred ne- DEZUHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna DTJdine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO. 14.00: »Dogodivščine Casanove*, C. Calvet in N. Gray, v barvah. VERDI. 15.00: »Tihotapstvo v Tangerju*, Jack Palance in J. von Taine, barvni film. CENTRALE. 15.00: «Srebrne skale*, E. Obrien in Yvonne De Carlo, barvni film. VITTORIA. 15.00: »Obupno iskanje*, H. Keel in P. Medina. MODERNO. 15.60: «Jamajka». KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Jeklena žica*, B. Fossey. kaj se je danes začel lahkoatletski dvoboj med ženskima reprezentancama Madžarske in Italije. Madžarke so zmagale v vseh petih disciplinah, ki so bile danes na sporedu, vendar pa je Leone, ki je bila na 100 m druga z Istim časom kot zmagovalka, postavila na tej progi nov italijanski rekord. Madžarka Feher pa je dosegla nov madžarski rekord v metu krogle. Po prvem dnevu vodi Madžarska v razmerju 36:19. Rezultati: Višina: 1. Nemeth (M) 1,54; 2. Giardi (I) 1,54; 3. Masoeru (I) 1,50; 4. Kertes (M) 1.50. 800 m: 1. Kazi (M) 2’13”3; 2. Backsai (M) 2’18”9; 3. Albano (I) 2’22”8; 4. Bombardieri (I) 2'26”. Krogla: 1. Feher (M) 14, 02 (nov madž. rekord); 2, Szenti (M) 12,80; 3. Paternoster (I) 12.24; 4. Coletti (I) 11,58. Daljina: 1. Giarmati (M) 5.80; 2. Penzes (M) 5,75; 3. Fassio (I) 5,60; 4. Mattana (I) 5,05. 100 m: 1. Neszmelyi (M) 11’8; 2. Leone (I) 11”8; 3. Greppi (I) 12”2; 4. Penzes (M) 12”4 m, 349 t. itd. —■ Catania se priprflV% /u;o Vodstvo Catanie, ki i rala prihodnjo sezono >» Jr1 ili t seriji B, je že sklic*10 v le fcg ce za začetek trenini0 ^ ‘''lih pričetkom prvenstva. jj Pora ni igralci so: n ii , lo« Bardelli, Boniardi, ^ # So»jii Bravetti, Malinverni, r0, ( 50 je Spartano, Cattaneo, G g 6 Bassetti, Hansen, Salm* ' , ^o.j kofski in Quoiani. ' V seznamu ni Santa1*1* !g„ 0 J Fusca, ki bosta šla črvino, tem pa se je javil« ^o*ien s prošnjo za odstop SP’ k |l. ^ olce ===== *i, ter V Jugoslaviji že zače nogometnega prvenstvi' Hajduk nastopi doma, enako Partizan in fr namo, Crvena zvezda pa bo igrala v Titogr® • iir4i e Ut in j ‘os in •ti, ' če N P> *ine It "jih, * do. 0oc DANES V MOSKVI SZ * Nemčija kaj dnevi v San Sebastianu v Španiji, so napravile precejšnjo pot in «o bile ob prihodu v Budimpešto že nekoliko trudne. Vendar pa so se pred tekmovanjem lahko odpočile. Velikansko zanimanje za današnjo mednarodno nogometno tekmo MOŠkVA, 20. — Pričakovanje za jutrišnjo nogometno tekmo med reprezentancama SZ in Nemčije je izredno. Vse vstopnice so bile razgrabljene v nekaj urah, naročila pa so Tbilisija in drugih dri Število tistih, ki bi r* »ti, . Jatina sostvovali tekmi, 1* op večje kot pa je kapaci*f ^ 11 pr, di0na- JJ**?* ---------------------m,,.. Odgovorni uredn1* STANISLAV RENK0 , Tiska Tiskarski zavod Z1"* V Jugoslaviji s« bo danes prišla iz Leningrada, že pričelo tekmovanje v I. zvezni ligi za državno nogometno prvenstvo, Nova člana lige sta letos zopet Velež iz Mostarja in Budučnost i» Titograda. Danes bodo moštva nastopila po tem razporedu: V Titogradu: Budočnost -Crvena zvezda, v Beogradu: Partizan - Zagreb in Radnički - Velež, v Splitu: Hajduk -Sarajevo, v Subotici: Spartak - Proleter, v Sarajevu: Železničar - Vojvodina in v Zagrebu: Dinamo in BSK. • * * Dunajski Rapid je v Avstraliji premagal neko diletantsko moštvo iz Južne Kitajske z 8:4. % No KINOPROSfK-KONIOfi Nji predvaja danes 21- *' fcljjc„Pan d ob 17. uri !i»*: lir ' .En dan na si tuf Igralci: Silvana nini in Alberto predvaja danes 21- *• / “ ob II. uri fH1®1 c »ŠEHEREZADI’L;. Igralci: II0*6« YVONNE DE CA* |itps, BRIAN DON LE W Medtem ko je turško nogometno moštvo Demir Spor najprej premagalo Ljubljano s 4:2, nato še Celje v 4:1, pa je šele v Novi Gorici naletelo na nasprotnika, ki mu ni bilo kos. Tekma se je končala z 0:0. Danes nastopijo Turki v Mariboru Nino Valdes, kandidat zg svetovnega prvaka težke kategorije, je bil poražen po točkah v 10 rundah po Američanu Bobu Satterfieldu. V Moskvi bo 11. septembra atletski dvoboj SZ — Velika Britanija. Vsaka reprezentanca bo štela 65 tekmovalcev, ki bodo nastopili v 33 disciplinah. Drugi dan francoskega plavalnega prvenstva je Jean Boiteux preplaval 200 m prosto v 2:11,2, 2. Montserret 12:12,1, 3. Eminente 2:12,2, 4. Nekatere italijanske tekmo-1 Jany 2:13,6. predvaja danes 21. t. m. ob 16. uri in v ponedelJ** 22. t. m. ob 18. uri film: V- 99 HlIHnMIVPIIIP — v tehnikolorju — Prisrčno se boste nasmejali doživljajem treh mornarjev na dopustu v Parizu. Igralci: TONY CURTIS, CORINNE CALVET, NELSON, GLORIA D. HAVEN, PAUL g4 gil® Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) V m r TEŽKA JE POT DO UČENOSTI lisičke, torej samo «ta prali gobce* (to Je: prave gobe), ki so Jih dobro poznali, ni nikoli nihče tam okrog z gobami zastrupil. Povratek s tega izleta v Rovte mi je ostal zavit v temo-Po vsej priliki sva bila z Borisom tako utrujena in zaspana, da sva večji del poti nazaj grede proti domu predremala. najbolj splošno. Prav v tem dejstvu tiči tudi velik del vredne imajo avtobiografij e, pri katerih se ta vrednost čimbolj se od opisanega življenja odmika čas. Kron i nih dogodkov, ki se zdi sodobnikom edino važna S to m 1,0 ‘I* A ,”>0 N >i ‘io* 10 JL''ni >i 8. ohranjena v dnevnem časopisju, kjer bo tudi pri0 na razpolago, spričo živo opisanega doživetja, I**- ‘ Tretje poglavje ■ IMM Ul MBUHM •«1 HUMI B IMM PII HtlU »Enkrat je prišel v Zabrežje neki tujec...* Je “čel pripovedovati na glas. Z Borisom sva takoj pospešila korak in ca dohitela »In kal se Je potem zgojilo?* Je ta ali oni od sswW; "srjs a«« r m,rsstvEH 'ssa SSK sami’ začetki smešnic Grmekovega Stanka Na poti proti Rovtam sem napravil prijetno odkritje. Spoznal sem namreč nov sadež, borovnice, ki ga kot trzask deček do tedaj nisem pomaLJBilo Jih Je vse črno ob poteh in po gozdnih jasah in Grmekov Stanko nam je dovolil daljši oddih, da se odžejamo in_o^^“|o-lr ““J2! proti črnim.’ okroglim jagodam nezaupljiv, ker so me spominjale strupenih Jagod volčina. Ko pa so se ostali spravili * Ko nadnje, sem »e Jih lotil tudi Jaz. Pozneje sem se doma v Trstu zaklinjal, ko sem pripovedoval starsem tn bratom o tem izletu, da so borovnice boljši sadež od samih gozdnih Jagod, le da imajo to prednost, da rasejo na kupu ln jih Je vse črno. .... , , , V Rovtah smo prišli do pastirskih koc, kjer je imel Vrezčev Stanko nekaj znanih pastirjev. Ti so nam postregli s kislim mlekom ln črnim kruhom, kar mi Je oboje tako teknilo, kakor ne zlepa katera Jed. »če bi Vladi doma tako jedel*, Je potem pripovedoval doma Grmekov Stanko, »bi se zredil in postal močan kakor mlad biček.* Tudi ta hvala me ni izpodbudila, da bi bil prišel do kaj prida boljšega teka. Tam v Rovtah smo našli tudi več lepih peres raznih ujed, med katerimi je bila tudi moja najdba manjšega »oruovega pčra*. Na tem Izletu, a morda tudi že kaj prej, sem se seznanil z nekaterimi gobami, z njihovim iskanjem in nabiranjem-Poleg jurčkov in lisičk smo nabirali tudi »medvedje tace* ali »petelinčke*, kakor Jim je pravil oče, s katerim sva Jih bila nekajkrat našla tudi v bošketu. Kajpada mi Je tudi nabiranje gob kmalu postalo precejšnja strast, zlasti ko sem v bližini Ribnega odkril v gozdičih nekaj najdišč. Do: mačini niso razen jurčkov in lisičk nabirali in morda tudi ne poznali nobenih drugih gob. One so jim bile »ta prali gobe* ali tudi »ta prali gobce*, vse ostale so Jim veljale za strupene. Zlasti so se bali gob, ki so pri rezanju kakor koli izpremenile barvo, kar je bilo kajpada zmotno čeprav moram priznati, da se zaradi tega, ker so nabirali le jurčke in če imajo družine s številnimi otroki, kjer starši nimajo lastne kmetije in so odvisni od svoje mesečne plače, kakor je bil primer pri naših rodbinah, to slabost, da so sredstva skopa ih se mora zato vsak posameznik v skupni blagor v svojih potrebah in zahtevah omejiti, pa imajo tudi neko veliko prednost: namreč bogastvo skupnih doživetij, dogodivščin in večjih ali manjših pustolovščin, ki se vse, zlasti če je v teh družinah doma humor, kaj hitro pretvorijo v bolj ali manj zanimive anekdote. Kadar se člani takih družin kdaj pozneje sestanejo, ni pripovedovanja ne konca ne kraja. Ta se spomni te, drugi one dogodivščine in zgodbe in anekdote si sledijo kakor jagode pri rožnem vencu. Njihovi otroci, zdaj sami v njihovih nekdanjih letih, pozorno prisluškujejo in na tihem primerjajo s temi pripovedmi lastna doživetja Med takimi sorodniki se spletejo tenke vezi, komaj rahlo nakazani odnosi, ki se med seboj prepletajo, rahljajo in spet utrjujejo ter dajejo neprenehoma novih priložnosti za nove dogodivščine, ki se spet pretvorijo v anekdote. Tu se izvrši 8 časom zanimiv proces: najprivatnejše postane v teku let najsplošnejše, ker je izraz in nosi pečat neke dobe in nekih specifičnih, enkratnih razmer. Ce se to, kar se je nekoč govorilo, doživljalo in čustvovalo, objek-tivira v živi in neposredni (pisani) besedi, potem postane to »tipično* za dotični čas, dobo in razmere. Dokler živi še rod, ki se vsega tega bolj ali manj spominja in ki je to bolj ali manj podobno doživljal, bo član tega roda navadno dejal: saj to še vsi poznamo in se vsi še tega spominjamo. Ko pa izumre zadnji član dotičnega rodu. potem ostane P« tem rodu samo tisto pričevanje, ki je bilo napisano. In tako se najprivatnejše sprevrže v najbolj tipično in zato „ sčasoma na tipičnosti, pa nasprotno z leti obledi avtobiografijo včlikih mož. kakršni so bili. denimo, ijfj,Jo Goethe ali Tolstoj, marveč tudi avtobiografije ta 1,čev9IJl»’'1 kakršen je bil pustolovski Casanova, dajejo P‘°n i” JUij” znanstvenemu ali umetniškemu, neke dobe drago06 rial o tem, kako se je- nekoč živelo. p05!«*T)! Dejal sem, da je deček, ki Je bil tako nenadoma ljen v novi, zanimivi in znameniti gorenjski svet. novi in nepričakovani okoliš »polifono* ali «sin se, to se pravi: najrazličnejše vtise hkratu. Spominjajh r t sem tam v Ribnem postal prvikrat v življenju 1( d amour* ali po naše, ljubezenski pismonoša. aj v. Stikal sem lepega dne kot po navadi nekaj zUj