MARJAN KOKALJ Režija Škofjeloškega pasijona v širšem smislu Škofjeloški pasijon kol najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je edinstvena priča srednjeveško-baročne dramatizacije ter tedanjega knjižnega jezika. Kot tak je gotovo med najpomembnejšimi kulturnimi dobrinami slovenskega prostora. Pomemben ni le za slovensko kulturo, pač pa tudi v evropskem folklorno-dramskem kontekstu. Spada med t. i. procesijske igre, ki so se razvile iz. srednjeveških liturgičnih sprevodov in NO že v visokem srednjem veku znane domala po vsej Evropi. Za take procesije je bilo običajno, da je bilo besedi lo, kolikor ga je pač sploh bilo, zgolj razlaga slik. ki so nastopale v sprevodu. V škofjeloškem pasijonu kot proeesijski igri pa je že opazno prehajanje v pravo drama tizacijo, nadgraditev slik z izvirnimi besedilnimi vložki. Poleg tega je kot pozno nastala procesija slogovno zelo zanimiva, saj temelji na srednjeveškem gledališču, ki pa se je zaradi izvajanja in časa uprizarjanja navzelo baročnega stila, ki ga nad grajuje dokaj izvirna dramatizacija. Pasijon v taki obliki, kot se je izvajal v času zapisa v IS. stoletju, do danes še ni bil uprizorjen. Vmes je bilo več prirejenih uprizoritev, od tiste leta 1936 pred osnov no šolo do prizorov ob tisočletnici Loke leta L972. Kasneje je bilo še nekaj poskusov, vendar temu očitno ni bil naklonjen niti čas niti sredstva. Zaživela je šele sedanja uprizoritev. Občina Škofja Loka z županom Igorjem Drakslerjem na čelu je dala pobudo in projekt vsestransko podprla. Ugoden odziv je bil tudi pri prebivalcih škofjeloškega okraja, ki so se radi odzvali na vabilo k sodelovanju. Posebna ugod nost je tudi nenavaden porast konjeniških društev v okolici Škofje Loke v zadnjih letih, ki so se vključila v uprizoritev. Zakaj škofjeloški pasijon ravno v škofji Loki. najbrž ni vprašanje; ker je pač škofjeloški, ker je bilo srednjeveško-baročno mesto že samo s svojo arhitekturo in utripom gotovo pomemben navdih kapucinu p. Ro- mualdu Marušiču kot piscu, ker se jezik pasijona velikokrat približuje narečju Škofje Loke in zaledja. Škofja Loka je bila skoraj tisočletni cerkveni, upravni, kulturni in gospodarski center Selške in Poljanske doline ter Sorskega polja, zato je tu vedno prihajalo do zanimivih prepletanj mestnega in vaškega, meščanske in ljudske kulture. Večino gledalcev, kot tudi igralcev, je sestavljalo prav to prebivalstvo, skupaj z mnogimi prišleki od drugod, saj je procesija slovela daleč naokoli. Gledalce je bilo mogoče pridobiti že z organizacijskim pristopom, saj so bile posamezne vasi odgo vorne za določen prizor, kar je ustvarilo široko razprostranjeno mrežo sodelujočih. to pa je pomenilo daljnotočno zanimanje širšega prostora za pasijon. Uprizoritev na 115 /OSA/ RAZGLEDI ib prostoru zapisa je torej več kot upravičena. Upravičenost stopnjuje tudi zanimiva pomembna letnica 1999, ki je leto prehoda v tretje tisočletje krščanstva. Priprave na ponovno uprizoritev so potekale leto in pol. od oktobra 1997 do mar ca 1999. Po dolgotrajnem tehtanju se je kot najboljši pristop k uprizoritvi izkazal folklorno-znanstveno-rekonstrukcijski. ki ima veliko prednosti pred subjektiv no-in- terpretativnim modernističnim iz naslednjih razlogov: 1. Kot nesporen kulturni spomenik ima Škofjeloški pasijon pravico do svoje identitete, predvsem kot ohra nitev duha, ki je lasten tekstu in časti uprizarjanja. 2. Predstavlja pomembno pričo baročnega prostora in časa. ki sili v primerjavo z današnjim življenjem; ali so se problemi človeka v svojem bistvu sploh kaj spremenili, ali ni današnji človek v duhovnem smislu celo nazadoval. /v Kot ljudska igra je pomemben vir za preuče vanje splošne kulture tedanjega časa. ki za današnjega gledalca pomeni privlačno polje neznanega, skrivnostnega, i. Dramska napetost teksta in režijska obdelava dokazujeta uprizarjalno ekspanzivnost Slovencev v baroku, ki je kasneje za nekaj časa žal zamrla (za časa Linharta zdaleč ni bila tako močna). 5. Ohranitev jezikovne podobe omogoča vpogled \ tedanjo leksiko in skladnjo, ki je v marsičem pre senetljivo podobna današnji - dokaz jezikovne zrelosti, (v Trend današnjega časa v gledališču je spektakel. močan vizualni učinek, čemur pasijon s svojo množičnostjo in hitro se menjajočim dogajanjem kol nalašč ustreza. 7. V Sloveniji po drugi sve tovni vojni takih projektov ni bilo. zato uprizoritev pomeni podiranje strahu preti uprizarjanjem krščanskih vsebin. S. Udeležba amaterskih igralcev omogoča nadal jevanje tradicije in zanimanje ter sodelovanje širokega območja pri nastajanju pred stave. 9. Pasijon razkriva pristop tedanjih kapucinov do ljudi. Izkazuje se njihova skromnost in globoka mistika v zanimivem dialogu z ljudskimi predstavami. M). Predstava v svoji izvirni obliki krši pravila klasičnega gledališča, zato je kot po zabljena oblika mogoče zanimiv izziv za sodobno gledališče. Kratka dramaturška analiza Pasijon je mešanica srednjeveškega in baročnega, misterija in moralitete. Šlo naj bi za enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi. Ker se je izvajal Se v dobi baroka, je neposredno prevzel baročne uprizarjalne značilnosti. Sestavljen je iz trinajstih slik Cpodob), del katerih so refleksije dogajanja na besedni in mimični ravni. Besedno refleksijo večinoma izvajajo angeli, in sicer na dva nači na. Prvi način je refleksija znotraj slik. ki predstavlja dialog med bogom in akterji igre. drugi pa dialog med Bogom in gledalci, ki so vos čas neposredno vabljeni k aktivnemu sodelovanju pri predstavi. Angeli v teh relacijah zastopajo Božji pogled. Mimično refleksijo podajajo bičarji. križ.enosci in ostali statisti, peš in na konjih, ki so nanizani okrog posameznega jedra prizora. Poudarek predstave je v namemb nosti; neposrednem podoživljanju in spreobračanju. kar je izrazita zakonitost ljudskega gledališča. Sporočilo procesije je razvidno že iz samega vrstnega reda. ki v logičnem za poredju prikazuje človekov padec in odrešenje po Kristusu, vpeto v boj med do brim in zlom. med Bogom in hudičem. Dramatičnost je v trganju angelov za gledal ca v boju proti hudiču. Dialog poteka bolj med zemljo in nebom, na vertikalni ravni. 116 A7///.1 ŠK()F]EI.OŠKE<;A PASIJO\A VSIHUEM SMISLI kakor pa med samimi igralci, na horizontalni ravni. V pasijonu bi tako lahko govo rili o precejšnjem deležu obrednosti ob posvetnih pripomočkih dramatizacije, ki nikakor niso omejeni, pač pa so se ravno zaradi nevpetosti v čas in prostor svo bodno dodajali in odvzemali. Ob samih uprizoritvah se seveda odpira vprašanje, ko liko je vodja procesije preprostim ljudskim igralcem zmogel približati celotno sporočilo pasijona in koliko so slike igrali s povsem svojimi predstavami. Dejstvo je. da je celota lo do določene mere prenesla, če pa je bilo preinterpretiranja preveč, je zagotovo začela razpadati na segmente, ki so se še dalje drobili do dionizičnega sprevoda, podobnega pustnim. V tem primeru je razumljivo, da so procesijo raz pustili, saj ni več služila svoji Funkciji. Pasijona v taki obliki danes ne bi bilo mogoče uprizoriti, ker je nemogoče predvideti dionizične situacije, ki so bile vedno spon tane in v katerih so lahko uživali le nastopajoči sami. Za današnje gledalce bi bilo to enostavno nezanimivo, posebno še. ker gre za precejšnjo časovno oddaljenost. Zanimivo je vprašanje prostora in časa v pasijonu. Pasijon krši pravilo klasičnega gledališča o enotnosti kraja in časa. Kraj je ab straktno, metaforično določen, saj bi igra načelno lahko potekala kjerkoli. V primeru Škofjeloškega pasijona se dogajanje odvija po srednjeveškem mestnem jedru, torej po trgih in ulicah, nikakor pa ni zaprlo v stavbo ali kak čisto določen prostor v me stu. Prostor je zato določen le kot splošna določitev - mesto Skofja Loka. še večjo zanimivost kot prostor predstavlja čas. Zgodovinske podobe, ki nastopa lo v uprizoritvi, niso razvrščene kronološko, pač pa po svojem sporočilu, ki je raz laga pomena Kristusovega trpljenja. Čas je zato nekronološki, namesto kronosa nastopa kairos. čas milostnega dogodka, ki je usoden za zgodovino. Trdno določen je le Kristusov čas. Vsi ostali časi se ravnajo ali orientirajo po njem. kakor Osončje po Soncu. V ozadjti tako relativne zgodovinske časovnosti, iz katere nikakor ni izključena niti sedanjost, je teološko-antropološko načelo, da se človek v vsej zgodovini v svojem bistvu ni prav nič spremenil od Adamovega in Evinega padca dalje. Pri tem ni važna ne rasa. ne kultura, ne jezik, pač pa boj med dobrim in zlom, ki sta v teološkem pojmovanju popolnoma zunajčasovni kategoriji. Obdelava Romualdove režijske knjige Režijska knjiga je ostala taka. kakor jo je sestavil p. Romuald Marušič, s to raz liko, da smo napravili nekatere reze v podobah in iz trinajstih slik napravil 20 pri zorov. Vrstni red ostaja enak, z nekaterimi manjšimi zamenjavami, po načelu večje razumljivosti dogajanja in praktične izvedljivosti na prizoriščih. Ves potek smo si za mislili takole: Pasijon se, kot nekdaj, začne na enem prostoru. Ker pri kapucinski cerkvi ni več nekdanjega vrta. se je kot najprimernejši prostor za zbiranje izkazala nekdanja vojašnica, od koder je procesija krenila po mestu in kamor se je ob kon cu spet vrnila. Prizori si sledijo z nekajminutnim zamikom. Vsak od prizorov se odi gra na štirih prizoriščih po srednjeveški Loki, kjer so sedišča za gledalce. Na vsakem prizorišču je na ta način mogoče videti celoten pasijon. saj se prizor za prizorom odigra pred gledalci in odide dalji.-. Prizori so povezani z zvočnimi efekti bičarjev in križenoscev, glasbenikov in pevcev ter veznimi meditacijami, ki razlagajo prihaja jočo sliko. Celoten pasijon zaključujejo glasbeniki. 117 LOŠKI RAZGLEDI 46 Vaje za igralce so potekale v domačih okoljih sodelujočih skupin, skupne pa na kraju dogajanja. Načelo pri režiji je bila izvirna rekonstrukcija, pojmovana kot ljud ska igra, kjer morajo igrati amaterji, ki prihajajo iz različnih okolij škofjeloškega območja. Rekonstrukcija mora zajeti vse sestavine ljudske igre: jezik, scenografijo, kostumografijo, zbiranje sodelujočih, kulinariko. deloma tudi organizacijo in pro mocijo, ki sta seveda dopolnjeni v skladu z današnjimi informacijskimi in tehnični mi možnostmi. Scena: Najboljša scena je mesto samo na sebi s svojo staro arhitekturo, svojimi srednjeveško-baročnimi ulicami in trgi. ki je videlo« vse uprizoritve, od prvih do zadnjih. Mesto je torej samo primerno osvetljeno z lučmi in baklami. Edina dodana scena so statični odri, prenosni odri z. nosači in odri na vozovih, ki jih vlečejo konji. Sceno dopolnjujeo reflektorske luči na krajih dogajanja. Kostumografija: Kostumi naj bi čim bolj ustrezali tedanjemu videzu pasijona. čeprav so redko predpisani in so zato večinoma zahtevali primerjalno rekonstruk cijo, ob upoštevanju ljudske tradicije prikazovanja pasijonskih oseb. Barve nekate rih kostumov, ki so pri Romualdu omenjeni, so simbolične - Kristus v beli obleki (nedolžnost), otroci v belih oblekah (ranljivost, golota), apostoli v rdečih oblekah (ljubezen do Kristusa, napoved prihodnjega mučeni.štva, lahko tudi prihoda Svetega duha), vodja procesije v rdeči kuti (napoved krvavega trpljenja, ki prihaja za njim), meščani v rdečih haljah (Kristusovo trpljenje in njihova ljubezen do Kristusa), mest ni svetniki v črnih plaščih (žalost, spokornost), spokorniki v črnih kutah (žalost, skrušenost). Ta barvni princip je prenesen tudi na druge kostume, ki imajo v pasi- jonu simbolično sporočilnost. Na osnovi simboličnega ponavljanja bele, rdeče in črne barve smo izdelali masovne kostume v pasijonu. hkrati pa smo jih vključili kot temeljne barve pri oblikovanju celostne podobe. Dodatna mogoča barva je rjava, kapucinska barva, ki naj bi služila kot morebitna podlaga (npr. pisemski papir in kuverte v pasijonskem stilu, itd.) Drugačne vrste so zgolj okrasni paradni kostumi, ki so vezani na baročno nošo tedanjih Škofjeločanov in prebivalcev cesarstva nasploh (vojska, cehi, glasbeniki, bobnar). Poleg teh posebno vrsto predstavljajo eksotični kostumi, posebno svetopisemskih oseb Stare zaveze. Pri obojih si je bilo treba pomagati z zgodovinskimi raziskavami. Kostume je oblikovala in izdelavo nad zorovala Nada Slatnar. dolgoletni organizator kostumske opreme v ljubljanskem Gledališkem ateljeju. Igralci in statisti: Sestavljajo jih člani kulturnih društev, pevskih zborov, kon jeniških društev in posamezniki, ki so odgovorni za posamezne prizore tako sedaj kot tudi v prihodnje, [nterpretacijske vaje po društvih je vodila dramska igralka, čla nica ljubljanske Drame. Metoda Zorčič. ki se je potrudila, da bi vsebina tekstov prišla čimbolj do udejanjenja. Jezik: Za analizo jezika in njegovo izvajanje v praksi so poskrbele lektorice Bernarda Rovtar, Mojca Strel in Kristina Eržen pod vodstvom mag, Jožeta Faganela, strokovnega sodelavca na ZRC SAZU in profesorja na AGRFT. Jezikovna analiza je bila temeljita, saj na rekonstrukciji jezika sloni celotni pasijon. Izhodišče za jezik je bila starinskost (dosledno upoštevanje izvirnika) in po drugi strani razumljivost ljudem današnjega časa. 118 REŽIJA ŠKUF1KLOSKF.GA PASIJO.SA l ŠIRŠEM SMISLI Glasba: Po posvetovanju z glasbenimi strokovnjaki se je izkazalo, da ja najboljša osnova koralna glasba v M »kalni in instrumentalni obliki. V la namen je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tone Potočnik, napisal vokalno, dr. Andrej Misson. profesor na isti akademiji, pa instrumentalno glasbo. Na osnovi raziskave baročne prehrane na Škofjeloškem, ki je bila napravljena prav ob priložnosti pasijona, je bil sestavljen jedilnik za gostinsko postrežbo v dneh predstav. Raziskavo je napravila etnologinja Špela Ledinek. škofjeloški gostimi so opravili tečaj tovrstne prehrane, ki ga je vodil priznani slovenski etnolog, profesor dr. Janez Bogataj, ki je bil tudi vodja komisije za izbiro kvalitetnih spominkov. Celostne? podobo sta v skladu s sporočilom in izhodiščnimi barvami pasijona izde lala oblikovalca mag. Jure Miklavv in Barbara Šušteršič. V nadaljevanju je prikazana vzporedna primerjava Romualdovega izvirnika in morebitnih naših zamenjav v vrstnem redu oseb in prizorov. Vse morebitne spre membe so sproti komentirane, tako kol so nastajale v režijskem osnutku. Razporeditev igralcev na prizorišču v tem delu ni komentirana, ker so veliko na- zornejše fotografije, ki sledijo za procesijskim vrstnim redom. Vrstni red v procesiji se z zaustavljanjem prizorov ni porušil, ampak se je strnil okrog jedra prizora in se mu podredil kot ozadje, kar je mogoče očitno razbrati na fotografijah. Merilo za delitev v prizore so bila torej dramatična besedilna ali mimična jedra. ki so dokaj enakomerno razporejena po procesiji in katerim se bližnja okolica samodejno podreja kot podkrepitev v alegoričnem in scenskem pogledu. Poleg omenjenega merila je bila pomembna tudi možnost praktične izvedljivosti na posameznem prizorišču in enakomerna časovna razporeditev prizorov po štirih pri zoriščih. Cilj režije je bil čim večja ohranitev avtorjevih režijskih napotkov, da bi bil pasi- jon res rekonstrukcija. V ta namen je bilo najprej seveda potrebno temeljito pregle dati celoten potek pasijona po mestu, kakor je razviden iz režijske knjige, vsebino slik. vrstni red slik. število in zaporedje nastopajočih v posameznem prizoru, mesta glasbe, vrste kostumov, število rekvizitov, število odrov, vozov, konj in razporeditev le-teh. Pri tem nastopijo težave, saj se sprotno naštevanje števila statistov v režijski knjigi ne ujema s seznami na koncu. Vzrok je v tem. da je šlo za dopisovanje in popravke v različnih letih uprizoritve: iz. pasijona so razvidne vsaj štiri letnice \~1\. 1724, 1727 in 1728. Pri uprizoritvi smo se naslonili na osnovni zapis iz 1721, ki se je kasneje dopol njeval z nekaterimi prizori, kot je npr. prizor pekla. V primeru nejasnosti te osnove smo si pomagali z dodanimi seznami iz kasnejših let. ki so razvidni zlasti v splošnem sporedu celotne procesije za voditelja in posameznih sporedih za ordinante. 119 /.os'« RAZGLEDI 46 Vloge, vrstni red v procesiji in razmerje med 13 podobami in 20 prizori IZVIRNIK TRIZOKITKV 1999 Predigra (Foto Boštjan Pleško) PREDIGRA Predigro smo pasijonu dodali, ker se nam je zdelo koristno, da nekdo v vlogi kapucina razloži okoliščine in pravila, znotraj katerih je pasijon nasla jal. Pri tem smo uporabili uvodni del v zapis pasijona, ki zlasti v osmih točkah razlaga pravila izvajanja pro cesije. Kapuc in je tudi simbolna prisotnost škof jeloških kapucinov, zlasti pisca besedila. Kapucinskemu patru smo dodali kot spremljevalca bobnarja, ki opozarja na njegovo prisotnost. Bobnarja smo oblekli v baročno vojaško uniformo, saj se uniforme javnih služb v celotni zgodovini rade Zgledujejo po vojaški uniformi. 1. Najprej gre voditelj v rdeči kuti. v roki nosi palico z zvezdo. 1. PRIZOR RAJ Spredaj gre voditelj v rdeči kuti z zvezdo na pali ci. Menili smo, da voditelj nosi kuto zato, ker gre za spokorniško procesijo in tako simbolično pojasnjuje namen procesije že v samem začetku. Rdeča barva naznanja kri in hkrati ljubezen, ki prihaja za njim. Voditelj ima brado, kar mu daje videz staroste, ki pro- 120 REŽIJA ŠKOFJELOŠKEGA PAS1JOSA V VRSE\1 SMISLI 2. Za njim jaha na belcu Smrt z bobnom. .-i. Mož v črni knti. nosi veliko črno zastavo, katere čop nosi majhen deček, tudi oblečen v črnine;. cesiji zagotavlja utemeljenost. Zvezda je lampijon, ki žari. kar procesiji daje živost, luč. V razdalji za voditeljem jaha smrt na konju. Oblečena je v gladko belo kuto. kar posnema zgorn ji princip kute v pasijonu. Obraz ima namazan belo, črno okrog oči in ust ter po nosu: klasična podoba lobanje. Na rokah ima črne rokavice, z belo narisa nimi kostmi. Ni opisano, kako je bila smfl oblečena nekdaj v pasijonu. Boben smo dali pešcu. Blizu za smrtjo gre peš mož v črni kini. ki nosi ve liko mrtvaško črno zastavo, katere čop nosi deček v črni pogrebni baročni obleki časa zapisa pasijona. Natančna vrsta obleke dečka ni omenjena v izvirniku, zato sklepamo, da je šlo za pražnjo obleko tistega časa. V splošnem sporedu celotne procesije ob kon cu pasijonske knjige je omenjena rdeča kuta nosilca zastave namesto črna, kar je lahko napaka pri prepisu, saj gre za podobo smrti, ne trpljenja. Ostali smo torej pri črni knti. Prizoru smo dodali še bobnarja v črni kriti, ker se je konj. na katerem je jezdila smrt. plašil bobna. 121 LOŠKI RAZGLEDI /(> PRVA PODOBA KAJ Na odru z rajem, kjer je prikazan padec Adama, našega prvega očeta, je igralcev. Nosi ga 20 mož. / prizor: Ril j (Foto Peter Pokor)i i (1-8) Angel z mečem (9-16) Hudič (17-22) Eva (23-30) Adam (31-42) Drugi angel (43-52) Tretji angel Podobo smo prav tako postavili na prenosni oder. ki ga nosi dvajset mož. Nosače smo oblekli v bele kute. kar ponazarja nedolžnost, čistost raja in hkrati Že obsojenost na smrt po zamahu angela z mečem, ki zaseka globoko razpoko med boga in človeka. Nekdaj nosači niso bili v kutah. ampak v svojih oblekah, kar bi danes najbrž izpadlo precej razbito za gledalca. Kute nosačev v vseh prizorih, poleg zgoraj omenjene spokornosti in poudarka na simbolični barvi prizora, dajejo tudi občutek obrednosti, posvečenosti. Na odru v resnici ne nastopa sedem igralcev, pač pa šest. Avtor je najbrž narobe preštel. Tako v izvirniku, kot v našem konceptu, nastopajo: angel Z mečem. Adam. Eva, drugi angel, tretji angel, hudič. Obleke nastopajočih niso znane. Angele smo zato oblekli \ klasično ljudsko podobo angela (pred postavka, da v čistem pasijonu gre za ljudsko igro) v dveh izhodiščnih barvali in sicer beli in rdeči: dva bela in en \xk-C. glede na funkcijo, ki jo opravljajo. V rdeče obleke smo v celotnem pasijonu oblekli an gele, ki so neposredno v stiku z ljudmi: so nekakš na vez med dogajanjem v prizoru in ljudmi. Ostali so seli, ker so del meditacije ali notranjega dogajanja v prizoru. Tega pravila se ne držijo cehovski angeli in dva angela ob Materi sedem žalosti. Adam in Eva sta bila v izvirniku lahko v belih oblekah, kot ljudskem simbolu golote ali pa sta dejansko bila videti gola. V našem primeru smo se odločili za drugo možnost z oprijeto obleko kožne barve. Hudiča smo postavili v drevo spoznanja, kakor je tradicionalna ljudska podoba kače na drevesu, hkrati pa pridobili na ekonomičnosti prostora. Vse hudiče smo oblekli v črno oprijeto obleko, ki aso- Ciira na kačo, z rogmi na glavi in repi, kakor je pač tradicionalna podoba. (1-8) Angel z mečem (9-16) Hudič (17-22) Eva (23-30) Adam (31^i2) Drugi angel (43-52) Tretji angel 122 Kli/.UA Sht)l-/l-:i<>shl(,\ /'IS//M.V1 l \/A's/-..l/ \\IIS1I Za to podobo pride še Smrt (53-58) Zdaj sledijo Adamovi otroci v belili srajcah in prepasani, s palicami v rokah. Lahko jih je toliko, kolikor jih je moči dobiti, izmeti njih nekateri recitirajo. Za Adamov imi otroki naj bi takoj sledila Smrt, toda prva in druga podoba prideta preblizu, zato je tukaj mogoče vstaviti bratovščine, denimo kovaško bratovščino. Kovaška bratovščina I )va angela s svojima predmetoma (59-66) Prvi angel peš ki nosi kelih (67-78) Drugi angel, ki nosi mošnjo Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeloma Te smrti v naši uprizoritvi ni bilo. ker njeno funkci jo prevzema prva, ki jaha na konju. Dve bi bili na lem mestu nesmiselni. Poleg tega se ta smrt v splošnem sporedu ne omenja. (53—58) Adamovi otroci so nekdaj očitno reciti rali \ zboru. Ker bi bilo tako recitiranje večje skupine nerazumljivo, so recitirali le nekateri. Da bi dosegli možnost slišnosti vseh otrok in hkrati popestrili pri zor, smo tekst uglasbili in s tem prizor primerno za ključili. Izbrali smo sedemnajst otrok, ker je to nekako ustrezalo velikosti odra in možnostim glas bene šole. Lahko bi jih bilo še več. Otroci hodijo po mestu v parih, kot je zapisano v splošnem sporedu. Oblekli smo jih v dolge bele obleke, prepasane s čr nimi pasovi, s popotnimi palicami v rokah. Bela oble ka je simbol nedolžnosti, simbol ranljivosti in golote človeške duše, črn pas žalosti zaradi Adamovega gre ha in s tem povezanega nastopa smrti. Popotna pali ca je bila tradicionalno že na freskah simbol izgona iz raja, romarstva, iskanja. Kovaški bratovščini sledijo še druge bratovščine. Ni povsem jasno, zakaj bi bili prva in druga podoba pre blizu skupaj, saj vsebinsko gre za logično sosledje — smrt. kot posledica izgubljenega raja. Igra se s smrtjo dramatično stopnjuje proti peklu, zato cehi na tem mestu dramatičnost popolnoma porušijo. V našem primeru smo jih zato prestavili na mesto za peklom, kjer je razdalja res potrebna do Kristusovega nastopa. Cehi hkrati napovedujejo tudi že Kristusovo trpljenje s tekstom in z atributi. Piscu je bila podoba najbrž pre blizu skupaj s prejšnjo zaradi samega sprevoda, posebno konjenikov in njihovega tempa gibanja. 123 LOŠKI RAZGLEDI 46 (79-86) Prvi angel, ki nosi vrv (87-92) Drugi angel, ki nosi meč Čevljarska bratovščina z dvema angeloma (93-98) Prvi angel, ki nosi šibo (99-108) Drugi angel ki nosi steber Pekovska bratovščina z dvema angeloma (109-116) Prvi angel ki nosi suknjo (117-122) Drugi angel ki nosi žeblje Mesarska bratovščina / dvema angeloma (123-128) Prvi angel ki nosi gobo (129-132) Drugi angel. ki nosi lestev Krojaška bratovščina z dvema angeloma (133-142) Prvi angel ki nosi krono (143-152) Drugi angel ki nosi petelina DRUGA PODOBA SMRT Tretji prizor je Smrt. ki slavi zmago zaradi Adamovega greha: sedi na belem konju. ovenčana z lovorjevim vencem in oborožena z dolgo sulico. Glej za prizoroma pekla. 2. PRIZOR SMRT Smrt smo oblekli enako kot prvo, jahala je na belem konju, prav tako je v rokah imela sulico, kot znamenje ostrine, prebadanja srca, jemanja življenja. Lovorov venec, znamenje zmage, je zaradi pomanj kanja časa izostal, edini od delov kostumov. V izvirniku ni jasno, ali gre za živega ali lesenega kon ja, saj v splošnem sporedu piše. da to podobo nosi deset mož. Ker živega konja najbrž niso nosili na nosiiih. obstaja možnost, da je bil le-ta lesen. Mi smo se odločili za živega, ker je gotovo bolj prepričjliv. 124 KEŽIJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJOSA V ŠIRŠEM SMISLI (153-164) Smrt na konju v podobi Mrtvaška konjenica 1. Smrt s peščeno uro na konju 2. prizor: Smrt (Foto Marjan Kuplan) 2. Papež 3. Dva kardinala i Škof 5. Dva kanonika v modrem 6. Papeški legat 7. Kanonik v rdečem 8. Župnik 9. Dva kaplana Smrt z zastavo 10. Cesar 1 1 Dva paža 12. Kralj (153—178) Smrt na belem konju s sulico v roki. Dodali smo ji tudi lekst smrti s koso, ki vodi pešce. ker je v tem prizoru aktualnost smrti večja in tekst bolj smiseln. Konjeniki: 1. Smrt s peščeno uro bi morala nastopiti, a je igralka teden pred predstavo nastop odpovedala. Vsa preostala konjenica je bila oblečena v nošo tedanjega časa (1/2 18. stoletja). Pri iskanju avten tičnih kostumov smo si pomagali s slovenskimi in mednarodnimi zgodovinskimi raziskavami kostumov in razpoložljivimi škofjeloškimi viri, kol so slike na gradu, freske v cerkvah, zgodovinski pisni in slikovni v iri. ••es • -IK kjij M* *^T:S!T^rssisJfal~~ • ' ffif !i O l ^ fejj . RR^vf J i sr 6l^B a "• - ik/J 9^k «H |CnH wF ^m ^v» ^ TM jt u/f /YJSX ^ * y- 2. Papež 3. Dva kardinala 4. Škof 5. Dva kanonika \ modrem (eden od kanonikov je odpovedal nastop). (>. Papeški legat 7. Kanonik v rdečem 8. Župnik 9. Oba kaplana sta odpovedala nastop malo pred izvedbo. Smrt z zastavo je odpovedala nastop. 10. Cesar 11. Dva paža 12. Kralj 125 II l\M RAZGlUDl Ih 2. prizor: Smrt (Foto Marjan Kaplan) 13. Dva paža 1 i Nadvojvoda ali archidux 15. Dva kneza K) Grof 17. Baron 18 Gospod in deželan ali nobilis provincialis 19. Plemenitaš ali prae- nobilis 13. Eden od pažev je odpovedal nastop. I i Nadvojvoda IS. Enega kneza zaradi pomanjkanja konj ni.srru mogli dobiti. 16 Grof I"7. Baron 1sKB,.\ /'|s//(A\.l l \IRsli\l SUhlt Vsi pravkar imenovani jahajo, papež, cesar in kralj vsak zase. drugi pa po trije v vrsti ali kakor se izteče. Tisti, ki so napisani posamič, so jahali posamezno, tista, ki sta napisana po dva skupaj, jahata po dva. Po trije v vrsti niso mogli jahali zaradi preozkih pre hodov in mostov po školji Loki, na prizorišču pa bi zavzeli preveč prostora. Pole« tega so bili tako veliko bolj vidni; po trije bi se namreč preveč prekrivali. Mrtvaška kompanija. peš. (164-178) Smrt s koso. peš Nato sledijo še drugi odrasli in majhni mrtvaki. 3. PRIZOR PEKEL Pekel smo skupaj z mrtvaško kompanijo pešcev dali v svoj prizor, ker ima svoje dramatično jedro v podobi pogubljene duše in I.učitelja, hkrati pa ga skupaj s prizorom Smrti zaradi razpotegnjenosti vrste konjenikov ni bilo mogoče postaviti na prizorišče. Zaradi večje dramatičnosti smo smrt s koso namesto pred mrtvake postavili med mrtvake in pekel. Njen tekst smo priključili smrti v prejšnjem pri zoru, ker bi bila dramatičnost sicer preveč razbita. Treba je upoštevati, da v našem primeru ni šlo le za zaporedno hojo po mestu, pač pa tudi zaustavljanje, zbiranje statistov okrog najbližjega dramatičnega je dra in igranje pred zbranimi gledalci. Hudičev nismo dali na konje, kakor je v izvirniku, ker bi bil prizor mešanih pešcev in konjenikov težje izvedljiv. Poleg tega bi bil Lucifer glede na pomemben tekst preveč zaposlen s konjem in premalo gibljiv, dodatna ovira pa so na konjih rekviziti, ki jih konjeniki morajo držati v rokah. V drugih prizorih z igralci na konjih rekviziti niso toliko poudarjeni. Dodaten problem je ta. da so konji zelo občutljivi za dim. zato bi bila vsaka prisot nost le-tega kritična. Prizor s hudiči na konjih bi bil torej izvedljiv, vendar neprimerno težje. Glej spodaj. Število mrtvakov je bilo najbrž neomejeno, vendar ga je bilo treba omejiti, da na sceni ne bi bilo gneče. V ta namen smo upoštevali seznam oblačil ob koncu režijske knjige, kjer se omenja deset oblačil za velike in pet oblačil za male mrtvake. vendar je med di- daskalijami v tekstu zapisanih šest malih mrtvakov. Velike iz seznama oblačil in male iz. teksta smo 127 /<>•>« RA/.I;ii;i>i te J. prizor: Pekel (Foto Peter Pokom) združili in tako prišli na število šestnajst mrtvakov (deset velikih in šest malih), kar se je zdelo primer no tudi glede na sceno. Mrtvaki so umrli ljudje, vlada jim smrt, ki jih vodi pred pekel in jim ga kaže. Mrtvake smo si predstavljali kot neme okostnjake v zemlji in jih tako tudi skušali prikazati v oprijetih črnih kostumih z. narisanimi belimi kostmi ter belo lobanjo. Smrt s koso. peš. je oblečena kot prejšnji dve smr ti. Stopa za mrtvaki in jim kot vojskovodja poveljuje s svojim krikom. Lucifer s svojo peklensko konjenico 1. Hudič z vilami 1. Hudič s peklensko zastavo 3. Hudič z drevesom t Štirje hudiči, ki na verigi vlečejo pogubljeno Dušo. Pred Luciferja s hudiči smo postavili pogubljeno dušo s hudiči. Za tako postavitev" smo se odločili za to, da je pogubljena duša v središču prizora. Glej spodaj. 4. Štirje hudiči vlečejo dušo na štirih verigah, tako da so enakomerno razvrščeni okrog nje. Oblečeni so kol prejšnji. Duša je oblečena v sajasto rašev inasto raztrgano obleko. V podobi Pekla, ki je bila prikazana leta l~2-t. je bila duša v kotlu. Odločili smo se za verige, ker duši 128 REŽIJA SA( J/7/7 'ISA /:(,. I PAS1JOSA l ŠIRŠEM \\lhll (179-218) Duša recitira. 5. Luciter z dvema hudi čema (219-246) Lucifer (247-256) Hudiči recitirajo, kakor sledi. omogočajo večjo dinamiko gibanja in so metaforično močnejše. Tudi pri številu hudičev smo ostali pri za pisu v didaskalijah, čeprav je iz seznama kostumov očitno, da jih je bilo lahko tudi mnogo več. (179-218) Duša recitira. 1. Hudič z bobnom; vile smo zamenjali z bobnom, ker se nam je zdelo primerno prizoru dati zvočno kuliso, ki dopolnjuje rožljanje verig, smeh hudičev in stokanje duše. Boben ima globok glas in je nasploh razširjen inštrument tega časa. 2. Hudič s peklensko zastavo nosi rdeče-črno za stavo s črnim ročajem. 3. Hudič z drevesom nosi pomanjšano drevo spoz nanja. S. Dva hudiča - Luciferjeva spremljevalca stopata pred Luciferjem. V roke smo jima dali vile, ki smo jih odvzeli »hudiču z vilami«. Lucifer stopa zadaj sam, s peklenskim žezlom v roki in krono na glavi. Njegova obleka je podobna kot pri drugih hudičih, le da je do dana ognjena rdeča bana po trebuhu in prav taka v notranjosti pelerine, ki jo ima ogrnjeno čez ramena. (219-246) Lucifer (247—256) Hudiči, ki zaključujejo prizor, so v izvirniku recitirali v zboru, podobno kot otroci v prvem prizoru. Verjetno jih je recitiralo le nekaj, ker bi bilo recitiranje večjega zbora popolnoma nera zločno. V ta namen smo se spet poslužili petja le šti rih hudičev, ki vlečejo dušo in dejansko z njo počen jajo listo, kar pojejo. Kot ritmično spremljavo smo dodali boben, ki ga ima eden od hudičev. 4. PRIZOR CEHI Namesto izraza bratovščina, ki so ga tedaj uporab ljali, smo raje uporabili izraz ceh, ker je v tem primeru današnjim gledalcem bolj jasno, da gre za obrtna združenja od srednjega veka dalje. Pri naslednji upri zoritvi bi bilo mogoče uporabiti izraz, bratovščina. Člani bratovščin so bili nekdaj oblečeni v svoje 129 LOŠKIRAZClJUn K> 4.prizor: Cehi praznične obleke, verjetno pa niso nosili enotne uni- (Foto Peter Pokom) (()mK, /a posarnezno bratovščino, vsaj v tistem času ne. V naši uprizoritvi smo se odločili za enotno bar vo posamezne bratovščine, ki naj simbolizira določe no obrt. S tem smo dosegli večjo gledljivost, pestrost in simboličnost. ki je prisotna v celotnem pasijonu. Vsaka bratovščina ima bandero z avtentičnim zavet nikom, od katerih smo polovico našli v Loškem muzeju, polovico pa v umetnostnozgodovinski lite raturi. Informacije o tej drugi polovici zavetnikov nam je prijazno posredoval dr. France Štukl. Omenjene svetnike smo fotografirali, jih dali povečati in prenesti na platno, da so res čim bolj podobni tedanjim. Glede kroja obleke smo vzeli obleko srednje premožnega meščana prve polovice 1 nadomestiti. V začetku smo iskali prav take inštrumenti.', vendar smo jih na žalost lahko videli le v muzeju glasbil na Ptujskem gradu. Skušali smo napraviti vsaj približek zvoka in zato uporabili dva mala bobna ter klarinet iz sestava sedanje škofjeloške pihalne godbe. V prihodnje bi bilo treba najti stare inštrumente za vse dele pasijona ali vsaj posnetke le-teh. kot se je to zgodilo v primeru portativa in harfe, glasbil, ki sta bili rekonstruirani na osnovi cerkvenih fresk škof jeloškega območja, t. Dvanajst mož s kopji -t. Dvanajst mož s kopji, ki skupaj z drugimi dva- po trije najstimi sestavljajo vojsko, ki vodi ujetega Samsona, verjetno predstavlja Filistejce. Fiiistejci sov ljudski za vesti prisotni kot vojaki v luskinastih oklepih, s če ladami na glavah, mišičastih teles. Ker je primanjko valo moških statistov, nismo mogli izbrati le mišičastih moških, pač pa tudi mlajše fante. To navsezadnje ni le negativna plat. saj Samson izstopi zaradi kontrasta tem močnejši. Igralec ki je igral Samsona, je dejansko silak. Oblekli smo ga v pre prosto grobo obleko izraelskih nomadov. Prvih dvanajst mož pelje ujetega Samsona, ki je primera Kristusovega boja z grehom. Na ta način je zunanji Samsonov boj in ujetost prenesen v notranji Kristusov boj in ujetost. Gre za baročno alegorijo Kristusovega trpljenja, ki je vzeta iz Stare zaveze. Polovica grenadirske Glej zgoraj konjenice na konjih 138 REŽIJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJO.\A V ŠIRŠEM SMISLI . prizor Krnu i pol (Foto Peter Pokom) KRVAVI POT Krvavi pot je postavljen na prenosni oder, kakor v i/\ irniku. Zaradi teže ga nosi dvajset mož (v izvirniku šestnajst, ker so tedaj nastopali le dečki in je bil oder seveda lažji). Na odru nastopa v našem primeru pet oseb name sto predvidenih šest. Razlog je zmanjšanje teže in pri dobitev prostora zaradi scene na odru. Sceno pred stavlja miniaturna gora, na kateri stojijo trije angeli. Gora je postavljena sredi odra. Na njej so vdelane tri različno visoke stopnice za tri angele v belem. Angel \ rdečem stoji neposredno na odru. Nosači so oblečeni v rdeče kute. ki simbolizirajo Kristusovo trp ljenje. (324—345) Kristus, ki poti krvavi pot, kleči. Oblečen je enako kol prejšnji, le da sta obleka in obraz, okrvavljena. (346-359) Angel na gori. z drugimi, je oblečen v belo. ker je njegov tekst notranji, meditativen, doga ja se v nebeški sferi. To je angel, ki je bil poslan z nebes tolažit Kristusa, zato je bel. neomadeževan s človeško krvji >. (360—373) Prvi in drugi angel sta združena v eni vlogi, da smo zmanjšali težo odra in pridobili na prostoru, drugi angel, ki ju igra. je oblečen v rdečo obleko, ker se njegov tekst navezuje nepo- 139 l.OŠKl RAZGLEDI 46 Samson 5. 12 mož s kopji, spet po trije skupaj Druga polovica grena- dirske konjenice PETA PODOBA KRVAVI POT Žalostno goro nosi 16 mož, na odrti je (•> oseh. (324-345) Kristus ki poti krvavi pot (346-359) Angel na gori, z drugimi (360-367) Prvi angel (368-373) Drugi angel (374-379) Tretji angel (380-385) Četrti angel sredno na gledalce, na krvavost, na človeškost, Čuti Kristusovo bolečino, ki je tudi bolečina vsakega preizkušanega človeka. Povezuje prizor in ljudi, kakor da bi izstopil iz cerkvene treske in nagovoril prisotne v cerkvi. (374—379) Tretji angel je oblečen v belo. ker se glede na besedilo nahaja le znotraj prizora. Prihaja h Kristusu kot tolažnik iz nebes. (380-385) Četrti angel je prav tako oblečen v belo. ker ima enako funkcijo kot prejšnji. Prav tako smo postavili dvanajst vojščakov s kopji, ki hodijo v vrsti po dva zaradi večje pregled nosti in širine odra na prizorišču. Razporejeni so podobno kot zgoraj. Tukaj bi moralo biti šest grenadirjev. a so bili za radi pomanjkanja konj le štirje. Grenadirji so enako oblečeni kot prej. Glej zgoraj. wr ^1 ^BL* '^ ^^^J \^QB^' •s^H • JiB ^B B. "%« /7* .v. prizor: Judež in sodba (Foto Peter Pokom) 8. PRIZOR JUDEŽ IX SODBA Tu smo napravili poseben prizor, ker ni neposred nega stika s prejšnjim, čeprav gre za nadaljevanje do godka. Prejšnji prizor je v sebi dramatično zaključen. Prizor z Judežem, ki ga pelje hudič, smo združili z zborom farizejev in levitov ter s Pilatovo izjavo o za slišanju Kristusa. Dejansko gre za dva prizora, med katerima pa je vzpostavljen enosmerni nagovor, zato 140 REZIJA SKUI:JEU)SKECA PASIJUSA V SIRSKM V.U/s/./ (386-399)Judež Iškarijot, ki ga pelje hudič (400-407) Judas caguje. 1. Nato sledi bobnar. peš. 2, Fantje, kolikor jih je le mogoče dohiti za Jude. s posebnimi oblekami in namazanimi obrazi, z gorjačami v rokah hkrati delujeta kot en prizor. Slik je vzpostavljen med Judežem in farizeji, ki čakajo, da bo Kristus izdan. Najprej nastopi hudič z Judežem, drugi tedaj čakajo pod odrom v tišini. Ko se Judež obesi, nastopijo dru gi. Obešeni Judež na robu odra ostane dogodek, ki se je dogodil vzporedno s sojenjem. To je Se en dokaz, kako čas v Škofjeloškem pasijonu svobodno prehaja sem in tja. (386-399) Hudič vleče Judeža na vrvi, ki mu jo je nataknil na vrat in se mu z njeno pomočjo kot no tranje zlo približuje, ga vleče k sebi. vse do samomo ra, ko se obesi. Ne vemo, kako so ta prizor izvedli v baroku. Iz konteksta besedila si je bilo mogoče ust variti približno predstavo o tem in jo prirediti. Judež je oblečen kot prejšnji, hudič tako kot vsi hudiči. Prvi del Judeževega monologa je nagovor farize jem, njegov ekonomski odnos v zvezi s Kristusom. Tu se izrazi njegova življenjska usmeritev in delovanje. (400-407) Judež se v nekem trenutku zave svoje ga dejanja ter naredi preobrat v notranjost. Vedno bolj obupuje in kolne svoje dejanje. Tu je prisotno že skoraj kesanje. vendar zmaga obup. Judež se obesi. Drevo obešenja mu predstavlja hudič, vejo drevesa toka. v kateri hudič drži vrv. 1. Bobnar hi moral biti eden od Judov kot vodja skupine, ki vodi Kristusa. Zaradi plašljivosti konj bob na tu nismo uporabili. Mogoče hi s tem v prihodnje veljalo še kdaj poskusiti. 2. Judov smo določili deset, kar je minimalno potrebno za ustvaritev gruče. Lahko bi jih bilo več. vendar je manjkalo nastopajočih. Prednost manjšega števila je v tem. da se osebe lažje razmestijo po odru. niso nagnetene. t. Ujeti Kristus; peljejo ga štirje judovski velikaši. Velika.še s Kristusom smo postavili pred farizeje na konjih zaradi praktičnega razloga, da niso kot pešci stisnjeni med same konje, kar bi bilo prenevarno, hkrati pa so v neposredni bližini Judov, ki povzroča jo hmp ob prihodu na oder. Kristus je oblečen kot prejšnji, vendar že malo krvav od udarcev. V splošnem sporedu je zapisano, cla nosi rdečo obleko, vendar ni jasno, zakaj je drugačna kakor v naslednjem prizoru, ki je vzporeden temu. Tam je zapisano, da je 141 LOŠKI RA/.amtn ><> 3. Štirje farizeji z rdečimi pokrivali na konjih t. Ujeti Kristus; peljejo ga štirje judovski velikaši. 5. Veliki duhovnik Ana z dvema levitoma na konju 6. (408-425) Kajfa z dvema levitoma na konjih, recitira. (426-445) Pilat na konju / dvema pažema. recitira. Prvi paž na konju s skledo za umivanje rok, drugi z brisačo bela. Odločili smo se za enaki obleki v obeh prizorih in sicer za drugo, belo varianto, ker bi bilo prvo težko pojasniti. Velikaši so oblečeni v obleke Izraelcev viš jega sloja. Kristusa peljejo privezanega na štiri vrvi, da so Judje simetrično razporejeni okrog njega. 3. Štirje farizeji na konjih. Ker ni jasno, kakšna je bila njihova obleka, niti kakšna rdeča pokrivala so nosili, smo jih upodobili v klasični podobi, v belo- črni barvi; s črnimi pokrivali pod belimi rutami, na katerih so črne črte. ter črno dolgo obleko s cofi na koncu. Obleko smo natančno rekonstruirali po zgo dovinski predlogi. Glej zgoraj. š. Veliki duhovnik Ana z. dvema levitoma na konju. Iz režijske knjige ni jasno, kako so bili oblečeni, zato smo jih oblekli po natančni zgodovin ski rekonstrukciji oblačil, podobno kot farizeje. 6. (408-425) Kajfa na konju brez dveh levitov. Zaradi pomanjkanja konj in prevelike gneče nastopa jočih s konji na prizorišču smo dva levila odstranili. Razlogi so bili torej predvsem praktični. (426-445) Pilat na konju z dvema pažema, ki recitira. Pilata in oba paža smo oblekli po zgodovin skih predlogah rimskih vojaških oblačil, ker ni jasno, kako so bili oblečeni v času zapisa pasijona. 142 REZIJA \A< ilil I' i\KK, I l'ASlfO.\A VS/RSEM \\ll\ll Pažema nismo dali omenjenih rekvizitov v roke, ker hi ju močno ovirala pri jahanju in ker sta na omenjenem mestu glede na tekst nepotrebna. Potreboval hi ju šele Pilat po razsodbi. Mogoče je tu prišlo do nepozornosti in zato napake pri zapisu. Sledila dva farizeja na k< inju. Kristus v belem oblačilu peljejo ga -t Judje. (446-463) Herod z dvema pažema, ki recitira Tukaj lahko pride 6 kri- ženoscev in 6 spokor- nikov. če je mogoče tako izpeljati, vendar jih je bolje izpustiti. 9. PRIZOR HEROD Dva farizeja na konju sta popolnoma enaka kot zgornji. Jahata vštric, Kristusu smo dali v vseh prizorih belo obleko prav zaradi te opombe, ki edina kaže na barvo nje gove obleke. Pustili smo mu še moder plašč, kakor v prejšnjih prizorih. Kot Judje so nastopili prav tako ju dovski velikaši, kot v zgornjem prizoru, ker se prizo ra želita vzporedna. Lahko bi bili tudi Judje sodrga, vendar bi po logiki stvari sodrga ne smela kar tako na dvor. sploh pa ne Herodov. Tega so se reditelji pasi- jona v erjetni > zavedali. (446-463) Heroda smo dali na konja, čeprav na tem mestu to izrecno ne piše, piše pa v splošnem sporedu procesije. Isto je mogoče prenesti na oba paža, ki sta morala jahati ob njem, saj to povečuje nje gov ugled. Kako so bili oblečeni v procesiji KS. sto letja, ni zapisano. Oprli smo se na izročilo, ki Heroda pozna kot zelo nečimrnega vladarja, zato smo ga oblekli v razkošno obleko z uhani in krono. Paža na konju nam je uspelo dobiti samo enega. Oblekli smo ga v slogu, primernem Kristusovemu času. Držali smo se piščevega priporočila in križenosce ter spokornike tu izpustili. 6. PODOBA BIČANJE Ta podoba je zasedena s S osebami, oder nosi 16 mož. 10. PRIZOR BIČANJE V prizoru v resnici nastopa šest oseb. V izvirniku ni vštet Kristus, ki je na odru statist. Oder v našem primeru nosi dvajset oseb. ker je pretežak. Nobenih virov ni za to, kako je bil oder scensko opremljen. Verjetno je bil na odru steber, ker bi bilo bičanje sicer verjetno težko izvesti. Tudi na naš oder smo postavili 143 LUSKI RAZGLEDI 16 (464-467) Prvi Jud (468-471)Drugi Jud (472-475) Tretji Jud (476-483) Prvi angel (484-491) Drugi angel 10. prizor: Bičanje (Foto Boštjan Plešho) lahek steber, da bi nosači lažje nosili, in /anj prikle nili Kristusa. Kristus je gol. le okrog bokov ima zavi to cunjo. Zaradi mraza je bilo treba rešiti problem golote in -golim« igralcem napraviti oprijet kostum v kožni barvi. Ti igralci bi bili po ljudskem izročilu lahko oblečeni tudi v dolge bele obleke, ki pomeni jo golote >. Jude smo oblekli v preproste dolge tunike s cun- jastimi pasovi in oglavnicami v izraelski maniri. Lahko bi bili oblečeni tudi kot rimski vojaki, kar je bilo v ča su baroka priljubljeno in zgodovinsko bolj verodos tojno, vendar se je naš princip zdel bližji ljudskemu pojmovanju razcapanih Judov, ki sramotijo Kristusa. Judje imajo v rokah usnjene biče. s katerimi bičajo Kristusa po hrbtu. Bičarje smo postavili spredaj, pred prizor, da so ustvarjali nekakšen zvočni uvod v dogajanje, čeprav bi po vrstnem redu morali iti zadaj. S tako postavitvi jo smo tudi zmanjšali čas odhajanja prizora, ko se konča igra. Bičarjev je po številu deset, enako jih je tudi v drugih prizorih z bičarji. (464-467) Prvi Jud (468-471) Drugi Jud (472-476) Tretji Jud (476-483) Prvi angel, ki govori znotraj prizora in sočustvuje s Kristusom, je oblečen v belo obleko po principu prejšnjih belo-rdečih angelov. (484-491) Drugi angel govori z gledalci, zato je oblečen v rdečo obleko, po principu prejšnjih pri- I - [ft QH 144 KliZIIA ŠKOFJELOŠKEGA 1'ASIJOSA VSIRSEM \\lhll Zdaj sledijo spokorniki in križenosci. v sorazmernem številu. Spokorniki so bičarji ali flageranti, križenosci nosil ci križev. Oboji so že od srednjega veka dalje sode lovali pri spokorniških procesijah. Njihova udeležba v pasijonu je dokaz, da se je razvil iz spokorniške procesije. Glede števila spokomikov in križenoscev v posameznem prizoru si je težko priti na jasno. Večinoma je zapisano, da nastopajo v sorazmernem, enakem številu, kar pa se ne ujema s seznamom kos tumov ob koncu, ki so v nesorazmernem številu. Odločili smo se za enako, sorazmerno število obojih in sicer vsakih po deset v vsakem prizoru, kjer so pač omenjeni. Oblekli smo jih v črne spokorne obleke, s krinko čez glavo, kakor je bilo v navadi pri javnih spokornikih od srednjega veka dalje. Križenosci v tem prizoru gredo zadaj. Po številu jih je deset. Nosijo navadne rjave lesene križe, primerne za prenašanje daljši čas. SEDMA PODOBA KRONANJE Na odru s to podobo je dečkov, nosi ga 16 mož. 11. PRIZOR KRONANJ K Na odru je v resnici osem igralcev, ker ni vštet Kristus, ki je statist brez besedila. Za nosače smo dali dvajset moških, ker je oder pretežak za šestnajst / /. prizor: Kronanje (Foto Peter Pokom) 145 ln\KI RAZGLEDI id (492-499) Prvi angel (500-503) Drugi angel (504-507) Tretji angel (508-517) Četrti angel (518-527) PrviJud (528-535)Drugi Jud (536-549) Tretji Jud Zdaj sledijo spokornlki in križenosci. obojih enako število. nosaeev. Poleg tega smo število igralcev zmanjšali za dve osebi, da ni gneče na odrti in da je lažji. Namesto štirih angelov smo ohranili dva. katerima se je zato povečal obseg teksta. Judje in angeli so oblečeni podobno kot prejšnji. Kristus ima namesto modrega oblečen škrlatni plašč. Na glavi ima trnovo krono. Spredaj gre deset bičarjev. podobno kot v prej šnjem prizoru, ki bi po vrstnem redu morali iti zadaj. Spredaj so iz istega razloga kot v prejšnjem prizoru. (492-499) Prvi angel se nahaja znotraj prizora, zato je v beli obleki, podobno kot vsi beli angeli. (500-503) Drugi angel nagovarja gledalce, zato je v rdeči obleki kot vsi rdeči angeli. (504—507) Prvi angel je prevzel tekst tretjega an gela. (508-517) Drugi angel je prevzel tekst četrtega angela. (518-527) Prvi Jud (528-535) Drugi Jud (536-549) Tretji Jud Zadaj stopa deset križenoscev. enako kol v prej šnjem prizoru. OSMA PODOBA (HIERONIM) 12. PRIZOR HIERONIM V splošnem sporedu procesije je zapisano, da pri zor sv. Hieronima nosi osem mož. Tega smo se držali in obdržali osem nosačev. ker pač nosijo eno samo osebo. Ves prizor je v črni spokorni barvi, saj pred- 12. prizor: Si: Hieronim (Foto Peter Pokom) 146 KI./MA ŠKOFJELOŠKI*,A PASIJOSA I SIRSliU SMISLI /J. prizor: Glej človek (Foto Peter Pokom) (550-565) Hieronim govori. Tu sledijo najprej puščavniki z rdečimi križi na ramenih, oblečeni v črnino, nato nekaj spokornikov v sorazmernem številu. stavlja kesanje in puščavniško asketsko življenje. Tudi nosači so oblečeni v črne kute, \ nasprotju s prejšnjimi, ki so bili v rdečih. Posebnost v tem prizoru so puščavniki z rdečimi riži na ramenih, oblečeni v črnino, kot je zapisano, redstavljajo puščavske menihe, kakor je bil sv. Hieronim. in zato ne nosijo na ramenih navadnega rjavega križa pregreh, pač pa rdeč križ trpljenja zara di ljubezni do Kristusa. Sveti Hieronim je oblečen enako kot puščavniki. v črno kuto, v pozi sedenja pred Vulgato, Svetim pismom, ki ga je prevajal. V ro ki ima pero kot atribut svojega dela. Spredaj spet gre deset bičarjev kot v prejšnjih pri zorih, za njimi nosači s Hieronimom. (550—565) Hieronim je tekst očitno recitiral, ven dar se nam je prizor zdel premalo zanimiv, zato smo tekst uglasbili. tla je deloval kot šolo vložek brez spremljevalne glasbe. Za izhodišče petja je skladatelj imel gregorijanski koral, ker se je zdel najprimernejši glede na temo in neenako število zlogov v verzih. Spokomiki oz. bičarji so že omenjeni zgoraj, pred puščavniki. čeprav bi po vrstnem redu morali biti za njimi. Glede števila puščavnikov imamo podatek iz splošnega sporeda, kjer se jih omenja šestnajst na tem mestu. Prav toliko smo jih dali tudi mi. Oblekli smo jih v črne kute. prav tako kot Hieronima DEVETA PODOBA GLEJ ČLOVEK To podobo nosi 20 mož, na njej je d oseb. 13. PRIZOR GLEJ ČLOVEK Podobo nosi dvajset nosačev. kol je v predlogi. Na odru je sedem oseb. ker spet ni v štet Kristus, ki /. i. prizor: Glej človek (Foto Boštjan Pleško) 147 LOŠKI RAZGLEDI 46 (566-573) Pilat (574-577) Dva Juda (578-581) Spet Pilat (582-589) Farizej (590-591) Pilat Tukaj si roke Pilatus umije in potem bere uril (592-<>01) Pilat Tukaj Pilatus palco prelomi inu pred Kristusa vrže, potler zupet recitira. (602-605) Pilat (606-607) Spet oba Juda (608-615) Prvi Angel (616-623) Drugi Angel 13- prizor: Glej človek i lota Boštjan Pleško) ne govori. Sedem oseb smo zaradi teže in gneče zmanjšali na šest, s tem da smo odstranili drugega an gela in ves tekst pripisali samo prvemu. (566-573) Pilat sedi na stolu sredi odra. Drugi stojijo okrog njega. Oblečen je v uniformo rimskega vojaka z nekoliko bolj okrašeno tuniko in oklepom. V rokah ima /vitek z obsodbo in sodniško palico. (574—575) Prvi Jud ima le polovico skupnega tek sta, ker bi bilo skupno interpretiranje preveč nera zločno. Jud je oblečen enako kot vsi Judje v podobi dihali. (576-577) Drugi Jud ima drugo polo\ ico predvi denega skupnega teksta. Oblečen je enako kot prvi. (578-581) Pilat (582—589) Farizej je oblečen enako kol farizeji v prcjšnjih prizorih. (590-591) Pilat Pilat vzame le zvitek. Umivanja rok nismo izvedli zaradi problematičnega prenašanja vode na odrti Z vodo hi ob naslednjih uprizoritvah vseeno veljalo poskusili, saj bi imela močan dramatični učinek. (592-601) Pilat Piku odloži zvitek in vzame sodniško palico, ki jo razlomi v znamenje smrtne obsodbe po rimskem običaju. (602-605) Pilat (606) Prvi Jud (607) Drugi Jud (608—623) Angel v rdeči obleki združuje oba an gela in neposredno nagovarja gledalce kot vsi angeli v rdečem. 148 REZIJA SKOFflil.OSKECA PAS1JOSA V SIRSEM SMISLI 14. PRIZOR RAZBOJNIKA Ta prizor bi bilo mogoče priključiti naslednjemu prizoru križevega pota. vendar bi skupaj postala pre obsežna na prizorišču. Odločili smo se, da ju ločimo. s leni da morata od prizorišča do prizorišča hoditi skupaj in se vedno odigrali neposredno drug za drugim. V 14. prizoru ni besedila. 14. prizor; Razbojnika (Foto Peter Pokom) 14. prizor: Razbojnika (Foto Peter Pokom) 1. Sledijo 4 fari7.eji s črnimi klobuki na konjih. 2. Voz, ki sta na njem 1 križa za razbojnika. 3. Judje peljejo oba skupaj zvezana razbojnika, vendar ju ne sujejo. 1. Štirje farizeji na konjih so enako oblečeni kot prejšnji. Črn klobuk imajo pod belo-črno Rito. 1. Voz pelje en konj. pregrnjen z rdečim pregrin jalom. Vodi ga lastnik v rdeči kuti. Voz je lesen, na njem sta dva velika križa. 5. Razbojnikov nismo zvezali skupaj, da se ne bi zakrivala pogledu gledalcev, hkrati pa smo dosegli večjo dramatičnost, ko so Judje drhal vlekli vsakega posebej, saj je prizor trajal dlje in izpadel bolj grob. V izvirniku piše. da ju Judje ne sujejo, vendar bi bil na la način prizor preveč nezanimiv, hkrati pa ne bi bi- ustv arjenega ustreznega vzdušja ob prihajanju skupine s križevim potom. /s.prizor: Križevpot < Foto Peter Pokorit) (624-631) 5. Veronika peš 15- PRIZOR KRIŽEV POT Kristusa s križem na hrbtu vlečejo štirje Judje iz dihali. Privezanega imajo na vrveh. Pred njimi gre Veronika s prtom, za njimi žene z Marijo, Kristusovo materjo. (624—631) 5. Veronika je skupaj z drugimi žena mi oblečena v barve in kroj oblačil judovskih žena. ki je najpogosteje prisoten v ljudski zavesti o teh oblači 149 /mM RA7A, 1.1.1)1 /i. 6. Kristus, ki nosi križ Trije ali dva Juda na desni in prav tolik« na levi (632-437) Desni Jud (638-645) Levi Judje (646-661) Žalostna Mati, ki spremlja Kristusa s križem (662-673) Marija Magdalena (674-683) Marija Šaloma (684-691) Marija Kleopova in še ena Marija lih. V rokah nosi bel platnen prt. v katerega je •vtis njen« Kristusov obraz. 6. Kristus je oblečen v svojo obleko z modrim plaščem, ki je okrvavljena. Na ramenu in hrbtu nosi križ. na glavi ima trnjevo krono. Judje ga vlečejo na štirih vrveh. Odločili smo se za štiri Jude. ker manj zakrivajo Kristusa, ko ga vlečejo, hkrati pa je bilo med štiri mogoče enakomerno razdeliti primerno količino tek sta, ki je sicer napisan za posameznika in skupino, štirje Judje so omenjeni tudi v splošnem sporedu ob koncu knjige. Oblečeni so enako kot drugi navadni Judje v pasi- jonu. (632-635) 1. desni Jud (636-637)2. desni Jud (638-641) 1. levi Jud (642-645) 2. levi Jud (646-661) Žalostna Mati. ki spremlja Kristusa pod križem, je oblečena enako kot v prejšnjih prizo rih; v modri obleki, kakor je uveljavljeno med ljudmi. (662—673) Marija Magdalena je oblečena v roža obleko, ki naj poudari ljubezen do Kristusa. (674-683) Marija Šaloma (684-691) Marija Kleopova Se ena Marija je bila v našem primeru statist ka. ki je dopolnjevala skupino žena. /S" prizor. Križevpot (Polu Peter Pokom) 150 A7///I SKOHHUDSKHiA f'ASI/().\A l SIKSEM SMISLI Polovica nove konjenice 16. PRIZOR KRISTUS NA KRIŽI1 Križ s Kristusom je postavljen na vozu, ki ga vleče en konj. Križ je vrtljiv, da omogoča igranje v obe smeri. V seznamu za ordinante se omenja turška, prečr tana pa je nemška konjenica. V splošnem sporedu, ki je obširnejši in starejši, se omenja nemška konjenica na tem mestu. Zaradi starejšega datuma se je nemška zdela bolj uporabna varianta za rekonstrukcijo. Tudi zgodovinsko bi bila verjetnejša glede na vojaško-up- ravno področje, v katerem se je nahajala Škotja Loka. Nemška konjenica v tem času v Škofji l.oki ne bi bi la nič nenavadnega, zelo nenavadna pa bi bila turška. Ob ugotavljanju, kakšna naj bi bila nemška kon jenica, smo prišli do sklepa, da gre za dragonce. ki so sicer že omenjeni v prizoru Samsona v Splošnem sporedu in Sporedu za ordinante. Glede tega je mogoče ugotoviti, tla gre za kasnejšo konjenico, ki je nasledila grenadirje; odtod najbrž ime nova konjeni ca. Dragonci so bili zgodovinsko nova konjenica v začetku 1blečena v evropski > baročno nošo tedanjega časa. Sedi na stoki in v rokah drži napis F.uropa. (742—753) Amerika je oblečena v indijansko obleko, ki predstavlja tipično prebivalstvo tega kon tinenta. V rokah podobno kot Evropa drži napis America, v latinski maniri tedanjega časa. Mornarjev tekst je naknadno dodala druga roka. Ker je pisan v dnigem stilu, smo ga izpustili. Dodan je bil najbrž kot dodatna razlaga na koncu besedila vseh celin, saj alegorični prizor gledalcem mogoče ni bil do volj razumljiv. Isto se je izkazalo ttidi v zvezi z našo up rizoritvijo. Nekateri niso razumeli personifieiranosti 152 REZIJA SK()E/ELOSKE(iA PASIJ()XA V SIRSEM SMISLL' 16. prizor: Križanje (Foto Peter Pokom (754-765) Azija (766-773) Afrika Po podobi s križem sledi 1 drugi del nove konjenice, 2. 14 puščavnikov ali pa dečki z rdečimi križi, glej št. 71. celin, zato jim je prizor deloval dolgočasno. Mogoče bi bilo v prihodnosti koristno dodati tudi omenjenega mornarja kot razlagalca ob koncu prizora. (754—765) Azija je oblečena v japonsko nošo z napisom Asia v rokah. (766-773) Afrika je oblečena v pisano afriško nošo z napisom Africa v rokah. Z dodanimi napisi smo hoteli poudariti geograf- skost (kot napis na zemljevidu), z oblekami tipičnost in s tem razpoznavnost celine. 1. Za prizorom jaha preostalih šest dragoncev po dva v vrsti, kakor vsi konjeniki v naši uprizoritvi pasijona. 2. Zadaj gre štirinajst puščavnikov z rdečimi križi, enakih kot v prizoru svetega Hieronima. »Dečki z. rdečimi križi« je pripisano kasneje od drugega av torja, zato tega nismo upoštevali. ENAJSTA PODOBA MATI SEDEM ŽALOSTI Oder s to podobo nosi 16 mož. zasedena je s 5 (»sebami. 17. PRIZOR MATI SEDEM ŽALOSTI ( klcr nosi dvajset nosačev. ker je pretežak, ko so na njem odrasle osebe. Zaseden je s petimi osebami, kot je zapisano v izvirniku. Dodatna vloga je igralec 153 LOŠKI RAZGLEDI 16 (774-789) Marija (790-803) Prvi angel portativa. ki hodi peš. oblečen v črno kuto pu.ščavni- kov. Njegoša naloga je spremljanje Kupidovega pet ja. Oder je brez dodatne scene. Spredaj gre deset bičarjev s krinkami čez glave, ki prizoru dajejo zvočno in vizualno kuliso. Iz omen jenega razloga se ne nahajajo na koncu, kot je pred videno v izvirniku, ampak na začetku. Z bičanjem nadaljujejo tudi tedaj, ko se prizor konča. (774—789) Marija je oblečena enako kot v Križevem potu. (790-803) Prvi angel je prav tako kakor drugi v vijolični barvi, kar simbolično izraža žalost. Lahko bi oba oblekli v črno. vendar bi v črni svileni obleki iz padla preveč mrtvaško. Angela sta drugače oblečena kot drugi zato. ker je ta prizor edini posvečen samo žalosti. (804-817) Drugi angel (818-827) Kupido (828-837)Janez (804-817) Drugi angel je oblečen enako kot prej šnji. (828-837) Janez je v isti obleki kot v prejšnjih pri zorih, da bi bil razpoznaven. 154 / . prizor: Marija sedem žalosti (Foto Boštjan Pleško) REŽIJA IKUFJELOSKEGA PASIJU.\A V SIRSEM MISLI J 7. prizor: Menija sedem žalosti (Foto Boštjan Pleško) 1. Zdaj sledi še nekaj križenoscev, če so na voljo, in za njimi spokorniki (818-827) Kupido v našem primeru svoj tekst po je, ker je njegov tekst en sam spev ljubezni. V izvirni obliki je svoj tekst najbrž recitiral. Spremlja ga igralec na portativ v črni kuti puščavnikov. Kupida smo oblekli kot grškega boga ljubezni v tuniko, v roke pa mu dali zlat lok in puščice. 1. Sledi deset križenoscev z rjavimi križi, kot v nekaterih prejšnjih prizorih. Križenosci so oblečeni enako kot spokorniki, v črnih haljah s krinkami čez "lavo. 18. PRIZOR SKRINJA ZAVEZE Prizor s skrinjo zaveze je vpisan v sliko Matere se dem žalosti, vendar gre za samostojen, v sebi za ključen prizor, zato smo ga osamosvojili. Tematsko se ne navezuje neposredno na prejšnji prizor, pač pa naznanja zaključek pasijona in še enkrat ob koncu potrjuje, da gre za spokorniško igro. Davidovo sta lišče je tako. kakršno naj bi po ogledu vzpostavil vsak 155 I.OSK1 RAZGLEDI 4fl 1. Dva paža. prvi nosi na blazini žezlo, drugi krono. (838-845) 3. David s harfo i. Paž. ki nosi plašč. DVANAJSTA PODOBA SKRINJA ZAVEZE Nosijo jo 4 leviti, ki jih spremljata dva levita s kadilnico. obiskovalec. Gre za alegorično poosebitev sleherni ka v zgodovinsko oddaljeni podobi kralja Davida. Če bi ga primerjali s Hieronirnom, ki nastopi nekje sredi procesije, kot vzpodbuda in skoraj nedosegljiv zgled, je David pozicija vsakega skesanega človeka. Davidov tekst je zato tudi besedilni zaključek proce sije, ki smo ga zaradi pomembnosti sporočila uglas- bili. Kot tak predstavlja največji spokorniški spev v pasijonu. 2. Dva paža. od katerih prvi nosi na blazini žezlo, drugi krono. Oblečena sta enako, v tunike, ki smo jih rekonstruirali iz noše otrok višjega sloja Davidovega časa. (838-845) 3. David s harfo, ki je oblečen v prib ližek oblačilom njegovega časa. Na harfo igra neka tere akorde. 4. Paž. ki nosi Davidov zlati plašč, stopa za njim. Vsi pazi nosijo svoje rekvizite na bclo-zlalih blazinah. Skrinjo zaveze smo združili z Davidovim prizorom, ker logično spada tja. Sama na sebi pomeni prebiva lišče Boga, pred katerim je skesani David, zato bi os tala brez razlage, če bi bila ločena itc\ njega. V našem IS. prizor: Skrinja zareze (Foto Marjan Kaplani 156 REZIJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJOSA VS1RSEM SMISLI' primeru jo prav tako nosijo štirje leviti, zadaj stopa ta prav tako dva levita s kadilnicama. Obleke levitov so rekonstrukcija njihove obleke po zgodovinskem kostumskem viru, pri čemer je pokrivalo mogoče naj ti v več variantah, med katerimi smo se odločili za naj preprostejšo. Skrinja zaveze je izdelana po natančnih merilih prave skrinje zaveze. TRINAJSTA PODOBA BOŽJI GROB Grob nosi 14 mož. ki so že zmeraj bili meščani, oblečeni v rdeče halje. Ob njih stopa 6 mestnih svetnikov v črnih plaščih, ki nosijo (i svetilnic. 19. PRIZOR BOŽJI GROB Grob nosi štirinajst nosačev. ki so oblečeni v rdeče halje z rdečimi kapami na glavah. Kako je bil izdelan božji grob, ni jasno. Za zgled smo si zato v zeli božje grobove v cerkvah pod oltarji, ki so običajno kvadraste oblike, kakor s strani odprta škatla. Vanj smo dali živega človeka, ki je igral mrtvega Kristusa. V našem primeru stopa pred in za božjim grobom ttidi šest mestnih svetnikov. Ni jasno, kakšne črne plašče so nosili, zato smo izdelali črn plašč, ki je podoben sodniški halji. Tudi glede svetilnic je bilo že precej ugibanj, ali je šlo za bakle, za sveče ali pa za posebno vrsto svetilk. Odločili smo se za bakle kot močan, živ odprt ogenj. 157 InsKI RA/.CilMDl ll< Za njimi gredo gospodje glasbeniki in častili gospodje duhovniki, župniki, itd., ki jih je treba povabiti. Nazadnje stopa ljudstvo. J') prizor: Godba (Foto Marjan Koplan) 20. PRIZOR GODBA Glasbenike smo dali v poseben prizor zaradi lega. ker zaključujejo pasijon skupaj z vsemi, ki gredo za njimi. Ker se nahajajo v podobi Božjega groba, smo jih uporabili hkrati tudi v tem prizoru za spremljavo in sceno. Kot glasbenike smo uporabili pihalni orkester Škofja Loka, /a katere je bilo treba napisati glasbo. Glasbenike smo oblekli v baročne moške noše v treh barvah, ki simbolizirajo tri skupine inštrumentov; pi hala, trobila in tolkala. Število glasbeniko\ ni znano. \\> predlogu skla datelja za instrumentalno glasbo, smo jih dali v zased bo štirinajst, kar je primerno tudi glede na velikost odra za pešce na prizorišču. Duhovnike na koncu smo izpustili, ker nam ni bi lo jasno, kakšen izbor naj naredimo. Poglobiti bi se bilo treba, katere vrste duhovniki so se tedaj nahajali na Škofjeloškem, koliko jih je bilo itd. Zanje bi bilo seveda treba izdelati ustrezne kostume. V začetku smo predvidevali, da bi gledalci šli za pasijonom. vendar se je to zaradi velike množice izkazalo neizvedljivo. Druga možnost je bila ta. da bi oblekli statiste v ljudi tedanjega časa. vendar je spet težko omejiti število. Če bi se držali izvirne podobe, bi to morala biti zelo dolga vrsta brez besedila in do gajanja. 158