Kratka študija o kvinkvenijah. Na podlngi zakonov in lastnih izkušenj spisal J. Lapajne. W$ o so bili pred 30 leti novi šolski zakoni stopili v življenje, bili so to sicer velika pridobitev nasproti starira šolskim postavam, toda začetkoma so bile učiteljem odmerjene vendar le majhne plače. Tolažilo nas je vendar to, da se nam bodo dohodki po službenostarostnih dokladah vsakih pet let zviševali. Paragrafe v zakonih, ki govore o petletnicab, razlagali smo si pravilno in v pravem duhu, t. j. v duhu, ki ga je irnel zakonodajavec. Razlagali smo si ga tako : Ker pri Ijudskera učiteljstvu ni takega avangementa kakor pri uradnikih, nadomestovale nam bodo to povišanje kvinkvenije, katere dobe tudi uradniki redoma od pet do pet let. Učitelji so si torej razlagali: V norraalnih razmerah narn bodo kvinkvenije redoma pripoznane. In res v mnogih slučajih so bile učiteljem redno kvinkvenije odštete. Morali so se sicer učitelji s separatnimi prošnjami. za-nje potegniti, dočim je pri uradnikih njihov predstojnik le uradno naznanil in prosil, da se jira nakaže kvinkvenija, kedar je prišla doba, v kateri jim pripada *). Nekaj je bilo pa *) Svetujem tov.irišem sploh, da odslej naprej le šolski voditelj uradno prosi za Vas, kedar Vnin imajo nMkazati kako kvinkvenijo. Pisatelj. vendar pri podeljevanji učiteljskih petletnic neljubih izjem. V dotičnih paragrafih deželnih šolskih zakonov (za Kranjsko § 30 postave z dne 29. mal. travna 1873. 1.) je določilo, da mora učitelj ne sarao nepretrgoma službovati, ampak tudi s -povoljnim uspehora". Nepretrgano službovanje je bilo šlehernemu uoitelju lehko dokazati; »povoljni uspeh" dokazati, to pa ni bilo v njegovi moči. 0 tem so sodiji šolski nadzorniki in šolske gosposke. Naj to povem v sVojem konkretnem slučaji. Z vel. srpanora 1. 1876. bi bil moral dobiti že 1. kvinkvenijo, ko sem bil nadučitelj v Ljutomeru, kjer odločuje štajerski deželni šolski svet o kvinkvenijah. Prošnjo sem bil pravočasno uložil, toda dokler sem služil na .Štajerskem, še ni bila rešena (do 1. 1878.) Ko sem prišel 1. 1878. na Kranjsko, uložil sem tukaj takoj prošnjo za 1. kvinkvenijo. Tukaj so mi jo slednjič pripoznali z vel. srpanom 1879, in rae tako prikrajšali pri prvi kvinkveniji za 3 leta. Ze takrat se mi je dozdevalo, kolika krivica se mi je pripetila, ker so me prikrajšali, in to po nezakonifcem potu. Uložil sem pritožbo na c. kr. deželni šolski svet, a bila je odbita. Zoper njegov odlok je šla pritožba na ministerstvo, a je bila tudi odbita. Zakaj se pa nisem pritožil na upravno sodišče ? To sodišče se je 28. vinotoka 1878 izrazilo, ko se je neki učitelj s Geškega do njega pritožil, da je ono v tej zadevi nekompetentno, rekši, da ako šolske gosposke reko, učitelj ne deluje s ,,povoljnim uspehom", tega upravno sodišče ne more preiskovati. Člez 25 let je pa namreč priznalo, da je korapetentno, razsojevati tudi o učiteljskih kvinkvenijah, ako šolske gosposke te odbijejo. Pritožil se je učitelj Leopold Holy iz Obora na Moravskern, ker so ga bile šolske gosposke za eno samo leto prikrajšale, in zmagal je. Upravno sodišče je reklo: Druga kvinkvenija se niu je bila zakasnila za eno leto, ker je bil bolan, da ni raogel z uspehom delovati. Toda vsled zakasnjenja 2. kvinkvenije se mu tretja ne sme zakasniti, in dobil je že vsled razsodbe upravnega sodišča 3. kvinkvenijo že čez 4 leta po 2. petletnici. — To ugodno razšodbo bode z menoj vred porabilo več učiteljev, katerim so se enake krivice godile; zakaj šolske gosposke se morajo zdaj ravnati po razsodbi upravnega sodišča z dne 3 grudna 1898 št. 6578 (v zadevi omenjenega ueitelja L. Holy-a). Vsak učitelj inora dobiti 1, 2, 3, 4, 5 ali 6 petletnic, ako je le nepretrgoma služil 5, 10, 15, 20, 25 ali 30 let. Na podlagi § 30. se mu ne sme nifci 1. niti 2. in sploh nobena od teh 6 kvinkvenij odbiti, ne sme mu se na podstavi tega § niti x\», 2/5, 3/s, 4/s ene same kvinkvenije odbiti, ker sicer nastane učitelju velika, prevelika škoda. Povejmo to v mojem konkrentnem slučaji. Ako bi se bila meni 1. kvinkvenija dala mesto 1876. že 1877. 1., druga kvinkvenija pa že 1881. 1., bil bi na škodi le .... 70 gld. Aku bi bil prikrajšan od prve kvinkvenije — kar sern v resnici — tri leta, drugo bi bil dobil pa vendar o pravem času, t. j. 1881. 1., bila bi škoda le 3X70, t. j. 210 gld. in obresti. A meni se je bila vsaka kvinkvenija, katerih je že pet, zamudila 3 leta; zato iznaša škoda te zamude v 23 letih 1150 gld. in obresti. Taka veltkanska škoda bi se ne bila prigodila, ako bi se bili zakoni prav tolmačili, tako tolmaoili, kakor je to storilo lani upravno sodišče. Na p odlagi§, kigovori o kvinkvenijah,se učiteljem, n e sme učiniti nikakošna škoda. Ako je treba učiteljem že škodovati in jih kaznovati, zgodi naj se to na podstavi zakonskih paragrafov, ki govore o kaznih, osobito o disciplinarnih kaznih. Te kazni so: 1.) posvarilo od deželnega šolskega sveta in 2. še le odtegnenje ene (ene same) kvinkvenije (§ 45 postave kranjske od 20. mal. travna 1873 in § 47 iste postave za eno ali več let). Ako se torej pri katerikoli kvinkveniji učitelja kaznuje za e n o leto, je to že 40 ali 60 ali 80 gld. globe ; ako za dve leti, je dvakrat toliko itd. Ge se pa vrhutega zakasnijo vse naslednje kvinkvenije, je to prevelika kazen, kakor se vidi iz mojega slučaja, ko imam brez obresti v 23 letih škode 1150 gld., škode, o kateri je še le vprašanje, ali se rni bode in sploh v koliki meri povrnila. Da se pa v bodoče take zakonite krivice ne bodo godile, to je zaprečila oraenjena razsodba upravnega sodišoa z dne 3. grudna 1898. 1. št. 6578.