Programska izhodišča za delo občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1989-1991
i.
Preoblikovanje vloge, nalog, metod in oblik delovanja Sociali-stične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Moste - Polje
Z uresničevanjem ustavnih do-
polnil, statutov občine in mesia, političnega in gospodarskega si-stema, za razvoj demokracije in pluralizma se bo skladuo s preobli-kovanjem Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV, Zveze socialistične mladine Slovenije in nastajanjem novih organizacij, gibanj in zvez, preoblikovala tudi vloga, organi-zirnost, metode in oblike delova-nja socialistične zveze. Pri tem bomo upoštevali tudi izkušnje in prednosti našega dosedanjega de-lovanja.
Socialistična zveza mora posta-jati vse bolj organizacija človeka, občana, državljana za delovanje in
uveljavljanje človeka kot en-krame, neponovljive osebnosti, njegovih pravic in svoboščin, za moderno civilno družbo, za svo-bodo, enakopravnost in suvere-nost narodov. Socialistična zveza bo vključevala in združevala svoje članstvo na osnovi zajamčene svo-bode misli in političnega prepriča-nja, ne glede na njihovo narod-nost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. Vključe-vala bo tiste občane, ki se bodo v njej neposredno in posredno zav-zemali za uresničevanje svojih po-treb in interesov, za bolj kako-vostno delo in bogatejše življenje Temu bo podrejena vloga, orga-niziranosti, oblike in metode dela socialistične zveze tako v krajev-
nih skupnostih kot v občini. Ne gre samo za ustvarjanje demokra-tične možnosti, za izražanje pobud krajanov in njihovih organizacij, spoznavanje določene problema-tike oziroma odprtih družbenih vprašanj, treba bo tudi usklajevati mnenja na osnovi dialoga, usklaje-vati stališča, interese občanov in organizacij; izluščiti je treba pred-loge in sklepe, dogovoriti se je treba kako in na kakšen način, prek katerih organov in organiza-cij v krajevnih skupnostih, občini in mestu razreševati, kako sprem-Ijati, kako dogovorjeno uresniče-vati. Torej, problemska konfe-renca oziroma sekcija v krajevni skupnosti ali občini da, toda le problemska konferenca in sekcija, kjer ne samo, da razpravljajo ustrezni odgovorni dejavnik in za-interesirani občani ter organizacije na osnovi strokovnih analiz in di-aloga  o   določeni   problematiki,
temveč tudi sprejemamo predloge in dogovore s konkretnimi nosilci in izvajalci. S tem pa delo še ni končano. Spremljati moramo, kako dogovorjeno uresničujemo in po potrebi tudi posredujemo, če dogovorjenega ne izvajamo.
Zakaj stališča in sklepe kot do-slej, gleda na statut socialistične zveze, dajati v sprejem predsed-stvu OK SZDL oziroma KK SZDL? Predlagam, da vodstvo problemske konterence oziroma sekcije deluje toliko časa, dokler se določeni konkretni sklepi ne uresničijo. Torej, biti morajo tako dogovori in sklepi, ki so v krajšem doglednem času tudi uresničljivi.
Pri občinski konferenci oziroma njenem predsedstvu naj bi v pri-
hodnje obstajali le tisti orgaui, ki so potrebni za sodobnejšo in učin-kovitejšo socialistično zvezo glede na njeno spremenjeno vlogo. Teh bi bilo pianj in bi delovali kot doslej pri reševanju tistih vpra-Sanj, kjer je delo za določena- pfc dročja dolgoročno in nenehne.
Iskali bomo nove, občasne ( aro-jektne) oblike in metode deh za obravnavo, opredeljevanje in ra-zreševanje določenih vprašanj pek okrogle mize, tribun, javnih raz-prav itd.
Člani in vodstva krajevnih kon-ferenc SZDL so odgovorni za svojo delo oziroma za uresničeva-nje sprejetih programov svojemu članstvu, le za skupno sprejet^ dogovore in naloge pa tudi občin-ski konferenci SZDL oziroma or-ganom socialistične zveze širših družbenopolitičnih skupnosti. Tako bomo krepili vlogo in polo-žaj članstva.
Kako bo s »frontno« vlogo soci-alistične zveze? Zaenkrat sta se za tako vlogo izjavili le Zveza zdru-ženj borcev NOV in Zveza komu-nistov. Vrata so odprta za vse po-sameznike, organizacije in združe-nja, ki hočejo usklajeno delovau, pa čeprav mogo^e samo pri reševa-nju določenih vprašanj. Zakaj ne še bolj kot doslej tudi družbene organizacije in društva. Taka vloga socialistične zveze se bo, glede na pravkar sprejete ustavne amandmaje, v nekem smislu še nadaljevala v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
In tako je z javnimi širokimi, demokratičnimi razpravami o do-ločenih vprašanjih družbenoeko-nomskega in političnega sistema, oblikovanja nove ustave, zakonov itd., na katerih bomo sprejemali mnenja, stališča, predloge in po-bude? §e se bomo vključevali, lahko bomo pa tudi nosilci takih razprav.
II.
1.   Z   republiškimi   ustavnimi dopolnili in ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev ka-kor tudi bodočimi statuti občin in mesta se spreminja tudi vloga in položaj skupščin družbenopolitič-nih skupnosti. Bistveno je spre-menjeno ali pa se ukinja delovanje samoupravnih interesnih skupno-sti družbenih in gospodarskih de-javnosti, krepi pa se tudi vloga republike, socialistična zveza ima drugačno vlogo in položaj v druž-benopolitičnem, skupščinskem in komunalnem sistemu v Ljubljani, kakor tudi v krajevni samoupravi.
2.   Spremembe v ekonomskem in političnem sistemu, ki jih prina-
šajo ustavna dopolnila glede vloge, nalog in položaja družbenih dejav-nosti ter komunalnega gospodar-stva v Ljubljani, terjajo temeljit razmislek o vsebini in obliki druž-beruoekonomskih in samouprav-nih odnosov na teh področjih. So-cirtlistična zveza bo usmerjala in »rednotila procese za udejanjanje tch sprememb ter predlagane kon-kretne rešitve, predvsem z vidika tega, koliko bodo prispevale k večji kakovosti življenja posa-meznika in družbe kot celote, k uveljavljanju človeka kot sub-jekta družbenega odločanja in k nlodnejšemu angažiranju oseb-r.ih, družbenih in materialnih da-nosti.
3.   Lokalna samouprava je, po-leg političnega pluralizma in par-lamentarnega     sistema,     temelj vsake sodobne demokracije. De-centralizacija   upravljanja,   zlasti v mestih, da bi omogočali večjo udeležbo javnosti v odločanju, in krepitev lokalnega javnega življe-nja sta ključ za krepitev demokra-cije. Izvoljeni predstavniki v lo-kalnem samoupravljanju, ki so od-govorni skupnosti, ki jih je volila, potrebujejo    pomoč    sposobnih upravnih delavcev, ki so na nek način  sredstvo za uresničevanje sprejete politike. V prihodnje naj bi občine in mesta delovali bolj kot podjetja,  ne  pa  le  kot  uprave. Tako je zapisano v dokumentu »Evropske listine o samoupravi«, sprejeti leta 1985 in v dokumentu, sprejetem lani na Švedskem.
4.  Bistveno  je  tudi drugačna vloga socialistične zveze v kadrov-ski   politiki,   kandidacijskih  po-stopkih   in   volitvah.   Temu   se Tomo morali vsebinsko in organi-.acijsko prilagajati in iskati nove oblike in metode dela.
5.   Izoblikovati in sprejeti mo-ramo socialne programe v krajev-nih skupnostih, občini in mestu, kjer vse bolj izenačujemo pogoje za kvalitetnejše življenje in delo, razrešujejo naj ne samo socialne probleme, temveč zajemajo samo razreševanje človekovih gmotnih vpirašanj, temveč tudi predvidene dejavnosii in akcije, ki niso di-rektno vezane zgolj na človekov gmiotni položaj, kot so denimo kultura,    izobraževanje,    zdrav-stveno varstvo, stanovanjska vpra-šanja, okolje itd.
6.  V naši občini je med stalnimi prebivalci približno 20 % občanov iz drugih socialističnih republik in pokrajin, med zaposlenimi v de-lovnih organizacijah pa še mnogo več. V občini se bomo zavzemali tako kot doslej za njihovo dobro počutje, za njihov gmotni in kul-
turni standard, ki bo skladen z vsemi delovnimi ljudmi in ob-čani, kakor tudi za njihovo soraz-merno vključevanje v družbeno, kulturno, športno in politično živ-ljenje.
7.   Glede   na    bistvene    spre-membe, ki se predvidevajo v ko-munalnem   gospodarstvu,    torej v   tistih   dejavnostih,   ki   nepo-sredno, vsakodnevno prizadevajo delovne Ijudi in občane v Ljub-ljani, in o katerih smo doslej v so-cialistični zvezi največ razmišljali, bomo morali iskati nove, ustrezne oblike in metode našega delovanja in kvalitetnejše zadovoljevanje teh potreb. Predvideno je oblikovanje javnih  podjetij  in komunalnega sklada.   V  socialistični  zvezi  se bomo   morali  organizirati,   tako v krajevnih skupnostih kot občini, da bomo omogočali občanom in delovnim ljudem, pa tudi krajev-nim skupnostim in občini, da za-dovoljijo svojim potrebam.
8.   V mestu, občini in krajevnih skupnostih se bomo odločno zav-zemali za varovanje in bogatenje okolja. V občini imamo številne stalne onesnaževalce in uničevalce vsega stvarnega:  človeka,  vode, rastlin, gozdov, zraka; v bivalnih naseljih je marsikje' dan in noč nezaslišan hrup itd. Zavzemali se bomo za oblikovanje posebnih or-ganov, tako v krajevnih skupno-stih kot v občini, ki bodo stalno bdeli in se zavzemali za reševanje teh vprašanj.
9.   V kulturi, vzgoji in izobraže-vanju, telesni kulturi, raziskovalni dejavnosti, temeljih ustvarjalnosti razvoja  in  bogatejšega  življenja bodo gleda na ustavne spremembe največje spremembe v financira-nju in upravljanju - manj bo samo upravljanja kot doslej. V mestu bomo lahko oblikovali  posebne sklade,   okrepila   se   bo   vloga ustreznih - zlasti mestnih - komi-tejev oziroma sekretariatov in iz-vršnega sveta, kakor tudi vloga občinske, zlasti pa mestne skupš-čine. V zvezi s tem bosta spreme-njena tudi vloga in položaj sociali-stične zveze, kakor tudi oblike in metode njenega delovanja.
10.  Za    uveljavljanje    novega družbenopolitičnega in ekonom-skcga položaja človeka, za vključe-vanje v razviti svet bo v prihodnje še bolj pomembno stvarno, nepri-stransko  in   tekoče  obveščanje, zato bomo morali posodobiti tudi sredstva obveščanja v občini in krajevni skupnosti.
11.   SZDL se bo še nadalje zav-zemala za podružbljanje SLO in DSZ.
Predsedstvo OK SZDL