Leto lil., štev. 106
Poštnina pavšali ran a.
V Ljubljani, sobota dne 6. maja 1922	posamezna številka rs par - % k
Izhaja ob « zjutnh
State ciloletiic . . UO K
mesečno...... . B »
ca inozemstvo . . HBC .
Oglaai za vsak ma višin« stolpca ;58 mm) . H K mali oglas) do 80 ms stolpca (58 ram) . I s
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva ee»t» št, 18,1, Telefon it 72.
Opravnlštvot
VtHmen ulica t6A. Telefon it. 86.
Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. •
Ljubljana, 5. maja.
V Zagrebu se je vršil petdnevni sestanek jugoslovanskih katoliških škofov in na podlagi zaključkov tega sestanka objavljata sedaj predsednik sestanka zagrebški nadškof dr. Anton Bauer in tajnik šibenišld škof dr. Je-ronim Mileta spomenico jngosloven-5 ki h škofov, naslovljeno na kralja, ministrskega predsednika in ministra za ^ere.
Jugoslovanski škofje obtožujejo cerkveno politiko naše države, odnjs-no vlade, katero nazivajo katoliški cerkvi očividno so vrezno. V oadalj-li e m poudarjajo princip, da je »enakost in ravnopravnost — in samo to ustvarja zadovoljnost vseh državljanov — edini zanesljivi temelj napredka in sreče » Svoje pritožbe utemeljuje episkopat v glavnem z raznimi ukrepi ministrstva prosvete ter poedi-nili pokrajinskih uprav. Kot dokaz za kulturnobojni program vlade, ki gre po njihovem mnenju naravnost za tem. da se krščanski značaj šolskega pouka muči, navajajo škofje, da so S3 v Bački, Banatu in Baranji *celo zasebne zgradbe katoliških redov uporabljale za državne šole». Za, šolske Marijine kongregacije zahtevajo, da naj bodo podrejene izključno cerkveni ■jblasM. Sokolsko idejo smatrajo za protikrščansko in proticerkveno, vsled cesar obsojajo odlok ministra za prosveto, s katerim se odreja za srednj 3-lolce pri telovadbi sokolska vzgoja. Proti reformnemu gibanju duhovščine ua Hrvatskem zahtevajo v interesu katoliške cerkve vladne persekuiije. Upirajo se vojni dolžnosti bogoslov-i;ev in duhovnikov, geg. da primanjkuje klera. Izvajanje agrarna reforme ua duhovniških veleposestvih označujejo kot krivico, ki se prizadeva katoliški cerkvi. Na koncu konca izjavlja episkopat, da je vendarle pripravljen državi in vladi pomagati, kajti škofje žele. da bi bila država <srečna. močna in spoštovana;.
Spomenica jugoslovanskih škofov ne zna Si ničesar druzega kot boj katoliškega episkopata v naši državi za predpravice na kulturnem, gospodarjem in političnem polju.
Episkopat si lasti na kulturnem polju vpliv, ki bi mu zajamčil popolno klerikaliziranje šolstva in drugih kulturnih institucij. Zato zahtevajo, da deluje minister prosvete v sporazumu s škofi, zato napoveduje ^najodločnejši !n najostrejši boj* za klerikalno šol--tvo, zato želi, da bi država preganjala udruženje svobodne misli ter odtegnila mladino sokolstvu in sokolski ideji. Na drugi strani pa hoče biti katoliški episkopat država v državi ter zahteva, da se izključno cerkveni oblasti prepusti avtonomija Marijinih :<orporacij, v katerih lahko duhovščina, ne oziraje se na državo, organizira mladino v cerkveno - politične s vrhe.
Na gospodarskem polju se je zahotelo katoliškemu episkopatu ukinjenja agrarne reforme za visoko cerkveao duhovščino. Ta zahteva je tem bolj karakteristična, ker se še spominjamo, da so katoliški škofje ob prevratu sklenili, dati vsa cerkvena zemljišča na razpolago v agrarno - reformne svrhe...
Največja predpravica in izjema, ki jo pa katoliški episkopat zahteva na političnem polju, je vsekako ona, da bi se bogoslovci in duhovniki odtegnili vojni dolžnosti, dočim velja ta uajvečja dolžnost za vse ostale državljane moškega spola, ne izvzemši pravoslavne in druge duhovnike.
Boj za predpravice katoliškega klera, ki je v spomenici jugoslovanskih bkofov tako drastično v poedinih zahtevah izražen, dokazuje obenem neiskrenost in nekonsekventnost katoliškega episkopata, ki bazira vse svoje obtožbe in petite na načelo — enakosti iti enakopravnosti! Visoki cerkveni dostojanstveniki so menda tako pro žeti duha predpravic iz predvratne dobe, ko so se solnčili v žaru katoliške cesarske milosti poleg grofov in baronov kot posebni odličnjaki, da se sami več ne zavedajo, da je njihova spomenica naravnost atentat na enakost in ravnopravnost državljanov SHS.
Iz spomenico jugoslovanskih Škofov p» odseva še druga žalostna činjenica, pomanjkanje patrijotizma Škofje sicer pravijo, da močno ljubijo našo državo, oni celo pravijo: «In kdor iskreno ljubi to našo zedinjeno domovino, se ne sme zadovoljiti samo z bolestjo v srcu, ampak mora tudi delati, da se te razmere popravijo.® Te krasne besede pa so v diamentralnem nasprot-?tvu z delovanjem duhovščine, ki v časopisju. na shodih in sestankih, v
Kralj obišče danes Bled
S KRALJEM POTUJETA PRINCA ARZEN IN PAVLE IN KNEGINJA
JELENA.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Kralj Aleksander je sinoči odpotoval iz Pariza. V njegovem spremstvu se nahajajo knez Arzen, kneglnja Jelena in princ Pavle. Kralj prispe v soboto zjutraj s slmplon ekspresom v Ljubljano, kjer po dosedanjih dispozicijah izstopi. Nato se odpelje s svojim spremstvom na Bled, ker hoče naše lepe kraje in zlasti Bled, kjer bo preživel medene tedne svojega zakona, po-
kazati svoji sestri, svojemu stricu In bratrancu. Na Bledu ostanejo visoki gostje najbrž dva dnL V Beograd se vrne kralj v torek tli sredo.
Nocoj sta iz Beograda odpotovala minister Pucelj in kraljevi pobočnlk podpukovnik Dimltrijevič, ki se se-staneta s kraljem v Ljubljani odno-sno na Bledu. Minister Pucelj bo kralja Informiral o tekočih vladnih zadevah.
Delo zakonodajnega odbora
ZAKONA O VOLILNIH IMENIKIH IN
STVU.
DRŽAVNEM RAČUNOVOD-
Beograd, 5, maja. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je vršila razprava o zakonu o državnem računovodstvu bivše Srbije, ki se ima razširiti na vso kraljevino. Po izvršenih formalnostih je podpredsednik Svetislav Popo-vič predlagal, naj stopi zakon 15 dni po objavi v veljavo. Zakon ie bil v glavni in podrobni razpravi sprejet s 16 proti 2 glasoma. Seja je bila nato zaključena in sklicana prihodnja za pon-deljek.
Na seji pododbora zakonodajnega od* bora za proučevanje zakona o sestavi
volilnih imenikov, se je minister Trifko-vič izjavil proti posebnim azbuškim imenikom in predlagal, naj bodo imeniki enotni. Posl Dulibič je zahteval sestavo indeksa, v katerem bo mogoče najti vsakega volilca. Zakon o volilnih imenikih je bil sprejet z večino glasov. Končno je bilo sklenjeno, da naj vse občine takoj po sprejetju zakona s strani skupščine, izdelajo volilne imenike.
Finanini odbor
Proračuna vojske in vrhovne državne uprave. — Dlspozicljski fond ministrskega predsednika.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Danes pred-poldne je imel sejo finančni odbor ter pretresal proračun vrhovne državne uprave, Id je znižan za 43 milijonov dinarjev. Proračun je znašal 594 milijonov dinarjev. Nato se je razvila diskusija o dis-pozicijskem fondu predsednika vlade, ko-ji je po daljši diskusiji odobren na 5 milijonov dinarjev. Zatem je bilo prečita-no poročilo 4. sekcije o izdatkih za žan-darmerijo v proračunu ministrstva notranjih del. Seja se nadaljuje jutri pred-poldne ter se bo na njej razpravljalo o proračunu ministrstva narodnega zdravja.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Na plenarni seji iinančnega odbora je bil sprejet proračun vojnega in mornariškega ministrstva, kakor je predlagal poslanec Milan Pribičevič. Pogranične čete pripadajo sedaj pod resort notranjega ministra.
Iz ministrskega sveta
Beograd, 5. maja. (Izv.) Nocoj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20. ure. Na njej se je razpravljalo o zakonu o centralni upravi, pri čemer se je razvila daljša diskusija. Minister Laza Markovic je predlagal, da se ukine ministrstvo za socialno politiko. Vlada je določila za proučitev zadeve poseben komite, v katerem sta demokratska ministra Pribičevič in Marinkovič ter radikalea Trifkovič in Markovič. Komite bo imel sejo jutri ob 10. uri dopoldne. Ministrstvo za socialno politiko je bilo dosedaj v projektu kot samostojen resort. Zatem je minister Marinkovič poročal o zakonskem predlogu glede likvidacije vojne odškodnine. Vlada je predlog odstopila komiteju, ki je odrejen za proučevanje zakona o centralni, upravi
Končno je bil pooblaščen minister saobračaja, da razpiše licitacijo za nabavo železničarskih oblek.
POVRATEK FINANČNEGA MINISTRA.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Minister Ku-manudi .ie javil vladi, da pride v soboto zvečer v Beograd.
INOZEMSKE KREDITNE PONUDBE.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, je ministrskemu svetu dospelo do sedaj 15 ponudb za posojilo, med katerimi se morejo samo tri resno vzeti v pretres.
Imenovanie velikih županov
Beograd, 6. maja. (Izv.) V zmistu zakona o splošni upravi bodo najbrž še v teku tega meseca postavljeni veliki župani, kot načelniki državne uprave v oblastih. V Srbiji in Bosni postanejo dosedanji okružni načelniki pomožni organi velikih županov, na Hrvatskem in v nekdaj ogrskih pokrajinah bodo dosedanji veliki župani stavljeni na razpoloženje, podžupani pa dobijo isto kompe-tenco kakor okružni načelniki v Srbiji. Pokrajinske uprave se dkvidirajo ter se likvidacija poveri najbrž velikemu županu dotične oblasti, v kateri je imela pokrajinska uprava svoj sedež na ta način. da se veliki župan postavi istočasno za vodjo pokrajinske uprave. Po zakonu o obči upravi mora ta likvidacija biti najkasneje pričetkom meseca avgusta v stadiju polne izvršitve. Za velike župane bodo v zmislu zakona imenovani izključno kvalificirani uradniki, ki imajo vse predpisane pravne izpite ter najmanj 10 let državne službe.
Schanzer naooveduie evaku~cižo Dalmacije
Genova, o. maja. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer je izjavil italijanskim novinarjem, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da se Italija brani izprazniti tretji pas v Dalmaciji, ki tvori sestavni del Dalmacije. Nasprotno. italijanska vlada upa, da bo glede Zaira že v 2—3 dneh dosežen sporazum, nakar se takoj izvede popolna izpraznitev Dalmacije.
SPREMEMBE V DRŽAVNI SLUŽBI.
Beograd, maja. (Izv.) Inšpektor 3
razreda v ministvrsivu za šume in rude Koprivnik je pomrknjen v "I. razred. Za višjega poštnega oskrbnika v 8. čin. razredu ie imtnovan Cvetko Božič v Boh. Bistrici, v 9. čin. r. so Imenovani ing. A. Rus in ing. Fran Mklavlč v Ljubljani ter ing. Henrik Rejc in ing. Fran Sevnik v Boh. Bistrici. Sprejeta je ostavka rač. oiicijala Josipa Hohnjeca v Zagrebu. Umirovljen je inž. II. razreda Mi-hajlo Mihor. Umirovljena je tudi tajnica Alojzija Štebi pri soc. skrbstvu v Ljubljani in Viktor Šega v Ljubljani.
DRŽAVNA TVORNICA ZA POUČNE FILME. Beograd, 5. maja. (Izv.) Ministrstvu za narodno zdravje je predložen pravilnik državne tvornice za poučne in nauč-ne filme v mestu Beogradu.
Francosko oklevanfe
v ruskem vprašanju
BARRERP OBŽALUJE FRANCOSKI PODPIS NA RUSKI SPOMENICI. - DODATNA NOTA FRANCIJE IN MALE ANTANTE. GROZEČA IZJAVA LLOYD GF~*^EA.
Genova, 5. maja. (Izv.) Barrere je da- j relerent Noblehell, da je Llovd Georg* nes obiskal Schanzerja. Obenem je nje- trdno odločen, da pusti izbirati Francijo gov tovariš Massigli obiskal Llovda Ge- 'med belgijskim in angleškim prijatelj orges v vili <Alberti». Oba Francoza sta stvom. Če daje Francija prednost Belgi imela nalogo, zaveznikom naznaniti, da j ji In če ta s svojo trmo izjalovi pogaji-Francija in Belgija ne moreta pristati ! nja z Rusi, potem se ne bo več govori-na spomenico Rusiji v formi, kakor je lo o Blackettovem načrtu za odplačeva-bila izročena čičerinu.	nje zavezniških dolgov, ampak bo mora-
Pariz, 5. maja. (Izv.) Barrere je poslal , Ia vsaka država sama zase vračati voj sinoči v Pariz dolgo poročilo, v katerem ne dolgove, skuša dokazati, koliko Škode bo Franciji
prineslo dejstvo, da je podpisala v Ge- j TUDI MALA ANTANTA PREKLICE novi spomenico ruski delegaciji. Barre-	SVOJ PODPIS,
re trdi. da izražajo krogi delegacij Ma- Milan, 5. maja. (Izv.) tCorriere della le antante nemalo presenečenje in ne- Sera» piše. da nameravata Francija it' zadovoljnost nad dejstvom, da je Fran- , Mala antanta preklicati svoj podpis ns cija, čeprav jo je Mala antanta povsem : spomenici Rusiju Belgija se vedno trdne uspešno podpirala v boju proti Llovd ! vstraja v vprašanju spomenice na svo-Georgeovemu slabemu razpoloženju, v j jem prvotnem odklonilnem stališču, odločilnem trenutku vrela orožje v ko- 1 ruzo in podpisala spomenico. Barrere !
« »A P rt /1 « , W ■ I* A-	-A M iff
PRED POVRATKOM BARTHOUJA.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Barthou je dane« dopoldne ob 11. uri odpotoval iz Pari za v Genovo. Pred odhodom je imel kratek razgovor s Poincarejem. V Genovr dospe Barthou jutri ob 9. uri dopoldne Takoj po 6vojem prihodu se bo sestal Llovd Georgeom in Scbanzerjem. da
predlaga, naj se sedaj, kakor to želi tudi Mala antanta. predloži Rusom naknadno še izjavo, kako si Francija in Mala antanta interpretirata člen 7. spomenice. in to kmalu, sicer bodo Rusi z zavlačevanjem vse onemogočili
Pariz, 5. maja. (Izv.) Posebni poročevalec »Intransigeanta* v Genovi trdi da 'jima poroča o uspehu svojega pariškega ma je izjavil Lloyd Georgev časopisni obiska.
Posvetovan aLIoydGeorgea z nemškimi delegati
VZNEMIRJENJE V PARIZU. — NEMČIJA SE PROTIVI GARANCIJ
SKI POGODBI.
Genova, 5. maja. (Izv.) Med neštevilni- I razgovoru povod veseliti se, da se za mi razgovori in sestanki ki so se vršili j čenja intenzivno poglobljenje nemško-vSeraj med raznimi delegati se splošno i angleškega prijateljstva, pripisuje največja važnost nad enourae- j Llovd George, da je tudi skušal pre-mu razgovoru, ki ga je imel že pozno i govoriti Wirtha in Rathenaua, naj pri-zvečer Llovd George z voditeljima nem- ' staneta na dr. Beneševi redakciji načrta ške delegacije kancelarjem Wirthom in i za evropski mir, češ da je ta redakcija zunanjim ministrom Rathenauom. Šesta- i za Nemčijo sprejemljiva. Dr. Rathenau nek je vzbudil posebno pozornost zara li i pa je izjavil, da je po njegovem mne-tega, ker mu razen teh treh državnikov 'nju ta pakt samo varstven paragraf, k) ni prisostvoval zastopnik nobene drugo 'je naperjen proti Nemčiji, če bi se ta delegacije.	: hotela ganiti. Tozadevni razgovori s«
Zato se seveda širijo danes tako med bodo nadaljevali v navzočnosti Barthou-novinarji kakor med delegati samimi ;ja- ki dospe v Genovo jutri dopoldnt
najrazličnejše verzije o vsebini razgovorov. Ko so se gospodje sinoči razšli, to poročevalci listov seveda obsuli i Llovd Georgea i oba Nemca z vprašanji, a Llovd George, ki je bil videti prav dobre volje, jih je opravil na svoj znani prijazno-humorističen način, ne da bi kaj povedal. A tudi Rathenau in Wirth sta izjavljaja, da konferenca ni rodila nika-
London, 5. maja. (Izv.) Vsi časopisi pripisujejo Llovd Georgevemu razgovoru » Wirthom in Rathenauom ogromno važnost. Trdijo tudi, da je Llovd Georg« svetoval Nemčiji, naj zahteva od Francije jasne izjave glede reparacijskih obveznosti. ki zapadejo dne 31. maja.
WIRTH POTUJE V BERLIN.
Genova, 5. maia. (Izv.) V včerajšnje^'
kih sklepov, ki bi spadali v javnost, ven- ,	„ s L]ovdom Georgem je med
dar pa da sta z njo skoz m skoz za- ;dn]?im jzjavil nemgki državnj fanceiar
dovoljna.	| dr. Wirth. da namerava začetkom pri-
Pariz, 5. maja. (Izv.) Listi obšimo raz- ihodnjega tedna odpotovati v Berlin, kjer pravljajo o včerajšnjem razgovoru med i se namerava posvetovati z zunanjim od-Llovdom Georgem, Wirthom in Rathen- j sekom zbornice. Llovd George mu je te auom. «Matin» trdi, da je šlo za politio- i spričo bližnjega odločilnega razpravlja-na vprašanja in da sta imela Nemca po ! nja o evropskem paktu odsvetoval.
Agilno delovanie
ruske delegacife
ČIČERINOVE KONFERENCE Z VODILNIMI DRŽAVNIKL
cerkvi in zunaj nje ne opusti nobenega trenotka, da ne bi spodkopavala avtoritete državi, kralju, armadi in vsemu, kar predstavlja državo, ki se je gospodje škofje žele, da bi bila močna in spoštovana. Ako bi katoliški episkopat hotel državi dobro, bi moral predvsem tu napraviti red in temeljito reformo. Tega dosedaj ni storil, kar dokazuje tudi spomenica sama. v kateri izražajo škofje šele — pripravljenost pomagati. Ta domovinska ljubezen je čudovito porlobna ljubezri. ' i jo imajo zajedavke do kožuha. Zato se tudi ne smemo čuditi, ako smatrajo katoliški škofje že kot posebno so-
vražen akt proti katoliški cerkvi, če so se uporabile zgradbe katoliških redov za državne šole. V Avstriji so med vojno škofje tekmovali, kako hi samostane in razne škofijske zgradbe dali na razpolago za nemško soldate-sko. V Jugoslaviji protestirajo proti uporabi teh prostorov za jugoslovansko deco.
Končno se nikdo ne bo mogel obraniti mučnemu vtisu, ki ga vsiljuje isto-časnost objave tega škofovskega memoranduma z intrigami ki jih « tako vneto zagrizenostjo snujejo v Genovi sovražniki naše jedinstvene države...
Genova, 3. maja. (Izv.) Poleg včerajšnje konference Uoyd Georgea z Wirthom in Rathenauom stoji danes v ospredju zanimanja izredno živahno delovanje Rusov. Cičerin in Krasin sta skoro ves dan neprestano v avtomobilih in se vozita od enega državnika do drugega. Kot nekaka pikanterija se omenja, da je bil Cičerin dopoldne pri vodji poljske delegacije Skirmuntu in da je obiskal tega popoldne tudi Krasin.
Opoldne je obiskal Cičerin italijanske- j ga zunanjega ministra Schanzerja, popol- j dne pa sta imela on in Krasin daljšo j konferenco z Ewansom, s katerim sta j razpravljala vprašanje zavezniških kre- j ditov Rusiji.
Tekom današnjega popoldne je sprejel j Cičerin več novinarjev, katerim je izja-1
vil, da bi mogla Rusiia z malimi spremembami sprejeti vse zavezniške pogoje izvzemši prvo in sedmo točko. Nadeja se pa, da bo prišlo do sporazuma tudi v teh dveh vprašanjih. (Prva točk: govori o ukinjenju komunistične propagande v Inozemstvu, sedma o obnovi za-sebne lastnine. Ured.)
Del ruskih delegatov odpotoval v Moskvo.
Genove, 5. maja. (Izv.) Več članov sovjetske delegacije je danes pod vodstvom Joffeja odpotovalo v Moskvo, kjer bodo poročali o dosedanjih uspehih ruske delegacije na konferenci. Pričakovat: ie torej, da bo sedaj stopilo vprašanje soomenice Rusom v svoi končni stadij.
FaSistovska ojaienja ! za Reko
Bakar, 5. maja. (L..) Trsu jav-Ijajo, da je 200 fašistov poslanih kot oja-; čenje na Reko.
Nove italijanske
spletke v Albanci
Skadar, 5. maja. (Izv.) Opazilo se je i v poslednjem času močno zibani« in'
kr-tcentriranie italijanskih čet proti Va-ioni. Iz zanesljivega vir: se doznava, dr; se pri teh četah nahaja I Husem beg Pri-štinac.
SEJA RIMSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 5. maja. (Izv.) Včeraj se je zopet sestal italijanski parlament ki je priredil iz Genove došlemu ministrskemu pradsednku de Facti burne ovacije. ^
Grda afera
VSeraj ponoči smo bili obveščeni, la namerava policija zjutraj ob štirih izgnati bivšega gledališkega hišnika Frana Kolerja in njegovo bolno ženo. Iskreno rečeno: mi v to vest nismo aogli verjeti. Obrnili smo se na službujočega uradnika policije, pa gospod je bil «od drugega oddelka;- in ker je organizacija na Sega policijskega ravnateljstva očividno še jako primitivna. nam ni mogel o stvari ničesar povedati Menil je, da bo morda policijska stražnica vedela več nego on, de-iurni uradnik.
To mnenje je bilo pogrešno. Priznano odkrito, da. smo premišljujoč, je li res mogoče, da se izvrši nezaslišano oasilstvo, naevetovali gospodu, ki nas je prišel informirati, naj se Koler in □jezova žena — skrijeta ter počakata drugega dne. Uverjeni smo bili, da se bodo našla sredstva in pota, preprečiti grdo dejanje. Napisali smo notico, ki naj bi opozorila oblast, da se Ko-lerjeva zadeva ne da opraviti v temni noči in da lettres de cachet v Ju goslaviji niso dovoljene.
Danes na vse zgodaj smo izvedeli, :la se je grdobija izvršila. Invalid Fran Koler, ki je optiral za Jugoslavijo, ki je po vsemu, kar o njem pripovedujejo, dober narodnjak in je bil v svoji službi vesten in pošten, ki je imel v Ljubljani stanovanje in sedaj tudi zopet novo službo, je bil s svojo ženo vred pregnan iz Jugoslavije i- Italijo, ker je rodom iz Idrije. Tam sedaj lahko laške oblasti preiskujejo, se ni li morda Koler v Ljubljani kompromitiral kot laški podanik in zgoditi se rnu more. da bo z ženo vred nadaljeval svojo križevo pot po italijanskih zaporih...
Kolerjeva krivica je bila njegova poštenost in pa razburlj;vost njegove na pljučih bolne žene. Ko ?o se pri gledališču odigravale one mučne afi-re, ki so sedaj predmet posebne preiskave. je bil Koler preveč — prostodušen- Prišlo je do konflikta med njun in upravnikom gledališča, vmešala se je njegova žena, odigrali so se burni prizori, katerim je policija napravila konec na ta način, da je Kolerja in njesrovo ženo — zaprla. Toda navzlic pridnemu iskanju ni bilo mogoče dognati nobene kazenske odgovornosti aretirane dvojice. Morali bi jo izpustiti na svobodo. Prišlo je pa drugače: Kolerja, ki je bil »seveda® odpuščen kot hišnik, in njegovo ženo so le preme-ritili v mestne izgonske zapore ter jima končno dostavili izgonski dekret V /aporusta stradala in bolehala na pljučih cele meseci. Koler ja vlagal prošnje in prizive — pa bili so premalo kol kovani.. ■ Ker je bil Koler v posebni vlogi na pokrajinsko vlado zahteval ponovno preiskavo, je bil ponovno zaslišan. Izpustili ga pa niso. Sele začetkom aprila se je smel preseliti v mestno ubožnico in si je tudi dobil novo službo. Svoječasno^ jzgon-sko povelje se mu je zdelo le še pret-nja, ki se gotovo ne bo izpolnila, saj ;e je pritožil in saj je imel o gledališču še marsikaj povedati...
Varal se je. V temni noči, da ne b; imel prilike si poiskati pomoči, so ga presenetili, odpeljali na, kolodvor in obupno jokaje sta se Koler in njegova žena, ld je od prestanep trpljenja ~ ki'"učena in stara, odpeljala v — Ia ško domovino. Iti jo je njima dekre-tirala kraljevska jugoslovanska oblast. Notica v našem listu je tej oblasti pokazala, da nezaslišano dejanje_ne w
TtUSenosil njenih činov. Ona Je -redefe,
da Koler ni zločinec, da je bolan človek in da jo torej prav nič ne odvezuje od dolžnosti postopati človeško. Ona je bila pa tudi v posesti Koler-jeve pritožbe proti izgonu...
Oeorčenje v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva je ogromno in je razumljivo. Javnost je solidarna v zahtevi, da se takoj uvede preiskava, ki naj dožene, kdo je zakrivil nasilstvo. ki ga dosedaj nismo bili vajeni in ki ga °nočemo trpeti. Krivec naj se dožene in eksemplaricno kaznuje. Vlada ima besedo.
Politične beležke
4- Ali — ali? Sijajni so ti klerikalni iisti! Kadar se lotijo zunanje politike, so pa naravnost klasični. Stuh-tali so 3edaj in ponavljajo v vseh svojih registrih od « Jugoslavije j do 'Novega \5asa», da sledi naša kraljevina v Genovi francoski politiki, ki je y nasprotju t angleško. — dokaz za njihovo trditev je mirni odgovor naše delegacije na čičerinovo nesramnost ki jo je zagrešil s pomočjo italijanske in pa dunajske »hrvatske* vlade. Seveda pišejo ti vneti hujskači takšne bistrosti le. ker špekulirajo na nisa-rnostojmst in lahkovernost bralcev, ki iih nameravajo nahnjskati. &e misliti ni, da bi ti ljudje lojalno priznali, da temelji postopanje naše genovske delegacije na dogovoru Male antante in da gre njena politika za tem, da pridemo v prvi vrsti mi do veljave v svetu zveze narodov, dalje da se ne razbije Velika antanta, in tretjič, da se doseže sporazum po Lloyd Georgevem načrtu. Vse drago so fantazije, ki jim nasedajo «Neue Frcic Presse* in kakšen tujec, ki na« ne pozna, naši domači »p. ts pa iz zlobe.
-}- Razkrinkali so nas! Gospodje okrog «Novega Časa* so nas razkrinkali: Eno ameriško posojilo po 100 milijonov dolarjev spravijo s provizijami vred demokrati, enega pa radi-kalci. »Novi Cas» žc vc. kako se dela, a j je bil nekaj mesecev na vladi. Pa so bili njegovi ljudje bolj nerodni. Verstovšek je profitiral samo eno kopalno banjo, drugi novočasarski politiki pa tudi samo toliko, da so ustanovili banko in zidajo sedaj nekaj hiš. Pa seveda, demobUizacijski škandal je malenkost — se pa 100 milijonov dolarjev že bolj izplača!
4- Vedno so v ospredju Peskov! ljudje. Za prvi maj so hodili okrog po shodih: Vladimir Kravos. urednik »Nove pravde-*; Zorko Fakin, centralni tajnik NSS in glavni in odgovorni urednik »Jugoslavije*; sotrudniki Petkovega organa: Tavčar, Rupnik in drugi gospodje. Vsi od štaba. Kaj, če Pesek svojo »Jugoslavijo- proda, k čemur se že tako dolgo pripravlja'
Po sveftt
—	Neprilike dunajskega časopisja. Dunajska »Arbelter Zeitung* objavlja, da je vsled velikega deficita prlmorana s «. majem ustaviti izdajanje večernega lista. Vsi večji dunajski dnevniki so zvišal mesečno naročnino od 1800 na 2100 a. kron.
—	Koliko ima Italija prebivalcev. Kakor objavlja centralni statistični urad v Rimu, znaša število prebivalcev v mejah predvojne Italije po ljudskem štetju z dne 21. decembra 1921. 37,270.493, torej v primeri s predzadnjim ljudskim štetjem za 2,599.116 več kakor leta »f. Vsled vojne novo pridobljene pokrajine imajo 1,564.691 prebivalcev.
—	Francoska kontrola nad Bolgar«
sko. Medzaveznlška komisija v Sofiji t piošnjo bolgarske vlade, naj se dovoli rok za odgovor na noto o zavezniški finančni kontroli nad Bolgarsko do 1J>. oktobra, odbila. Komisija je obvestila Istočasno bolgarsko vlado, da mora Je do 15. maja izrečno odgovoriti, ali sprejme imenovano konvencijo ali ne. V drugem slučaju tzvr - zavezniki naa Bolgarsko nemudoma vse potrebne re-presalile.
—	Berlin središče ruske zunanje trgovine, v brzojavki, ki jo ie dobila ruska delegacija, se naglasa, da je predsednik moskovskega sovjeta Kamenov
izjavil časnikarjem, da je postal Berlin vsled rusko-nemške pogodbe središče ruske zunanje trgovine. Iz vseh nemških industrijskih središč prihajajo Rusijt kupčijske pogodbe. Ce sprejme Rusija le del teh ponudb, postane v dogledntm času Nemčija glavni ruski dobavitelj.
KnfrSfcf taojafei v Ljubljani, H » Man! Sokola, se porlvljejo na razgovor
zaradi sokolskih krojev v soboto dne 6. maja zvečer ob pol 8. uri v Narodnem doma (zletna pisarna).
Sokolsko droStvo v šišld ima v nedeljo dne T. maj* pešizlet ▼ Dolnice. Odhod ob dveh popoldne. Obleka civilna Pri Miklavu ee nastopi s par telovadnimi točkami. Izlet se vrti le ob lepem vremena. — Zdravo!
Okrožni zlet novomeške Sokolske
niSto* zabav**. Zafcetefc <* S. te ©b g. uri. Zdravo!
a 'Triglav*, podružnica v Ljubljani Ustanovni občni zbor Jugoslovanskega akademskega društva »Triglav*, podružnica Ljubljana. se vrši v nedeljo, dne 7. maja, ob pol 10. uri v zbornici univerze v Ljubljani. Gg. starejšine so vljudno vabljeni. — Pripravljalni odbor.
* 12 najboljših slovcn-kih knjig (strokovno znanstvenih in leposlovnih), ki st i tičejo vzgoje v najširšem pomenu besede, želi od nas prlpravl.hlr.i odbor za III. internacionalni kongres za moralno vzgojo, ki bo zboroval koncem julija v Zt-
župe, se vrši dne 2. julija 1922 v Sv. Kril pri Kostanjevici. Da bo manifestacija Eokolske ideje čim večja in popol-nejša, opozarjamo vsa sosednja društva, j nevi. Da se izmed vseh kniig, ki so |ib kakor tudi bratsko zagrebško župo. da j nasvetovali že vprašani strokovnjaki, dc-
se zleta polnoštevilno udeleži.
Pripom- i loči končno ta dvanajstorica, priredi v ta namen »Akad. soc.-ped. krožek-., dne
nimo, da je Sv. Križ gnezdo nam nasprotne organizacije, kar naj bratska ' 8. V. 1922. (t»nde!iek) ob 8. zvečer rs
društvu vpoštevajo. Natančnejša pojas nila in vabila slede. — Zdravo!
' moškem učiteljišču sestanek. Ker stopimo steml knjigami pred svetovno Jav-
Sokolsko društvo Koroška Bela-Ja- j nost vabi »Akad. soc.-ped. krožek* vse. vornik razvije dne 28. maja svoj drašt- i ki pojmujejo pomen tega koraka, zlasti veni prapor. Bratska društva že sedaj 1 za učiteljstvo vseh vrst In književniku
r	...	« • J — - ~ ...t^nl-n n^a AviiA in «nn*>lnl (\'.f
opozarjamo na to Izredno »lavnost. Ta : dan bodi jasna manifestacije sokolske ' misli na Gorenjskem!
Stlridesetletnlca Sokola v Mozirju. Pred Štiridesetimi leti je val narodnega navduienja privedel do ustanovitve Savinjskega Sokola v Mozirju. Za narodno delo vneti naši predniki so pod imenom Savinjskega Sokola postavili temelj, ki je vzdržal dalje od enega človeškega
da se sestanka udeležijo In sodeluje-t pri izbiranja.
•	Izlet pevskega zbora ljubljanskega učiteljišča. Dodatno k včerajšnji notic' se nam poroča: Vlak z izletniki odhji.i iz LJubljane v Logatec ob 14.25 uri in se vrne v Ljubljano ob 21.52 uri In ne. kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
•	Otroško igrišče društva *Atena>
Prosvefa
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Sobota, 6. mala: »Marija Stuart*. C. Opera.
Sobota, 6. maja: »Lakmč* izv. Nedelja, 7. maja: »Boris Godunov*. Oo-stnje g. Josip Križa) Iz Zagreba. Izv. a • •
Ljubljanska Glasbena Matica odide prihodnji teden, v četrtek dne 11. maja na večjo koncertno turnejo s svojim pevskim zborom pod vodstvom ravnatelja Hubada v Beograd, Novi Sad, Subotico in Sarajevo.
Češka filharmonija se na prizadevanje Glasbene Matice vendarle ustavi tudi v Ljubljani. Dne 22. in 23. maja kon certira v Zagrebu, dne 24. maja pa se
rodu in ki je bil žarišče za sokolsko de- ' (Žensko telovadno društvo) v Ljubljani, lo po Savinjski in Šaleški dolini že v Ker se bo na športnem vežbalisCu v Tt-časih ko so bili še redko sejani orači ! voliju zgradi! za pomladno sezono se čina polju narodne kulture. Ko se je z ! tenis prostor se ne more otvoriti otroške ustanovitvijo številnih mlajših društev , igrišče s prvim! lepimi pomladnim« dne-zmanjšal preširoki delokrog, zaobrnil_ je 1 vi v lanskem obsegu pod nadzorstvom mozirski Sokol delovanje v " 1
intenzivno ' vrtnaric. Da pa nc stoji prostor neizrab-
narodno in kulturno delo v ožji okolici. Uen da društvo igrišče na' Wolaw Sadove štiridesetletnega napora za vzgo- otrokom pod nadzorstvom starišev al, io naroda, pokazal bo mozirski Sokol I služkinj proti mesečni odškodnini 40 «v dneTa maja^ ko o priliki okrožne-I za rodbino do preklica. Vpisovanje z, .it* savinjsko-šaleškega okrožja Igrišče se vrši dne 5- 6. in 8.
ga zleta
proslavi evojo Stiridesctletnico,
Spori
Kolesarska 'Ilirija^ v Ljubljani na-
Vpisovanje zl maja v pi-
I sami Športne Zveze. Narodni dom, oc 16. do 19. ure popoldne.
* Mednarodno razstavo psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vls. knt-za Pavla priredi klub ljubiteljev ptiče-
da ie	svoio »a S«!*,- »SSSS«H P«
. j od Zveze psoslovcev, se prične 4. junij.
ločeuF"prog! Llubljana-Kamnik dne J 4. j ob 9. uri zjutraj In konča 5. Junija o:
maja t L po nem vsporedu. Prvenstvene
aprila določeno tekmo vsled neugodnegi. vremena preložiti. Dirka se vrši na do-1'
SSem^no objavi | 5." popoldne." Razstave se udeleže lahk, neizpremenjeno ooiav.je ^ ^ ^ ^ krai£v Prijav,H x
tekmc vi treba pri razstavnih tajnikih, gg. . ,.. . v ^uTZTl t m Vvrše Hribar, Ljubljana. Zaloška c. 14. in dv Ljubljani. \ ll ^^. ^e r 1 France Lokar, Ljubljana, Sodna ulica 11. na igrišču Svobode Moste sledeče prven .	^^	donis-
stvene tekme: ob 14. uri Hermes rez.
nepreklicno vrši v »Unionu- njen kon- \ n.rj.a ]n ^ g perpar. Ob 1530 pa „	-- "v;	' nastopj Svoboda Ljubljana proti Svobodi
T i.___ ___1: -	KT i rr r i ; 11
cert. čigar program se še objavi.
Večer baleta In plastične ritmike
slovenske plesalke Lidije Wieiakove se na splošno željo občinstva ponovi vpon-deljek dne 8. maja 1928 v opernem gledališču. Opozarjamo na to prireditev, ki nudi resen umetniški vžitek. Na programu »o: Chopin. Ddlibes, DvoFSk, Gou-' Na klavirju
_ . -	. nod. Grieg. Mozart itd.
Jedinslvo ali smrt. Pod tem j 8pi-em] j» plese kapelnik nar. gledališča g, slom so sprejeli prebivalci bosanske- j Balatka predprodaja vstopnic pri gle-
ga sreza Petrovca te dni na nekem zboru resolucije, v kateri predsedniki demokratske, zemljoradniške in radikalne stranke, nato Narodne obrane, Jugoslovanske čitalnice, Rdečega križa. Dobrodelne zadruge Srbkinj, Save-za dobrovoljcev, mestne občine, cerkvene občine ter državni uslužbonti najodločneje protestirajo — proti 'izda jniški akciji onih, ki zahtevajo avtonomijo Bosne in Hercegovino*.
-I- Občinske volitve v novih krajih Srbije. Kakor smo Se poročali, je pri občinskih volitvah v novih krajih, ki so nam po mirovni pogodbi pripadli

firali so za Kolerjem, naj ži. Bilo je prepozno.
Toda prepozno ni, da se sedaj poiščejo krivci tega grdega nasilja. Vlada ni bila neintormirana, da je že dosedanje postopanje proti Kolerju vzbudilo mnoffo ogorčenja v vseh kro--ih prebivalstva. Ona ni bila neobve-~cena da nasilni koraki proti bivšemu "iedaiiškemu hišniku naravnost izzivajo dvome in sume, ki nikakor niso v 'interesu njene avtoritete in neopo-
volitcv po* glasovih je sledeči: Cari-brod: dem. 341, radikali 200; v luku-vički občini: dem. 188, radikali 43: v želuški: dem. 236. radikalci 150: v "Tadinski: demokrati 155, rad. 55: v "molovski: dem. 315. rad. 531: v oo rovski: dem. "243. rad. 194; v nedoro-vački: dem. 145. rad. 194; v kamenic-ki: dem. 621, 189, 188, 57. 7_9, 75, rad. 184; v poganovski: dem. 255; iz nek.i-terih občin izid še ni popolnoma znan.
Moste. Tekmo sodi g. Kepec. Na igrišču Šparta-Primorje se vrše ob 16. uri prv. tekma Hermes : L. A. S. K. Sodnik g. Hus. Službujoči odborniki L. N. P. na igrišču Svobode AL g. Svetek na igrišču Šparta-Primorie g. Kos.
Celje ■ Ilirija. V nedeljo 7. t m. ob pol 5. uri se vrši na prostoru Ilirije no
i Prijavi se lahko vsak na navadni dopis-5 niči (navesti mora ime. spol, banro ii pasmo psa, dan in krai poleženja- Dr čistokrvnih tudi ime staršev In številk' rodovnega lista) ali pa na prijavnicah; ki se dobe pri omenjenih tajnikih ln klubov ih zaupnikih na deželi. Vsak pt> mora razstaviti v splošnem razredu, lahko se pa razen tega v mladinskem, čc ni še leto star. Kdor ima psa in psicc iste pasme, iu razstavi lahko v razredi. kdor ma dva drug k drnfeenv-
dališkl blagajni
«Smetana» v Sarajevu. Kakor jav. ljajo sarajevski listi, je bilo tudi v Sarajevu navdušenje za »Smetano* ogromno. »Smetana* je moral prirediti dne 2. maja tamkaj šo en koncert izven predvidenega programa__
Šokolshi vestnih
Sokol n. V Ljubljani priredi v ne- ----------- .
delio dne 7. maja popoldne peSizlet Je- i tjčni savez dobil od C. A. A. U. oopis,
"	_ IX	nm »_ 1 t	. .	• ____ 1 CViiiikVi rili m-
gometna tekma med S. K Celje,n mlli- P-^	istegs sp0,a; ju naj ra,-
rijo. Ako sodimo po neodločnem rezul- j p ^ __	4tnnf. k(Jor pa hoČL
7" "L '"i.rc,u0 IV ! stavi v razredu skopč; tatu 1 : 1. k. ga je doseglo Celje 23. | razstaviti več kot 6 psov- skupaj, lili
naj prijavi v skupinski razred. Prijav-
proti Atlctikom, je Celje svole 1. moštvo v poslednjem času znatno ojačilo.
Vpisovanje za tenis, hockey, rokomet in otroško igrišče društva »Atcna* (Žensko telovadno društvo) se podaljši na soboto 6. in ponedeljek 8. majnika !n sicer se vrši v pisarni Športne zveze, Narcdnj dom od 4. do 7. ure zvečer.
Slovanska olimpijada v Pragi. Pred nekaj dnevj Je Jugoslovanski lahkoatle-
Žlca-Crnuče-Šoteska-Beričevo - Sv. Jakob Zbiranje na realki od pol 1. do 1. ure: točno ob 1. uri odhod. Povratek v Ljub-l'ano najkasneje ob po! 8. uri zvečer. Izlet je obvezen za člane in članice, zlasti za uredbo, člani v krojn. Med potjo se bodo vadile redovne vaje. Člani ne-telovadci, ki imajo kroj. se pri tej priliki vnovič opozarjajo, da k javnemu i- nastopu v kroju pri sprevodu na leto?-n-em vsesokolskem zletu ne bodo pn-puščeni. če se na bodo udeleževali ob-veznih pešizletov in redne vadbe redovnih vaj. Te vaje se vrše vsak četrtek ob 7. uri zvečer na realki.
po
katerem se je morala Slovanska olim-
nina, katero je treba vposlati (položnice so na razpolago!) obenem s prijav? znaša za psa 5 Din za razred, za vsak nadaljnji razred 3 Din, za razred parov 6 Din, za skupinski razred 20 Din. Psi bodo razstavlienl na suhih, pokritih prostorih. Sodili jih bodo avtorizlrani mači in tuji sodniki. Za vsako pasmo so določena tri denarna darila razen plaket m priznanic. Vodstvo razstave bo nadzorovalo pse v vsakem ozira in pre-
stavbno
Kai hoče „ProbuJla"?
(K današnjemu občnemu zboru.)
Program, nr-men in cfll društva le v kratkih potezah sledeči:
Razširjevanje smisla in ljubezni dodo-mače umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti na podlagi dcm-.clh umetniških motivov ter pred vsem osamosvojitev od tozadevne tuj3 industrije. Istotako tvori kardinalno točko društvenega programa zbiranje etnografskega blaga potom posebne društven? sekcije za varstvo domačije in ljudsko-umetni-ških motivov. Nalašč za to določene potovalne raziskc—!n~ komisije bodo proučevale tozadevno blago ter isto sortirale po umetniški kakovr-ti in vrednosti Zato bodo v društvu tunkcijonirale ne'samo ti dve sekciji ali komisiji, temveč še sledeče sekcije:
Stavbna sekcija, v katere delokrog bodo spadale sledeče študije: določiti glavne etnografske skupine v deželi, kolonizacija pokrajine (naseljevanje odnosno izseljevanje) in vpliv naravnih elementov na iste. Kako so nastali razlicn tip. kmetskih hiš in vasi, (selo vas kupca sta, obcestna, vrstna vas m ^met. dvor) Kako vlogo igrajo cerkvene m profane stavbe z oiirom na skupnost vaške slike (centralna lega cerkve ob.ikn). ua-ijg. gradišča, pokopališča, kapelice, kipi,
šr-isrs-a rs* - »—• - -
slog in pomen v umetnosti, sekcijo spadajo dalje: tehničr.- in obrtne stavbe, ceste, poti in cestne zgradbe sploh: kakor mostovi, prehodi, kanali, brod, brv, kažipot Itd.
Umetno-obrtna sekcija ima zasledovati zgodovinski razvoj in karakteristiko ljudske umetnosti. Naloga umetno-obrtne sekcije bo, da zbere razne motive ljudskih izdelkov, stopi v zvezo s posameznim! okraji, k! so etnotiplčnl v deželi. — Umetno-obrtna sekcija bo pa morala posebno pozorne :t obračati ljudsko umetniškim proizvodom kakor narodnim vezeninam, pleteninam, košarstvu, sitar-stvu, slamnikarstvu. Itd. — V področje umetno-obrtne sekcije spada dalie ljud-' ska keramika (lončarstvo). Važna panoga v tel skupini bo slikanje na steklo. Sem spadajo tudi ljudska umetna dela v lesu kakor navadni vtez in podobno; vžsani okrasi, kmečka sobna oprava (po-stelie. skrinje, mize, stoli, klopi, zibelka, skl.-nikl, žllčnlkl. škafi), modeli za surovo maslo in razno pecivo, kolovrati, preslice, oselniki: pioe. žlice, nož! (leseni) vilice: jaslice, kipi in hišni oltarčkl. Potem dela iz kovine in svinca.
Toda s tem še ni izčrpan delokrog umetno-obrtne sekcije. Ona ima paziti na vse umetne izdelke usnja, cvetlic, rož; na Izdelke iz voska, papirja: na slike in okvirje, na monograme, slikanje pirhov; i
---------- .	„ . Q : nnC/.OrO\JIU pse »	... K.-
pijada, ki Je bila določena za 8. in 9. ju	zg nj|hovo hrano
Uja. iz tehničnih -^T^Vn' Pripominjajo, da se je udeležilo lan-
vor glede te olimpija-d"er na" katerega" pa naš savez ni mogel j ™
m o. avsusia. » -"T— ! ^ke	razstave v Gradcu nad 500 psov,
tudi detalini dogovor glede te ohmpna- ■ ^	, da ^ tlK)i v naših kfu.
de. na katerega pa nas sav z m l^j	Listen. Iz Belgrada le ze pri-
pristati v cc\oi\, k«- r ^suvlien brez .	nek Natančna rMSta,_
nase privolitve. Tr^a to.ka ga uo ^	do,oci,a ob!,v| prihodn„ številki
govora se bavi s sporedom te olimpija-de, ki obsega tek na 100, 400, 800, 1500 in'5000 metrov, tek na 110 m z zaprekami ter štafeti 4 X 100 in 4 X 400 m,
Lovca, k! ie že v tisku; na željo jih vpo-šlje Klub interesentom brezplačno. Na iitem prostoru kot razstava psov se ti
žila, vprego, bič; na narodno nošo In obleko sploh. - Razni okraski, nakit, orožie in okrašenie Istega; pasovi, tra-ki: gumbi, zaponke in glavniki, konečno različna spominska In romarska industrija (takozv. spominki) in otroške Igrače, vse to bo predmet proučevanja umetno-obrtne sekcije.
Tretla sekcija je čisto umetniška, ki deluie deloma v zvezi s preje imenovanima, deloma samostojno. Sem spada vse, kar dela našega človeka za kulturen ljudski tin. (Družinsko življenje itd.)
Sekcija za varstvo domačije in njenih prirodnih krasot. Sem sp.dajo: naravni spomeniki (posebnosti), arhitektonski umotvori, (slike, kipi, stavbe), dalje narodno pesništvo, petje in godba in narodni običaj!, šege, navade. Konečno spadajo sem tipični deli pokrajine; tipično rastlinstvo in živalstvo. Veliko vlogo, igrajo tu tudi narodni tipi in originali.
Zakliuček vsega smotrenega znanstvenega dela v prej Imenovanih sekcijah tvori znanstvena sekcija, ki vrši svojo nalogo sporazumno t drugimi sekcijami in preskrbuje potrebni opisni In znanstveni materija! ter doleča tudi terminološke Izraze. Njena naloga Je tudi, da preskrbi poljudne spise hi opise kot materija! za propagando.
Tako se vse sekcije Izpopolnujelo v skupnem programu in cilHi v boju m na-
krogije
je skoraj gotovo izostal po:notoma. Kj-zen tega je naš savez predlagal, nai se uvrsti v spored ali petobci ali desetoboj. Naš savez je tudi zahteval, naj se vrše tekme »o pravilih F. I. I. A-, izdanih 1921, ki so stopila v veljavo 1. januarja 1922 za vse člane F. I. I. A. V peti točki dogovora se dol"Ta, da se morajo prijave vposlati en mesec pred začetkom Glimpilade. Naš savez Je predlagal 14
dn' Lepi uspehi češkoslovaških dijakov v Italiji. Pretekli teden so se vTšiie v Rimu dijaške lahkoatletlčne tekme, pri katerih le premagala Češkoslovaška Italijo s 55 proti 32 točkam. V metanju krogle ie bil prvi Masseni (?) Iz Češkoslovaške, 2. Ivo (CSR). Metanje diska:
1.	Masseni (CSR), 2. Spahič (CSR), S. Cebeliano (Italija). Tek na 400 m: 1. Ai-fieri (L), 2. P?ibyl (CSR). Tek na 1500 m: L Poli (L), 2- Kopista (CSR)- Tek na 400 m z zaprekami 1. Spahič (CbKi,
2.	Linka (CSR). 3. Pescetto (L). V olimpijski štafeti je zmagala Italija._
Objave
' kolač (pogačo), na cmali kru- j rodov kulturni napredek.
•	Krajevna organizacija JDS. za Ko-llzejski okra) vabi vse somišljenike, da se udeleže pogreba umrlega g. Dežmana, ki se vrši v soboto ob 4. url popoldne iz
dež. bolnice.
•	Sokol I. v Ljubljani priredi v nede-I Ijo, 7. maja v dvorani Filharmonije j Debcun hribom*
i-Mladinsko? popoldne, zvečer ca, <Maa-i
bavi, ki lo priredi podružnica Jugoslovanske Matice v Višnji gori v Sokolskem domu. Začetek ob 16. uri.
*	GasV.no društvo na Jezici priredi v nedeljo dne 7. maja 1922 ob priliki 20-letnice veliko vrtno v:sellco na vrtu tovariša Dermastja Jan. vlg pri Flori an.-ku. Spored: Sprejem bratskih društ-., srečolov, šaljiva pošta, turška kavam;, ples in prosta zabava. Začetek točno ^ 3. uri popoldne. K obilni odeležbl va»:
odbor.	. . ,. ,, ,
*	Kolesarjenje po državni cesu L,v>-Ijana-Jezica. Prejeli smo: Opozarja se, da ie glasom razglasa mestnega magistrata ljubljanskega t dne 17. avgust* 1921. za kolesarjenje po državni cesti Ljubljana-Jezica in nazaj dovo'jen li levi banket državne ceste in glasom razglasa z dne 17. septembra 1921. za vožnjo z ročnimi vozički le desr.! banket te ceste v obeh slučajih mišljeno od vidika Ljubljana-Ježica. Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po min. naredbi z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198.
*	Košnja ljubljanskih mestnih travnikov. Košnja mestnih travnikov v Lipa i; in na Ilovici se bo oddajala potom javne dražbe in sicer travnika v Lipah dns 8. mala 1922 (t j. v pondeljek) ln travnikov na Ilovici dne 9. maja 1922 (torek), obakrat ob 10. uri dopoldne. Zbirališče kupcev na licu mesta, na travniku v irLlpah-, ozirema na travniku pod
Domače vesfi f
* Demokratski dlskusijski ve&r, ki! • Smrtna kota. V no« o« četrtka na,
le vršil sinoči v Maribora, je hA! petek je umrl v ljubljanski bolnici pre-
0	_ _ — .	____t___•	T..:. ruWi««
zelo živahen. Po dr. Reismanovem predavanju o ceSki narodni demokra ciji, se je razvila debata o naših razmerah, v katero je posegel tndi poel. dr. Kukovec, ki je odgovarjal slasti
glednik driš. zeleznie. g. Joeip DeSman, dan kluba. demokratskih občinskih svetovalcev r Ljubljani in podpredsednik krajevne organizacije r.« kolizejski okra i. Pokojnik je bi! tiha in blaga. duša, ob
Ur. IXURVvcij, M JC	■» * uaujuisk-	J—© — - '
na razna vprašanja glede naše agrar-1 enem pa neizprosen zagovornik demo-reforme. Diskusijski večeri se bodo; kratkih načel. Pogreli bo danes ob 16.
i ____i________i:.i:	i__- -	__i____... nnVAnsIlIrp 1-
-edaj redno ponavljali.
2 Minister Pucelj v Ljubljani. Dam-?
!>rispe v Ljubljano minister poljopri-vrede Ivan Pucelj, ki se udeleži v nedeljo velikega shoda SKS v Radovljici. Povodom njegove navzočnosti s« bodo vTŠila tudi posvetovanja voditeljev SKS o raznih političnih in taktičnih vprašanjih.
uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Zvestemu sodelavcu ohranijo vsi prijatelji, posebno pa še demokratska stranka blag spomin! — V Hrastniku je umrla rudniška poduradnica gospodična Ana Brun. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in marljiva Članica Sokola. Naj počiva v miru!
svet je odredil preiskavo v aferi Ri-.-Hč - Hribar. Preiskavo vodi notranji
minister
o »pi^aiiiu,.	* ^Upokojenec* v čednih rokah. Gla-
* V Ljubljano je dospel sekretar | silo p^ega splošnega društva jugoslo-
dvornega maršalata Petrovič. Na ko | venskih upokojencev s sedežem v Ljub-lodvora ga j« -prejel namestnik j jjanj <ppokojenoc> je v svoji majski ite-Hribar.	. _	i vilki znova pokazal svojo pravo barvo.
- Preiskava v aferi Ristič - Hribar, j zlorabljajoč strokovno glasilo v politič-1z Beograda nam poročajo: Ministrski j ne BVTbe uprizarja zoper demokrate slepo in strastno gonjo, polno laži, natolcevanj in drugih hudobij. Ideali, resnica in pravica pisca teh napadov niso Vlaha Bukovca so pretekli teden Todili ^ ^ kaj drugega. PosL dr. Ku-V Pragi v tamošnjem krematonju vpe- j kovec ^ L |feisnert citata ta pelili. Pri pogrebnih svečanostih. ka-|cvet žlirnaligtigne dostojnosti, da bosta tfirih se je udeležilo veliko število fin- ■ ob pnri priliki zopet in še t večjo vne-kovčevih znancev in ljubiteljev n]-'-; mQ ia8tavik svoje sile v priiog upoko-gove umetnosti ter članov tarnanje . v Tako Ena pisati ,e človek Pes-jngoslovenske kolonije, se je r da j- ^ sorfcej aU pa 61oVtlk) ki ^ voli] <am govoru poslovil od pokojnika rek-. komunit,fe. ali pa katoliške boljševike. r,r praška umetnostne akademije Janj	ratUmljivo zakaj se zaletuje le
Hal,, » «mvon1 f"'h nas v dva demokratska poslane*, ki so jih
že vsi položili * stranko vred v grob
Kotera, dalje je govoril tudi nag generalni konzul v Pragi Vučkovič, ter predsednik jugoslov. akad. društva -Jugoslavija* stud. med. Dragišič.
* Naše ladje. Parobrodarsko druStvo bivža cUnararo - Croata- je Izpremo-nilo svoj lasten naziv v ^Jadransko plovidbos ter izpremenila tudi madžarska imena svojih ladij v ?lovan-
in to navzlic temu, da sta storila tudi sa upokojence več kot je bila njihova, dolžnost, noče pa videti 30 drugih in svojih poslancev, ki z* upokojence niso dosegli niti najmanjšega uspeha. Piscu «Upokojenea» oči vidno ni za interese
dzarska imena svojm um, vupokojencev pač. pa za hinavsko stran
^	edT^f eltb!jant" J«* agitacijo proti demokraUU stran-
J ""	- ki, ki jb dosedaj edma za aktivne m
upokojene državne uslužbence kaj storila. Hvala Bogu je čedna družba, ki se je zbrala okoli «Upokojenca» zelo maloštevilna in se z njo ne sme že identificirati večine upokojencev, četudi se cUpokojenee* naziva glasilo njihove organizacije. Vsekako pa veleva dolžnost, interes in ugled upokojencev, tla ne puste še nadalje omadeževati svojega imena in svoje organizacije po nečedni družbi.
* Nedostojnost. Odgovorni urednik cNa-preja* Frane Svetek. eden izmed od-ličnikov socialistične strank« je odložil svoje mesto ter odšel na — potovanje.
dor» nosi „	_
-.Vertes-- se je prekrstil r «Va.rdar-, »Maros- pa v -Sočo-.
4 Povečanje občine Kranj. Minister notranjih zadev je zavrnil pritožbo nekaterih občanov občine Stražišče proti priklopitvi kolodvora Kranj ter zemljišča, ki leži med kolodvorom in sav-skim mostom, občini Kranj. S tem je * nadeva definitivno urejena.
® Zagreb išče posojila v Angliji. Zagrebški Zupan arhitekt Vekoslav Heinzl odpotuje prihodnji teden v oipremstvu dveli občinskih svetnikov v Lonion, da najame tamkaj za za-•rrebSko mestno občino posojilo v znesku 600 .milijonov kron
_ . . Kam, nikdo ne ve. niti sodni funkeion&r-
*	Slovensko zenstvo v Trstu se je j - kj	da bž mu dostavili ka-t- drsi zbralo na sestanek ter storilo | pozive ictradi žaljenja časti, za-važen sklep, da se ustanovi v Trstu-e5enega v <Napreju». Zato pa si je
Žensko dobrodelno društvo. Novo ■ ^ or;an S8J Cez no6 angaživalo go-.jrultvo ima namen, pomagati šolski L^, Antona Podbevgka kot- odgovor-Ktladinl in širiti med ženstvom «-|n0g8. urednika. Reči moramo, da je to ...brazbo potom predavanj m raznih te-1 p0St0p3Iljti jako dostojno, čajev. Podobno društvo se ustanovi „ KIerika,)H} obrekovanje. Pri okraj-tndi v Gorici in v drugih večjin krajin.	— --	.....
*	propadanje Pečuja. Po uradni sta-tistiki madžarskih vlasfi znaša prebi-\alstvo Pečuia 47.000 duš. Značilno y\ da je imelo mesto ra jugoslovanske okupacije 60.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je znižalo torej sa 13.000 duS. Večina teh je pobegnila v Jugoslavijo, ostale pa no Madžari in-tsrmrali kot sumljive osebe.
*	Aretacija urednikov «Borbe». Za.-srebška policija je v -redo aretirala urednike komunističnega lista cBor-baa Gjura Cvijiča, čKamila Horvatina in Avgusta Cesarea in izvršila pri niih hišno preiskavo. Zaotija dva sta bila včeraj zopet izpuščena, Cvijič pa je hil se pridržan v zaporu. Zaplenjena j., bila tudi vsa uredniška biblioteka in razni komunistični spisi.
*	Imenovanja v državni službi Tajnik !-oraorske oblasti v Bakru dr. Aleksan-iJsr P r i ta o ž 5 č je imenovan za referen-tit odseka za pomorsko brodarstvo v prometnem odelenju ministrstva saobra-raja. — Za upravnika narodnega gledališča t Skoplju je imenovan profesor VJadivoj Ha rad ž ič. Dosedanji uprav-nik gledališča v Skoplju BraJiko C v e -t o v i 5 je v istem svojstvu premeščen v Novi tsad.	|ške doline. Predmet posvetovanja, kato-
« Iz ljubljanskega občinskega sveta. | TO ie vodji okrajni glavar g. Kaki, je bi-Mesto umrlega demokratskega obč. »vet-1	...
nem sodiSču v Konjican se je vrSila te dni obravnava proti župniki'. Petru Pav-licu, ki je med pridigo s prižnice napadel našesa praškega poslanika dr. Voš-njaka iu poslanca Ureka, ker je slepo verjel svojemu evangeliju <Slovenskemu gospodarjuv. Pavlič je bil obsojen na 600 kron globe in povrnitev sodnih stroškov. ker je razžalil poslanea Ureka. Zaradi razžalitve dr. Vošnjaka, ki je težje narave, pa je župnik Pavli?, ponudil poravnavo, obstoječo v tem. da plača tisoč kron sa -»Slovensko Matico». če mu dr. Vošnjak odpusti in odstopi od tožbe. Ker dr. Vošnjak ni bil navnoč. se je do njegove izjave razsodba odložila.
*	Dečja razstava ▼ Ljubljani. Koncem me»aca maja se vrši v Ljubljani razstava, ki bo na*omo pojasnjevala sistematično in higijenično nego in vzgojo de-ce od dojenčka do odrasle mladine. Ista razstava je sedaj v Beogradu in je bila prirejen.-. /. glavnim sodelovanjem Ame-rikancev. Prevozne stroške za razstavo is Beograda v Ljubljano je prevzelo ministrstvu m sotialno politiko.
*	Javna bolnica na Prevaljah. Na Pre-valjah se ie prošli tede-n vršilo posvetovanje zastopnikov industrije, kmetskih občin in delavskih korpor&cij cele meži-
uifca Josipa Dezmana pride v občinski :-vet bivši dolgoletni obč. svetovalec, g. I ran Planinšelc, nadzornik južne železnice v Ljubljani.
* Poziv meščanom, da olepšajo run. lice l iš. Prejeli smo: Tekom lanskega leta i spočeto obnavljanje zunanjega lica ljubljanskih hiš bi se moralo letos še bolj pospešiti. Na mnogih primerih vidimo. !-ako vse drugačen vtis napravlja lepo prenovljena hiša, ki večkrat vso ulico dela prijaznejšo. V tem oziru je treba še fbilo obnovitvenega truda iu mestni magistrat ljubljanski se tem potom obrača ha. vse one ljubljanske hišne posestnike, J:i imajo razumevanje za lepoto Ljubljane, da vplivajo na svoje znance v tem zmislu. Letos pričakuje Ljubljana obilo gostov, zelo veliko tudi gostov is inozemstva. Kraljev obisk, velike telovadne prireditve in velesemenj bodo privabili v Ljubljano obilo tujcev, ki morajo dobiti od mesta lep vtis. Saj mora ravno naše mesto še posebno gledati na to, da so dvigne tujski promet, ki postane lahko lep vir dohodkov. Zato velja ta po-*iv tudi trgovcem, da olepša;o in modernizirajo svoje izložbe in napise in sploh vsem prebivalcem, da ozalj^ajo svoja okus. s erotikami.
la ustanovitev, oziroma gradnja iavne bolnice na Prevaljah. G. okrajni glavar je poudarjal važnost in potrebo bolnice na Prevaljah ter izjavil, da je vlada pri-pravl;ena- to akcijo po možnosti podpirati. Izvoljen je bil 12članski akcijski odbor za zgradbo javne bolnice. Predsednik odbora ie okrajni glavar Kaki.
6 Razredna loterija. Dne 4. maja se je v Beogradu pričelo žrebanje srečk petega razreda tretjega kola državne razredne loterije. Žrebanje bo trajalo do dne 34. maja. Večje dobitke bomo v cJutrus sproti priobčevali.
• Kmetskl mladeniči iz Češke v Sloveniji. Prejeli smo: Češka Kmetijska družba v Pragi Je započela akcijo, ki ima namen, sinove kmetovalcev iz Češke, ki so kmetijsko že izobraženi, poslati v Inozemstvo v prakso in namesto niih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Ta akdi.a je započeta že tudi s Ho-landsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo ie prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, naj-rajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasna prevzeti !» enega češkega mladeniča ..v. fiadoBL^iikr m svojesa aea, k ste
st pribUzBB tfofo wseist Ina,
glase. Posestniki lahko sprejmejo tudi f
kmetske sinove iz Češke ne da bi jih za- j menjali za svoie sinove. Stanovanje bi hrana mora biti vsakemu zagotovljena. J Če se izkaže posebno sposoben ht mar-, Ijiv, naj se mu da tudi kaka denarna na- I grada. Ti mladeniči se obvežejo vršiti | vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati | se pa mora ž njimi kakor z rodbinskimi' udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetij-1 sko izobraženega sina s češkim mlade-' ničem, oziroma hoče prevzeti na svoje! posestvo takega kmetovalca, na i to ta-, koj javi Kmetijski družbi za Slovenijo v j Ljubljani, Turjaški trg 3.
*	Zveza gostilniških zadrug v Celju, i Dne 1. maja se je ustanovila Zveia g o- , stilničarskih zadrug za bivSo Spodnjo ' Štajersko b sedežem v Celju. Za predsednika zveze je bi! izvoljen Josip Bo- : žiS, gostilničar ua Bregu pri Celju.
*	Občinski lovi v mariborski okolici so bili svoječasno torišče germanizato-ričnega delovanja mariborskih nemSkih veljakov med uažiiu ljudstvom. Po prevratu je prišlo sicer nekaj teh lovov v slovenske roke. mnogi pa se nahajajo še vedno v rokah naših najzagrizenej-šin sovražnikov, kakor dr. Vravlaga itd., ki razširjajo med našim ljudstvom nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami. Od 8. do 22. majnika se vrše licitacije vseh teh lovov in je želeti, da bi se maribor- j ski Slovenci pravočasno pobrigali zanje, j Novo ustanovljeno lovsko društvo v Mariboru ima lepo priliko, da izvrši vaš- . no narodno organizatorično delo.
*	Tragična smrt Pod Kriško plauino ' so našli dne 1. maja lovci truplo nesna- , nega moškega z nahrbtnikom in dežni- | kom, a brez denarja in listin. Nesrečnež ; je očividno težko bolehal na kili in so j se mu najbrže na potu zamotala čr«va, nakar ju je v :;imoti dohitela smrt. Njegova identiteta še ni dognanj*.
*	Nesreča pri požaru. V pekarni lia-sima Čajde v Sarajevn je v torek ponoči nafta.1 požar, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Pekarski pomočniki so spali v sobi, ki je imela vhod samo iz pekarne. Požar se je naglo razširil po celi pekarni, tako da so pomočniki le skozi plamen mogli iziti ns prosto. Dva sta se v svoji sobi zadušila, dva pa sta bila nevarno ožgana.
*	Nesreča v rudnika. Iz Zaječara *e brzojavno poroča: V Bogo vinskem rudniku se je včeraj v delovnem času pri-godila velika nesreča- Delavei, ki so vrtali v rovu, so naleteli na velik podzemski bazen vode, ki je udarila v rov in preplavila velik del rudnika. Dva delavca sta utonila.
*	Male nezgode. Mizarskemu pomočniku Alojziju Kokal.ju v Mariboru je eir-kularna žaga odrezala palec leve roke, ključavničarju Leopoldu Šinkovcu iz Maribora pa brusilniea kazalec desne
*	V Savo je skočil v torek pri Trbovljah rudar Zupan is Gorenje vasi pri Sv. Rupertu. Predno '}■. izvršil samomor, jo še izročil svoj klobuk svojemu spremljevalcu. Narasla voda ga je tako hitro odnesla s se Hoj, da je bila vsaka pomoč izključena. Zupan je bil baje močno udan alkoholu in je tudi pred samomorom popiva! vso noč. Truplo kljub marljivemu iskanju še vedm niso našli.
4 Prevarjeni kavallr. Frie Adler, mesarski pomočnik v Mariboru, je iskal zabave v kavarni ,-Dravb. Pogodil se je z natakariuo, da bi Sla z njim in ji je zato takoj izplača.! tisoč dinarjev. Adler ! je doma zaman čakal na sladko Dalilo. Ker je le ni bilo, io je naznanil policiji zaradi goljufije. Zadeva je prišla končno pred okrajno sodišče, kjer pa je bila natakarica oproščena, ker je dokazala, da ni mogla izpolniti svoje obljube. Kavarno so namreč prezgodaj aaprli in ni mogla, vec is hiše.
a Uboj po naboru. P» naboru dne 3. maja pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah so se fantje, kakor običajno, pošteno napi-li in klicali na korajžo. Nadležen je bil zlasti neki Štuber iz Sv. Barbare, ki je neprestano zbadsl r-voje tovariše. Ko so se skupaj vračali domov, so se fantje nenadoma navalili na izzivajočega Štu-berja, ga podrli na tla in najprej pošteno pretepli. Končno pa ga je nekdo udaril še s sekiro po glavi, da je obležal na mestu mrtev.
*	Tatvine In vlomi I« skladišča ruskih beguncev v Strniše« je bilo ukradenih 428 komadov raznega perila. Tatovi so v begu ©stavili v nekem gozdu 94 spodnjih hlač, ostalo pa odnesli s seboj. — V poštni urad pri Sv. Lenartu je bil izvršen te dni vloui. Storilec pa je imel smolo. Vlom v blagajno, v kateri je bilo 130.000 kron denarja s« mu je namreč ponesrečil, ker je bil pravočasno pre-poden. Pač pa je oškodovan poštar za 1-jOO kron, ki jih je imel v juiznicL
*	Sodelovanje policijskih organov In | vlomilcev v Trstu. Našim čitateliera so j pač še v spominu poročila o raznih drz- i
/
Gospodarstvo
JADRANSKA ŽELEZNICA. ' ^ško«lov**kih 5* i»«<*V.T*iwlč?S *wrr
Jugoslovanski hizenjrfi Pr^i rnsko-^-^ ^ ^ ^ v
angleškemu woJ*tn. ^ ma^)Krartijeko mini8trrtT(, *	» R-;
Danes ic oeoarajska sekcija Udrn?c- >'>» uradno poročiK « r p^kn iukek, nja jugoslovanskih mženjenev i« arh<-	odprt prost pro™ *v, nvme T*-
tektov na svojem Izrednem zboru	® ^ *	namenim m
pravljala o projektn in pogojih pohudbcikl-.in.ee vTun«. Mila^ /^t^Vr rosko-andeškega konzorcija z« zgradbo |«u. Benetkah. Genov,, rior^c. N iadranske železniške proge.	i«*'	^ . .... .
Projekt tega konzorcija predvideva Se- j ~ S«^"ek lezniško progo Kladovo - Beograd - vim^radofliov sc vm ,ia.es .ln- 6. ma Hevo - Jagodina - Sarajeva - Mostar - j» ob 10. «n dopoHne v gostilni g. P« Metkovic (odnosa-. Mehnm U km po<l nika v Brežicah, ,-klepalu * ho me,I Metkovičem)	drugim o skupni udeležbi ua letorajeu-.
V debati o ponudb! rnsko-angleškesa konzorcija se ie najprej oglasil dr. Jo
vinskom -fjcon ▼ Ljubljani r dn«b 11. septembra.
sip Smodlaka kot gost. Naglašal ic, da' - Vinarsko drnetv« ra «anb®r«ki je problem jadranske zeieznice eno naj- okraj. Na ostanku Mnpnikov vraogra.1-važneiSIh nacijrmajnih vprašanj. Sedai ! nikov iz v^eg.t r.kraja v Man bom dr, smo navezani le na R.ko, Oalac in So-JSS. aprils w r »klenilo nsUnoviti k«. Ion. torej sama tuja pristanišča. Izjavil Wno vinsko društvo. Ustanovni obe se ie proti gradnji proge na Mehom, ker ni zbor društva »e vrši dne. 28. maja bi s tem ostale dve tretjine našega za. 10. uri dojoWn<- r MaribofH v flanibn. ledia v odvisnosti od tujih pristanišč.: novi dvorani
Le pravec Beograd-Drlna-Boka Kotor ; — Zborovanje Obnn««a društva z« ska bi odprl pot zapadu in bi se osvo- Novo mesto in okolico r* ie vršilo <in* bodila na ta način naša obal odvisnosti 30. aprila v novomeškem >'arodnei» do od sosedov. Če bi se SpHt zveza! z že- mu. Na zK<r«v»nju. ki je bil«* lepo ot-leznico z Boko Kotorsko, bi bil Split > iskano, je razpravljalo « Manovskiii osvobojen Reke, Boka Kotorska pa So- obrtniških nadevali. Med drugim se je-luna. Najvažnejša prometna ravca sU sklenilo. d» glede praznovanja 1. ma dolini Drine in Une. Opozarja, da so ja v-tnjja. ltu, stališen svobooie in samo Madžari 50 let urejevali Reko. potrošili stojnorri uslužbencev, zato milijarde, pa se je vendar slavni	Za brana vlovorjenj" le»a v zaprte
trgovinski promet razvijal vendar pre- j vagone, ki v promeiii z Vojvodino, )«-ko Trsta. Koiiko šele bi morala potrošiti j obja vi trgovinske m ohrt«* zbornic v Jugoslavija, da bi spravila vsaj na isti | Zagrebu, ni veljala, r »op^* pov»'i nivo Klek, ki je predvideti v projektu j noma vzpostavljena, konzorcija kot glavna luka nove želez-: = Dobava vagonov i % Nemčije. Na i«' nlce. Ako bi bil Klek pristanišče. ubiiaiajtu ri Nemčije je 1200 tovornih vagonov bi se s tem Boka Kotorska in Split, a j kj jih dobimo m račun reparacij. Da bi Reka in Solun bi še vedno imela velik i h vagoni čimprej prispeli, je prometno vpliv na naš promtt.	ministrstvo «klenilo. 15 iz Madžarsko
Govornik predlaga dve resoluciji i« "-i- dobljenih lokomotiv dirigirati v Zagr-1
ecr: Drina- Kotor ali Blhač-Knln. Proga preko Bihača na Knin ln SpHt bi bila priporočljiva todi iz političnega ozira, da sc nc bi vedno reklo, da hoče Beograd vse za sebe, kakor t<> prcdbacivajo Hr-vztje.
v svrho lažjega 'raasporta teh vagonov — Naša sladkorna industrija. De« 3y.
aprila se je vršil v ZafiTobu v trgovinski in obrtni zbornici sestanek w»etopi kov sladkornih tvornih v b;m*i drŽavi. N« sestanku se j« razpravljalo o raznih
indu
Inženier Božič ie v svojem Izčrpnem I strokovnih vprašanjih te ražn* referatu kritiziral pogoje ponudbe in na- j atrijske veje.
čin izvršitve, kakor to predlaga konzor-; _ Kotiranje delnic «Slave*-a» na z* cij. Pledira za to, da ostane inženjersko | g^gj,! boni. z dnem 15. janijs
odruženje na stališču, ki ga le zavzelo! ^ kot;rati delnice tSlaren. d. d. les-
na svojem kongresu 1. junija 1921. v Ljubljani. Izjavlja, da je Udruženje proti zgradbi proge v Klek. Dalje poroča, da ao poeditie točke ponudbe konzorcija nejasne ter da preveč vežejo državi roke. Glede stavljenih predlogov zahteva natančnejšo kontroliranje s strani prometnega ministra.
Ponudba je naravnost škodljiva, ker j yagreb ,Wvise: Berlin -'-f - -'4,at' zahteva konzorcij vsa državna zemljiS-, Mj,aT,	363> Iv0ndfJi. m _. 305
ča ob progi s pravico, da «ih more po-1 Newywk	s«, Pariz o0(t - ol5
tem prodati^ ali državi nazaj, ali pa pn-1 praga I3o .. j39, Curiii 1325 — 1345 „ -	-<-	' Dnnai 0.82 — U.*4. Budimpešta 9 — 9J5
110 industrijo.
•-- Carinski nadavek v Italiji znaša v pr\'i polovici maja 256, to je za 100 ti* tih lir se plača 356 papirnatih lir proti v predhodni 14dnevni dobi).
Borza
vattiikom. Sem spada tudi pogoj brezplačna dobava gradbenega materiiala (kamenja, peska itd.) z državnih zemliii, kakor tudi. da sc izročijo vodne sile
valute: dolar — 07. 20 K v zlatu -'1r
madžarske krone 9, lire 350 -
., . . _ . , , , , , Banka za Primorie 165 — 175. konzorciju brezplačno, m to tako, da smejTrR> ot)rtlla bankil 61.50 . f^.5«.
od njih 90 odst. uporabljat! v poljubne svriie ln ie vezati s ar." 10 odst. upotreb-Ijevati za železnico. Tehnični pogoji so ie megleno označeni in puščajo konzorciju popolnoma proste roke. Glede začasnih železniških objektov v ponudbi ni nobenih določb, istotako ne glede voznih tarit in o pristanlščnih taksah, kar bi lahko imelo zelo slabe posledice za naš uvoz m izvoz. Končno opozarja referent na resolucijo, ki je bila tozadevno poslana ministru za javna dela ie leta 1919.
Izvajanja inž. Božiča so sprejeli navzoči z živahnim odobravanjem.
Inzenier Lebedenko ie kot zastopnik j omenjenega konzorcija izjavil, da bo j družba vse ugovore preučila, in se je zahvalil, da se na ta način nudi družbi pri-
183.50
1*.
Brodska banka »5 — MU. Hrvat, eskomptua banka Jadranska banka 300. Jugosloveuska banka 1U9.50 — 110. Ljub. kreditna banka 225 — 232 Slavenska banka 120 — 125. Prastediona 1160 — 1165. Rečka pučka banka lO^^i) Srpska banka 177.50 — 1*". Eksploatacija drva 140. Goraniti 155.
Narod, šumska industrija 13o
Našička industrija dr.r l?2.5o. Gntman 320 — .340. Slavonija 12S 132. Trboi. premogokopna družba 25t'.
Beograd, devize: Dunaj ".>>i — o.->2 Beriin 23-25 — 23.50. Budimpešta 'J.
11'
— 137.
lika, stvarno odgovoriti na resno kriti-ikare5f ^ _ ^ Lond<nl 29K Rir|.
ko njenega projekta	Newyork 65 - 67. Pari- 609, Praga !•'-
Nato je se neka, drugih danov poda-, Curfh Jm lo svoja mišljenja. Sklenjeno je bilo. da , Q <fcv|><>. Za2rch ^.IZ 29.V« ostane v glavnem pri sklepu kongr-sa | Beo^7'119M _ ,,9.33. Berlin 28.82-v Ljubljani, ki ga naj in/. Bozic znova _ _ 92y Budimpešta 10.791,, _ iu.-—' - *— še enkrat
redigira, in ki mM sc potem predloži sekciji.
Bratislava. 3. maja. (Produkini trg). nih vlomih," ki ao v zadnjih mesecih bi-! Malo povpraše. anja. Notirajo: slovaška
' pšenica 320 Kč, rž 257 — 260 Kč, slova-
U, London .363.75 — 374-25. Mila« 437. — 438.30. Newyork S!.94 — 82.0o? Pai<
__, 751.50 - 752.50, Praga 159.15 - t9#.3?
TRŽNA POROOLA.	i Sofija 60.20 — 60..%. Varšava 2.021 a
Subotica, 3. maja. (Žito.) Slabi du- j 2.06V3, Curih 1583.75 — 1586^o, valu;-. vozi, zmerno povpraševanje. Pšenica sc ! dolarfi 81.44 — S1.56. tevi 59.20 — 59..^: trži po 1650 — 1680 K, koruza po 12001 lunti 361.75 — 362^5, fr. Tianki 750.? — 1220 K.	i— 751.50. lire 436.70 — 4.37.30, dinar';
Vinkovci, 3. maja. (iiio.t Dovozi *ojns.3S — 118.62, poijske marke L991. zelo mali povpraševanje ravno tako ze- — 2.031-;, !eii 58.19 — 58.31, Š\ie. ira -Io omejeno. Pšenica notira 1580 — 1600 i ki 158125 — 1583.75, čs!. kroue 13S.' K. koruza 1180 — 1200 K, oves 1150 — | _ 159.10, madž. krone 10.82 — lO.Sji. 1200 K. Tendenca neizražena.	Praga, devize: Berlin 18.05 — !8.-.
Praga. 3. maja (Meso.) Na današnjem j Curih 996.50 — 1000.50. Milan 277.50 ■ -mesnem trgu sc ie prodajalo 84 ovnm- j 279.50, Pariz 475 — 477. London 229. od 14 — 19 Kč, 675 telet 12 — 19 Kč, j_ 231^0, Ncwyork 5!.65 — 52.25, 9 ko« 6 — 12 Kč. 807 tnzemskHi svinj] Kra<j 74.50 -- 75J50. Sofija 37.4« — 3».. 21 - 25 Kč, 64 bakonjskih svini 22 -- f Dunaj 0.53' t — «.T334, Varšav a Uu 24 Kč.	j 1.40, Budimpešta 6.50 — 6.90, vato.'; •'
li izvršeni v Trstu, zlasti o roparskem i umom v menjalnici Bolaffio. Preiskava proti roparski družbi, kateri je načeloval neki Braico, se vrši že dalj časa. Preiskava je spravila na dan senzacionalno dejstvo, da so drznemu roparju Braicu pri izvrševanja zločinov pomagali organi javne varnostne službe. Dva jiolieij-ska agenta in štirje konfidenti so že pod ' ključem.
* Roparski naped. Na potu domov je bil v sredo zvečer na ljubljanskem barju napaden Josip Šinkovec. Doslej neznani napadalec je Sinkove* pobil na tla
kjer je nezavestej obležal. H o par mu j» vzel listnico, v kateri je bilo 0000 kror . ! jVifiej liflrifcti t* niso 1« vfed«.	A
n. marke 18.05 — 18.45. švicarski ira:1. 991.50 — 995.50, Ure 274.50 276.50. franki 472 — 474. funti 228-50 - 230.5 ški oves 240 — 245 Kč. rumunski oves j dolar ji 51.35 -- 51.95, dinarji 74.50 225 — 235 Kč. fina moka 460 Kč, moka • 75^0, levi .35.15 — 36.95, uvstr. krt,:, za kuho 340 — 350 Kč. pariteta Brati-j 0.6O — 0.80, poljske marke 1-20 -- 1.4 slava.	______	i madž. krone 0.50 — 6.90.
Curih: Berlin 1.81. V\vyork 5.i-' - Zveza med uaSmi in češkoslovaš- j London 22.97. Pariz 47.42, Milan 27.6-klmi denarnimi zavodi Pred kratkim , Praga 10.05. Budimpešta 0.60. Zagr; > smo prinesli vest. da se bo v kratkem i 1.85, Varšava 0.13. Dunai «.«625, avstr vriila v Beoa-radu konferenca med za- j krorre 0.065.
stopniki naših iu češkoslovaških bank. Berim: Italpa 1325-55 — 1529.45. U).-. Sedaj poročajo is Beograda, da se bo na i don 1268.40 — 1271.00. Newyork 385-';-iem posvetovanju osnovala zvez* denar- j — 286.11. Pariz 2615.20 — 2620.80. Svi-nih zavodov obeh držav. Svrha te zve- i ca 5503.10 — 5510.90, Dtaiaj 3.43 — se bi bila olajšanje sbližanj:'. trgovinskih i Praga 55«J.3y — 551.70. Budlinpc-šla 36.9.> ts-Jkov med obetua držfcvamat. Posvetova- j — 37, Zagreb v uipstrjih). 4 (o. Sofija uit «r bfsb aikkžiji jjp ^T!	i	.itM^š.
HCI papeža
— Lukreciia Borgia
(Dtlje.)
«Nisem visok gospod dekle moje,* »jčtvrne Alfonso in se »pogleda z Man-fredora. «Pacajoč trgovec sem, ki jc jjrišel v Rim ra svatbene tvečanosti, da prodam gospodi pri tej priliki svojo robo, In moija prošnja je takžna. da mi jo prav lahko izpolniš... Pokaži mi irvoje lice.»
Naglo pograbi ciganka aa svojo aiasko, toda le, da si jo še bolj čvrsto pritrdi. «Signor, ne zahtevajte tega od raens,> odvrne s ponižnim glasom. »Razočarali M se. Nisem »iti mlada, uiti lepa.*
»Pa to naj ti vernjem!* vzklikne Alfonso. »Slab poznavalec ženske lepote bi bil. če bi ne vedel, da se za to masko skrivajo prekrasne oči in nežno lice. Tudi mlada si, v spomladi življenja- to nam je dokasal tvoj ples. Kdor ima toliko žara v sebi. ta ne more biti drugačen kot mlad. zdrav, poln življenja.
'Signore. ali ste kedaj videli vulkan?* se smeje sedaj ciganka. »Tudi iz njegovih prsi buhtijb fdameni in vendar je volka« star kakor zemlja.* Mladeniča se naemejata. »Ti si torej poleg svoje lepote tudi duhovita.* odgovori Alfonso. «Pa tudi okrutna si, ker bi se sicer ne upirala moji prošnji, marveč bi skinila masko.>
«Pa oe bi tudi videli moje lice, se vedno iw bi biK pogledali v mojo dušo." pravi ciganka. »Pomislite samo, .ia »em se zaobljubila, da ne snamem kritike- dokler sem v Rimu. Rajše vam
>fi!fiifiaft žHigo tisJugo. p*rOdsTa -ram j bom vaio bodočnoat!* i »Mojo bodočnost?* odgovori Alfon-jfeo in je skoraj presenečen. Nanjo se-jdaj ni mislil. V gl««u ee mu je zato poznalo, kakor da mu je neprijetna misel na to bodočnost Obenem mu je prišlo na misel, kako škoda je. da se tudi to dražeetao bitje zares bavi z običajnim poslom cigank, žensk in deklet njenega plemena. Ona hoče, da mu odkrije bodočnost? To se pravi, vedeževati m« ho8e? No dobro, v najboljšem slučaju bo to nekaj smešnega-.•
»Vidim vam na obrazu. da ne verujete v takšne čarovnije,* pravi sedaj ciganka vsa resna. »Najbrže mislite, da moje prerokovanje ne bo nič dru-zega, ko običajne prazne besede in brbljanja. No, pa se boste v kratkem prepričali, kako resnično je, kar vam bom povedala. Dajte mi svojo roko in dopustite, da pregledam njene črte. Te umetnosti pogleda v bodočnost ne zna vsaka ciganka, ali meni jo je zapustila mati Hekata... Prosim vas, gospod moj, za roko!»
Izgledalo je, da je Alfonsu povšeci, da se ona dotika zopet njegove roke in smehljaje je odgovoril: »Pa naj ti bo. Bolje je. da mi ti poveš, kakšna bodočnost me čaka in v njej kaj slabega ali dobresra, kakor da mi to pove nekdo drugi. Tako mi mojega patro-na, bojim se, da mi ne poveš ničesar posebno ugodnega, lepega moja sibila. , Morda bi bilo bolje, da nisem nikdar j prišel v ta sveti Rim...» i Alfonso sede na bližnjo stolico in j proži ciganki roko, na kateri se je I svetlikal krasen prstan s redkim, ve-
TBdm. bleekovitim briljantom. Manfr^-4o pristopi radovedno, da vidi vedeževanje. Ciganka pa se spueti pred Alfonsom na kolena in pazljivo pregleduje fine črte na roki svojega zaščitnika. V mali sobi traia nekoliko časa globoka tišina. Potem pa jo preseka cigankin zvonki glas, ki govori izprva polagoma in kakor svečano, potem pa vedno bolj prepričano, ved no topleje in docela prepričevalno:
»Gospod in e moj. ti prihajaš z juga. S teboj je mnogo vojakov, sijajno spremstvo. Sedaj pa si stopil sam v večno mesto, samo s svojim prijateljem. Stari Rim te pozdravlja in se je zaradi tebe odel v svečano odejo, kakor zaročni ca. V svoji kameniti palači te pričakuje neki starec. Purpur pada e njegovih ramen, svetniška aurcola blesti okrog njegovo glave. Poleg njega vidim mlado ženo... Megla se razprostira .., Ne vidim jasno njene pojaVe, ali mislim, da je najlepša med vsemi Rimljankami. Hrepenenje napolnuje njena prša, njene roke se širijo, da te objamejo ... tebi je namenjena... tvoja bo... dala ti bo svojo lepoto, svojo mladost, svojo krono, svojo dušo,... ničesar se ne boj... težke čase je preživela jjana duša, toda prešli so in njena duša je čista in čaka nate... Zdrav mi bodi, kneževski soprog!... Dobrodošel, vladar! ... Korakaj preko rož, ki se ti sipljejo pred oltar, kjer te čaka zaroč-nica. sreča, blaženetvo.*
Začuden gleda Alfonso. Samo za trenutek prekrije svoje oči z dlanjo, ker mu je. kakor da je tudi njega popadla nekakšna omotica, ko je videl, da je spoznan. Ni vedel, kaj naj prav-
j zaprav misli o tej zagem*trf čarovnici [ kneževem pri jem n zvija svoje vitko iin ciganki, tako lepi.	telo. »Pri najboljši volji ti ne morem
Ko zopet pogleda okrog sebe. ni ciganke nikjer. »Kod je pobegla?* vikne in skoči. »Hoj. Manfredo, kako si mogel dovoliti... ona mi mora razjasniti ... to zagonetko mi mora raz-ložiti!... Je li v zvezi z nebom ali peklom? Vrata so zaklenjena, kakor prej! Kod je pobegnila?*
»Skozi okno.* odgovori Manfredo in pokaže na okno, ki se je videlo šele sedaj, ko so bili zastari odgmjeni. — »Toda prosim te, Alfonso, ne zasleduj je! Nekaj mi pravi, da je bolje, če te ciganke ne vidiš nikdar več!*
»Skozi okno?» vpraša Alfonso in besno gleda svojega prijatelja. <Za njo!* reče potem naglo; «a ti. Manfredo, ostani tu. ne sledi mi! Tu me čakaj!* In predno je mogel Manfredo ustavljati se, je že mladi napoljski knez skočil skozi okno. ne da bi znal. kako visoko je nad semljo. niti kam ga vodi skok v neznano kam. Toda okno ni bilo visoko in je vodilo na vrt, prostran, last očeta Filipa- Obkoljen je bil z visokim plotom, in sredi vrta je rastla stara, košata oljka. Skozi mala vrata v plotu je bil mogoč dostop na cesto kraj vrta, in ko se Alfonso po skoku pobere s tal. baš zapazi Fandango, ki poskuša odpreti vrata, da zapusti vrt. Trije skoki in že je pri njej. »Sedaj ei moja, dekle!* jej vikne ter naglo kakor blisk pograbi za njeno roko. ki jo stisne k sebi. «To ni samo radovednost, da te vprašam, odkod si in odkod me poznaš!*
* Gospod, prosim te. pusti me.* nrro-si ciganka s ponižnim glasom in v
odgovoriti. Sama več ne vem, kaj -m vam izdala moja usta. Ako je biln dobro, rsdujte se. ako je bilo zlo. pozabita in mislite si, da vas je ciganka Fandanga goljufala.*
Toda vkljub naporu se jej ne pomrači, da bi se mu izvila. Tako jo je pri vil k sebi. da so se njegova usta skoraj dotikala njenega lica. »Kaj pa delate, izpustite me,» reče Fandanga ne-voljno, skoraj jezno. »Ali hočete, da se resno razjezim na vas?>
»Pa kaj boš storila.* jej odvrne on. <če ti snamem krinko t obraza in ga pogledam, ker me je sedaj le mnogo bolj želja, kakor prej. da vidim tvoje lice Hočem, da ti vidim v oči in škod n.je v dušo!*
•sCuvajte se. gospod!* grozeče slepeče Fandanga. »Spomnit? se mojega otrovanega bodala. Ali vas naj iide-ne ona usoda, ki je včeraj v nekaj urah iz krepke.ca gondoljerja napravila mrzlega mrliča, ker me je hotel objeti in poljubiti?*
»Kaj bi ti tudi meni poslala smrtonosni otrov v žile, kakor njemu?*
»Ako me silite, gospod, mi ne bi preostalo nič druzega!* ...
Tedaj pa se obličje Alfonsovo razjasni in krepko pribije dekleta še trdneje na svoje prsi: »Hajd. potem pa le potegni svoje bodalee in mi zadaj ta sunek, draga!* Njegov glas je zvenel strastno ... Tako... Da. tako. tvoje grudi na mojih prsih, tvoje ustne ua mojih, da, taku blizu, da me poljublja vsak dih, da, tako naj umrem
»Hotel si.-- krikne ciganka, »pa umri!*	(Dalje prihodnjič.)
Vremensko poročilo
Ljnbiaaa, S. maja 1922.	Ljubljana 306 m nad morjem
g ®š»;; | opazovanja	•b	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm j
| Ljubljana . i Ljubljana . , Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj • Praga - • Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	766-6 764-3 7661 762-7 765-7 764-2 7663	72 173 132 13-0 130 130 lo	biuvctiA jug. sap. bresvetta jug. vrh. brezretr* jo* brecvetfa	jasno oblačno dei pol obL jasno več ohL oblačno	t-0 i 1-0 i
V\2 in 2 tonski
tovorni auto FIAT se proda. Ogleda se v garaži J. Goreč v Ljubljani.
msrnrn
> M SO burf Ota. r—, (TMiMalM d« 60 km« S OU., inkah.) N* >friin|l
«Mk» MM|«)lk 6 bmrfl I Ola. - Trgmtl »gU*. «*eiam*t« naklk aaddMni a barnd 8 Ola. — Wada aa aa»ra|. Oa<*a M « I adgaaarla ta. aka la »crataala arUataaa aaamka n adaora*. —
V Ljubljani barometer stanov*, temper. visoka. Solne« vzhaja ob 4-37, zahaja ob 1913. ^j^SIStlfB ClOVO^
-	bj Bj g ijuujj u pomagal iz zagate?
J. D. S., politično in gospodarsko društvo za kolizefski okraj, naznanja tužno vest, da je preminul njega podpredsednik in najsvestejši oian od početka
Odplačevanje v obrokih. Šifra ..Človek««, Ljubljana, gl, poštno ležeče.	1304
društva, gospod
Jože Dežman
preglednik držav, želez., obč. svetovalec itd.
Blagega očeta in soproga, odličnega političnega delavca J. D. S. spremimo b rečnemu počitku v soboto, 6. maja t. 1. ob štirih popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Trajen Ti spomin!
Odbor.
1306
Restavracija
dobro idoea, z lepim senčnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju ^Ljubljani, se po ugodni ceni radi družinskih razmer proda, — Ponudbo pod ,.Sestav-raelja" na An. zav. Drago Beseljak in drag, Ljubljana, Sodna ulica 6. 1259
ila.
Tem potom izrekam najiskreriejšo zahoalo za ose dokaze sočutja ob smrti sooje nepozabne ženke Jde, učiteljice o Trbooljah-Vode. Istotabo naj sprejmejo moja presrčno hoalo osi prijatelji in tooariSi, ki so prihiteli od blizu in daleč ob najsiabejšem oremenu izkazat zadnjo čast blagi pokojnici. Hoala osem skupaj in osakemu posamezniku.
Trbovlje, 4. maja 1922.
ZalojoS ostali:
soprog Oskar moli,
Pletenine,
raznovrstna, domske majloe ta bluza, jope, otr. perilo, gam&ie, doko-lenloe, svlterj ieploe itd. lastnega izdelka priporoča	1120
Pletenine CIRIL TAJT, Kranj.
Velika afto-dslavnica In oiraia
JOSIP JUG
sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena.	330
Maribor, Tržaška cesta 16.
Išftem mesto potnika,
ozir mesto knjigovodje. Cenjene ponudbe na mariborsko podružnico »Jutra* pod »Zanesljivost in agilnoft*. Nastop službe takoj. 7/1288
Učiteljica
z večletno prakso, z dobro kvalifikacijo ia mnzikalno izobrazbo, bi prevzela me i velikimi počitnicami vzgojo največ dveh otrok pri kaki boljši rodbini, ki gre na deželo. Ponudbe na uprav-ničtvo »Jutra* pod »Počit-niče*. 1284
VesUJa
prevzema vsake vrste vezila ga, damske in otroške obleke po nizkih cenah. PiBmene ponudb« pod »Vezilja* na upravništvo «Jutra». 1266
liče •• stanovanje
dveh ali ene sobe i kuhinjo za mirno stranko proti dobri nagradi. Ponudbe pod »Sredina mesta 1882* na opravo »Jutra*. 1307

Kotorno kold 1303
ge ugodno proda. Poisve se: Ravnateljstvo južne žel. VI., od 8. ure dop. do 2. ure pop.
Drv
1269
za gorivo proda »e 7,5 m*. Naslov pove uprava »Jutra*.
Otroški vozlftek,
dobro ohranjen, se proda. Poizre h: Mala čolnarska ulica b.
Prodan
1274
dva kompletna stroja sa izdelovanje cementnega etrei-nika, še popolnoma v dobrem stanja, s približno 2000 lesenimi deščicami za sušenje strešnikov. Cena nizka. Alojzij Pire, Leskovec pri Krškem.
Kleparski stroj
(Rolimasehine , popolnoma nov, se ugodno proda. Sposoben tudi b večjo ključavničarsko obrt. Poijve se v upravi »Jotra*. 1191
%upJm
Kupimo
bukova, hrastova, gal>ro.» drva, nno popolnoma suha, broz vej, vsako mu ožino, in guho bukovo oglje. Nadalje vb ako množino borovih in jelovih drogov 10-16 m iu Bmrekove, jelove drogove 7 50—8-50 m dolgih. Kupini j todi dobro ohranjen pisalni stroj. Pouudbe: »I. Jugo< posredo alnica za le« v Mariboru*.
Velika želeno peč
iz močne pločevine, teža 300 kilogramov, za doge in druge vrste dele lesa sušiti (sušilnica), pripravna za večjega obrtnika i. t. d., je napro aj. Natančnejša pojasnila daje trg. Frane Vinkšelj v Gradacn, Belokrajina. 1300
Zenitua ponudba..
Državna uradnica, prijetne manjosti, izobražena, zna-čajna, stara 22 let, ieli snarija s primernim gospodom ▼ starosti do 40 let, v »viko že-nitve. Ponudbe pod »Lepa mladost* ni upravo »Jutra*.
' Brezimno, neresno ad aeta.
Tajnost resnost. 1'29<
Priti BitHiil kepin večje partije
lou za Df
Seč tesarjev in tesarskih Sokolskfl potrebščine
prsddelavcBD sprejme »it-a*?^ jSSJS:
. .u.u rnm vnTUIIT macM . . -	> i ■ ■ I ■•___
takoj IVAH ZAKOTNIH, mostni i tesarski mojstar, parna laja » Ljubljani, Dunajska čast« it. 46.
priporoča A. & E. Skaberne, Ljubljana,
Mestni ti^ 10. 819/č
od 80 cm promera navzgor in 2'30- 2'40 m j dolžine franko vagon. Fonudbe najnujneje j upravi »Jutra* pod „E. W." 1285 !
S
1990
učitelj o Trbonljoh • Vode.
perfektna strojepiska, zmožna slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence
se išče.
Prednost ima stenografisti-nja. — Ponudbe na poštni predal 18.
12881
Transjngoii Dobavila
ZAGREB, Mažuraničev trg 3 Telefon broj 27—60 Bnojavi: TrastjBfe
Filijal*: Beograd^Kosmajska 16 Ispostave : Osijek, Široka ulica 8, Subotica kod Piukovic i drng i Skoplje =
najjeftinije
traverze, želleso, eksere (&"Ie)> vapno, cement, gips, trstiku, drot, daska I sav gradlevni materilal	^
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA.
V smislu sklepa občnega zbora je kupon 1921 naših delnic plačljiv takoj s
za delnico pri blagajni centrale v Ljubljani in njenih podružnicah v Novem mestu, Rakeku in Slovenj-gradcu.
Opomba. Posestniki delnic V. emisije, ki še ni dotiskana, dvignejo lahko protivrednost tudi proti predložitvi interimnih potrdil.

Natisnila Delniška tiskarna, d <1 v Ljubljani.