Št. 86	Ljubljana,	četrtek,	dne	11.	septembra	1930	Leto	I.
PoStnin« plaSana v gotovini
Izhaja vsak dan »jutraj raive*
T ponedeljkih in dnevih po pra*» nikih. — Posamezna številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2'—, mesečna naročnina Din 20 —, ca tujino Din 30'—. Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
H JX. !930
Cena Din 1*—
Rokopisov ne rriianik,
—	Oglasi po tarifi in dogovora.
Uprava
Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ▼ Mariboru, Aleksan* sirova cesta št. 24, telefon 29-60, L Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 1
Otvoritev enajste skupščine Društva narodov
■ atulescu izvoljen ifi predsednika - Sve< Društva narodov poveril vprašanje Panevrone »osebni komisiji - Henderson napoveduje za prihodnje leto sklicanje razorožitfvene konference
Ženeva, 10. septembra. AA. Svet Društva »larodov je razpravljal o Briandovem predlogu evropske federacije. Po daljši razpravi je svet sklenil, naj se to vprašanje predloži skupščini Društva narodov. S tem v zvezi je bila imenovana posebna komisija, ki bo o tem vprašanju sestavila poročilo za skupščino, ki bo prihodnjega leta. Po končani razpravi je Svet zaključil svoje sedanje zasedanje.
Danes dopoldne je bila otvorjena enajsta skupščina Društva narodov.
Ženeva, 10. septembra. AA. Enajsto skupščino Društva narodov je otvoril delegat Zumela. V svojem govoru je nanizal sliko o lani izvršenem delu. Uspehi so bili veliki, čeprav so nastale razne zapreke. Povsod raste vera v idejo Društva narodov. Najvažnejše naloge se tičejo miru in gospodarskega vprašanja, nadalje izpopolnitve pakta ter obsežne gospodarske akcije vseh članov Društva narodov. Semkaj spada tudi olemenita zamisel Brianda. Bolivija veruje v Društvo narodov, ki je izrazita ustanova za mir.
Ženeva, 10. septembra. AA. Po otvoritvenem govoru, ki ga je imel Zumela, je bil za predsednika enajste skupščine Društva narodov izvoljen rumunski delegat Titulescu.
Ženeva, 10. septembra. AA. Titulescu je dobil pri volitvah za predsednika skupščino Društva narodov 46 glasov izmed oddanih 54.
ženeva, 10. septembra. AA. Angleški zunanji minister Henderson je dal izjavo zastopnikom časopisja, v katerem s simpatijo pozdravlja načrt o evropski federaciji v okvirju Društva narodov, istočasno pa je pouilainl otrebo po harmoniji s paktom Društva narodov in s Kelloggovim paktom.
Govoreč o harmonizaciji mirovnega pakta s statutom Društva narodov, je Henderson dejal, da se angleško stališče do tega vprašanja od zadnje skupščine Društva narodov ni v ničemer izpremenilo, in da upa, da bo skupščina sprejela predloge posebnega odbora. Z neke strani, je nadaljeval Henderson, so se izrazili pomisleki, da so izpremembe statuta Društva narodov nemogoče, češ da so Zedinjene države izven Društva narodov. Henderson je nadalje poudaril, da to ne drži, ker gre v tem primeru za vključitev Kelloggovega pakta v statut Društva narodov in ne narobe. Doslej je obstojal nenormalen položaj v odnoša-dih z državami, ki so se z mirovnim paktom obvezale, da ne bodo vodile vojne v svojem lastnem interesu, dočim na drugi strani statut Društva narodov v nekih primerih to dovoljuje.
Nadalje je Henderson omenil, da angleška delegacija ne bo povzela nikakih korakov v vprašanju splošnega arbitražnega pakta brez polnega sodelovanja dominjo-nov.
Glede razorožitvenega vprašanja je Hen-derson izjavil, da so se vršila o tem vprašanju pogajanja med Francijo in Italijo in izrazil upanje, da bo zadeva toliko napredovala, da se bo lahko sklicala prihodnje leto razorožitvena konferenca.
Nenaden odhod g. Grandija
Ženeva, 10. septembra, n. V krogih Društva narodov mnogo tolmačijo nagli odhod italijanskega zunanjega ministra Grandija iz Ženeve v Rim. Grandi je odpotoval z izgovorom, da se mora udeležiti seje italijanske vlade. Odhod spravljajo v zvezo s francosko - italijanskimi pomorskimi pogajanji, katerih važnost je včeraj naglasil angleški zunanji minister Henderson. V svoji izjavi, ki jo je dal novinarjem, je Henderson dejal, da se nadeja, da pride v teku letošnjega zasedanja Društva narodov do sporazuma med Francijo in Italijo glede moči njihovih mornaric. Tako bi se še letos lahko sestala komisija za razorožitev, čez leto dni pa že splošna konferenca za razorožitev. Sodijo, da je Grandi odšel
v Rim poročat Mussoliniju in iskat od nje* ga novih navodil.
Italijanski minister za zunanje zadevo C.andi je imel pred svojim povratkom v Rim dva sestanka z Briandom in Scho* brom.
Sestanek Male antante
Ženeva, 10. septembra, d. Pred otvoritvijo in po otvoritvi rednega zasedanja Društva narodov so imeli posvetovanja zastopniki Male antante, da bi zavzeli striktno stališče v vprašanju organizacije agrarnega bloka. Obravnavali so zlasti vprašanje od-nošajev agrarnega bloka napram Madjarskl in Avstriji. Tem konferencam je prisostvoval tudi francoski delegat. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je podal daljši ekspoze, v katerem je razvijal načel-no stališče Jugoslavije o organizaciji agrarnih držav, kakor tudi stališče napram Madjarski in Avstriji. Obe državi sta bili povabljeni, da se udeležita posebnih posvetovanj. Odločeno je, da se obe državi povabita na konferenco, toda prej se bodo pričela preliminarna pogajanja z Dunajem in Budimpešto. Zunanji minister dr. BeneŠ je bil mnenja, da bi bilo umestno, če se ta posvetovanja začnejo že v Ženevi za časa bivanja avstrijskega kancelarja dr. Scho-bra.
Aretacija voditeljev opozicijonalnih strank v Poljski
Med številnimi aretiranci je tudi bivši ministrski predsednik Wi-tos — Pričakujejo se nove aretacije
Varšava, 10. septembra, d. Razvoj notranje politične krize je imel v zadnjem času za posledico, da je ministrski predsednik naršal Pilsudski pričel z močno roko urejevati razmere. Po razpustu sejma se je »pozicija bala, da pride vlada še z ostrejšimi ukrepi na dan. Voditelji opozicije so Izražali bojazen, da bo ministrski predsednik maršal Pilsudski naredbenim potom ukinil ustavo in določil nov volilni red. Doslej ti ukrepi, kakor jih je pričakovala opozicija, niso bili izvedem. Pač pa je prišlo do novih odločnih odredb vlade, ki dokazujejo, da vlada namerava izvesti svoj načrt z vso doslednostjo ter zatreti odpor opozicijonalnih parlamentarnih skupin.
Socijalno-demoikratiično glasilo > Robot-nik« objavlja danes v posebni izdaji senzacionalno poročilo, da je policija na ukaz notranjega ministra izvedla številno aretacije uglednih in vodilnih politikov opozi-cije.
V	Varšavi so bili aretirani: predsednik izvrševalnega odbora poljske socijalno-de-mokratske stranke Barilski, dalje poslanec dr Lieberman, nekdanji član avstrijskega parlamenta, prav tako dr. Pregir in Dubois. Aretiran je bil tudi voditelj poljske demokratske stranke Dembski. Med drugimi aretiranci se nahajajo voditelji radikalne kmetske stranke, kot dr. Bagirski in dr. Putek. Aretiran je bil tudi predsednik poljske agrarne stranke (Piat) Kieriuk, kakor tudi načelnik narodne delavske stranke Popiel.
Mnoge aretacije so bile izvedene tudi v Krakovem. Tako sta bila tam aretirana so-oijalno demokratski voditelj Ciolkosz in njegov tovariš Mastek.
Aretiran je bil tudi bivši ministrski predsednik Witos.
Varšava, 10. septembra, d. Aretacije glavnih voditeljev opozicije spravljajo politični krogi v zvezo z nameravanimi kongresnimi manifestacijami, ki jih je skušala prirediti opozicija prihodnje dni po vsej Poljski. Za 14. september je bilo napovedanih 21 velikih zborovanj za protidržav-no akcijo in zato je poljski notranji minister odredil najstrožje ukrepe, da v kali zatre vsako protidržavno gibanje.
Varšava, 10. septembra, d. Pri aretaciji voditelja demokratov Dembskega je prišlo do ostrega konflikta med poslanci in policijskimi uradniki. Policija je morala rabiti silo, da je poslanca Dembskega spravila v zapor. Večina aretirancev je bila odpeljana v trdnjavske zapore v Brest-Litovsk, kjer so se že nahajali mnogi ukrajinski poslanci. Voditelju poljske socijalne demokracije Dascinskemu so obmejne oblasti odvzele potni list za inozemstvo. Tekom današnje noči in jutri pričakujejo še nadaljnih aretacij.
Varšava, 10. septembra, d. Do sedaj je bilo aretiranih 19 bivših poslancev in sicer: 6 socijalnih demokratov, 6 iz kmečke stranke, 6 Ukrajincev in 1 član narodno-demokratske stranke.
Avstrijski kancelar dr. Schober poseti Prago
Obisku pripusujejo politični krogi velik pomen
Praga, 10. septembra, d. Iz Ženeve javljajo: Trenotno se vrše tu razgovori med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Scho-brom in zunanjim ministrom dr. Benešem v pogledu določitve dneva za poset avstrijskega kancelarja v Pragi. Ta obisk ima v prvi vrsti namen pospešiti češko-slovaška-avstrijska trgovinska pogajanja, ki so sedaj na mrtvi točki. V teh pogajanjih se bo tudi jasno določilo stališče obeh industrijskih držav napram agrarnemu bloku, odnosno napram sklepom agrarnih konferenc, ki so se nedavno vršilo v Sinaju, Bukarešti in v Varšavi. Temu obisku pripisujejo politični krogi izredno velik pomen. Obnovitev trgovinskih pogajanj
med Češkoslovaško in Avstrijo je na vidiku. Za Češkoslovaško bo pogajanja vodil gr. Friedmann.
V	Argentini ni še miru
Rim, 10. septembra. AA. Po vesteh iz Buenos Airesa je več vojnih ladij, ki so ostale zveste dosedanjemu predsedniku Irigoyenu, oddalo topovske strele na palačo, v kateri zaseda nova vlada.
Buenos Aires, 10. septembra. AA. Danes so bili ustreljeni štirje poštni uradniki, ker so streljali na vojake, ki so jim branili vstop v poštno zgradbo.
Buenos Aires, 10. septembra. AA. Nova argentinska vlada demantira vest o aretaciji bivšega predsednika Irigoyena, ki je zaradi bolezni v popolni svobodi v pehotni garniziji v Laplati.
Zadužbina kralja Petra Osvoboditelja s
mesto pietete in sinteza ljubezni naroda napram junaški dinastiji in veliki domovini
Beograd, 10. septembra, k. Zadužbina kralja Petra Osvoboditelja je postala že sedaj mesto najgloblje pietete in sinteze ljubezni, ki jo goji ljudstvo napram junaški dinastiji in veliki domovini. Med prvimi, ki so posetili zadužbino in položili vence pod slavne zastave srbske vojske, so bili istrski odposlanci. Istrske odposlance so vodili najzaslužnejši nacijonalni borci iz Istre gg. dr. D i tik o Trinajstič, prof. Vekoslav Spinčič ter sedanji zastopniki občin Krka Niko Kraljič, Kastva A. Cučančič, Omišlja Tomo Veljačij, Dubašnice Zgoim-bič, Dobrnja Kirinčič, Aleksandrova Žič, Baške Dajmovič in Vrhnika Petriša. Odposlanci so se poklonili manom velikega
vodje Karadjordija in položili v cerkvi venec z napisom: »Vodji in ustanovitelju Jugoslavije!«. Na poti z Oplenca, kjer so se divili lepoti zadužbine same in cele Šu-madije, so se ustavili na Avali in položili venec na grob neznanega junaka.
Beograd, 10. septembra, k. Danes dopoldne ob 11. je Nj. Vel. kralj sprejel v posebni avdijenoi znana narodna prvaka prof. Vekoslava. Spinčiča in dr. Dinka Trinajstima in zastopnike delegacij naših istrskih občin. N j. Vel. kralj se je s Spinčioem in dr. Trinajstidem dalje časa razgovarjal o splošnih državnih vprašanjih, kakor tudi
o	razmerah v našem Primorju.
Žita proti poroki nadvojvode Albrehta
»Ker je bil zakon sklenjen brez njene vednosti in brez njene odobritve«
Budimpešta, 10. septembra. AA. Korbiro poroča: Upravitelj dvora bivše cesarice Zi-te grof Josip Hunjadi je poslal listom komunike, ki sporoča, da je nadvojvoda Albreht obiskal bivšo cesarico Žito z namenom, da dobi za svoj civilni zakon cesaričino odobrenje. Toda bivša cesarica Žita je
Evropa priznava važnost varšavske konference
v imenu starejšine rodbine odklonila odobritev Civilnega zakona nadvojvoda Albrehta, češ da je bil sklenjen brez njene vednosti in brez njene odobritve. Cesarica Žita najstrožje obsoja ta korak nadvojvode Albrehta.
Dragocena podlaga za druge
Varšava, 10. septembra. AA. »Gazeta Polaka« ugotavlja v uvodnem članku pod naslovom: »Pacifistično sodelovanje«, da varšavsko konferenco osmih agrarnih evropskih držav priznavajo in cenijo politični krogi v vsej Evropi tako, kakor ta konferenca zasluži. Ta konferenca, ki ji je smoter skupna obramba pred gospodarsko krizo, je konstruktiven akt in je v soglasju s temeljnimi principi dela za konsolidacijo miru. Vsako tesnejše sodelovanje na polju mednarodne gospodarske solidarnosti pa spravlja v sklad tudi napore, storjene na polju proizvajanja in izmenjave produktov, kar pripravlja dosego onih smotrov, katerih gledanje z izključno političnega stališča bi bilo nemogoče.
Pomen varšavske poljedelske konference se kaže zlasti v dejstvu, da se je na njej r:.zprav’;"!a o blagostanju 95 milijonov prebivalcev držav, ki so bile zastopane na konferenci. Toda blagodejna vloga te konference no bo omejena samo na gospodar-
pogodbe na še širših terenih
stvo. Povoljno bo delovala tudi na delo M konsolidacijo miru v srednjem delu evropskega kontinenta, zlasti pa v državah, ki so izpostavljene nevarnostim, zaradi katerih morajo misliti tudi na soglasja in spore, ker se še vedno nahajajo na gotovi primitivni stopnji razvoja. Držeč se strogo okvirja gospodarskega značaja je Poljska a svojo inicijativo pri sklicanju te konference izpolnila poslanstvo ojačevanja mednarodne solidarnosti in poravnanja protiraču-nov. Konferenca v Varšavi je v zvezi z nedavnimi konferencami v Sinaji in Bukarešti in predstavlja dragoceno podlago za ustvaritev tudi drugih pogodb na še širših gospodarskih terenih, ki bodo eden izmed najvažnejših predmetov mednarodnih pogajanj.
. Šest ljudi zgorelo
Napuli, 10- septembra. AA. V neki koči v vasi blizu Napulja je izbruhnil požar, ki je upepelil kočo. V njej je bilo šest ljudi, ki so zgoreli.
Tržaški proces in mednarodno javno mnenje
Oster nastop svobodnega tiska širom Evrope — Izpadi rimskih listov proti češkoslovaškemu in angleškemu tisku
Kar nam je prepovedovala Avstrija
Če bi bili kdaj v zadregi, kaj nam ie storiti, da se razvije naše narodno življenje po čisto pravi poti, poiem je treba storiti le eno in se vprašati, kaj bi nam v tem ali drugem slučaju prepovedala Avstrija. Kajti bolj ko mi sami, je vedela Avstrija, kaj je za naš razvoj in napredek koristno in kaj ne in zato je zmesta prepovedala vse, kar je moglo okrepiti naš narod. Treba je samo pregledati vse avstrijske prepovedi, pa vemo takoj, kaj nam je sigurno v korist.
Če torej pregledamo vse te prepovedi, potem nam naravnost padejo v oči vse one brezštevilne prepovedi, ki naj bi nas odtujile od slovanskega sveta in zlasti od jugoslovanskega. Vse, kar je le količkaj dišalo po slovanstvu, je bilo prepovedano in io je šio že tako daleč, da je bil nekaj' časa panslavizem isto ko veleizdaja. 2e to je veljalo kot sumljivo, če je šel kdo le kot turist v kako drugo slovansko deželo, še predno se je povrnil, se je že blestelo njegovo ime v spisku državi nevarnih elementov. Kdor pa je imel ta pogum, da se je udeleževal slovanskih kongresov in zlasti onih v Rusiji in Srbiji, nad tem pa ie dunajska vlada zlomila palico in brezobzirno so mu bile ustavljene vse bonitete, ki jih sicer uživajo polnopravni državljani. Nobene državne dobave ni mogel dobili, ni bilo mesta zanj v državni službi in če ga je ljudska volja postavila na čelo avtonomne občine, potem je moral tudi s tega mesta, kakor se je zgodilo ljubljanskemu županu Hribarju.
Še posebej pa je bilo prepovedano služiti jugoslovanski ideji. V tem oziru je Av-stro-Ogrska naravnost okrutno nastopala proti vsem jugoslovanskim patriotom, čim bolj na vphodu je bilo, čim manjša je bila kontrola kulturnega sveta, tem okrutnejša je tudi bila roka Avstro-Ogrske. V začetku le z veleizdajniškimi procesi, internacijami in konfinacijami, je pozneje nastopala Avstro-Ogrska s takšno okrutnostjo, da so po vsej 5osni kazale vislice pot njene armade.
Nobena misel ni bila tako preganjana v Avstro-Ogrski ko jugoslovanska in že v tem je dokaz, da ni nobena misel za nas tako pravilna ko jugoslovanska. S takšno brezobzirnostjo je skušala Avstrija zatreti to misel, da nam je že s tem dopovedala, da mora biti jugoslovanska misel naravnost naš program.
Pa še več je povedalo avstrijsko preganjanje. Če smo se med seboj borili, potem je bila Avstro-Ogrska zadovoljna in kar je le mogla je storila stara monarhija, da ne bi nikdar ugasnilo na Hrvatskem nasprotje med Srbi in Hrvati. Naravnost živela je od tega spora donavska monarhija, kakor ji je tudi ustrezal notranji boj, ki se |e vodil med nami Slovenci, ker čim bolj smo bili razcepljeni, tem lažje je vladal Habsburg nad nami. In tako izvira iz tega nauk, da je naša pot prava le, če vsi v najlepši slogi delamo za jugoslovansko misel. Nobene stvari se Habsburg ni tako bal, ko složne Jugoslavije in baš zato mora biti složna jugoslavija naš cilj.
Čim bolj smo bili mrtvi, čim bolj smo bili le pri cvičku in klobasi zadovoljni »purgerji«, tem rajše nas je imel Habsburg, ker se od takih šalobard ni bilo treba bati odpora. Iz istega vzroka pa je tudi stara Avstrija s posebno vnemo nastopala proti mladini, ki je bila nacionalnega duha in ki je kar žarela v odporu.
Ta duh mladine mora v nas, tako se je glasila prepoved stare Avstrije in tako se sedaj glasi povelje Jugoslavije. In z delom za gospodarsko osamosvojitev moramo pričeti z geslom: »Svoji k svojim«, utrditi naše gospodarstvo, ker vse to je bilo pod kaznijo prepovedano v stari Avstriji.
Kar je bilo v stari Avstriji prepovedano v našem nacionalnem življenju, to moramo sedaj delati v svobodni Jugoslaviji, ker samo to, kar je bilo za nas v korist, je prepovedovala stara Avstrija. Iz tega spoznanja pa sledi, da je ena nalog jugoslovanske akcije tudi ta, da budno pazi, da se vse to vrši, kar je bilo pod Avstrijo prepovedano. Na pravo pot Jugoslovani, zato s podvojenimi silami delati to, kar je bilo nekdaj prepovedano, ker vse to spada v jugoslovansko akcijo. In to ne na zadnjem mestu.
Ban Šilovič v Topoli
Beograd, 10. septembra. AA. Ban savske banovine dr. Šilovič je v. spremstvu svojega tajnika Vojnoviča in bana primorske banovine dr. Tarta-glije danes obskal Topolo, kjer je na grobu ne-smrtnega voditelja Karadjordja in kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja položil dva velika Javorjar jenca.
Zagreb, 10. septembra. »Obzor< poroča: Vsi napori fašistovskega tiska, da bi sugerirali evropski javnosti prekomejne slavospeve fašistovski revoluciji, so ostali brezuspešni. Ves evropski tisk pravilno ocenjuje obsodbo in usmrtitev štirih obsojencev po tržaškem procesu in niti en list se ne izraža laskavo o teh dogodkih, pa celo niti takšen list, ki v ostalem simpatizira z italijanskim fašizmom. Italijanskemu fašizmu običajno naklonjeni listi samo registrirajo obsodbo in eksekucijo, v ostalem pa molčijo. Ostali tisk ostro napada fašistovsko pravico. V tem soglasju nastopajo vsi svo-Dodni listi v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Angliji, Češkoslovaški, Grški in Poljski. Te obsodbe niso odobravali niti oni italofilski listi, ki izhajajo v Albaniji.
To je prisililo fašistovski tisk, da je nehal s slavospevi fašistovski pravici in da je prezrl vse, kar je napisal svetovni tisk. Toda ta molk je bil neprimeren, ker je bila italijanska javnost navajena na to, da je fa-šistovsiki tisk registriral tudi najmanjši kompliment, ki ga je napravil katerikoli list fašistovskim oblastem.
Rim, 10. septembra. >Giomale d’ Italia« opisuje, kako češkoslovaški tisk besno napada Italijo in žali fašizem. List poroča, da je zaradi tega italijanski poslanik v Pragi Pedirazzd vložil protest pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu, italijanski konzul Palmieri pa je prav tako protestiral pri pokrajinski upravi za Slovaško. To pa zaradi tega, ker so Listi imenovali tržaško obsodbo mestoma kot prav navaden fašistovski zločin. Kljub tem protestom pa češkoslovaški tisk ni nehal napadati fašizma in njegove justice. Zaradi tega »Giornale d’ Italia« posebej protestira. Z vso silo se zaganja v »Češke Slovo«, ki je Evropo odkrito pozvalo, naj bojkotira Italijo. Dalje kritizira »Giornale d’ Italia« pisanje ostalih češkoslovaških listov in govore g. Kramara in ostalih češkoslovaških politikov. Ob koncu se čudi celo ravnanju češkoslovaških fašistov, ki so snoči sklenili, da v znak protesta proti tržaški obsodbi spremenijo svoje Ime in da s preziranjem zavrnejo fašistovski naziv. To je samo dokaz, pravi list, da Češkoslovaška ne zna pojmovati fašizma. »Giornaile d' Italia« zaključuje, da je objavil češkoslovaški tisk same smešne in neumne komentarje in poročila o tržaškem procesu. List pravi, da je vsa ta kampanja le dokaz o solidarnosti in vzajemnosti pro-tifašistovske internacijonale, ki se skriva za raznimi ideologijami in daje orožje v roko prav navadnim zločincem.
Z druge strani se zaganja »Tribuna« v britanski tisk in naglaša, da, če že ni čudno, da napada fašistovsko Italijo socialistični in demokratski tisk s tako trivijal-nimi izrazi, je vsekakor zelo čudno, da se tej kampanji pridružuje tudi »Manchester Guardian«. »Tribuna« odbija očitke vsega angleškega tiska in skuša zavrniti tudi njegovo ironično preziranje fašistovske pravice, ko pravi, da je italijanska pravica nekoč bila vzor vsemu svetu, da pa je danes v,se kaj drugega, kar izpričuje »odlična« br-zina, s katero je bil začet in končan tržaški proces. »Tribuna« registrira nadalje trditev lista »Manchester Guardian«, da liberalna javnost ne more brez simpatij gledati na tržaške obsojence, ki spadajo v ono kategorijo teroristov, ki so včasih žrtvovali svoja življenja za svobodo in neodvisnost same Italije. V Ženevo, pravi dalje »Manchester Guardian«, so bili odposlani
Beograd, 10. septembra. AA. Ministrstvo za kmetijstvo objavlja glede stanja žetve v letošnjem letu sledeče:
Žetev koruze je preračunana na 35 milijonov 24.850 q, oziroma za 4,472.858 q (14*64 %) več kot je znašala povprečna žetev koruze v letih 1925 do 1929 in za 7 milijonov 77.088 q (23-16%) več kot je znašala povprečna žetev v letih 1920 do 1929.
V	poedinih banovinah so predvidene sledeče številke: v Donavski 12,200.000 q, v
Niš, 10. septembra, k. V ponedeljek 15. t. m. bo v Orvenem krstu pri Nišu svečana otvoritev nove tovarne tobaka. Odkrit bo tudi doprsni kip Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Karadjordjevida, mojstrsko delo naše znane kiparke Ive Despičeve. Na to svečanost je bila povabljena kraljevska vlada in ves diplomatski zbor iz Beograda. Svečanosti se bodo ugledni beograjski gostje udeležili v velikem številu. V Niš se bodo pripeljali s posebnim vlakom v nedeljo zvečer. Svečanost sama se prične v ponedeljek ob 10.30 dopoldne z govorom predsednika državne monopolske uprave 8. Itrajala Bajlonija, ki bo odkril tudi do-
protesti s skromno nado, da se rešijo življenja obsojencev. Prav zaradi tega je bil proces neobičajno pospešen in je bila takoj za njim izvršena kazen. To je treba smatrati kot klofuto na lice vseh onih, ki ljubijo svobodo. To ni nikaka častna afirmacija principa zakona in pravice. »Tribuni« skuša na to odgovoriti, kar pa se ji ne posredi in pri tem vrhu vsega še pozablja, da na procesu ni bila prisotna samo fašistovska publika, niti le fašistovski novinarji, pa tudi ne samo konzul haitske republike fašist Rizzo, nego tudi nekateri drugi konzuli. »Tribuna« pozablja, da je fašistovski list »II Popolo di Trieste« beležil, da so se na smrt obsojeni državljani vedli cinično in da so bili prave »besne zveri«, da pa so fašistovski miličniki, ki so jih ustrelili, bili junaki. Ti junaki so streljali >besn.e zver*, ne pa bojazljivcev. »Tribuna« citira še nekaj vrst iz omenjenega angleškega lista in trdi, da so njegove besede neprimerne in nepremišljene in da je zato odveč pobijati jih, ker je historična resnica baš nasprotna. »Manchester Guardian«, zaključuje list, je s svojim pisanjem pokazal, da se solidarizira s socijalno-demokratskim in s češkoslovaškim tiskom.
APEL FRANCOSKE LIGE ZA ČLOVEŠKE PRAVICE
Pariz, 10. septembra. Današnji list »Vo-lontč« prinaša apel francoske lige za človeške pravice. Ta apel je liga izdala ob začetku tržaškega procesa, katerega je uprizorila italijanska vlada proti 18 Jugoslovanom iz Italije. S tem apelom obrača liga pažnjo javnosti na dejstvo, da je fašistovsko posebno sodišče sodilo po nared bi in da je moralo glasom te naredbe soditi na najbolj stirog način in odrediti izvršitev smrtne obsodbe v času 24 ur, da bi se onemogočilo pomiloščenje, ki bi ga obsojencem podelil italijanski kralj. Liga opozarja na okolnosti, da je italijanska vlada s tem, da je zatrla šole in vse kulturne in gospodarske jugoslovanske ustanove, s tem, da je pozaprla 600 mirnih državljanov iz tržaške, goriške in istrske pokrajine, s tem, da je ukazala fašistovski milici, naj preganja na vse načine državljane jugoslovanskega pokoljenja, samo povzročila odpor italijanskih državljanov jugoslovanske fervi. Njeno postopanje je^ šlo tako daleč, da bi zmoglo izzvati oborožene^ intervencije. Liga poziva javno mnenje civiliziranega sveta, da energično protestira proti parodiji pravice, katero pripravlja fašistovsko sodišče v Trstu, in katere žrtve morajo postati ljudje, katerih edini zločin je bil ta, da eo hoteli dosledno ohraniti pravice nacijonalne manjšine, da so hoteli obdržati svoj jezik, svoje običaje in svoje tradicije.
V	francoski ligi za človeške pravice je zbrana vsa francoska inteligenca. Liga je že mnogo storila za zbližanje med Francijo in Nemčijo. Njeno delovanje spremlja z vso pažnjo vsa francoska javnost. Liga šteje preko 100.000 članov.
STARŠI USMRČENEGA MILOŠA V ZAGREBU.
Zagreb, 10. septembra. Starši v Trstu usmrčenega Zvonimira Miloša, ki so pred več leti stanovali na Sušaku ter se kesneje naselili v Trstu, so danes popoldne s tržaškim brzim vlakom dopotovali v Zagreb. Na glavnem kolodvoru jih je pričakovala sestra usmrčenega Zvonimira. Prišli so v Zagreb, da se tu stalno nastanijo.
Savski 7,406.220 q, v Drinski 5,744.200 q, v Moravski 4 milijone q, v Vrbaski 2,441.997 q, v Vardarski 1,218.595 q, v Zetski 778 tisoč 878 q, v Primorski 728.725.
Stanje ostalih kultur v državi je sledeče: fižol med dobro in zelo dobro, krompir med zelo dobro in dobro, sladkorna repa med dobro in zelo dobro, tobak mr l zelo dobro in dobro, hmelj med dobro in slabo, vinogradi zelo dobro, sadje dohr >. maline med dobro in slabo.
prsni kip Nj. Vel. kralja, katrega je postavilo osobje tovarne v Crvenem krstu. Za Bajlonijem bo govoril ravnatelj tovarne. Ob tej priložnosti se priredi tudi razstava tobaka, ki si jo bodo gostje ogledali. Beograjski gostje si bodo ogledali tudi notranjo uredbo tovarne. Ob 13. uri priredi upravni odbor samostojne monopolske uprave na čast gostom svečano kosilo. Ob 16. uri se gostje s posebnim vlakom spet vrnejo v prestolnioo.
»Grof Zeppelin« v Moskvi
Moskva, 10. septembra. A A. Semkaj je opoldne priletel »G rol Zeppelin«.
Spominska prireditev 10. oldohra v Ljubljani
Ljubljana, 10. septembra. Danes so se drugič sestali številni zastopniki ljubljanskih društev na magistratu in določili podroben program za spominsko prireditev ob 10-letnici nesrečnega koroškega plebiscita.
Če bo ugodno vreme, bodo združeni zbori zapeli ta dan pod večer na Kongresnem trgu več koroških pesmi in Adamičevo »Ti, ki si nag ustvaril« s fanfarami. Med točkami bo slavnostni govor. Ce bo vreme neugodno, bodo v drami vprizorili koroško igro »Miklovo Zalo«. — Slavnosten govornik bo župnik Meško.
V soboto 11. oktobra bo Radio priredil »Koroško uro« z govorom v srbohrvaščini, da bomo tudi brate Srbe in Hrvate spomnili na ne-odrešene brate na Koroškem. Več izložb bo prirejenih s koroškimi slikami, nošami itd. V šolah bodo predavanja o koroških Slovencih in koroški zemlji, ravno tako v vseh sokolskih društvih.
Za predsednika prireditve je bil Izvoljen župan dr. Dinko Puc, v ožji sekcijski odbor pa ga. Potočnikova, prof. dr. Erlich, prof. dr. Ku-šej, dr. Felacher, dr. Urbanc, g. Mahkota in g. Prelovec.
Za predavanja je odbor prosil g. dr. Oblaka in g. dr. Felacherja.
Število naših izseljencev pada
Zanimivi statistični podatki izseljeniškega ko-misarijata v Zagrebu
Zagreb, 9. septembra.
Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše kraljevine junija t. 1. v prekomorske dežele 171 oseb.
Skupno število izseljencev v razdobju od 1. januarja do konca junija 1930 znaša 7.896 oseb, to je za 1393 ali za 18% manj kot v istem razdobju lanskega leta.
Izselilo se je največ ljudi v juniju iz Savske banovine in sicer 243, iz Donavske p	:z
Primorske 113, Dravske 98, Vardarske t-ske 34, Vrbaske 16, Drinske 7 in s teritorija mesta Beograda 2.
Po poklicu je bilo 363 oziroma 56% poljedelcev, 96 kvalificiranih in 101 nekvalificiranih delavcev, 86 pripadnikov svobodnih poklicev in 125 članov rodbin.
Največ jih je odšlo v Zedinjene države Amerike in to 262 oseb, večinoma ljudje, ki so prišli iz Amerike na daljši ali krajši obisk, pa se zdaj vračajo, dalje v Argentino 282, v Kanado 177, v Uruguay 68, v Avstralijo 13, v Brazilijo 11 itd. Z vnaprej plačano vozovnico (Prepaid Ticket) je odpotovalo 265 oseb.
Od 1. januarja do konca junija t. 1. je odpotovalo v USA 1.720, lani v istem razdobju 1798, v Argentino 2.867, lani 3.115, v Kanado 2.167, lani 2.968, v Uruguay 634, lani 617, v Avstralijo 86, lani 90, v Brazilijo 196, lani 327 itd.
V glavnem je padlo število naših izseljencev v Kanado, Argentino, Brazilijo in USA. Vzrok temu leži v vedno manjših možnostih zaposlitve.
Vrnilo se je trajno ali na obisk iz prekomorskih držav meseca junija 1930 napram 789 v juniju lanskega leta. Skupno število vrnivših se od 1. januarja do konca junija se je dvignilo na 2.940 napram 2.741 v istem razdobju lansega leta.
V evropske države Je odšlo za delom tekom junija 840 oseb in sicer v Francijo 820 (s posredovanjem Societč gdnšrale d’ immigration 685), v Belgijo 9, v Nemčijo 6, v Holandsko 4 in Luxemburg 1.
Od 1. januarja do konca junija t. 1. je odšlo r evropske države 16.424 oseb in sicer v Francijo 7.814, v Nemčijo 3.086 (s posredovanjem Arbeiter Zentrale 2.114), v Belgijo 1.224, v Avstrijo 1.163, v Češkoslovaško 536, v evropsko Turčijo 461, v Romunijo 452, v Madžarsko 825, v Italijo 294, v Holandsko 293, v Grčijo 250, v Švico 157, v Bolgarijo 57, Luxemburg 54 itd.
Beograjsko »Kolo srbskih sester« v spomin slovanskih žrtev
Beograd, 10. septembra. Na snočnji seji odbora Kola srbskih sester se je predsednica ga. Grujič v zelo toplih besedah spomnila slovanskih žrtev, ki so padle te dni in našle smrt. Razložila je njihovo delo, ki mora ostati v trajnem spominu. Odbor je globoko ganjen soglasno sklenil, da vpiše vse dobrotvorne člane z vsoto 1000 Din za vsakega v istrski akademski klub.
Granata ubila štiri kmete
Bukarešta, 10. septembra. AA. V vasi Pojani lik Crnovic je skupina kmetov lovila ribe. V ta namen so se poslužili granate, s katero so hoteli ribe v vodi pobiti. Toda granata je eksplodirala in ubila štiri kmi. , ki jih je popolnoma razmesarila. Uvedena je preiskava, odkod kmetom granata.
Škoda vsled požara v Pireju
Atene, 10. septembra. AA. Po uradnih podatkih o predvčerajšnjem požaru v pirejskem pristanišču je ogenj objel 15 jadrnic in uničil na njih blaga v teži 1500 ton. Mrtvih je 6 ljudi, ranjenih 10.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 10. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvena izpremembe oblačnega in nestalnega vremena.
Izvrstno stanje naše letošnje žetve
Velik napredek v pridelovanju koruze, dober položaj ostalih kultur
Svečana otvoritev nove tvornice tobaka
Istočasno se odkrije v Crvenem krstu pri Nišu doprsni kip Nj. Vel.
kralja
Poslavljajočim se
Pred desetimi dnevi so prišli naši rojaki iz daljnje VVestfalske k nam in to prvič v Jugoslavijo. Da so bili nad vse prijazno sprejeti od strani oblasti in prav posebno prisrčno pa od svojih staršev, bratov in sester, o tem ni govora. Tudi prejšnja leta so bili sprejemi prisrčni, bivanje v krogu svojih domačih prijetno, a vrnili pa so se z nado, da bodo mogoče še kdaj toliko srečni, da obiščejo svoje drage v domovini.
Usodna politika
Z nado so se vrnili, pravim, ker vere v vrnitev jim ni mogel dati nikdo, ker je bilo vso okupirano in zaposleno s strankarsko politiko, da bi se pa kaj pozitivnega ukrenilo za vrnitev naših ljudi, za utrditev njihove narodne zavesti, za podkrepitev vere v našo državo, pa ni bilo niti volje niti časa, ker glavno je bilo
—	politika.
Letos pa se je tudi tozadevno mnogo izpre-menilo. Vse oblasti so šle našim rojakom v vsakem pogledu na roko in vso pozornost vprašanju naših rojakov na Westfalskem je zastavil tudi gospod ministrski predsednik general Peter Živkovič. Z vprašanjem Westfalcev je rešiti mnogo stvari, tako uživanje tam priznane pokojnine — v naši državi, pomagati našim rojakom za slučaj onemoglosti, smrti svojcev in brezposelnosti, za zaračunanje službenih let, odsluženih z zaposlitvijo v inozemstvu. Treba je skleniti tozadevno reciprocitetno pogodbo, potom katere bo možno onemoglim in upokojenim uživati pokojnino v naši državi, na lastni zemlji v krogu svojih najdražjih. Naši rojaki se vračajo nazaj na Westfalsko v veri, da se bo podvzelo za olajšanje njihovega socijalnega položaja kar je možno s strani naše države, zlasti še, ker jim je bilo to obljubljeno na najvišjem mestu.
Socijalni položaj in narodnostno vprašanje
Z vprašanjem socijalnega položaja pa je združeno tudi narodnostno vprašanje. Da so naši rojaki zvesti' svoji domovini, o tem ni dvoma. Kdo bo hranil in si pritrgal od ust vsako težko prisluženo paro zato, da bo posetil svoj rojstni kraj za par dni ali mogoče za par tednov, če mu to ne narekuje srce in veleva ljubezen do domovine. Iz rovov naše zemlje so odšli v tuje rove in tovarne, da preživijo sebe in svoje družine, da si služijo svoj vsakdanji kruh v tujini, da pomagajo svojim staršem na stara leta. Tam daleč dvigajo zaklade tujcu v korist in sebi v uteho, če pošljejo očetu ali materi par mark
V	plebiscitnem letu na Peco
Kakor ogromen grob se razprostira 2114 m visoka pravljična Peca nad temno Mežo preko jugoslovansko-avstrijske meje, ki pa ni nobena meja, ne prirodna, ne gospodarska in najmanje pa narodnostna, do peneče se koroške Bele. Po obliki grob, je Peca grob tudi po slovenski narodni pripovedki: Peca je obširna in dovolj velika, da more v njej spati kralj Matjaž s svojo vojsko. Pod Peco čaka kralj Matjaž, dolga brada se mu ovija okrog kamenite mize. Vojaki spe okrog njega in čakajo. Ko pa pride čas, se bo mogočni kralj Matjaž zdramil, izdrl težki svoj meč iz nožnice in bo premagal vse sovražnike Slovencev. Ali je že prišel čas? Ako ni prišel, ali pride kmalu? Koroški Slovenci zro na Peco, ki se vidi skoro po vsej slovenski Koroški že sto in sto let, posebno mnogo se na njo ozirajo zadnjih deset let in prav posebno zro na tega sivega, ogromnega velikana letos ob desetletnici dneva, ko se jim je zdelo, da se stara, siva Peca že odpira.
»Napredek in prosveta, to naša bo osveta«, pravi Aškerc in ako kralj Matjaž že ne pride z vojaškim mečem, naj bi prišel vsaj z uma svitlim mečem in bi rešil, kar se rešiti da. Ali bomo samo mi Jugoslovani tisti, ki na svoji zemlji dajejo tujim narodom, priseljencem, možnost svobodnega kulturnega razvoja in s tem tudi možnost, da se narodne manjšine ohranijo med nami kot posebni narodiči, drugi pa delajo s polno paro, da se naša beseda-in naše naci-jonalne posebnosti izgube? Kje je kulturna avtonomija? Kje plemenitost, velikodušnost, poštenje, odkritosrčnost? Lažje bi Nemci pri svojem številu pogrešali milijon, nego Slovenci deset-tisoč. Ali je naša zemija res tako dragocena, da jo hočejo na vsak način zase obdržati, ne samo državno nego tudi nacijonalno — in zakaj se potem Jugoslovani tako malo brigamo za njo?
Lepa pa je dežela, ki smo jo izgubili, izgubili vsled nasilne germanizacije zadnjih 100 let. Le tisti, ki je to zemljo gledal z vrhov naših gora in ima oko za prirodne lepote in smisel za rodovitna polja, zelene travnike in temne gozdove in srce za lepe domove, mične vasice, iz katerih se še sliši naša pesem, ta bo vedel in znal preceniti, kaj vse smo izgubili z nesrečnim desetim oktobrom 1920. Solze mu bodo stopile v oči, pogled se mu bo zopet zmračil in pesti se mu bodo stisnile...
Krasen je pogled s Kordeževe glave na Peci na Pliberško polje z njegovimi polji in travniki kakor na šahovsko desko, na kateri se vrstijo lepe slovenske vasi kakor šahovske figure, nad katerimi kraljujeta Sv. Katarina nad zavedno slovenskim Šmihelom in cerkev Božjega groba severnovzhodno od Pliberka.
Od Kordeževe glave prideš po dveurni hoji po grebenu Pece na Bistriški vrh ali Lučko glavo. Od tam se ti odpre razgled na Celovec, Vrb-
rudarjem na poi
ali jih od časa do časa obiščejo na njihovih domovih.
Ali ni to dovolj velika ljubezen do domovine, če žrtvuje naš rojak na škodo svojega zdravja vsak priboljšek, vsako razvedrilo samo zato, da se mu zjasni mračno lice med domačimi v svoji domovini?
Mnogo, res mnogo žrtvujejo za domovino, ali svojih otrok pa nikdar in pod nobenim pogojem ne smejo in ne smemo žrtvovati tujini. Ne smemo dopustiti asimilacije. Dovolj ima naša domovina prirodnih krasot, da bi mladina naših izseljencev ne mogla vzljubiti zemlje svojih očetov. Kdo bi mogel pozabiti na naše planine, bistre potoke, vinorodne gorice, mirne doline in naše sinje morje? Otrok, ki ve, da je v teh krajih tekla zibelka matere ali očeta, si vtisne to v svoje srce in ne pozabi tega nikdar.
Otroci naj pridejo na oddih v domovino
Skrbeti je toraj treba, da se otroci naših izseljencev vsaj preko počitnic naselijo pri nas, bodisi, da taborijo na naših planinah, bodisi, da se jim oskrbijo razvedrila na našem morju, se skrbi za primeren pouk in razvedrilo tudi v krogu sorodnikov in se jih na ta način pritegne in ohrani zveste domovini, kajti le takrat bo stisnjeno »v en sam utrip srca«, kakor pravi Cankar: »vse — mati, domovina, Bog!«
Ne pozabite domovine
Ob priliki slovesa si krepko stisnimo bratske roke s trdno vero v srcu, da bo prihodnje leto že mnogo boljše v tem pogledu, posebno še, če bodo tudi oni, ki odhajajo, storili iz svoje strani vse, da bodo svoje sinove in hčere ohranili zveste svoji domovini. Naj ne pozabi nihče od odhajajočih podvžigati svoje otroke v ljubezni do domovine in kralja, ki je posvetil ves trud, vso silo in vse svoje vladarske zmožnosti utrditvi in napredku domovine.
Predočite svojim otrokom zgodovinski dan 6. septembra, razložite jim, da je ta dan najpomembnejši v veliki dobi, ki jo živi Jugoslavija. Ločiti se od svetinj — pukovskih zastav — pod katerimi so se vršili krvhvi boji za obrambo in pod katerimi so se vršili najsmelejši pohodi naše hrabre vojske za rešitev domovine izpod tujega jarma. Dopovejte jim, da ta dan prejme naša vojska iz kraljevih rok nove jugoslovanske zastave, ki naj otmejo robstva tudi ostale Jugoslovane in zabrišejo sledove plemenskih razlik in mržnje med brati ter vodijo k združitvi in svetlejši bodočnosti vse Jugoslovane v blagor kralja in domovine.
sko jezero in Gosposvetsko polje. Več kakor vsi govori in vsi spisi o Koroški, ki se bodo kmalu vrstili po naši domovini, bi zalegel en sam izlet na Peco. Za Mariborčane in Celjane do Prevalj z vlakom — od tam z avtom (4 Din za planince in dijake) do Mežice, ki je tudi sama po sebi zanimiva, iz Mežice 4 ure do mične koče na Peci, tam prenočiš in imaš drugi dan časa dovolj za izlet na Peco in za povratek v Mežico in domov. Ali naj bo Peca tudi grob slovenski Koroški? »Ne, nikdar, nikoli,« boš prisegel, ko boš stopal zamišljen raz kralj Matjaževo goro...	Janko	Gačnik.
Izjava trboveljskega podžupana
Z ozirom na »Pojasnilo Udruženja vojnih invalidov v Trbovljah« v »Jugoslovanu« štev. 81. z dne 5. septembra t. 1. nas prosi podžupan g. Sitar Ignac, da objavimo sledeče njegovo pojasnilo:
»Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah« trdi v svojem pojasnilu, da je na podlagi odloka sreskega načelstva v Laškem poslalo dva svoja pooblaščenca po denar, ki da je bil na občini deponiran kot preostanek neuspele akcije Konzorcija za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah in da ta denar nisem hotel izročiti Udru-ženju, pač pa sem ga kasneje izročil Konzorciju. K tej trditvi pripominjam, da svoječasno ni bil deponiran na občini denar, pač pa hranilna knjižica, glaseča se na približno 18.000 Din, do-čim je bil denar naložen v hranilnici. To knjižico sem izročil funkcijonarjem Konzorcija po nalogu sreskega načelstva, ker se je tudi vložna knjižica glasila na ime Konzorcija za zgradbo invalidskega doma, ne pa na ime Udruženja vojnih invalidov. Jaz sam sem bil trdno uver-jen, da bo akcija uspela, saj sem sam prizadet, ker imam tudi nekaj srečk. — Toliko v pojasnilo javnosti, da se ne bo mislilo, da sem iz lastnega nagiba odklonil izročitev hranilne knjižice UVI, ali jo iz kateregakoli vzroka izročil Konzorciju. — Z odličnim spoštovanjem
Sitar Ignac, podžupan.
Junak noža
Marenberg, 10. septembra.
V	nedeljo zvečer je popivala v gostilni g. Hla-deja p. d. Pogorevca v Spodnji Vižingi štiriperesna deteljica, ki se je pri močnem vinu nekaj časa prav dobro zabavala, ko pa jim je vino zlezlo v glave, je sledil neizogiben prepir. Kmalu so se za silo pomirili ter odšli domov.
Komaj dobrih sto metrov od gostilne pa so jih vinski duhovi zopet razburili, da so se spoprijeli. Kot posebno izvežban v takih stvareh se je izkazal 26-letni delavec Korže Anton, pristojen v občino Brezno, ki je svoje pivske bratce pometal na tla, nato pa je izvlekel svoj žepni nož ter vsem trem prizadejal težke poškodbe
po vsem telesu. Hlapec Okrogelnik Frane Je dobil približno 18 cm dolgo in globoko zevajočo rano na roki. Delavec Ferk Simon in posestniški sin Mort Ivan pa težke poškodbe na glavi. Na cesti, kjer se je vršil divjaški pretep, Je bilo vse krvavo.
Vsi trije so takoj javili zadevo orožništvu, ki ie storilca kmalu nato prijelo, nič hudega slutečega, že spečega v postelji. Ranjenci so pa morali iskati zdravniško pomoč. Rane, ki so jih dobili, so vse težjega značaja, zato jih je zdravnik g. Honigmann poslal z avtotaksijem v slovenjegraško bolnico. Orožniki pridno preiskujejo, kako je prišlo do tega žalostnega dejanja v drugače mirnem Marenbergu, kjer so pretepi, posebno pa še z nožem, precej redki. Zadnjo besedo pa bo imelo sodišče, ki bo junaku odmerilo zasluženo plačilo, da si bo zapomnil za vselej.
Divji prašiči v okolici Poljčan
Poljčane, 9. septembra.
Že ob času, ko so nosili na Boč gradivo za stolp, so se širile po Poljčanah in okolici alarmantne vesti, da so se opažali v naših gozdovih sledovi divjih svinj. Nekateri so celo zatrjevali, da so jih videli. Vendar je kmalu nato ta govorica utihnila, dokler se niso pred dnevi pojavili resnično v pravi živi podobi. Videli so jih v raznih krajih naše okolice in ne vedno v enakem številu. Najprej so se pojavili v Studenicah, kjer so se v neki mlaki kopali in pili vodo. Zato se sklepa povsem pravilno, da so prišli v naše gozdove preko Donačke gore in sosednih makolskih gozdov. Za tem so se pojavili v Zalonču, v gozdu tik Poljčan, kjer jih je opazil neki delavec, nabirajoč po gozdu gobe. Bilo jih je okrog osem. Dalje jih je opazil tudi neki pastir,« ki je pasel na Hartnerjevem travniku v Beli pri Poljčanah živino. Prišli so pit vodo. Seveda se je tudi prestrašil teh črnih pošasti. Mnogo škode so napravili divji prašiči kmetoma Pavlovu in Debelaku. Pomandrali in požrli so jim cele njive koruze in krompirja.
Gre za kakih 12 članov broječo prašičje družino. Da preženejo to nadlego, ki razburja že nekaj dni prebivalstvo, se je odpravila na lov nanje v nedeljo večja skupina lovcev. 2e so jim bili na sledu, pa jih je hud naliv, ki je divjal celo noč od nedelje na ponedeljek, prisilil, da so lov odložili. Orožništvo je zadevo javilo sreskemu načelstvu, ki je odredilo, da preskrbe pristojne občine v ta namen dovolj potrebnih gonjačev. Tako je upati, da bo divjačina prišla lovcem v najkrajšem času v roke.
Zanimivosti iz ljubljanske policijske kronike
Hud konkurent
Na Mali šmaren je bil na Rakovniku pri Ljubljani velik cerkven shod. Salezijanci so priredili lepe cerkvene slovesnosti in zvečer je bila vsa cerkev zunaj iluminirana. Na Rakovniku se je na praznik zbrala ogromna množica pobožnega ljudstva iz mesta in okolice, tudi mnogo mladine je bilo.
Sladoledarji so že dopoldne pohiteli s svojimi belimi vozički na Rakovnik, ker so računali, da bo tam prav dobra kupčija s sladoledom.
Nejevoljno je gledal sloki Tone svojega konkurenta, nekega muslimana. Jeza ga je pograbila. Stopil je k svojemu konkurentu ter mu voziček s sladoledom vred prevrnil. Musliman je utrpel okoli 400 Din škode.
Sloki in podjetni Tone pa je stražniku flegmatično izjavil:
»Priznam! Prevrnil sem, ker ni bil musliman upravičen tam prodajati sladoleda ter je meni odjedal dober zaslužek.«
Poskusen samomor v zaporu
Nenavaden poskus samomora se je v torek dopoldne primeril v ljubljanskih policijskih zaporih. Mladi, 16-letni knjigoveški vajenec VI. P., doma tam iz okolice Kranja, je potepinček. Odgonskim potom so ga pripeljali iz Zagreba v Ljubljano. Presedel je tudi že male kazni. Morali bi ga odpraviti v domačo občino. Začasno so ga priprli v policijskem zaporu. Okoli 11. je paznik zapazil, da leži P. v samotni celici nezavesten na tleh. Hitro je poklical ostale paznike, ki so nezavestnega dečka z umetnim dihanjem spravili zopet k življenju. Deček si je suknjič močno zadrgnil okoli vratu ter se z obema rokama tako dolgo tiščal, da je omedlel in se nezavesten zgrudil na tla. Bil je že črn v obraz. Zdravnik je odredil, da so dečka dali v skupne zapore.
Razne tatvine
V	Soteski št. 6 stanujoča delavka Marija Mlakar je včeraj prijavila policiji, da ji je neznan tat v torek popoldne za časa njene odsotnosti iz zaklenjene sobe odnesel moško obleko njenega sina, vredno 800 Din in 100 Din vredno moško srajco, ki je bila namočena v čebru. Tat se je v njeno pritlično stanovanje splazil skozi nekoliko priprto okno. O tatu ni nobenega sledu.
Na Glincah IX./9 stanujoči posestnik Anton Boc je policiji prijavil, da mu je neznan poljski tat pokradel z njegove njive v Logu 400 kg pese, vredne 400 Din. Tatvine je osumljen neki možakar, ki redi 3 prašiče, a sam nima polja. Tat je nosil peso s tuje njive že več tednov.
Nesreče in nezgode
Nesreča v zavodu za onemogle
V	mestnem zavodu za onemogle v Japljevi ulici štev. 2 je v torek popoldne znažila hodnik 64-letna mestna uboga Ana Sedmakova. Nesreča je hotela, da je spodrsnila ter si je zlomila levo roko v zapestju. V zavodu samem so ji nudili prvo pomoč, toda včeraj dopoldne je prišla sama v bolnico, da poišče tam zdravniško pomoč.
Težka nesreča na parni žagi
Milanov vrh, ki leži med Prezidom in Gabrom, je znan center lesne industrije, kajti tam je bilo že pred vojno zgrajeno v velikem obsegu tovarniško podjetje, ki je eksploatiralo gozdove madjarskega grofa Ghizy-ja. Na Milanovem vrhu ima sedaj parno žago lesna industrija Aleksander Vilhar iz Prezida. Pri tem podjetju v je bil zaposlen Prezidanec 24-letni delavec Jože Ožbolt, ki je v torek dopoldne bil zaposlen pri cirkularki. Ožbolt je hotel sneti, jermenje, toda nesreča je hotela, da ga je jermenje prijelo ter mu je popolnoma zmečkalo desno roko. Težke poškodbe je dobil tudi na glavi in okoli vratu. Ožbolt se je nahajal v prav kritičnem položaju, iz katerega so ga rešili ostali delavci. Včeraj popoldne je bil prepeljan s popoldanskim ra-kovškim potniškim vlakom v ljubljansko javne bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično.
Nova nesreča na Ježici
Ježica, 10. septembra.
Marljivega mizarskega mojstra in posestnika Frana Steflja je v času desetih dni zadela dvojna nesreča. Pretetkli teden mu je pogorel hlev, na katerem je bila shranjena vsa zaloga letošnje krme in drugih pridelkov. Požar mu je povzročil precejšnjo škodo. Takrat se je gasilcem posrečilo omejiti požar na sam hlev in so tudi v toliko obvarovali hlev, da je zidovje začasno ostalo primerno nepoškodovano.
Današnji hud naliv, ki je nastal nad Ljubljano in okolico okoli poldneva, je povzročil, da se je strop^razrahljal in da se je začel počasi vsedati. Okoli 1. popoldne se je strop udrl na hlev, v katerem je posestnik Štefelj imel lepega konja in eno kravo. Strop se je popolnoma sesul na konja, ki ga je težko poškodoval, tako da je bil konj, vreden 3000 Din, povsem poškodovan ter ga je moral posestnik za bagatelo prodati konjskemu mesarju v Ljubljano. Kravi je bil odbit samo en rog. Sreča v nesreči je hotela, da ni postala žrtev posestnikova žena Ivana, ki je hotela v prav tistem trenutku nakrmiti živino. Današnji naliv v okolici drugače ni napravil nobene škode.
Prosvcla
Betetto nas zapušča
Te dni nas zapušča za dobo enega leta mojster naših pevcev, Julij Betetto. Dobil je angažma v monakovski operi, nam ostane nenadomestljiv. Ne bomo pozabili njegovega rich-mondskega in šentflorjanskega župana, Ramfisa, Trefa, Plumketa, Henrika, cerkovnika v Toski, Kreona in mnogih drugih vzornih kreacij ter njegovih koncertnih nastopov. Vzgojil je tudi mnogo svojih kolegov-solistov, med njimi gospo Adlešičevo, gdč. Španovo, gg. Janka, Marčeca, Marijana Rusa in druge. Težko ga bomo pogrešali, veselimo se njegovih gostovanj in mu želimo v tujini mnogo uspeha, ki bo v čast tudi nam.
In — da bi ga čez leto dni zopet pozdravili kot aktivnega člana naše opere. S. Osterc.
Slovenski kritiki
V	Pragi bo v kratkem kongres »Confedera-tion internationale de la critique dramatique, musicale, litteraire et cinematographique«. G. Bartoš, kritik »Prager Presse«, je pisal v Zagreb g. dr. Široli, da je za kongres priglašenih že nad SO članov iz vseh držav, samo iz Jugoslavije še nobeden. G. dr. Širola me pismeno naproša, da sporočim to zainteresiranim. Hrvati se mislijo kongresa udeležiti in se v smislu sklepov, ki bodo sprejeti na kongresu, organizirati ter se učlaniti pri mednarodni konfederaciji. Kar se tiče glasbenih kritikarjev vseh naših listov in revij, predlagam za danes v četrtek 11. t. m. ob 20. uri sestanek pri »Slonu«, da se zgovorimo.	S.	V.
Radio
Ljubljana, četrtek, 11. septembra: 12-30 Plošče. 13-00 Caa, borza, plošče. 13-30 Dnevne vesti. 18-30 Koncert radio orkestra Oscheit, Suita eampestre. 20.00 Slovenske narodne pesmi poje Franc Deržaj. 21.00 Prenos z Bleda (Erich Her-se). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 11. septembra: 12-20 Nasveti za kuhinjo. 12-30 Plošče. 13-30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društ. vesti. 20.30 Jugoslovanski večer. 20-30 Instrumentalni koncert it Zagreba. Sodelujeta gg. prof. Simon Zamola (klarinet) in Riihard Ši maček (klavir). 21-20 Prenos iz Beograda. 22-10 Prenos iz Ljubljane. 22-55 Dnevne vesti in vreme.
Beograd, četrtek, 11. septembra: 10’30 Plošče. 12-30 Opoldanski koncert radio orkestra. 13-30 Dnevne vesti. 17-05 Predavanje. 17-30 Popoldanski koncert radio jazz orkestra. 19-30 Higi-jena v antiki, predavanje. 20-30 Jugoslovanski večer. 20.30 Prenos iz Zagreba. 21-20 Prenos is Beograda: Koncert radio kvarteta s sodelovanjem koncertnega pevca g. Mitrovič-Sabalija.
Advokata dr. Hacin Josip in dr. Sajovic josip
sta preselila
svojo pisarno iz Kolodvorske ulice št. 8
v I. nadstropje poslopja Prve Hrv. Stfedionice
na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice)
Dnevne vesli
— Kraljica Marija na Bledu. Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom je včeraj dopoldne prispela zopet na Bled iz Beograda. Kraljica ostane na Bledu še več tednov, če bo lepo jesensko vreme. Dvorni vlak je iz Zagreba do Lesc spremljal direktor ljubljanske drž. direkcije dr. Borko.
— Krajevni odbor Bdečega križa v Ljubljani je razposlal svojim rednim članom brezplačne brošure »Rdeči križ« 8 propagandnim listkom dn položnico. Člani, ki za leto 1930. Članarine še niso plačali, naj plačajo po priloženi položnici. Vse člane pa vljudno prosimo, da pridobi vsak vsaj še tri nove člane, pošlje članarino in napiše na drugi strani položnice točne naslove novih članov. Letna naročnina je 30 Din, položnica ima št. 11104. Vse informacije daje predsednik dr. Fettich, Dalmatinova ul. 7 in tajnik Malnarič, Wolfova ul. (Oražnov dom).
— »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 24. z dne 10. -septembra t. 1. ima dve prilogi, in sicer: Abecedno kazalo »Uradnega lista«, I. letnik (1. stvarno, 2. osebno kazalo) in Abecedno kazalo važnejših razlogov in objav k I. letniku »Uradnega lista«.
— A. Črnivec, Petdelna računica za osnovne šole, I.in II. del (ločena kakor doslej). Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že delj časa stalna povpraševanje. Knjigi, prilagodeni novemu učnemu načrtu, je pregledal že tudi Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnovnih šol ne sme razen čitanke rabiti nebena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni; zato se je Zaloga odločila za novo izdajo. Knjigi se tiskata v tiskarni Merkur. Obe knjigi bosta na razpolago oktobra meseca t. 1. založnica pa sprejema naročila že sedaj.
— Razpis dveh mest pomožnih zdravnikov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje v zdravilišču na Golniku dve mesti pomožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca. Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (za eno osebo) to je hrana, stanovanje s kurjavo in razsvetljavo in pranje perila, se priznava Se mesečni honorar 1500 Din. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikov in ostalih držav, uslužben-j cih, naj se vlože pri splošnem oddelku kraljev-: ske banske uprave Dravske banovine najda-lje do 30. septembra 1930.
— Dograditev tehnične fakultete v Beogradu. 15. septembra 1930. bo v računskem-ekonom-skem oddelku ministrstva za gradnje ofertna licitacija za zaključna dela v novi zgradbi tehnične fakultete v Beogradu. Predračunska vsota znaša Din 7,830.338-68. Upoštevale pa se bodo samo ponudbe izpod 6,945.510-41 Din kot najnižje ponujene cene prve licitacije. Kavcija je za domačine 442.000, za tujce 884.000 Din. Načrti, predračuni, pogoji se dobe v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje.
— Izšla je nova številka »Romana«, tednika za vse. Dobi se v vseh trafikah po 2 Din. — Naroča se pri upravi Ljubljana, Breg 10. Četrtletno Din 20-—.
Obiščite v septembru zdravilišče Rogaška Slatina vsi, ki ste ozdravljenja in odmora potrebni. Posezonski popusti in največje ugodnosti!
— Zobni atelje Ivan Radovan, Šelenburgova ul. 4, ostane do 27. septemhra zaprt. 405
— Za društvo slepcev v Ljubljani je darovala gdč. Berta Žejn, učiteljica, Gornja Lendava Din 50-— v počastitev in spomin ubogih njenih so-rojakov, padlih v soboto v Trstu. Denar hrani uprava.
— Zobni atelje Franjo Radovan, nasproti velesejma, je zopet redno odprt.
— Prodala zadnjo njivo, kupila samokres in ustrelila ljubico moža. 10. maja je pri Kru-ševcu neka Dragoslava iz ljubosumnosti ustrelila ljubico svojega moža. Te dni je stala pred sodnikom in izpovedala svoje trpljenje v zakonu. Mož ji je zapravil vse premoženje in jo varal. Ko je imela samo še eno njivo^ in jo je mož hotel vzeti, jo je žena prodala, si kupila samokres in ustrelila moževo ljubico. Obsodili so jo na 15-letno robijo.
— Ni vedel, da krade. Te dni so imeli beograjski sodnik opravka s pošt. pripravnikom Aleksandrom Živkovičem, ki je na pošti kradel pakete in denarna pisma. Pred sodniki se je izgovarjal, da je delno obremenjen in da ne ve, da je kradel. Sodniki mu tega seveda niso verjeli in ga obsodili na 10 mesecev ječe.
— Drzen roparski napad. Te dni so neznani roparji izvršili drzen roparski napad v Zupa-novcu. Napadli so in oropali bogatega seljaka Svetozara Stevanoviča. Odnesli so mu nad 30 tisoč Din v gotovini, 20 napoleondorov, 300 Din
V	»rebru, več zlatnine in hranilno knjižico za
60.000 Din ter za 15.000 Din vrednostnih papirjev. Okoli 20. ure so trije roparji vdrli v njegovo hišo, zvezali njega, hčerko in sinaho ter oplenili blagajno.
— Strašen zločin v Banatu. Gjorgje Gatolja-nac in njegov zet Panto Kornaresen sta šla na sejm v Debeljačo. Tam sta precej prodala in iz-kupila okoli 10 tisoč Din ter se vrnila proti domu. Kasno ponoči sta pa konja prišla z vozom sama pred dvmačo hišo. Ker vrata niso bila odprta, sta konja tavala po vasi, dokler ju ni ustavil neki seljak. Ko je pogledal v voz, je opazil v njem dve s krvjo obliti trupli. Bila sta Gotoljanac in Kornaresen. Kornaresen je bil ustreljen, njegov zet pa zaklan. Obe žrtvi sta bili tudi oropani.
— Zagoneten samomor. V Subotici se je obesil v svojem stanovanju 70-letni Vojnič Hajduk, ki je bil poznan in priljubljen človek. Nihče ne ve, kaj je. starca gnalo v smrt.
— Dete v vodnjaku. V Splitu je neprevidnost in lahkomiselnost staršev zahtevala mlado žrtev. Peter Koludrovič je šel gledat, kako igrajo tenis, njegova žena pa v kuhinjo kuhat večerjo. Otroka, 4-letno hčerko, sta pa pustila samega. Dete se je prikobacalo do vodnjaka in padlo v vodo ter se utopilo.
— Obilen plen vlomilca. V Splitu se je splazil v stanovanje Petra Bogdanoviča neznan vlomilec in odnesel iz omare zlatnine in srebrnine za 14 tisoč Din.
— Velikanska mravljišča. Posestvo Klenovnik pri Ivancu ima ogromne komplekse borovih in jelovih gozdov, v katerem so se nastanili mravljinci — hribarji. Ze desetletja sd grade velikanska mravljišča, visoka do 2 metra in široka do 5 metrov.
— Prodala je moževo pohištvo in pobegnila. Mlada žena nekega starega obrtnika v Zagrebu se je te dni odločila, da pobegne s svojim ljubčkom. Ker ni imela denarja, je prodala vse moževo hišno opravo za 2000 Din nekemu starinarju. Ko ee je mož pred večer vrnil z dela, je našel svoje stanovanje prazno. Zena mu je pobegnila s hčerko.
— Razbojniki zvezali Čuvarja in oropali mlin.1 Pri Osijeku so neznani roparji ponoči vdrli v parni mlin Merkur in zvezali čuvarja Vajdo. Nato so vlomili v pisarno; v predalčku so našli 400 Din, katere so vzeli. Nato so načeli veliko blagajno. Neki mimoidoči jih je pa opazil in tekel po orožnike. Roparji so slutili nevarnost in so pobegnili, preden so orožniki prišli in razvezali čuvaja.
— Vreme. Včeraj je bilo v Dravski banovini deževno in oblačno vreme. BarometeTsko stanje v državi je splošno variralo med 760-9 (Kumbor) in 763-8 (Skoplje). Barometer je včeraj kazal: Ljubljana 761-7, Maribor 7609, Zagreb 761-2, Beograd 762;7, Skoplje 763-8, Sarajevo 763-6, Split 761-7, Rab 761-5. Temperatura se je v državi gibala med 13 C (Sarajevo) in 23 (Rab). Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 15, Maribor 16, Zagreb 16, Beograd 18, Skoplje 17, Sarajevo 13, Split 22 in Rab 23. Oblačnost je znašala v državi od 0 do 10, v Ljubljani 10 in v Mariboru 9. Relativna vlaga od 65 do 90 odstotkov. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 20-4 C, najnižja 14-7 C.
Hjubljana
Četrtek, 11. septembra 1930, Prot. in Hija-cint. Pravoslavni: 29. avgusta, Slaven.
Nožno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
*
■Dodatek k svečanemu sprejemu zastave 40. pešpolka. Svoje včerajšnje poročilo o svečanem sprejemu zastave 40. pešpolka Triglavskega dopolnjujemo še v toliko, da so se svečanega sprejema udeležil tudi zastopniki direkcije državnih železnic v Ljubljani. Udeležilo se je sprejema osobje direkcije državnih železnic in njenih ljubljanskih edinic polnoštevilno s pomočnikom direkcije inž. Maksom Klodičem na čelu. Direktor g. dr.Borko se sprejema ni mogel udeležiti, ker je bil službeno odsoten zaradi spremljanja dvornega vlaka na Lesce. Sprejema so se dalje udeležili za univerzo Nj. Vel. kralja rektor dr. Milan Vidmar in prorektor dr. Lukman, za ljubljanski Aeroklub pa obč. svet. g. Drago Hribar in dr. Rapč. Udeležili so se sprejema zastopniki še mnogih drugih važnih prosvetnih in kulturnih korporacij, katerih imena pač ni mogoče v vseh podrobnostih navajati.
■	Naval na javno bolnico v Ljubljani. Ze dostikrat smo poročali, kako je ogromen naval na ljubljansko javno bolnico. Do včeraj zvečer je bilo v bolnici sprejetih 13.150 bolnikov. Velik procent bolnikov tvorijo ponesrečenci, dalje bolniki, bolehajoči na slepiču in kili. Vsekakor je treba, da se javna bolnica na primernem mestu razširi in zgrade za gotove bolezni moderni paviljoni.
■ G. Rude Trošt iz Amerike vabi vse svoje nekdanje srednješolske tovariše in prijatelje na prijateljski sestanek za 20. t. m. zvečer v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. To bi bla obenem 20-letnica mature ljubljanskih srednjih šol. — Tovariši z dežele so seveda še posebno dobrodošli!
■ Bukova drva (m3 140 Din) in trboveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33 (Balkan), telefon 34-34.	—199
■ Udruženje jugoslovanskih inžcnjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in njih goste skupen obisk lovske in šu-marske razstave pod strokovnim vodstvom. — Sestanek udeležencev v soboto, dne 13. t. m. ob 15. uri popoldne pred glavnim vhodom na velesejmišče.
■ Samaritanska četa Krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani priredi dne 14. t. m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod z glavnega kolodvora ob 5-40. uri. Člani in članice se tem potom vabite k skupnemu izletu.
■ Moški zbor Glasbene Matice ima redno vajo izjemoma v petek 12. t. m. mesto v četrtek ob 20. uri. V četrtek 11. t. m. vsi člani (samo moški) na glavni kolodvor ob tričt-trt na 19. uro. — Odbor.
■ Pevske zbore Hubadove župe prosi župna uprava, da ji takoj sporoče, ali nameravajo sodelovati na jesenskem župnem koncertu in katere skladbe žele izvajati. Radi kratkega termina odpade izvajanje E. Adamičevih skladb »Oče naš« in »Zabučale gore« v skupnem nastopu. — Uprava Hubadove župe.
■ Pevski zbor Glasbene Matice ima redne vaje ob torkih in četrtkih — za moški zbar ob enčetrt na 19, — moški zbor ob 20. uri. Novi člani se sprejemajo ob navedenih urah samo še ta teden. — Odbor.
■ Vpisovanje v plesno šolo T. K. D. Atene se vrši danes v četrtek od 17. do 19. ure v beli dvorani Uniona. Vabimo vse, od najmlajših do najstarejših.
■ Močan naliv nad mestom in okolico. Včeraj okoli poldneva so se pripodili od Bevero-zapadne strani zelo črni oblaki, ki so kmalu zagrnili ves horicont. Nastal je močan naliv, ki je trajal nad eno uro ter je v okolici povzročil, da so bili mnogi travniki pod vodo. Nato je okoli 1330 prenehalo deževati, a ob 14. se je znova vsula močna ploha. Vremenska napoved pravi, da bodo v drugi polovici septembra močnejši nalivi.	.
■ Beg od doma. Od svoje, na Poljanski cesti št. 19 stanuječematere Marije Gestrin je že 4. t. m. pobegnila 12-letna dijakinja Ivanka Gestrin. Deklica je precej velike postave, oblečena v modro obleko in obuta v črne, lakaste čevlje. Doslej se Ivanka 8e nd povrnila k materi. Kaj Je vzrok, da je mlada dijakinja pobegnila od doma, ni znano.
■ Še o vlomu v prodajalno The Res. Kratko smo že poročali, da je bilo v soboto med opoldanskim odmorom vlomljeno v prodajalno The Rex ob Simon Gregorčičevi ulici. Vlomilec je iz blagajne odnesel 1928-50 Din gotovine. Vloma je osumljen neki moški, star 30 let, visoke postave in zagorelega obraza.
■ Iz policijske kronike. V torek je bil aretiran star berač, ki je nadlegoval pasante kar na cesti in hodil od prodajalne do prodajalne. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene tatvine: obleke, kolesa in poljedelskih pridelkov, večja goljufija na škodo Karola Prusnika za 1600 Din in dva zakonca zaradi izgreda v gostilni in telesne poškodbe, dalje je bila prijavljena poškodba tuje lastnine, prestopek obrtnega reda, poskus samomora, prekršek avto-predpisov in 3 prekrški cestnopolicijskega reda. Prijavljeni so bili tudi 3 ponočnjaki zaradi kaljenja nočnega miru.
■ Tatvina kolesa. Neznan kolesarski tat je izvršil prav premeteno tatvino. Na prav slabem kolesu se je tat pripeljal pred hišo št. 19 v Mencingerjevi ulici ter zagledal pred hišo boljše kolo. Svoje kolo je prislonil k steni, boljše •pa je zasedel in oddirjal dalje. Kolo je bilo last zidarskega pomočnika Franca Markiča, vredno 1000 Din, znamke »Adler«. Kolo, ki ga je pustil na mestu, ni vredno niti 100 Din.
‘M.avibcv
m Odlikovanja rezervnih častnikov. 0 priliki vojaških proslav 6. t. m. v Beogradu so bili odlikovani z redom jugoslovanske krone sledeči naši učitelji, rezervni častniki: kapetani Ciril Hočevar v Murski Soboti, Franjo Haberman in I. Pirc iz Maribora, J. Kogelnik iz Črne in A. Kristan iz Slov. Bsitrice; poročniki I. Krist iz Sv. Barbare, Fr. Štuhec iz Sv. Lenarta in Fr. Erženjak iz Zavrča ter podporočnika Ernest Vrane iz Studencev pri Mariboru in I. Petrun iz Maribora. Čestitamo!
m Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Mariboru bo imelo letos svojo krstno slavo v ponedeljek 15. t. m. ob 10.30 na Trgu svobode. Vabljeni bo vsi rodoljubi.
m Onesnaženje mestnega parka. Naš mestni park je postal v zadnjem času odlagališče za razne smeti, umazano in neuporabno perilo itd. Bil bi že skrajni čas, da bi se nekaj ukrenilo proti tej nesnagi.
m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili:	Franjo Muršič in Magdalena Neu-
bauer; Emerih Zavrnik in Kristina Lešnik; Gustav Kramer in Gabriela Sirko; Franc Ko-nič in Rezika Schweighofer; Ignac Černič in Rezika Solar; Karel Kautzner in Marija Schuntner ter Josip Vidovič in Anica Egger. Bilo srečno 1
m Borza dela rabi: 3 mlinarje, 1 kovača, 3 zidarje, 2 mesarja, 3 kosce,, 1 krovca, 1 kolarja, 2 čevljarska pomočnika, 3 pleskarje, 3 elektromonterje, 1 žagarja, 1 steklarskega pomočnika, 13 hlapcev, 17 kuharic, 30 služkinj,
3 sobarice, 1 varuško, 3 vzgojiteljice, 1 bolničarko, 1 kuharico k orožnikom, 1 kuharico za dijaško kuhinjo, 1 plačilno natakarico, 1 natakarico, 1 servirarko, 5 šivilj za perilo, 1 štepari-co, 3 pomožne delavke, 1 hotelsko sobarico, 15 dekel in 3 šiviljske vajenke.
m Zanimivo predavanje. V ponedeljek zvečer je v dvorani Prosvetne zveze v. Zadružni gospodarski banki na Aleksandrovi ce3ti predaval holandski senator Serrarens o katoliški delavski strokovni internacijonali, ki šteje danes preko 2,000.000 članov. Predavanju so med drugimi prisostvovali tudi pomožni škof gosp. dr. Tomažič, ravnatelj bogoslovja g. dr. Cukala, zastopnik Delavske zbornice g. Marinček in zastopnik mariborske ekspoziture g. Čeh.
m Konjske dirke, ki jih prireja kasaško društvo dne 13. in 14. septembra na dirkališču na Teznu, bodo letos posebno zanimive. Nad 40 prijav je došlo iz raznih krajev, najštevilnejše pa so zastopani ljutomerski konjerejci, kojih konjereja se od- leta do leta izboljšava. Domači konji bodo imeli težko borbo z inozemci, ki imajo sledeče rekorde: Feminist 1.25, Anfange-rin 1.25, Conkurrent 1.26, Jon 1.29. Opozarjamo dalje na prvorazredni materijal triletnikov, ki so že v spomladanski dirki pokazali, da bo izmed njih več veličin. Na dirkališču na Teznu in na Turnišču trenirajo nove dvovprege, tako da bo dvovprežna vožnja oba dneva zanimiva ne le po številu vpreg na cilju, marvei tudi po doseženih uspehih. Naša edina kobilarna v dravski banovin g. R. Lippnta pošlje letos na dirko večje število svojih najboljših. Kobilarna ima svetovno ime, saj njeni produkti startajo zlasti na Dunaju z največjimd uspehi. Dirke se prično oba dneva točno ob pol 15. uri in bo izpred Velike kavarne vozil mestni avtobus na dirkališče.
m Člani tukajšnjega Narodnega gledališča dostujejo dne 14. t. m. v Vojniku b komedijo »Ognjenik«, v nedeljo 24. t. m. pa z isto igro v Račah pri Mariboru.
m Desolatne zdravstvene razmere v obmejnih občinah. Iz občin okrog Sv. Jurija ob Pesnici nam poročajo o žalostnem stanju ondotnih zdravstvenih razmer vsled pomanjkanja t^rav-miikov. V tem okolišu razsaja že več časa oslovski kašelj, na katerem je več otrok celo že umrlo. Želeti bi bilo, da bi se za te obmejne občine čimprej določil zdravnik.
m Na tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli začne redni pouk v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. ob 8. uri v jutro. Vajenci in vajenke, ki so vpisani v šolo, naj pridejo po svoje pridelrilne listke na mestni magistrat od 29. septembra do 4. oktobra t. 1., vsak dan od 10.—12. ure. Zaključek vpisovanja je dne 14. septembra t. 1. Kdor dotlej iz lastne krivde ne bo vpisan, bo kaznovan.
m Teozofsko predavanje. V soboto 13. t. m. ob 20. uri bo v posebni sobi hotela »Zamorec« predaval teozof Karel Ridel z Dunaja o bližnji usodi človeštva. Vstop prost.
m Razpored pridohninskega davka za območje davčne uprave v Mariboru za davčno leto 1930 je razgrnjen na vpogled davčnim obvezancem pri davčni upravi v Mariboru do vključno 16. septembra t. 1. med običajnimi uradnimi urami.
m Promet pri Borzi dela. Od 31. avgusta do 6. septembra je iskalo dela 50 delavcev in 50 delavk. Prostih službenih mest je bilo 94, dela je dobilo 50 moških in 38 žensk. Koncem tedna je ostalo v evidenci še 572 oseb. Od 1. januarja do 6. septembra je iskalo pri borzi dela 3697 moških in 1902 ženski, prostih mest je bilo 4314, dela je dobilo 1710 moških in 1392 žensk, 287 jih je odpotovalo, 1638 pa odpadlo.
*n Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 830, v B razredu Din 12-30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se!	316
m Otroka mu je prinesla. Krog 15. v ponedeljek je prišla v konjski hlev podjetnika Lin-ningerja v Koroščevi ulici neznana žanska z
1	leto starim otrokom, katerega je položila na posteljo hlapca in odšla. Policija, ki je bila o tem obveščena, je žensko kmalu našla in spoznala v njej 21 letno Antonijo Korenovo, ki je bila aretirana. Pri zaslišanju je dejala, da je otroka prinesla nezakonskemu očetu, da bi zanj skrbel, ker ji noče plačati alimentov.
m Najdeno ukradeno kolo. Dne 15. maja letos je bilo v Slovenski Bistrici ukradeno usnjarju Antonu Hrastniku iz Gornje Poljskave dvokolo, katero je v ponedeljek pripeljal k mehaniku Uesarju v popravilo neki Franc Ott, delavec iz Mute. Po aretaciji je izjavil, da kolo ni njegovo, nego last zidarskega mojstra Josipa Pečnika. Zdi se, da je kolo ukradel znani Harry in ga potem navedenemu prodal.
m Smrtna nesreča. V potoku pri Vuhredu v Dravski dolini je v nedeljo 7. t. m. zvečer utonil 701etni čevljar Jakob Vizjak. Vračal se je v vinjenem stanju domov in padel v potok, iz katerega se ni več mogel rešiti.
m Pretep v Slivnici. V torek popoldne je nastal v neki gostilni v Slivnici prepir in pretep, pri katerem je zadobil 221etni železničar tako nevaren vbodljaj z nožem v levo roko, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v javno bolnico.
m Nezgoda. V torek ponoči je prišel v Sp. Jacki stanujoči strojnik Franc Primec v tovarni Riidgers v Hočah z desno roko v strugalnik in zadobil težke poškodbe. Prepeljan ie bil v tukajšnjo bolnico.
Celje
* Seja odbora za koroSko plebiscitno manife-stičijo v Celju bo nocoj ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Odborniki naj pridejo polnoštevilno in točno.
* Cvetlični dan priredi v nedeljo 14. t. m. podmladek Rdečega križa na obeh celjskih meščanskih šolah v prid dijaški kuhinji.
* Nove tarife za avtoizvoščke. Kr. banska uprava je na predlog mestne občine določila za avtoizvoščke sledeče tarife: 1. Vozna taksa Din 10-—; 2. kilometrina po dnevi in ponoči a) v Celju Din 7’50, b) izven kraja Din 5'—; 3. čakalnimi za 2 min Din 2-—; 4. če je v vozu vec ko 4 osebe brez šoferja največ Din T—; o. za povratek za nezaseden voz pri vožnjah nad 3 km, počenši s 4. km za vsak km Dan 3‘50; b. za prtljago in pse Din 5'—. Splošne določbe k teinu razglasu so razvidne z uradne deske
mestnega načelstva.
* Smrtna kosa. 8. t. m. je umrla v Cretu ga. Marija Kolar, posestnica, stara 65 let; pogreb bo jutri ob'9. dopoldne na teharsko pokopališče. —
V	javni bolnici je umrl 2-letni Franc Orožen, sin posestnika iz Gomilskega. — V Šoštanju je umrl enoletni sinček pred šestimi dnevi preminulega kemika g. Riharda Skorbeckega. — Dne 10. t. m. je umrl na Glavnem trgu št. 16 mizarski mojster g Anton Bračič v starosti 76 let. Pokojni izvira iz stare celjske rodbine. — V javni bolnici je umrl 10. t. m.	Ludovik Kranjc,	delacev v	železarni v Štorah,	star 53 let.
* Novo podzemsko stranišče pred kolodvorom je prav lično,	vendar pa nekaj	na	rajem	ni v
redu. Vhod na zapadni strani ima	napis	»Da-
me« vhod na vzhodni strani pa naipis »Gospodje«! Baš ta vzhodni vhod je pa obrnjen proti kolodvoru in ga zapazijo potniki, ki prihajajo z vlakom. Te dni se je zgodilo, da je neka ženska ki je dopotovala iz Savske banovine, po vsej sili hotela iti v ta oddelek. Ko so jo opozorili, da ne sme tje, je odgovorila: »Pa tu piše ,Gospodje’.« Beseda »Gospodje« pomenja namreč v srbsko-hirvatskem jeziku »Zenske«. Naj Be v izogib takih pomot napisa spremenita v »Moški« in »Zenske«, saj tudi Francozi pišejo na take hišice »Hommes« ter »Femmes« m ne »Messieuers« ter »Dames«.
* Nelojalna konkurenca. Lastnik avtotakse P. je naznanil policiji, da mu je njegov stanovski tovariš R. pokvaril posel, ker je pbljubil nekemu potniku, ki se je s P-jem že pogodil, da ga popelje za nižjo ceno. Ker je to po nekem odloku mestnega načelstva prepovedano in nasprotuje tudi zakonu o pobijanju nečiste konkurence, bo stvar še romala naprej.
* Najdba. Trgovec Zangger v Gosposka ulici je v ponedeljek popoldan, ko se je peljal s svojim avtom iz Luč v Celje, na cesti našel žensko ročno torbico z denarjem in drugo vsebino. Lastnica naj javi svoj naslov.
* Kolesarska nerodnost. Po hodniku v Gaberju je kolesaril neki Mihael K. Ko ga je stražnik ustavil in ga legitimiral je povedal napačno ime, pozneje pa so le ■ugotovili pravo ime in ■bo moral fant tudi za to nositi posledice.
* Pri krokanju prižel ob uro. Neki železničar iz Logatca se je te dni mudil po opravkih v Celju in se je seznanil z nekim Z., ki se mu je predstavil kot rojak in bivši železničar. Šla eta seveda pit in ko sta bi.la že precej ganjena, je Z zginil, železničar pa je opazil, da mu je zmanjkala ura. Policija je »rojaka« drugi dan izsledila, ure pa ■niso našli pri njem, vendar so ga pa obdržali v zaporu, ker je mož tudi drugače sumljiv.
* Tatvine ročnih vozičkov se množe. V noči od ponedeljka na torek je bil iz kozolca na Zanmrerjevem posestvu na Ljubljanski cesti ukraden štirikolesni ročni voziček, vreden 2000 Din. Pred nakupom se svari.
* Nepošten najemnik. Helena Gmajnerjeva v Gaberju ima izredno smolo s svojimi podnajemniki. Že trikrat smo poročali, kako so ji ušli, ne da bi plačali hrane in stanovanja. Te dni pa ji je njen podnajemnik Rudolf B. odpeljal iz stanovanja kar železni štedilnik in potem izginil.
ftegašha	Slatina
Proslava 6. septembra. Zdravilišče je proslavilo rojstni dan prestolonaslednika Petra na svečan način. Na predvečer je bila povorka z lampijoni, na čelu ji gasilno društvo in zdraviliška vojaška godba. Na bližnjem gričku so zagrmeli topiči in v sijaju raket se je bliskala cela okolica. V soboto ob 9. uri je bila služba božja v kapelici Sv. Ane. Zvečer je bil v zdraviliški dvorani ples, katerega se je udeležila sezonska publika v prav lepem številu. Pred otvoritvijo plesa je nagovo-rii vse zbrane tukajšnji zdraviliški zdravnik g. dr. Kolterer, ki je v svojem domoljubnem govoru orisal pomen rojstnega dne prestolonaslednika, ko bo se v Beogradu poslavljale stare, slavne srbske zastave naših polkov ter se zamenjale z novimi
—	jugoslovanskimi. Ob koncu govora je zadonela državna hijnna, ki jo je stoje poslušala publika v največji dostojnosti.
Brežice
Smrtna kosa. Pretekli teden je umrl na zavratni bolezni jetiki komaj 26-letni mladenič g. Pečnik iz Zakota. Pokojni je bil znan kot trezen in mar ljiv. Naj mu bo zemljica lahka! V soboto je iz dihnil svojo blago dušo 67-letni gospod Josip Mion, gostilničar in posestnik v Brežicah. Pogreb te je vršil v pondeljek popoldne ob veliki udeležbi občinstva, ki se je v vsakem oziru izkazalo blagemu pokojniku. Obema težko prizadetima rodbinama naše iskreno sožalje!
Odlikovanje. Ob priliki predaje novih polkovnih zastav sta bila odlikovana iz našega okoliša dva. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje g. Ivan Urek, posestnik in župan ter predsednik raznih organizacij v Globokem pri Brežicah. Drugi odlikovanec je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje g. Franc Lipej, posestnik in trgovec iz Brežic. Obema odlikovancema in naprednjakoma naše čestitke.
Novo sokolsko društvo. V Globokem pri Breži-cah se je, kakor čujemo, ustanovilo sokolsko društvo, kar je zasluga gospodov globoskih^ učiteljev in pa seveda brežiškega sokolskega društva, ki z vso vnemo deluje. Prva telovadna ura in sestanek bo v nedeljo 14. L m. Fantje in dekleta pridite!
Lojze Valenčič
eden izmed štirih Jugoslovanov iz Italije, ki jih je izredno sodišče v Trstu obsodilo na smrt in jih je ustrelila 58. legija fašistovske milice pri Bazovici na dan 6. septembra 1930. Slike ostalih treh obsojencev, Bidovca, Miloša in Marušiča smo prinesli preteklo nedeljo.
Slov, f&islvica
Za dvajset dinarjev si zlomil nogo. Vojak redov tukajšnje garnizije je s svojimi tovariši stavil, da za 20 dinarjev skoči iz drugega nadstropja, kar je tudi res izvršil. Pri tem si je zlomil nogo in sedaj v bolnici premišljuje o neumnosti svojega početja.
Izpiti nepismenih vojakov. V ponedeljek se je vršil izpit analfabetov tukajšnje garnizije, ki jih je poučeval učitelj osnovne sole g. Anton Metlika. Predsednika izpraševalne komisije g. sreskega šol. nadzornika je zastopal upravitelj osnovne šole g. Miloš Tajnik. Uspeh trudapolnega dela jc bil nad vse razveseljiv, kajti vseh 67 je prestalo izpit zelo dobro.
KvŠko
Toča, ki je padala v nedeljo od 13.—14. ure med silnim dežjem, je napravila znatno škodo na grozdju v vinskih goricah, tako v vaseh Nova gora, delno Ravno in Drenovec, ter Nemška gora, Nemška vas, Ivandol in delno Golek. Potrebna bo tem goricam predčasna trgatev, ker bo sicer poškodovano grozdje preveč zgnilo.
Naši rezervni častniki so se v ponedeljek in nekateri celo v torek vrnili domov v gala uniformah iz beograd. slavnosti ter prinesli seboj svoja najnovejša odlikovanja naše vojske — Jugoslovanske krone.
Po gasilski veselici v Vel. Podlogu. — po kateri eo ohranili posetniki najlepši vtis, dobro voljo in zdrav želodec — je zaključek izkazal okroglo 20.000 Din prometa in ne mnogo manj čistega dobička.
Cfhiož
Renovacija. Pričeli so z renovacijo tuk. farne cerkve.
Kum. Običajno žegnanje pri tuk. podružnici ie poteklo mirno, a obisk je bil manjši ko druga leta-
Slovo komandirja. V Ivanjkovcih se je poslovil komandir žand. stanice g. Ivanuša, ki je radi slabega zdravja stopil v pokoj.
Svetinje. V nedeljo zvečer se je pripeljal kne-zoškof dr. Karlin k proslavi 200-letnice obstoja cerkve. Pri svečanem Bprejemu je sodelovalo prostovoljno gasilno društvo iz Ivanjkovcih, dvajset kmečkih jezdecev, dvajset kolesarjev in nebroj faranov. Domače pevsko društvo in ormoški orkester je pod vodstvom g. Rakuše priredil podoknico.
Marenberg
Tudi mi smo proslavili rojstni dan prestolonaslednika Petrčka skromno, kakor je pač v Marenbergu mogoče. Vsakega zavednega Jugoslovana je zabolelo, ko je šel po trgu in videl, da so le iz državnih poslopij visele zastave, ostali tržani razen g. Kolšeka se niso odzvali temu velikemu, ravno letos toli pomembnemu prazniku. Ne čudimo se, da niso Nemci razobesili zastav, neumljivo pa nam je, da tudi slovenski hišni posestniki in trgovci niso butil toliko nacijonalne zavesti in moralne obveznosti, da bi se vsaj malo oddolžili svojemu narodu. Treba bo pač, da zve drugič za te gospode vsa javnost.
Kolo jugoslovanskih sester je priredilo v nedeljo 7. t. m. svojo vsakoletno vrtno veselico. Okoličanov je bilo prav malo navzočih, kar se je posebno pogrešalo.
Tovarniški dimnik smo dobili. Tukajšnji lO' varnar usnja in župan g. Sigbert Wrentschur je dal prenesti pred kratkim k svoji tovarni tovarniški dimnik iz Vuhreda v Marenberg. Maren-beržani smo ponosni na to novo pridobitev.
Marenberg je dobil novega avtotaksa. Njegov lastnik je g. Peter Breznik, ki ložira ž njim v gostilni Brudermann.
Pričetek šole. Šolsko poslopje in razredi, ki so bili potrebni popravila, so se tekom počitnic temeljito popravil, tako se lahko vrši šolski pouk v lepo pobeljenih in snažnih razredih.
Premestitve. V zadnjem času so se izvršile velike izpremembe pri tukajšnji sreski finančni upravi. Premeščeni so bili g. sreski upravnik g. Janko Torkar v Celje, starešina finančnega oddelka g. Ivan Škodnik v Litijo in podpreglednik g. Jugovič v Jesenice. Vsi trije so sc udejstvovali v društvenem življenju. Marenberški Sokol je izgubil v osebi g. Škodnika agilnega tajnika, trg pa prijetnega družabnika. Na meBto g. Torkarja je prišel sreski upravnik g. S. Altinan, na mesto g. Škodnika pa preglednik g. Kapun.
Oba sta Sokola ter upamo, da se bodeta tudi oh naši severni meji živahno udejstvovala v vseh narodno kulturnih društvih.
Sraslovče
Poprava mostu čez Savinjo. Savinja pri Polzeli je na tem mestu deroča reka, odkar jc povodenj raztrgala jez. Vslcd dolgotrajnega dežja v juliju in avgustu pa je most resno ogrožen; banovinski oziroma okrajni cestni odbor izvršuje pod vodstvom g. Jonke-ja prepotrebna popravila že nad 14 dni. Okrog fundamenta stebra se bo napravil močan betonski okvir. Dela so zamudna, ker sili voda v rov in jo je treba odstranjevati potom motorne brizgalne. — Te dni je opazovalo mnogo ljudi z mosta brezmiselno odstranjevanje vode, ker je Savinja narasla, in voda je kar drla v izkopani jarek, delavci pa so po vodi do kolen brodli in kopali. Izgleda, da nastajajo na tak način nepotrebni stroški, dela pa ne bodo izvršena tako točno in dobro.
Novo Sokolsko društvo se snuje v sosedni vasi Šmartno ob Paki. Da se pridobi čim več pripadnikov v tem kraju, priredita Sokol Polzela in Braslovče dne 27. t. m. na Pako propagandni peš-izlet z javnim nastopom.
Cesta Letuš—Mozirje se popravlja. Trasirana je širina, posipava se. z gramozom in tlači s parnim valjarjem. V Soteski pa razstreljujejo in odstranjujejo delavci skale za razširjavo. V Letušu pa melje kamenje banovinski drobilec za potrebo cestnega gramoza.
Tekma koscev. Društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« v Orli vasi. priredi 14. t. m. originalno tekmo koscev na travniku g. Plaskana v Trnovi. Začetek ob 3. uri popoldne. Kosalo se bo več kmetskih fantov za nagrade. Po tekmi razdelitev nagrad in prosta zabava.
Tombola. Prejšnjo nedeljo je zelo dobro uspela tombola Gasilnega društva.
Kostanjevica
Proslava rojstnega dne N j. Vis. prestolonaslednika Petra. V soboto zjutraj je daroval sv. mašo v cerkvi sv. Nikolaja preč. gosp. župnik Golob. Službe božje so se udeležile korporacije, zastopniki uradov, domačih društev in šolska mladina z učiteljstvom. Zvečer je priredila mestna gasilska godba mirozov po mestu in koncert na trgu pred obč. hranilnico, katere predsednik je bajno razsvetlil svoj balkon. V nedeljo pa se je vršila velika veselica prost, gasilnega društva s koncertom gasilske godbe in drugim programom na mestnem	trgu	pod kostanji.	Program	je precej
skrajšalo	slabo	vreme,	vsled	česar se	je morala
prireditev preseliti v sokolsko dvorano hotela Bučar. Pri prireditvi so vrlo pomagali tudi odborniki in odbornice Sokola, kakor tudi gosp. predsednik in člani odbora tujsko-prometnega društva, ki je prepustilo prirediteljem potrebni inventar za ureditev veseličnega prostora. Zato izreka gasilno	društvo	svojo	zahvalo	vsem, posebno pa	cenj.	damam	za marljivo in	požrtvoval-
no sodelovanje v paviljonih.
Vinogradi po vsem sodnem okraju izvrstno kažejo. Portugalka je skoroda dozorela in bo potrgana v enem tednu.
Trtna Škropilnica za člane. Podružnic« kmetij-I ske družbe si je 8 podporo banske uprave nabavila novo Flickovo trtno škropilnico, ki jo bo oddajala svojim članom za zatiranje trtnih škodljivcev, poleg tega pa tudi budila zanimanje za te vrste škropilnic med vinogradniki našega okraja.
Pragersko
Vselitev. Nova stanovanjska hiša železničarja g. Antona Strmška je bila te dni popolnoma dogo-tovljena in se je lastnik že vselil.
Gasilska veselica. Gasilsko društvo v Šikolah je imelo v nedeljo 7. t. m. v prostorih gostilne Karla Brgleza veliko dobrodelno veselico, ki je izvrstno uspela. Svirali so tamburaši iz Spodnje Poljskave.
Kranj
Umesten razglas proti pijančevanju in nespodobnemu obnašanju je te dni izdala banska upra-va. Zakoniti predpisi, ki so namenjeni pospeševanju narodnega zdravja, socialnega blagostanja in mirnega sožitja, se tičejo točenja alkoholnih pijač in policijske ure. Banska uprava vabi vsa treznostna, prosvetna in kulturna društva, da sodelujejo po namenu razglasa, da bo narod postal trezen in zmeren in da se bo povsod varovalo človeško dostojanstvo. Naj se vsi, ki lahko pripomorejo k uspehu, z vso vnemo odzovejo tej važni in plemeniti inicijativi!
Glasbena šola v Kranju. Vpisovanje v glasbeno solo je v ponedeljek 15. sept. od 9. do 10. ure dop. in od 4. do 5. ure pop. v glasbeni sobi v pritličju gimnazije. Reden pouk se prične ^ v torek 16. sept. Poučevalo se bo klavir in violina, po potrebi tudi drugi instrumenti in teoretični predmeti.
Tragična smrt trafikanta
Ljubljana, 10. septembra. Na Gosposvetski cesti v hiši št. 7 v bližini Bizjakove pekarne je prodajal v trafiki mesto svoje sestre razne tobačne izdelke in druge primerne potrebščine vpokojeni sodni oficijal Karol Frank, stanujoč v Spodnji šiški. Danes okoli 19. mu je prišlo mahoma slabo ter se je nezavesten zgrudil za prodajalno mizo. V trafiki navzoči kupovalci cigaret so hitro obvestili o nesreči stražnika ter v bližini stanujočega mestnega fizika dr. Mavricija Rusa, ki je na licu mesta mogel ugotoviti samo nastop smrti. Karola Franka je zadela srčna kap ter je bila vsaka pomoč izključena. O smrti obveščeni dežurni uradnik policijske uprave nadzornik Podreberšek je vzel na znanje pojasnila Frankove sestre, ki je odredila, da je truplo pokojnega sodnega oficijala mestni pogrebni zavod odpeljal na njegovo stanovanje v Šiško.
Pokojni Frank je bil v krogih sodnijskih uslužbencev simpatična osebnost. Bil je tih in miren. Za časa svojega službovanja je bil pri-deljen ljubljanskemu deželnemu sodišču, kjer je dolgo let vodil arhiv in fidejkomisarične knjige.
Sokols Ivo
Proslave rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika v sokolskih društvih Radovljica
V	Sokolskem domu so se v soboto zbrali predstavniki oblasti in društev ter velik del sokolskega članstva, naraščaj in vsa sokolska deca na proslavo, ki je nad vse izborno uspela in se lahko postavi ob stran Masarykovi proslavi. Društveni starešina br. Špicar se je v pozdravnem govoru spomnil slavnih zastav, ki so šle z današnjim dnem v zgodovinsko preteklost in novih, ki imajo zapisano geslo «Vstrajno in složno za našo lepo domovino!« O cilju in smernicah Sokola je predaval sreski načelnik br. dr. Vidmar in v kratkem, jasnem govoru podal smer sokolskega dela v vzgojnem in narodnem oziru. Veseli smo bili njegovega govora in le želimo, da bi nam v bodoče še pvedal kaj iz globokih skušenj, ki jih ima v Sokolu. Pevski zbor, ki od prireditve do prireditve napreduje, je zapel štiri pesmi, salonski orkester pa je poleg sokolske koračnice In državne himne zaigral dve daljši skladbi. Zadnjo točko je tvorila Špicarjeva, za to proslavo spisana enodejanka »Domovina kliče«, ki je pretresla navzoče do solz. Kdo ne bi prišel do spoznanja, da je nesloga največji greh nad domovino, ko vidi borce, vstale iz. groba, misleče, da je domovina srečna, prepričane, da je rodila darovana kri slogo in srečo? Kdo naj se po tem ne pridruži mladi sokolski armadi v delu za državo? Ig-a mura ob sličnih prilikah na vse sokolske odre! Proslavo je posetil tudi župni prosvetar, profesor Kolar iz Kranja.
Konjice
Naše sokolsko društvo je priredilo dne 6. t. m. slavlje v počaščenje rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, nadalje starih in novih polkovnih praporov. Trg je bil ves dan pestro okrašen z zastavami. Zvečer se je zbralo jugoslovansko Sokolstvov svoji dvorani v Narodnem domu. Slavlje je otvoril župan notar Jereb Rado.
V	svojem globoko patrijotično zasnovanem govoru je proslavil Nj. Vis. prestolonaslednika. Sle-I dili so nastopi gg. Skrbinška, Kraglja, Premlča in Finka. Najglobji vtis je napravilo Skrbinškovo prednašanje »Soči«. Zganil je v naših dušah skrajno močan utrip. Daleč od prestolice, koder je vladalo slavlje v velikem slogu, smo prisrčno, odkrito in iskreno dali duška svoje srčni potrebi. Proslavili smo dve veliki ideji, jugoslovansko in sokolsko.
Slov. Bistrica
Proslava rojstnega dne N j. Fis. prestolonaslednika Petra. V zgodnjih urah so že bile vse hiše slavnostno okrašeno z drž. zastavami. Ob deveti uri dopoldne je bilo slovesno opravilo, katerega so se udeležili vsi državni uradi, vojaštvo ter celotni ofeirski zbor. Zvečer je bila bakljada, katere »o se udeležili gasilci v slavnostnih krojih, četa vojakov naše garnizije z zastopniki občine in drž. uradov, člani Sokola, članice, deca, in precej ostalega' občinstva. Sprevod je obšel vse mesto ter se nazadnje ustavil pred občinskim uradom, kjer je govoril starosta Sokola v Slov. Bistrici dr. Josip Pučnik. Po zaključenem govoru je zbrana množica dolgo časa navdušeno vzklikala kraljevskemu domu in domovini, nakar se je razšla.
Nastop Sokola v Bohinjski Bistrici
Sokolsko društvo v Bohinjski Bistrici je priredilo v nedeljo 7. t. m. na svojem letnem telovadišču javno telovadbo, ki se ga je žal udeležilo radi slabega vremena le malo število občinstva. Dopoldan so odšli vsi Sokoli na grob tor. Maleja, kjer so okrasili grob s krasnim vencem in cvetjem.
Pri popoldanski javni telovadbi je nastopilo s prostimi vajami 16 dečkov, 18 deklic, 6 na-raščajnic, 12 naraščajnikov, 6 članic in 24 članov. Na orodju ste nastopili članski vrsti na drogu in na bradlji. Zadnja točka je bil Murnikov »Naprej«, ki ga je izvedel kare člaino’ iz Javornika.
Javni nastop Sokola Muta-Vuzenica
Kljub zelo neugodnim vremenskim prilikam
—	že v soboto je kazalo na dež — se je vseeno vršil v nedeljo 7. t. m. javni nastop sokolskega društva v Muti-Vuzenica, ki je v telovadnem oziru popolnoma uspel. Vreme je bile tudi krivo, da je bilo število gledalcev zelo pičlo — niti sto. Z izjemo članov so nastopili samo telovadci in telovadkinje domačega društva.
Nastop je otvoril ženski naraščaj, 10 po številu, ki je izvedel jako lepo vaje s kiji. Le pri tretji vaji smo pogrešali skladnost, kar pa je z ozirom na kompliciranost vaj opravičljivo. Moška deca (9) je izvedla prav dobro vaje s kratkimi palicami. Prav srčkani so bili ti dečki, ki niso niti še 6 let stari. 10 deklic je izvedlo vaje s krogi, 10 dečkov nad 6 let pa proste vaje prav dobro. Zelo živahna je bila naslednja točka: igre moške in ženske dece. Nato sc nastopili člani na drogu in na bradlji, za njimi pa 10 naraščajnic z redovnimi vajami, ki so jih zaključile z uspelo skupino. Pohvaliti je treba to točko, ki je je le redko videti na sokolskih prireditvah. Sledil je nastop ženskega naraščaja na konju in moške dece s skokom v daljino. 13 članov je izvedlo zadovoljivo beograjske proste vaje. Zadnja točka so bile vaje s praporci. ki jih je izvedlo 10 trojic prav lepo.
Po končanem sporedu je brat starosta pozdravil navzoče in v kratkih besedah očrtal pomen telovadbe ter z apelom na še intenzivnejše delo zaključil nastop, ki ga moramo imenovnti vseskozi posrečenega. Žal da cmotnega efekta ni bilo, čemur je pač krivo slabo vreme.
XIV. Zagrebški velesejm
V	soboto, dne 13. t. in. ob 9. uri dopoldne se otvori XIV. Zagrebški velesejem, ki bo trajal do 22. t. m. Kakor smo že svoječasno porogali, je letošnja zagrebška velesejmska prire-tev posvečena hotelski industr., v obl. posebne razstave, pod značko: »Hotel, dom in kuhinja«. Razstava obsega dve ločeni skupini: prva predstavlja model prvovrstnega hotela, ki prikazuje najboljše izkoriščenje prostora s prvovrstno, praktično in obenem elegantno opremo, druga skupina pa vsebuje vse hotelske potrebščine, dekoracije in pribor.
Dalje je predvidena posebna gradbena razstava, ki predočuje najmodernejše gradbene sloge. Vsled naraščajoče gradbene delavnosti pri nas, posebno v tujskoprometni industriji, bo ta del Zagrebške prireditve vzbudil med
Navodila za izvoz sliv in pekmeza
Ministrstvo trgovine in industrije objavlja:
Izvozna sezona suhih sliv in pekmeza se bo pričela 15. oziroma 20. t. m. po posameznih banovinah. Kontrolo nad dovozom suhih sliv in pekmeza na tržišča in nad tovarjanjem na železniških postajah oziroma na ladje bodo vršili organi kakor prejšnja leta na osnovi pravilnika z dne 31. avgusta 1929., ki velja za področje beograjske trgovske zbornice in na-redbe prejšnje bosanske vlade z dne 19. av-sta 1914., ki velja za področje trgovske zbornice v Sarajevu. Virhu tega bodo poslovale posebne komisije pri skladiščih sliv v Sisku in Indjiji na podlagi krajevnih obrtnih predpisov. Razlika glede kontrolnega režima v prejšnjih letih je v tem, da je pristojnost nadzora pre-nešena iz ministrstva za trgovino in industrijo na kraljevske banske uprave. Ministrstvo za trgovino in industrijo si je pridržalo pravico revizije dela slivskih komisij in kraljevskih banskih uprav. V Novem Sadu so bile imenovane komisije za pregledovanje sliv v Kragujevcu, Mladenovcu, Veliki Plani, Novem Sadu in Subotici. Komisije za pregled suhih sliv in pekmeza poslujejo v Kragujevcu, Arangjelov-cu, Lazarevcu, Gornjem Milanovcu, Ligatu in Darosavi. Kraljevska banska uprava v Nišu je imenovala 'komisije za pregled suhih sliv in pekmeza v Jagodini, Kruševcu in Kraljevu. Interesenti se opozarjajo na določbe pravilnika v trgovini s suhimi slivami in pekmezom, ki dovoljujejo izvoz samo na podlagi potrdila komisije, da je blago ugodno za izvoz. Carinska obkstva ne smejo izvršiti izvozne ekspedicije brez tega potrdila. (A. A.)
Gospodarske vesti
y(Nova redna pomorska linija med našo državo in Nizozemsko. »II Sole« poroča iz Haga, da se v merodajnih gospodarskih krogih v Hagu resno pripravlja vposlava stalne redne pomorske linije med Nizozemsko in Jugoslavijo. Nova pomorska linija naj bi se dotikala sledečih luk: Trst, Tunis, Alžir, Barcelona, Valencija, Oporto, Antvcrpen in Rotterdam.
X Tovarna tovornih avtomobilov v Jugoslaviji. »WBK« doznava iz zanesljivega vira, da proučuje poseben komite strokovnjakov v Brodski tovarni vagonov, vprašanje preobraženja obrata v izdelovanje novih metalurgičnih proizvodov. Posebno dozorelo izgleda vprašanje produkcije tovornih avtomobilov, ki naj bi sc izdelovali na Brodu ob Savi. Naša država ne poseduje do sedaj nikuke tovarne avtomobilov, zato se smatra, da bi izgradnja take tvomice postala že v kratkem rentabilna. Tozadevna pogajanja vsekakor še niso prekoračila začetnega štadija. V poučenih krogih se zagotavlja, da se namerava pridobiti licenca avstrijske specijalnc tovarne tovornih avtomobilov (osterr. Spezialfabrik fur Lastautomo-bile), katerih tipi so pri nas 'že preizkušeni in bi s tem odpadli vsi stroški konstrukcij, poskušenj
i.	t. d.
X Nov zakon o avtobusnem prometu. Včeraj je bil g. ministrskemu predsedniku vročen v od-obrenje nov zakonski projekt o avtobusnem prometu v naši državi. Namen zakona je, da se pospeši tujski promet pri nas, kakor tudi olajšajo prometne prilike v onih krajih, ki ne posedujejo železniških zvez.
X Odstranitev zadrževanja našega grozdja na Madjarskem. Po potrjenem obvestilu iz merodajnega mesta, so madjarske oblasti odredile posebnega delegata, ki bo pregledoval na postaji Kelebija grozdje, ki se v tranzitu izvaža preko madjarskega ozemlja v inozemstvo. Delegat je pooblaščen, da pregleda vse grozdje v tranzitnih transportih brez ozira na to, da li imajo izvozniki za te pošiljke predhodno dovoljenje za tranzit od madjarskega ministrstva za kmetijstvo. Vse pregledane pošiljke se bodo brez nadaijnega zadrževanja takoj odposlale naprej. Kar Be tiče pošiljk po Donavi, se ne bodo pregledovale več kakor dozdaj v Mohaču, temveč v pristanišču v Budimpešti, kjer se nahaja istotako poseben delegat za pregled grozdja. Na ta način se lahko smatrajo ovire pri tranzitnih pošiljkah grozdja preko Madjarske za odstranjene. Te ovire so dozdaj obstojale radi zahteve predhodne odobritve s strani madjarskega ministrstva za kmetijstvo.
X Republika Haiti se zanima za naše proizvode. Konzulat naše kraljevine v republiki Haiti javlja gospodarskim organizacijam, da se je na tržišču Haitiju pojavilo zanimanje za proizvode iz naše države. Posebno se iščejo semena in steklovine.
X Pravilnik proti borzni špekulaciji. Na merodajnih mestih razpravljajo o vprašanju prepovedi borznih špekulacij z žitaricami, ker se je zadnji čas opazilo, da se na naših borzah prav intenzivno špekulira z namenom znižanja cen žitaricam. Da se to prepreči, se bo do 15. t. m. izdal pravilnik proti borznim špekulantom, v katerem bodo določene najstrožje kazni za prestopke borznega poslovanja.
našimi gospodarskimi krogi mnogo zanimivosti. 0 živilski industriji, ki bo zavzemala važen oddelek letošnjega jesenskega velesejma, smo na tem mestu že podrobneje poročali.
Popolnoma neodvisno od imenovanih razstav bo vidno mesto zavzemala naša tekstilna industrija (tekstilijejkožarstvo, konfekcija, razne tekstilne potrebščine in tekstilni stroji). Dalje bo tu zastopan usnjarstvo, papirna indu-stria, grafika, poljedelstvo, živinoreja itd.
Istočasno se v Zagrebu otvori III. domača živinorejska razstava. Dosedaj je prijavljenih že preko 300 izbranih živali. Vsporedno k tej razstavi se otvori ob istem času tudi I. mednarodna inozemska živinorejska razstava, ki bo vsebovala živali iz Avstrije, Italije, Nemčije in Švice.
,X Izplačevanje XVIII. kupona 7% invest. posojila. Izplačevanje osemnajstega kupona 7% investicijskega posojila iz leta 1921, katerega rok začenja teči 15. septembra t. L, bodo vršile sledeče ustanove: 1. Vse davčne uprave; 2. Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami; 3. Vsi denarni zavodi, ki imajo zato posebno pooblastilo in 4. Oddelek državnih dolgov in državnega kredita v ministrstvu financ. — (Iz oddelka državnih dolgov in državnega kredita ministrstva za finance).
X Ameriške investicije v Češkoslovaški. Pooblaščenec neke večje finančne skupine v Ncvv-yorku proučuje gospodarski položaj češkoslovaške republike v svrho velikopoteznih udeležb ameriškega kapitala v češkoslovaškem narodnem gospodarstvu. Predvsem se proučuje vprašanje skupninske produkcije malih avtomobilov in ra-dioaparatur. Govori se o nameravani večji udeležbi ameriškega kapitala tudi v časnikarstvu in filmski industriji. Poleg čisto finančnih udejstvovanj morala bi se izvršiti tudi obširna organzato-rična preuredba posameznih češkoslovaških gospodarskih panog.
X Rusko žito na Nizozemskem. Ruska trgovska reprezentanca v Londonu je sklenila z raznimi nizozemskimi žitnimi trgovci večje zaključke žitaric, k naj se dobavijo še v teku meseca septembra. Ruske dobave se bodo izkrcavale v Rotterdamu in Amsterdamu in bodo v slučaju odgovarjajoče kvalitete zavzele v nizozemskem žitnem uvozu večje dimenzije.
X Uvoz žitaric v Italijo raste. V mesecu avgustu t. 1. je Italija uvozila 1,211.947 q žita, medtem ko sc je lansko leto v istem razdobju uvozilo le 432.863 q žita. V splošnem se smatra, da je vzrok temu pospešku popoln polom žitne bitke, kakor tudi zelo neugodna žetev. Milanski gospodarski krogi cenijo, da bo letošnja končna trgovinska bilanca zadobila še znatno bolj pasivno lice, kakor ga nudi sedanja.
X.Gradba druge bagdadske proge zaključena. Iz Ankare se službeno javlja, da so zaključena pogajanja za gradbo druge proge z Bagdada proti Sredozemskem morju. Gradba železnice, ki bo merila nekaj preko 600 milj bo izvedla neka an-gleško-francoska finančna skupina.
Borzna poročila
dne 10. sept. 1930 Devizna tržišča
Ljubljana, 10. sept. Amsterdam 22’74, Berlin 13*455, Bruselj 7*8796, Budimpešta 9*8755—9*9055, Curih 1095*90, Dunaj 7*9632—7*9932, London 274*65, Newyork 56*365, Oslo 1509*80—1513*80, Pariz 221*73, Praga 167*62, Trst 294*60—296*60.
Zagreb, 10. sept. Amsterdam 22*74 bi., Dunaj 796*32—799*32, Berlin 1344—13*47, Bruselj 787*96 bi., Budimpešta 987*55—990*55, Milan 294*676 do 296*676, London 274*25—275*05, Ncwyork ček 56*265—56*465, Pariz 220*73—222*73, Praga 167*22 dol 68*02, Zurich 1094*40—1097*40.
Beograd, 10. septembra, k. Berlin 13*44—13*47, Dunaj 796*32—799*32, Budimpešta 987*55—990*55, Curih 1094*44—1097*44, London 274*25—275*05, Milan 294*50—296*50, Newyork 56*2650—56*4650, Pariz 220*74—222*74, Praga 167*22—168*02.
Dunaj, 10. septembra, d. Berlin 168*60, Amsterdam 285*03, Kopenhagen 189*45, Stockholm 190*15, Newyork 708, London 34*4313, Pariz 27*78, Bruselj 98*74, Praga 21*01, Beograd 12*5425, Budimpešta 123*99, Bukarešta 4*2275, Varšava 79*38, Sofija 5*1313, Milan 37*0650, Curih 137*38.
Curih, 10. sept. Beograd 9*1287», Pariz 20*23, London 25*06, Newyork 515*275, Bruselj 71*90, Milan 26*99, Madrid 56'—, Amsterdam 207*475, Berlin 122*765, Dunaj 72’77, Sofija 3*735, Praga 15*295, Varšava 57*70, Budimpešta 90 25, Atene 6*68, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*075, Helsingfors 12*97.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 10. septembra.
Drž. papirji: 7% inv. pos. 87*75—88*50, vojna škoda ar. 442—442*50 (442), vojna škoda kasa 442—442*50, vojna škoda sept. okt. nov. 441*75 d, vojna škoda dec. 442*50—443 (444), 4% agr. ob. 55—55*50, 1% Bler pos. 86*75—87, 8% Bler pos. 97*98, 7% pos. hipot. 85*50—86.
Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 924—925, Udružena 192—194, Ljub. kred. 122 d, Medjuna-rodna 65 d, Narodna banka 8100—8200.
Industrije: Šečerana Osijek 312*50—314, Trboveljska 398—400, Slavonija 200 d, Vevče 124 d.
Beograd, 10. septembra, k. 1% inv. pos. 92 do 93, 4% agr. obv. 56—56*50, 7% Bler 89*75, vojna škoda 450*50—455*50, uit. dec. 466—466*50. Narodna banka 8120—8220, Izvozna banka 7506.
Dunaj, 10. septembra, d. Bankverein 17*80, Kreditni zavod 47*60, Dunav-Sava-Adria 12*30, Prioritete 91*60, Ruše 35*50, Trbovlje 49*30.
Notacija naših posojil v inozemstvu.
London, 10. sept. 7% Blaire 86*25—87.
Neivyork, 10. sept. 8% Blaire 96*875—97*75, 1% blaire 86—86*75, 1% Hipot. banka 85—85*25.
Žitna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 10. sept. Pšenica: 79-80 kg ban. Bega šlep 157*50—162*50, gornjeban. 160—162*50, ostala neizpremenjena. — Vse ostalo neizpremenjeno.
—	Promet: pšenica 19 vagonov, koruza 42 vag., moka 7 vag., otrobi 5 vag. — Tendenca: mirna.
Budimpešta, 10. sept. Tendenca: mirna, promet: srednji. Pšenica: okt. 15*70—15*82, marc 17*10—17*24 (17*23—17*24), maj 17*50—17*64 (17*59 do 17*60). — Rž: okt. 9*50—9*74 (9*60—9*63), marc 10*68—10*90 (10*82—10*83). — Koruza: sept. 14*83—14*90 (14*85—14*90), maj 14*20—14*30 (14*29 do 14*30). — Trs.: maj 12*60 (12*55—12*60).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjena, brez prometa.
HMELJARSKA POROČILA
K našemu včerajšnjemu poročilu dodajemo sledeče: V Savinjski dolini je povpraševanje za hmelj naraslo in so se cene za gladko-zeleno blago učvrstile na 8—100 Din za kg. — V Nemčiji in na Češkem so ostale cene neizpremenjene, vendar so čvrste in je kupčija živahnejša.
Spori
Svetovne igre v Pragi
Veliki športni dnevi v Pragi so končani. Tri dni so trajale vroče borbe, katerih so se udeleževale atletinje vsega sveta. Nemčija, katere zastava je prva zaplapolala na zmagoslavnem drogu, je tudi odnesla končno zmago v skupni klasifikaciji. Bilo je obilo iznenadenj, mnogo borb je bilo odločenih šele v zadnjih centimetrih. Edina Poljakinja Walasiewicz in Švedinja Jakobsson sta sigurno zmagali. Dve atletinji sta obdržali naslov sve-tivne prvakinje: Hitomi in Konopacka, povsod drugod so si nova imena pridobila častni naslov. Sedem držav ni doseglo nobene točke, Poljska in Japonska se imata zahvaliti dobremu mestu samo eni atletinji.
Kljub raznim pomanjkljivostim v organizaciji, so dosegle III. damske svetovne igre popoln uspeh.
Svetovne prvakinje za leto 1930 so postale:
IValasieuiicz (Poljska) na 60 m (7*7), 100 m (12*5) in na 200 m (25*7); Lunar (Anglija) na 800 m (2:21*9); Nemčija (Kellner, Karrer, Hol-zer, Gelius) na 4X100 m (49*9); Jacobsson (Švedska) na 80 m zapreke (12*4); I. Braumiiller (Nemčija) v skoku v višino (1*57); Hitomi (Japonska) v skoku v daljavo (5*90); Heublein (Nemčija) v metu krogle (12*495); Konopacka (Poljska) v metu diska (36*80); Schumann (Nemčija) v metu kopja (42*32 svet. rek.); E. Brau-miiller (Nemčija) v troboju (200 točk); Češkoslovaška v bazeni; Avstrija v rokometu in Kanada v basket-balu.
Slab pričetek jesenske sezone
Preteklo nedeljo in ponedeljek sta otvorila naša vodilna kluba Ilirija in Primorje jesensko nogometno sezono. Začetek je bil prav slab. Moštvo Primorja je še nekaj pokazalo, prvak Ilirija pa je igral mizerno. Igralci so se sicer mučili in igrali požrtvovalno — igrale so pa noge brez
glave. Vsa igra je bila ena sama velika taktična napaka. Ako ne bo prvak igral v prvenstvu bolje, mu je že vnaprej zasigurano eno izmed zadnjih mest. Predvsem je treba remedure v moštvu. Nekateri igralci mislijo, da je tekma nekak sprehod, kjer se lahko človek odpočije od težav tekom tedna. Take igralce je treba brezobzirno odstraniti, od saraoga renomeja sc ne da živeti.
Ilirija odigra v nedeljo semifinalno tekmo za pokal JNS v Ljubljani. Njeni izgledi so po po-nedeljkovi tekmi minimalni. V moštvu je premalo resnosti in posledica tega je škandalozna igra. Ako bode moštvo nadaljevalo v tem pravcu, bodo kmalu igrišča brez gledalcev.
Športni dan na Bledu
Nogomet. Na praznik 8. septembra t. 1. je SK Bled povabil rezervo ASR Primorje Ljubljano v goste, da bi na ta način primerno proslavil osvojitev pokala za prvenstvo Gorenjske. Tekma je nudila prav lep šport.
Pred tekmo je izročil SK Bledu kot zmagovalcu predsednik tekmovalnega odbora za prvenstvo Gorenjske g. Birsa ličen pokal, ki ga je daroval inicijator tega tekmovanja SK Bled. Tekma je končala s pričakovanim rezultatom 7 : 0 za Pri-morje. Kljub visokemu rezultatu je nudil SK Bled enajstorici hud odpor.
Veslaške in plavalne propagandne tekme
Dne 8. sept. zvečer se je vršila predaja daril v nabito polni kavarni »Kazina« ob navzočnosti domačih in tujih gostov. Zmagovalci so bili burno aklamirani. Nato se je razvila živahna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Rezultati veslaških in plavalnih propagandnih tekem so sledeči:
I. Veslanje:
1. Težki čolni z dveini vesli: 1. Benedik Stanko, Bled, startala dva (650 m — 3 min. 40 sek.)
2. Lahki čolni s štirimi vesli: 1. Ing. Medved Ivo in Benedik Stanko, startala dva 650 m 2 min. 52 sek.
3. Sandoline (Salentranker): startala dva 650 m
—	1. Vcrovšek Jože — 4 min. 43 sek.
II. Plavanje na 50 m:
I. 1. Juniorke startale dve: 1. Mally Franci Wien 58*20 sek., 2. Flere Eda (Primorje).
II. Gospodje prosti stil (startalo pet): 1. Ing, Medved Ivo (Primorje) 34*10 sek, 2. Ravnikar Jože (Primorje).
III. Gospodje prsno (startali trije): 1. Tomec Metod SK Bled 43 sek.
IV. Gospodje hrbtno (startala dva): I. Ing. Medved Ivo, Primorje Ljubljana 34*70, 2. Košnik Milan, Sokol Kranj.
III. Skoki propagandni z 10 m stolpa:
Startali: 1. Kordclič Srečko (Ilirija), 2. Trošt (Ilirija), 3. Benedik Stanko (SK Bled), 4. Ravnikar Jože (Primorje), 5. Svetina Blaž (SK Bled), 6. Tomec Metod (SK Bled).
10-leinica SK Svobode v Mariboru
Za proslavo desetletnice SK Svobode, ki se vrši v nedeljo dne 14. septembra v Mariboru je določen sledeči program:
Ob 9*30 sprejem zunanjih klubov na postaji in sprevod s postaje na igrišče.
Ob 10*30 nogometna tekma SK Rapid I. : SK Železničar I.
Ob 14*30 nogometna tekma SK Svoboda (Ljubljana) : I. S. S. K. Maribor.
Ob 16. nogometna tekma SK Olimp (Celje) ;tj SK Svoboda (Maribor).
Cela športna prireditev se vrši na igrišču I. 3. S. K. Maribor v Ljudskem vrtu.
K
NIMAM DOBRE KAV&1 ŠOBITI DNIVN0 mU PRVINO UN *sr*
Mt m B MCTCH
mčii&M, mmoz m S-
<3*
/\
Telelon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Stanovanje
trisobno, konfortno, z vsemi pritiklinami se odda s 1. novembrom 1930 v najem v Pra-žakovi ulici št. 15. — Podrobni pogoji so na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ul. 8.	406
Oddajo se
takoj 4 lepe pisarniške sobe v Kolodvorski ulici št. 8.	404
Načrte in ™ proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženiera-arhltekta
2a šolsko mladino je potrebna
dobva	in	tvajna
Tovarna čevljev »PEKO« posvečuje vso pažnjo izdelavi čevljev za mladino. Zalo si nabavile čevlje najboljše kvalitete po izredno nizkih cenah, in sicer:
ccZ štev. 26-30 Din 125.* c d štev. 31 « 35 Din 1*5.«
v naših trgovinah:
SPcifeo” Ljubljana
99
Aleksandrova cesta 1
Miklošičeva cesta 19
Službene ob/avc
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 19463.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 22. avgusta do dne BI. avgusta 1930.
Srez
	o...		
3	O ® a o	> 2	"E fl
o	- Xi	Tj M	D
.Sl2|
© Ul j
O I
03 h. I
O
Skupina tiluznih bolezni.
Brežice	•	•	•	•	i
Celje...................
Dolnja Lendava , t Gornjigrad . . i • Kamnik	,	•	•	«	•
Konjice	■	*	t	•	•
Krško...................
Laško .■•••« Litija ••••»• Ljubljana (srez) , « Ljubljana (mesto) • Ljutomer .	.	.	•	•
Maribor desni breg , Maribor levi breg . • Novo mesto • » Šmarje pri Jelšah .• •
1 -
Skupaj . I 32 I 8 | 9 Griža. — Dysenteria.
5
3
2
1
1
1
1
1
7
2
-81
Celje (mesto.) , ■ , Kranj
Logatec	.	.	.	•	.
Ljubljana (sre*) . « Ljubljana (mesto) • Maribor desni breg , Maribor (mesto) . • Novo mesto . • • i_ Skupaj
Škrlatinka.
Brežice	.	.	•	•	•
Celje . . .
Celje (mesto) Gornjigrad .
Kamnik	■	•
Kranj .	•	•
Kočevje	•	•	i	•	•
Krško
Laško ..»••« Ljubljana (srez) . • Ljubljana (mesto) • Ljutomer . . . • • Maribor desni breg ( Maribor levi breg , Maribor (mesto), • Murska Sobota . t Prevalje	,	•	•	<
Ptuj................
Slovenjgradeo . • Šmarje pri Jelšah .
1							1
3	7	i	—	10
1	2	1			2
9	6	4	1	10
2	1	—	—	3
—	2	—	—	2
6	1	4	—	3
22	19	9	1	31
Scarlatina
Skupaj OSpice. Morbilli.
Gornjigrad Konjice .
Skupaj
1 49
Davica. — Diphteria et Croup,
Brežice «*»••» Celje .••••»» Dolnja Lendava ■ • • Gornjigrad	>	>	i	•	t
Kamnik	•	•	•	t	•	»
Kranj .*!«••• Konjice	,	#	i	•	•	t
Krško ,	•	•	•	t	«	*
Laško .»»•••» Litija .•••»** Ljubljana (srez) , * . Ljubljana (mesto) > • Maribor desni breg > i Maribor (mesto) . • i Novo mesto t • • i > Prevalje . • • • i Ptuj
Radovljica . • « • Slovenjgradeo . • • Šmarje pri JelSah . »
Skupaj
13	3	3	2	11
3 1	1	2 1	I	2
2	1	1 1	1	1
1 2	3	6	—	i
4	2	2			4
1	7	5			3
2	1	2	—	1
9	3	1	—	11
7	1	—			8
2	1	2	1	—
2	1	1			2
2 i	1	1	2	i
1	1						X 1
	2	—	1	1
3	2	2	—	3
11	16	4	—	23
l 66	| 46	133	7	| 72
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Celje (mesto) -Maribor levi breg . • •	1 1	—	l	—	1
Skupaj .	2	—	1	—	1
Dušljivi kašelj. •	— Pertussis				
Celje .#«•»••	1	1	—	—	2
Kamnik ■ • i « « *	27		—	—	27
Kranj		 »	25			2	—	23
Murska Sobota . » • •	2		—	—	2
Skupaj .	55	1	2	—	54
Krčevita odrevenelost		— Tetanus,			
Celje ■ a • i ■ > •	1	—	—	—	1
Krško	2	—	—	—	2
Mariboi levi breg . . .	1	—	—	—	1
Skupaj .	4	—	—	—	4
Srez	Ostali	Na novo 1 oboleli |	*© > 2 a	Umrli	Ostali v oskrbi
Sen. — Erysipelas.					
Brežice •••■•»	i	—	—	—	1
Celje ■ • • i • • t	i	—	1	—	—
K rško «••■•••	i	—	1	—	—
Laško • a * . v p t	i			—	—	1
Logateo ...*•■	—	1	—	—	1
Ljutomer . . . . , .	i			—	—	1
Maribor desni breg , >	2	—	2	—	—
Maribor levi breg . • a	2	—	—	—	2
Novo mesto . , . » •	1	—	—	—	1
Prevalje . . a • • a	1	—	—	—	1
Radovljica . , , , ,	1			1	—	—
Slovenjgradeo . , , ■	—	X	—•	—	X
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1	—	—	1
Skupaj	1 12	3	1 5	—	10
Ljubljana. 6. septembra 1930.
Po odredbi bana: zdravstvena inšpektor:
Dr. Mayer-
št. 3 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče na Vranskem, dne 5. septembra 1930.
P 36/30—3.	*	2119
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu, opr. št. L. 1/30/10, z dne 23. aprila 1930., in sklepom deželnega sodišča v Ljubljani z dne 2. julija 1930., opravilna številka W. 2/30/4, je bila M i li e v c Katarina, stanujoča v Dol. Logatcu št. 121, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen _ gosp. Slave Karol, posestnik in železničar v Dol. Logatcu št. 71.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 8. septembra 1930.
Konkurzni razglasi
S 4/30—12.	211?
529 Odprava konkurza.
Prezadolženec Bulc Anton iz Mokronoga.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/30 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 157. k. r.
Okrožno sodišče v Novem mestu,
dne 8. septembra 1930.
Razne objave
A 203/30.
2108
Poziv upnikom.
E 263/30.
VIII. No. 3201/1.	2110
Razglas
Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani sem odobril na podstavi § 42 zakona o banski upravi izpremembe §§ 1, 2, 10, 30, 33 in 86 bančnih pravil po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 22. III. 1930. odnosno seje upravnega sveta z dne 19. avgusta 1930. Izpremembe se nanašajo zgolj na poslovne predpise bančnih pravil.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. avgusta 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Dražbenl oklic.
2107
II. No. 25.387.
Razpust društvac
Društvo »Skupina Vrhnika Strokovne zveze tovarniškega delavstva v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kr. banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 3. septembra 1930.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
I. No. 5814/1.
Razpis.
V zdravilišču na Golniku se razpisujeta dve mesti pomožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca.
Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (za eno osebo), t. j. hrane, stanovanja s kurjavo in razsvetljavo in pranja perila, se priznava še mesečni honorar 1500 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože pri splošnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine najda-lje do dne 30. septembra 1930.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. septembra 1930.
Dne 26. septembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičninskih deležev do pašnikov in njiv: zemljiška knjiga Ancova, V, vi. št. 23, 6/35 vi. št. 86; zemljiška knjiga Cepinci 44/180 vi. št. 382.
Cenilna vrednost 15.378’— Din; najmanjši ponudek 10.253'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 21. avgusta 1930.
E 481/30.	*	2112
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1930. dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja: zemljiška knjiga: K. o. Oj-strška vas, vi. št. 161, 293, zem. knjiga K. o. Prekopa, vi. št. 177, zem. knjiga K. o. Podvrh, vi. št. 273.
Cenilna vrednost 151.134-25 Din; vrednost pritikline 2.608 Din; najmanjši ponudek 100.756 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 3. septembra 1930.
Podpisani poziva upnike, ki imajo terjatve do zapuščine dne 13. julija 1930. umrlega Baumanna Ivana, trgovca in posestnika iz Konjic, da se zglasijo v svrho prijave in dokaza svojih zahtevkov dne 10. oktobra 1930. ob 9. uri v njegovi notarski pisarni ali jih do tega dne pismeno prijavijo njemu ali okrajnemu sodišču v Konjicah, v ogib zgube vsake tozadevne pravice, čim bi bila zapuščina po prijavljenih terjatvah izčrpana. Zastavno pravno zavarovane pravice ostanejo neokrnjene.
V Konjicah, dne 5. septembra 1930.
Rado Jereb, notar kot sodni komisar.
Vabilo
2109
E 405/30.
2097
Dražbeni oklic.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V 297/30	2111	3-1
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Krenner Edvard, ravnatelj sped. tvrdke Schenker v Mariboru, Meljska cesta št. 16, je umrl dne 27. aprila 1930. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je-li kaj dedičev, sodišču na znano. Gospoda Goloba Franja, not. kandidata v Mariboru, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 22. avgusta 1930.
A 96/30.	*	2120
Oklic,
s'katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Baale Ivan, stavbni mojster v Trnavi, je umrl dne 12. avgusta 1930.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču d n e 2. o k tobra 193 0. ob deveti uri v soM
Dne 24. oktobra 1930. dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin hiše, gospodarskega poslopja in zemljišča: zemljiška knjiga k. o. Spod. Gorče, vi. št. 115.
Cenilna vrednost 173.775-50 Din; vrednost pritikline 5.775 Din; najmanjši ponudek 115.852 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 12. avgusta 1930.
E 368/30.
2113
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1930. dopoldne ob pol 11. uri bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja, zemljišča: zemljiška knjiga: k. o. Male Braslovče, vi. štev. 33 (brez parcel 551/2, 574/18, 574/19, 574/48, 601/66) in k. o. Podvin; vi. št. 10.
Cenilna vrednost 153.574 Din; vrednost pritikline 6.751 Din; najmanjši ponudek: 102.383 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 27. avgusta 1930.
Tovarna dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi, bo imela
XXIV. letno redno skupščino
dne 27. septembra 1930. ob enajstih v posvetovalni dvorani svoje tvornice.
Na to skupščino se vabijo po § 13. družbenih pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2. Letno poročilo ravnateljstva in nad-zorništva, predložitev sklepčnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička v poslovnem letu 1929./1930.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija za poslovno leto 1929./1930.
4. Slučajni predlogi.
Pravice, določene v družbenih pravilih, sme izvrševati le delničar, ki je en mesec, odnosno 30 dni prej vpisan kot lastnik delnice v družbeni delniški knjigi. Noben delničar ne more imeti več nego 200 glasov, bodisi v lastnem imenu, bodisi kot pooblaščenec, bodisi skupno.
V Dolnji Lendavi, 5. septembra 1930.
Ravnateljstvo.
Bilanca Tovarne dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi, za leto 1929./1930.:
Aktiva: gotovina v blagajni Din 57.664-41 dolžniki Din 1,972.75837, tvornica in ne premičnine Din 300.000-—, blago 735.726 Din, poštna hranilnica Din 40.511-15, skupaj Din 3,106.658-93.
Pasiva: vplačana glavnica Din 500.000-—, rezervni sklad Din 535.000-—, dividenda Din 20.844-—, rezervni sklad za znižbo vrednosti tvorničnega poslopja Din 70.000, tvornica in stroji, rezerva za znižbo vrednosti Din 5000, tranzitne stavke 112.681-90 Din, upniki Din 1,496.627-43, čisti dobiček Din 366.505-60, skupaj Din 3,106.658-93.
V Donji Lendavi, 30. junija 1930.
Ravnateljstvo.
To bilanco smo primerjali z glavno knjigo in pomožnimi knjigami, ter smo ugotovili, da je v vsakem oziru pravilna in da se ujema z dejanskim stanjem.
Nadzorstveni svet.
—
2114
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. letnika tehnične srednje šol, geometerskega odseka, v Ljubljani, na ime: Rozman Viljem iz Kamika.
Proglašam ga za neveljavno.
Rozman Viljem, s. r.
2117
Ob]ava.
Izgubila sem izpitno izpričevalo in izpričevalo IV. razreda dekliške meščanske šole v Ljubljani (sv. Jakob) za leto 1924./25. na ime: Brajnik Marija, rodom iz Radohove vasi.
Proglašam ju za neveljavni.
Brajnik Marija, s. r.
mmmm
Novi predsednik Argentini je.
;y;
V " < < ?^‘Xc - ».• ** HT;/ ^
T
yyy>" **" / %>o , v v 7
v-'?''''W ;ZW&s'/‘ZfkA'
S$|pg
Wž4m
liii miipi
gel udeležiti zarote v ječi, kjer je sedel samo štiri dni. Predsednik je k temu pripomnil, da je ta odgovor vreden uvaževanja in je prosil državljane porotnike, naj to upoštevajo. Neki Bellier je odgovoril takisto in predsednik se je obrnil na poroto z isto opazko njemu v prilog. Ta sodnikova dobrohotnost se je tolmačila kot izraz hvalevredne pravičnosti ali kot plačilo za ova-duštvo.
Besdo je povzel namestnik javnega tožilca. Ta je samo še bolj razpredel obtožnico ter stavil tale vprašanja:
»Ali je ugotovljeno, da so Mavricij Brotteaux, Lu-dovika Rochemaure, Ludovik Longuemare, Marta Gor-cut, imenovana Athenais, Evzebij Rocher, Guyton-Fabu-let, Marcelina Descourtis itd. itd. zamislili zaroto, katere sredstva so uboj, lakota, izdelovanje ponarejenih bankovcev in ponarejenih novcev, izprijanje morale in javnega mišljenja, pobuna jetništnic; smoter; državljanska vojna, zrušenje narodnega predstavništva, upostavitev kraljevine?«
Porotniki so se umaknili v posvetovalnico. Potrdili so soglasno vprašanje krivde pri vseh obtožencih razen imenovanih dveh Navette-a in Belliera, ki ju je bil predsednik in za njim javni tožilec že nekako izločil iz obravnave. Gamelin je utemeljil svoj pravorek -8 temile besedami i
»Krivda obtožencev bode v oči: njihova kazen je potrebna za blagor Naroda in oni sami si morajo želeti
smrt kot edino sredstvo, da izbrišejo svoje zločine.«
Predsednik je izrekel obsodbo v odsotnosti onih, ki jih je zadevala. V nasprotju s tem, kar je zahteval zakon, v teh velikih dnevih niso klicali obsojencev, da bi jim prečitali sodbo, brez dvoma zavoljo tega, ker so se bali obupnih prizorov tako velikega števila oseb. Prazen strah! Tako velika in splošna je bila tedaj udanost žrtev! Zapisnikar je odšel v dvorano, da prečita pravorek, ki so ga poslušali v molku in tišini, ki sta vzbujala primero, da so obsojenci drevesa, ki so določena, da se posekajo.
Državljanka Rocheipaure-ova je izjavila, da je noseča. Neki ranocelnik, ki je bil hkratu porotnik, je bil dota čen, da jo preišče. Odnesli so jo onesveščeno v njen zapor.
»Ah,« je vzdihnil otec Longuemare, »ti sodniki so zares usmiljenja vredni ljudje: njihovo duševno stanja je v resnici obžalovanja vredno. Vsi pojmi se jim mešajo in barnabita zamenjavajo s frančiškanom.«
Smrtna kazen se je imela izvršiti še tisti dan pri »brijeri Zvrnjenega prestola«. Ko so bili obtoženci preoblečeni, so čakali z striženimi lasomi in v izrezanih srajcah krvnika, natlačeni kakor živina v mali dvorani, ki jo je steklena pregrada ločila od sprejemne pisarne.
Ko so dospeli krvnik in njegovi pomagači, je vtaknil Brotteaux, ki je mirno čital svojega Lukreca, na pričeti strani značko v knjigo, jo zaprl, jo spravil v žep svoje suknje ter dejal barnabitu:
Zborovanje Društva narodov v Ženevi.
Slika nam kaže veliko zborovalnico, kjer se 10. septembra sestanejo zastopniki Društva narodov.
Revolucija v Argentini]!.
Vladna p&la*« v Buenos-Airesu, kjeir biva predsednik. Novi predsednik repUwtk« Afgouiiai|je
je general Uriburu.
Najsiarejii besednjak
V Siriji se že dalje časa mudi znanstvena lrancoska ekspedicija, ki izkopava in preiskuje razne zanimive starine. Ekspedicijo vodi znameniti Irancoski starinoslovec in vseučiliški profesor v Strassburgu dr. Schftfer. Temu se je te dni posrečilo najti starino neprecenljive vrednosti. Našel je namreč najstarejši besednjak sveta.
Približno pred enim letom je odkril dr. Schtt-fer, ki se peča že celo vrsto let sistematično in po načrtu z odkrivanjem starin v Siriji, ostanke in razvaline starodavnega trgovskega mesta Sopute. To mesto smo doslej poznali samo iz pripovedk in legend. Leži pa blizu mesta La-tatia. Soputa je bila že pred 5000 leti važno trgovsko mesto, ki je bilo znano po vsem tedanjem trgovskem svetu. Največ so izvažali bron In izdelke iz brona. Kar so odkopali ostankov tega mesta doslej, je vse zelo zanimivo. Ugotovili so iz raznih napisov, da je vladal v mestu neodvisen vladar, ki je stanoval v krasni palači. Ostanke te palače so odkrili. V palači pa je našel dr. Sch&fer tudi veliko knjižnico, ki je obstojala Iz velikega števila kosov žgane opeke. (V starih časih niso poznali še papirja in so rezali črke itd. v kamen ali v opeko.)
Tablice iz opeke so večinoma prav dobro ohranjene, zanimivo pa je, da se nahajajo na njih besede popolnoma tujih jezikov. Besede so pa napisane v nekem določenem vrstnem redu in zato je dr. Schfifer takoj domneval, da gre tu za besednjak.
Jezikoslovci so imeli težko delo s tolmačenjem napisov na tablicah. Po dolgem trudu pa so le ugotovili, da gre res za besednjak, in sicer za 6 jezikov, ki so bili v rabi tedaj v Soputi i trgovskem prometu. Kot »diplomatski« jezik j« veljal tedaj babilonski jezik, ki je igral takral v mednarodnem življenju približno isto vlogo kakor danes francoščina. Babilonski jezik so rabili tudi egiptovski ministri. V Soputi in okolici so govorili semitski jezik, učenjaki in duhovniki pa so se posluževali starega sumerskega jezika, ki nekoliko spominja na staro latinščino. Četrti jezik, ki je bil v Soputi znan, je bil egiptovski, v severni Siriji pa so govorili mi-tijanski jezik. Maloazijski trgovci pa so prt nesli v Soputo še haritski Jezik.
Razne pogodbe in druge važne Itstine so prevajali posebni prevajalci, ki so se posluževali pri svojem delu sedaj odkritega besednjaka
Besednjak bo poslal dr. SchSfer v Pariz, kjei ga bodo shranili v muzeju.
Nogometne tekme Hamburg—Berlin.
V Berlinu sta igrali preteklo nedeljo reprezentanci Hamburga in Berlina pred 15.000 gledalci. Tekma se je končala neodločno z rezultatom 2 :2.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI 502EJNI
»Kolikor je meni znano, je delal gospod Brotteaux samo dobro. To je človek kakoršnih bi bilo treba mnogo in tak, da ga ni boljšega. Tisti, ki trdijo nasprotno, se motjo. To je vse, kar imam povedati.«
Predsednik je vprašal, ali priznava, da je živela z Brotteauxom v konkubinatu. Treba ji je bilo pojasniti ta izraz, ker ga ni razumela. Toda čim ji je bilo jasno, za kaj gre, je odgovorila, d bi bilo to odvisno samo od njega, da pa tega ni od nje zahteval.
Na tribunah so se začeli smejati in predsednik je zagrozil dekletu Gorcutovem, da prekine zasliševanje ž njo, ako bo še odgovarjala s takšnim cinizmom.
Tedaj ga je ozmerjala s črnuhom, zelencem, rogat-cem ter pljuvala nanj, na sodnike in porotnike cele lonce psovk, dokler je niso orožniki potegnili iz klopi ter odvedli iz dvorane.
Predsednik je nato na kratko zaslišal še ostale obtožence v istem redu, v katerem so sedeli v klopeh. Neki obtoženec z imenom Navette je odgovoril, da se ni mo-
Koliko kalorij potrebuje človek na dan?
»Kalorija« je enota, s katero izražamo količino toplote. Toliko toplote, kolikor je rabimo da segrejemo 1 kubični centimeter vode za 1 stopinjo, imenujemo »kalorijo«.
Človek, ki dela, razvija toploto. Toploto pa daje človeku hrana, ki jo tale pretvarja v toploto. Kolikor več človek dela, toliko več toplote, t. j. toliko več brane oziroma »kalorij« potrebuje človek.
Med hrano in hrano pa je velik razloček. Dandanes je nauk o pravilni brani človeka zelo razvit, a v nobenem vprašanju si niso razni učenjaki tako na nejasnem kakor ravno glede hrane. Eni trdijo, da je najboljša za človeka surova hrana, drugi trde pa zopet nasprotno. Tudi vrsta, v kateri vživamo jedi drugo za drugo, ni kar tako brez pomena. Zato obiskujejo dandanes kuharice in gospodinje posebne tečaje, kjer se uče vse take stvari. Komaj pa se nauče ene teorije, že se pojavi druga in ženske so zopet Vse zbegane.
Nedavno pa je izšla v Stuttgartu zanimiva knjiga, ki jo	je napisala	gospa	Gerta	Wendel-
muth. V tej	knjigi pisateljica nič ne	kritizira
posameznih metod, ampak daje le pregled vseh mogočih sistemov kuhe, ki naj nas ohrani zdrave in kar je	za današnjo	modo	posebno važno,
tudi vitke in	prožne.
V knjigi beremo, da potrebuje 251eten človek, če miruje, neko »temeljno« količino kalorij in sicer 1682 kalorij na dan. Ce ta mladenič tolče kamenje ali če sploh težko dela, potrebuje za vsako delovno uro Se po 330 kalorij, in če vozi zjutraj in zvečer s kolesom na delo oziroma z dela pol ure daleč do doma, potrebuje še 200 kalorij. Skupaj potrebuje torej tak človek 4500 kalorij. Uradnik, ki pri delu sedi, shaja že z 2200 do 2400 kalorijami. Krojači, stavoi in učitelji potrebujejo po 2600 do 2800 kalorij, čevljarji, knjigovezi in zdravniki po 3000, kovinarji in mizarji 3000 do 3600, najtežji delavci pa do 5000 kalorij. DuSevmi delavci potrebujejo po tej teoriji torej najmanj hrane (kalorij), dočim uči druga teorija, da je potrebujejo največ.
Kako pa mora biti sestavljen obed ali večerja, da dobimo dovolj kalorij? Knjiga pravi, da zadostuje za duševnega delavca za zajutrek 5 dek kruha, 1 deka surovega masla, 10 dek fig,
ali pa 125 gramov mleka. Delavec, ki težko dela, pa rabi zjutraj 200 gramov črnega kruha, 25 gramov surovega masla, 250 gramov mleka in 40 gramov fig. Treba pa se je ozirati tudi na kemično sestavo jedil. Ni dobro kosilo, ki obstoji iz zelenjadne juhe, iz telečjega zrezka s omoki in iz čokoladnega pudinga, ker imajo vse te jedd preveč kislin v sebi.
Tudi o sadju pove knjiga mnogo. Jabolčna kislina upliva na želodec in na čreva ugodno. Hruške so važne za prehrano, ker imajo v sebi mnogo sladkorja, niso pa tako lahko prebavljive kot jabolka, ker imajo premalo kisline. Slive je treba jesti neolupljene, ker je ravno v olupkih največ tiste snovi, ki draži želodec. Crešnje imajo v sebi dosti železa in so dobre za kri. Sladko grozdje je krvotvorno, kislo pa pospešuje delovanje črevesa. Jagode so dobre za živce, ker je v njih dosti fosforja.
Tako našteva knjiga še celo vrsto raznih dobrot in nasvetov, vendar pa je zelo dvomljivo, če bodo ljudje ubogali. Kranjci in Štajerci bodo ostali kljub vsem teorijam bržkone še zanaprej pri svojih žgancih in kislem zelju, če se bo kakšna klobasa kuhala v želju, je pa nihče ne bo meril po kalorijah, ampak po njeni dobroti in velikosti.
General Uriburu je vodja zmagovitih revolucij onarnih čet, kii so prisilile prejšnjega predsednika Irigoyena, da je odstopil.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihdlek. — Urednik Janci Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozinan. — Vsi v Ljubljani.