ki zgodovinsko Koroška sloven-Štajerske le šel vega Nemca. Na
škili listov ne ma S tein množi, italijanskih listov.
572. štev.
V Ljubljani, ponefl&pniflr 28. julija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošlo celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
Posamezna številka 6 vinarjev.
h:	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-
pust. — Za odgovor je priložiti znamko. Telefon Številka 118.
časopisje.
Trst, 26. junija.
Dolgo časa so nas tiščali k tlom naši narodni nasprotniki. Privoščili nam niso niti trohice kulture. Zato je naš narod garal in trpel njim na ljubo. Imeli so ga za navadnega sužnja, ki je ustvarjen samo zato, da dela drugim. ki so slučajno močnejši, tlako, da je njim v vsakem oziru podložen in da poljublja ono palico, ki ga tepe tako močno, da mu curlja kri iz telesa.
Tema je bila razprostrta nad Slovenskim narodom. Solnce so zakrivali črni oblaki, ki so se v nemiru podili po nebu, kakor da bi vedeli, da vlada nad ubogim slovenskim narodom prokletstvo, barbarstvo. — Slovenec pa ie vse udarce mirno prenašal: niti zgaqi| se ni To pa zato, ker ni vedel, da ie to, kar se z njim dohaja, nečloveško, nepravično. Svojih pravic se ni zavedal, ker je blodil v temi, ker je bil neizobražen. Dočim so se Nemci in drugi narodi izobraževali, čitali knjige itd., so Slovenci držali kramp v rokah in kopali zemljo. Naši narodni nasprotniki so se izobraževali (er nas na podlagi uma svitlega meča izkoriščali, mi pa smo jim bili podložni, ria izobrazbo pa niti mislili nismo.
Ko smo bili v jezikovnem oziru že precej v tiru. je izšel mivi slovenski časopis »Kmetijske in rokodelske Novice«, ki ga je začel izdajati Blei-weis leta 1842. Od tega časa naprej smo precej hitro napredovali, in luč sveta je zagledalo mnogo časopisov, ki so Slovence dramili k narodnemu življenju in jim kazali v živih barvah nasprotnike Slovenstva. Slovenec se poprej ni zavedal svoje narodnosti; pustil se ie ponemčevati in poitalijančevati. Svoje lastne matere ni hotel poznati, nasprotno, zaničeval jo ie. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je moral zahajati v tuje šole, kjer se je učil zasramovati svojo lastno grudo, svoje lastne sta-riše. Žalostna ie ta doba v naši slovenski zgodovini. In veliko nalogo so imeli časopisi in knjige. Bilo je treba nezavedne izobraževati, brez-prižneže pa dramiti k vztrajnemu in navdušenemu delu za svoj narod, za svoje človeške pravice.
Tako smo dospeli v današnjo dobo. Delo je bilo hudo, a narodni boritelji se ga niso ustrašili. In lahko rečemo, da se je veliko doseglo v tem času. Toda ti uspehi še nikakor nc morejo primerjati s tem, kar smo •zgubili. Saj so nam ugrabili skoraj celo Koroško, ugrabili so nam naše Gosposvetsko polje, ki dokazuje, da le bila ska dežela. Velik del v kremplje grabežljivega
Primorskem In v Dalmaciji pa Je ropal Italijan.
Prepozno smo se vzdramili, predolgo smo spali spanje pravičnega. A vzbudili smo se vendar. In gorje nam, če se ne bi!
Sedaj pa Je naša naloga, da sl pridobimo nekdanjo našo zemljo zopet v naše roke. Delo bo sicer težko, toda. če ®e ga lotimo vsi, se nam to gotovo posreči.
Pri tem pa potrebujemo mnogo bojevnikov. V našem narodu se sicer skrivajo talenti, kj pa se ne morejo dvigniti, ker nimajo prilike se izobraževati. Veliko je takih zakopanih talentov. Temu ie vzrok naša siro-maščha, ki ne dovoljuje, da bi si revni člani naroda priborili višjo izobrazbo. Poleg tega pa je eden izmed glavnih vzrokov naša vlada, ki nam ne mara dati niti ljudskih šol, marveč dela na to, da bi se Slovenci ponemčili v nemških šolah. To.se vrši zlasti na obmejnih krajih, na Koroškem in Štajerskem. Na Primorskem pa silijo slovensko deco v italijanske šole. da bi se v njih poitalijančila.
Skrajno žalosten je torei naš položaj. Zato moramo začeti postopati tako, kakor zahteva čas in razmere. Strašiti se ne smemo nobenih zaprek.
V	tem boju ima glavno nalogo naše časopisje, katerega dolžnost je, da vliva v ljudska srca pogum, da pritegne brezbrižneže v vrste bo-jenikov in jili sposobl za boj. Namen časopisja je mnogo večji, kakor pa Izgubljavati čas v malenkostnih pre-perčklh.
Le žal, da Slovenci premalo či-tajo. Kake so razmere v tem oziru drugje, mi ni natančno znano, vem pa, da tržaški Slovenci veliko premalo čitajo. To je razvidno iz števila slovenskih časopisov, ki se jih razproda v Trstu, kjer je okoli 70.000 Slovencev. Koliko slovenskih časopisov bi se pravzaprav moralo razprodati v tako velikem, torej v največjem slovenskem mestu! Nekateri čitajo slovenske časopise samo ob nedeljah, zopet drugi čitajo italijanske. največje število pa je takih, ki sploh nič ne čitajo.
Ali ni to zadosti žalosten dokaz naše mlačnosti, našega nazadnjaštvu in neizobrazbe?
Kako je v tem pogledu mnogo drugače pri Italijanih! Ce greš po ulici, vidiš, da ima skoraj vsak Italijan »Piccolo« v rokah. Čitajo vsi loji — od delavcev do najvišjih aristokratov. Zato so tudi tako sfana-tizirani, zato tako ruvajo proti nam. Poleg »Piccola«, ki je najpopularnejši list med Italijani, čitajo tudi nešteto drugih dnevnikov.
Povedali smo že, da imamo v Trstu veliko število Slovencev, ki »Piccolo«, dočim sloven-čitati. vrste naročnikov Italijani pa se ba-
hajo, češ toliko in toliko nas Je. Ali ni to sramotno za nas? Škandal Je to! Italijani lahko vzdržujejo mnogo velikih čas.opisov, ker jih podpirajo pri tem tudi Slovenci. In Italijani? AH nam izkazujejo mari tudi oni po-donbe usluge? Ne! Ni ga Italijana, ki bi podpiral slovensko časopisje.
Slovenci nal bi se že enkrat vzdramili ter spoznali, da s tem, da podpirajo tujca, goje gada na svojih lastnih prsih. Kot vzbujeni pa naj bi čitali slovensko časopisje, ga podpirali ter skušali razširiti po vseh krajih. S tem bi se slovensko časopisje lepše razvijalo, ložle bi izpolnjevalo svojo dolžnost in narod bi napredoval.
Kongres slov. nar. strokovnih organizacij.
Oklic, ki se je priobčil v časopisih, in ki se je poslal tudi na društva, da se naj skliče kongres slovenskih strokovnih organizacij, je našel po vsej slovenski domovini obilo odmeva. Povsod čutijo potrebo takega kongresa ter delujejo, da se izvrši čim lepše. Pripravljalni odbor Je vzradoščen radi velikega zanimanja, ki je zavladalo za ta kongres ter se je s podvojeno močjo resno prijel dela in danes lahko mirno izjavi, priprave za kongres so v toliko uspele, da je zagotovljeno, da se bo vršil kongres.
Prosimo vas rodoljube, ki jim je mar boljša bodočnost naroda, da agitirajo za čim večjo udeležbo na kongresu.
Zlasti pa prosimo vsa slovenska strokovna društva, da razvijajo med svojimi člani živahno agitacijo za čiin večjo udeležbo. Predsedniki društev skličite takoj odbornike k seji, na kateri se posvetujete, kako bi se naj vzbudilo med društveniki čim več zanimanja za kongres, ter izvolite zastopnike, ki naj društvo zastopajo na kongresu. Sklicujte društvene sestanke in shode, na katerih se naj razpravlja o kongresu, agitira za čim večjo udeležbo, se pripravljajo even. predlogi itd.
Za udeležnike kongresa se bodo oskrbela po možnosti brezplačna prenočišča in prosimo, da se čim prej prijavi, kdor se hoče udeležiti. Prijaviti se je pri »Narodni Socialni Zvezi« v Ljubljani v Narodnem domu ali pa pri predsednikih posameznih društev.
Za udeležnike kongresa se izdajo posebne Izkaznice, brez katerih vstop ne bo dovoljen. Vsakemu slovenskemu strokovnemu društvu se da brezplačno poljubno število izkaznic na razpolago, da jih razda ti-
stim svojim članom, ki se oglase za nje. Društva zglasite se za izkaznice in najpozneje do 10. avgusta predložite seznam (imenoma) društveni-kov, katerim ste Jih dali.
Pri prijavah Je razločno opomniti, če se dotičnik udeleži kongresa (15.. 16. avgusta) ali le manifestacij-skega shoda in veselice 17. avgusta.
Na delo tedaj z Izobrazbo za napredek naroda.
Župnik in učitelj.
(Zgodba iz sedanje dobe.)
Dopis iz Dramelj.
Župnik Franc Ogrizek je hud nasprotnik neklerikalcev. Ta zviti Ogrizek je na prejšni fari v Crešnicah vlagal tako dolgo tožbe zoper učitelja, dokler se mu ni to ostudno delo prepovedalo. Pozneje je kljub aktom vse to trdovratno vtajil; rav-notako »nemirno« deluje sedaj v Dramljah. Z najboljšimi narodnjaki, z učielji in zlasti z g. Miloš Jarnovi-čem. trgovcem in občinskim tajnikom, se prepira, kjer le more, da bi mu škodoval. Ta mož je v Crešnicah učitelja A. ob sjužbo spravil!! ter se poznej s tem še bahal. Ker pa sedaj druzega vzroka ne najde (z nekom pa se mora pričkati) izmislil si je novo zvijačo, da g. .larnovič ne sme več imeti svoj sedež v cerkvi, ker ni klerikalec. Zato bi moral za »kazen stati«, četudi ima svoj sedež plačan že mnogo let in je cerkvi tudi že lepo pomoč daroval. Najprej je župnik odločil na ta sedež njemu uda-nega kmeta svetnika, a ker pa J. od svoje dolgoletne pravice ni odstopil, daje Ogrizek državnemu pravdniku naznanil zaradi »nemira« v cerkvi, toda s tem se je sam opekel. Ker
O.	s tem ni opravil, se je jezil ter iskal novega prepira.
Na binkoštne praznike pa je Ogrizek osebno v »mašniškl obleki« v cerkvi pred zbranim ljudstvom g. Jarnoviča napadal, ter mu sedež enkrat za vselej »prepovedal«! Vsak razumen in pravičen človek mora priznati, kako lahko bi pri tem župnikovem očitnem nastopanju »prepir« nastal, ako bi Jarnovič ne bil miren in previden človek. To priliko bi župnik potem z novega porabil in ovadil, a tako pa je bil nasprotno le on tožen za očitno razžaljenje časti. — Pri obravnavi pa se je začel Ogrizek na vprašanje gospoda sodnika: »Ce je bil že predkaznovan,« po svoji navadi »izvijati« in trditi, da je bil v Konjicah na tožbo učitelja A. sicer na 40 K globe obsojen, a da je pa nasprotna stranka A. pozneje vso tožbo »preklicala«! Ogrizek le pač povsod nedolžen, in nai velja, kar hoče. In ravno zavoljo teh 40 K kazni, ker Ogrizek takrat svoje obrekovanje, tudi od strani gospoda sodnika, nikakor ni hotel preklicati, temveč še
vstrajal pri svojem izreku (navrh pa strogo zahteval: »učitelj mora tožbo preklicati ako ne, potem mu gorje«!) je bil sodnik prisiljen, obravnavo skleniti in mu prisoditi 40 K kazni. Tedaj se je Ogrizek vpričo gospoda sodnika Higerspergerja proti učitelju A. obrnil in mu »zažugal«: »A zdaj boste vi videli, kaj bom jaz z vami napravil, ne bom poprej miroval, dokler vas iz Crešnic in službo in pokojnino ne spravim in cela fara vas mora tožiti in mene župnika ubogati!«
Pri »izpraševanju kršč. nauka« je Ogrizek vse može našuntal, naj učitelia A. tožijo češ, da nič ne uči, otroke pa neusmiljeno po »glavi bije«!
Sest tednov poprej pa je ta srbo-ritni in vročekrvni Ogrizek na državni zbor in c. k. ministrstvo prošnjo vložil za dovoljenje šibe in biča v šolo na Crešnicah. ter ukazal načelniku kraj. šol. sveta, udanemu klerikalcu, da se podpiše, (sam se pa ta zvijač ni podpisal pač pa je tudi od učitelja in šolovodja A. podpis strogo zahteval: a ker nm pa ta te oslarije ni mogel ustreči, mu je neznosni Ogrizek tudi takrat ravnotako »zažugal«, da se bo nad njim »zma-ščeval«, da bo učitelj celo življenje obžaloval!!) — Ko je bila zavoljo te Ogrizekove preneumne in surove prošnje »disciplinarna preiskava« v veliko sramoto za celo faro in za šolo, je ta prečudni in prevzetni Ogrizek zopet vso krivdo na učitelja zvrgel trdeč, da je le ta vse te sramote kriv, in da se bič v šolo ni dovolil ker ni župnika ubogal, in se za telesno kazen v šoli ni hotel podpisati!! In na take in enake župnikove neumnosti, izbruhe, bedarije naj bi bil potem učitelj A. še svojo tožbo »preklical« ter zagrizenega Ogrizka za nedolžnega svetnika proglasiHJ. Taka zvijača in tako predržna »laž« se more le od najbolj neustrašenega lažnjivca pričakovati, nikakor pa ne od posvečenega duhovnika. In podobno nadaljuje Ogrizek sedaj v Dramljah; tam je tudi razglašena govorica, da je Ogrizek s tožbami že tri mirne kaplane odpravil, ker mu niso bili nikoli zadosi klerikalni, zlasti za časa volitve! Takrat ubogi, zmeden' Ogrizek niti spati ne more, in ker so kaplani brez razločka z vsemi enako prijazno občevali, kar pač nemirni Ogrizek ne more videti, ako bi še zdajnega kaplana preganjal, nc dobi nobenega več! Ravnotako ne dobi on sam nobene druge fare več, tudi tedaj ne, ako bi zaradi nemira ob zdaino faro prišel. Pomilovanja vredna fara!
Danes in jutri
OtrcOs: Pailsa“
Ljudska drama, neoporočena najboljša drama poletne sezije. Dolgost filma 2400 m, 7 dejanj. Predvaja se 2 uri. Predstave ob 3, 5, 7, 9.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok Ilubezni.
(Dalje.)
»Bog ve!« je zamrmral Flore-
stan.
»Ne samo Bog, tudi drugi vedo. Meni povedo, kaj se pripravlja ... obveščajo me tovariši, oficirji trdnjavskega generalnega štaba:«
Stari režiser je odgovoril samo z vzklikom »Oh!« ki je zvenel zelo vljudno. Toda v njegovem očesu se je zasvetilo kakor nema in trdovratna nevera.
In Olimpija, ki bi bila najrajša poskakovala veselja, ko je videla svojega Teodorja, sukajočega se potuhnjeno okrog Marte, ie prekinila razgovor in vzkliknila oblastno:
»K jedi, otroci, k jedi!...«
Teodor ie viteško ponudil Marti roko:
»Kakor'pri gospodi, kaj ne da?...«
»Ali ne bi prisedli, Florestan?« Je povabila Olimpija.
»Hvala vam iskrena; jaz obedujem v gostilni, kakor po navadi.«
»Torej, sestrična,« ]e zaključil Teodor, »postreziva si. Vidi se, da smo oblegani: tako sem lačen, kakor da bi se bil postil celih oseminštirideset ur.«
moral pač privaditi: konjsko meso je prav dobro, če ga pripraviš, kakor treba . . .
Pojavljali so se tudi pomočniki v sili , . .
In kdo ie zaslužil to ime bolj od Teodorja?
Vsak dan je prinesel kaj domov.
Danes je bil kunec, ki so ga iz-teknili njegovi ljudje v kaki luknji tam v predmestju ali v okolici... Intri kura, izmaknjena iz kurnika, kjer jo je hranil pravi lastnik za slabe čase . . . Ako ne diugega, je prinesel vsaj zveženj krompirja, varno skrit pod širokim vojaškim plaščem.
Zakaj mraz se je oglašal od dne do dne huje.
Bilo je že meseca oktobra — v sredi jeseni.
Bili so se bili že večkrat:	pri
Satiljonu, pri Vilžvifu in drugod . . .
Toda sreča — kakor je govorila Olimpija — ali nesreča po mnenju Teodorja samega je hotela, da novopečeni poročnik še nikoli ni bil našel prilike, izpostaviti se sovražnemu ognju.
Njegovo junaštvo so tvorili doslej samo vojaški izprehodi po Parizu, pri paradah, kjer je korakal na čelu svoje kompanije. in pri klubovih se-iah: nedaleč od doma, na Štrasbur-škem bulvarju, so imeli klub, imenovan »Klub hribovcev«. Tam je postajal jezični fant s p retiranimi nazori vsak dan glasnejši in vsak dan bolj upoštevan
Koncerti gospoda Burginjona so uspevali med tem precej dobro.
»Parižanka« je imela s svojimi »rdečimi pesmimi« velikanski uspehi liki omamen alkohol jih je metala z bridko vročico med občinstvo, ki je besno aplavdiralo.
Toda to občinstvo se je tiščalo skoraj izključno po majhnih prostorih.
Fotelji in lože, ki tvore podlago velikih izkupičkov, so bili najčeŠče prazni, dočim se je ostali del dvorane podiral od ljudi.
Zdelo se je skoraj, kakor da prihajajo sem, da so na gorkem in na svetlem — kakor da prihajajo po malce šuma in iluzije, namesto da bi drgetali doma: zdaj se je vsak obotavljal načeti svojo skromno zalogo premoga in petroleja.
In po predstavi, ko so se naplo-skali, nakričali in napeli v zboru refrenov dinamitnih Parižankinih pesmi, so se ljudje razkropili — še vedno pojoč — po mrklih ulicah, kjer so bili začeli svetiti s petrolejem, da ne bi potratili za plin preveč premoga: in v nadaljevanje koncerta so poslušali zdaj, VaKo odgovarjajo kanoni na utrdbah zamolklemu grmenju nemških kanonov.
Dosledna ženska ’e bila ta »Parižanka«, ki se je imenovala drugače z mani očarujočim imenom Pegina Landrotova.
(Dalje.)
Teodor je bil našel takoj sredstvo, vtihotapiti se v »trdnjavo« in ostati v njej.
Kot oficir — poročnik mobilne garde — je stanoval zdaj v mestu; s tem izgovorom se je preselil brez odlašanja domov.
Marta mu ie rekla vsa zmedena: »Oh, bratranec, takoj vam vrnem vašo sobo ... pomorem si drugače... Teta najde gotovo kotiček . za mojo dragico in zame ...«
Poročnik je planil po koncu od ogorčenja:
»Bežite no, sestrična!... Mari me imate za takšno irhovino?«
»Oh! Teodor...«
»Ne. saj res!... Vi mislite, da vas izpodrinem v kako podganjo luknjo — vas in vašo ljubko malo, ki je srčkana kakor angelček ... hotel sem reči, kakor vi sami — jaz pa se bom valjal udobno po svoji postelji kakor prava .irhovina... da, da!..,« Nehote se je morala nasmehniti. »Smejete se temu?... Mene pa boli v dno srca.«
In ko se je smejala še vedno: »Cisto gotovo. Ljudi imaš rad ali pa ne. Jaz vas imam rad. Bog mi je priča, sestrična. In ako mi hočete storiti veliko veselje, ostanite mirno v moji sobi... ali bolje rečeno, v svoji . . .«
»A kje boste spali vi? ...« »Jaz?... Prava reč! Mati mi položi slamnico kam v obednico, pa bo še vedno boljše, nego sem imel v taborišču — to mi lahko verjamete.«
»Preveč ste dobri,« je vzkliknila ona iskreno, vsa ganjena.
»Dober? ... Ali sem dober, ne vem . . . Vem samo to, da vam storim z največjitn zadovoljstvom tako neznatno uslugo; Škoda le, da nimam prilike, izkazati vam drugih, večjih, draga sestrična.«
In Marta je dejala sama pri sebi:
»Fant ima mnogo napak ... in zelo slab značaj morebiti ... Ši-rokoustnež je . • • lenuh ... za nobeno reč ne poraben, pokvarjen po svoji materi in po brezdelnem življenju, ki mu ga je pustila živeti... Toda dobro srce ima • • . in res se zdi, da je dober meni in moji dragici. . .«
> Ožje, prijaznejše življenje se je začelo od tega trenutka v vratarski loži pri »Sto norostih«, kjer je ponavljala Olimpija dan za dnem s solzami v oček:
»Zdaj imam svojega Teodorja . . . svojo drago Marto ... in svojo milo malo Gilbertico ... Zdaj imam vse. kar mi'je ljubega na svetu.«
Sicer pa življenje še ni bilo tako hudo.
Kruh in meso so delili zdaj na racije. Na vsako glavo ie prišlo samo še po en kilogram kruha in sto gramov mesa na dan, in v dolgi vrsti ie bilo treba čakati pred mesarijami in pekarnami, za katere si imel karto.
Toda kruh. ki so ti ga delili, vse eno še ni bil preveč slab ... In če je bilo meso pogosteje konjsko kakor pa goveje — moj Bog, človek se je
„Skouts“.
Slovenski listi so poročali, da bodo katoliški shod v Ljubljani pose-tili tudi poljski »scouti« (izgov. skau-ti), in zato ne bo odveč, če se občinstvo poduči o organizaciji skautov, katero so Angleži najprej osnovali
—	gotovo pa ne z namenom, da bi služili pri verskih demonstracijah kot štafaža, Konečni namen skautov je v vojni svojo ulogo vršiti, za priliko vojne so osnovani — ali se bliža zopet križarska vojska?! Zdaj, ko še generalisimu križarjev v neki hribovski vasi farške kuharice čedijo — Jhlače, da izperejo »žlindro«, ki jo je duh kamilinega čaja vaje vtisnilf
V	angleščini pomeni scout toliko. kakor nemška beseda »Kund-schafter« v vojaškem smislu. Slovenska beseda »ogleduh« bi najbrž zato dobro pristojala. Naloga skautov v vojnih časih je lego. gibanje, moč in nameravanje sovražnikovih čet iz-sledovati in opazovati. Kraj, kjer delujejo jim more povsem znan biti. Ko so se Angleži z Burom v Južni Afriki bojevali, so mladi burski fantje na konjih prodirajoče angleške čete opazovali, jih zasledoval! tu če Je bila prilika ugodna tudi napadli. Kar so poizvedeli so naznanili hitro v taborih Burov, nakar so vodje slednjih vse potrebno ukrenili. Buri niso bili vojaki v navadnem smislu te besede, bili so kmetovalci, vsak izmed njih pa je znal dobro jahati in izvrstno streljati — seve, da so se razdelili v določene kardele in izmed seboj svoje Častnike izvolili. Čeravno število borečih se Burov ni bilo veliko, so dali Angliji neizrečeno veliko opraviti, da, mogoč. Britanija je napela vso svojo moč in tudi moč svojih kolonij, da je ukrotila in podvrgla hrabri burski narod. In'kako je Anglija s premaganim Burom ravnala? Njih vojskovodjo — Botha — so imenovali za governerja premaganih Burov, dali so jim vse pravice glede narodnosti in s tem so svoje nasprotnike spremenili v najzvestejše pristaše.
Poveljnik angleške armade ie spoznal velike zasluge, katere so se burski skauti pridobili, videl je, koliko krvi angleške je stalo, ker so bili Buri po svojih skautih vedno o gibanju njegove armade podučeni in zato je začel po vojski z Buri. v svoji domovini agitirati, da se osnuje organizacija mladine v izvežbane skau-te. (V tem oziru so scouti enaki n. pr. balkanskim četašem v sedanji vojni.)
Kakor znano, Anglija ne rekrutira svoje armade potom vojaške obveznosti vseh državljanov, kakor je to navada na evropejskem kontinentu. Angleška armada je sestavljena iz samih prostovoljcev ter šteje v vojnem času le nekoliko stotisoe mož. Moč ju sila in tudi bogastvo Velike Britanije je odvisna od njenega brodovja. Akoravno je to vojno brodovje ogromno in stoječe na višku moderne obrambne znanosti, vendar se pojavi v angleškem ljudstvu semtertje strah pred ptujo invazijo — osobito nemško. Dosti se je že v militaričnih strokovnih listih Nemčije in Anglije o možnosti ali ne-možnosti take invazije pisalo in razpravljalo. Kdor pozna vojaške utrdbe In priprave na in okoli obal vse Anglije ter neprenehno čuvanje mnogoštevilnih ladij, temu se bo invazija in okupaciaj kakega dela angleških otokov zdela nemogoča. Znalo bi se pač manjšim oddelkom sovražne armade
—	in to prav težko — posrečiti izkrcati se v kakem samotnem kraju, da bi pa veliko število transportnih ladij s stotisoči vojakov v spremstvu naj-silnejših vojnih ladij, moglo izkrcati napadalno armado — to pač ni mogoče.
Novi čas pa je prinesel s seboj iznajdbo, katera je Anglijo dovedla, da za obrambo svojih obali in tudi notranje dežele, še več stori, kakor do sedaj. Pojavil se je nov faktor v vojskovanju in to so zrakoplavi in aeroplani. S prvim-bi bilo mogoče manjše oddelke vojakov na Angleško ozemlje spustiti, naenkrat in v mnogih krajih, z drugimi (aeroplani) pa bi bilo mogoče v pristaniščih in mestih brodovju in imetju provzročiti z metanjem bomb velike škode. Varnost Anglije potrebuje vsled tega neprestano pozornost vsega ljudstva in ta pozornost se tudi vrši. Vsak ribič v svojem čolnu si je svest. da more vse, kar se na obali in na morju godi, skrbno opazovati in vse sumljive stvari hitro naznaniti oblastim. Iz tega je razvidno, kako je potreba, da ima Anglija organizacijo mladenčev, katerih naloga je, povsod in vedno paziti, kaj se na suhem, na morju ln v zraku godi. Seve, da so v to svrho kakor prej povedano, faktorji nastav Ijeni, katerih naloga in dolžnost je to vr^l: ? skauti se pa (a straža pomnoži in to gotovo pride v resen poštev. H temu pride še, da skauti sko-ro nič ne stanejo. V Angliji bi pač nobeden zrakopiav — bodisi ponoči ali podnevi, pri jasnem ali meglenem vremenu ne mogel mejo preplavati, ne da bi ga opazilo veliko število oči.
(Konec jutri.)
Dnevni pregled.
Našim reuegatom v album! (Odmevi k šentlovrenškim »Veleizdajalcem«.) Nemški »Volksrat« in ž njim vsa renegatska banda zopet blujejo ogenj in žveplo. Kot se bodo naši bralci še spominjali, so šentlovrenški patentnemci Lorbek. Schuhay. Gatt-mger in Srnko z neverjetno zlobo uprizorili proti posestniku Brezočniku letos aprila meseca pravcato »vele-izdajniško« gonjo, ki pa se jim je ravno tam, koder so to najmanj pričakovali, pred c. kr. okrožnim sodiščem v Mariboru, popolnoma izjalovila. Slovenci v Št. Lovrencu so seveda izvajali potrebne posledice in dvema njih pokazali, da hočejo, da oni, ki ne spoštujejo kruha, ki ga jedo od nas. si tega poiščejo kje drugje. Ker Nemci niso smatrali za možno, da bi našel Slovenec potrebnega poguma se jim upreti, jih to sedaj seveda zelo^ jezi in boli. Ti ljudje skratka nočejo umeti, da so samo oni tisti, ki uživajo gostoljubnost in to našo. Sedaj ko vidijo, da se tudi v tem oziru začne nekaj tupatam gibati, jih to hudo peče in mislijo, da bodo s svojim hujskanjem nam nasproti imeli bogve kakšnih koristi. Vsaka mera je enkrat polna in mi že imamo ravno do vrha in še nekoliko čez rob. Ce bodo nastale po Podravju druge urice, kot so bile dosedanje, si imajo renegatje to sami sebi zahvaliti. Bili smo jim že predolgo in naravnost sramotno pokorni. Pokalo pa bo drugače!
Podpore mestnemu učiteljstvu. Kakor poroča »Slovenec« so občinski svetniki S. L. S. pisali županu dr, Tavčarju naslednje pismo: Proti sklepu občinskega sveta glede podpore učiteljstvu (6000 K) smo vložili ugovor na deželni odbor, ker ne vemo, kako se bo denar razdelil. Prosimo Vas uljudno, da nam blagovolite pojasniti, kako hočete izpeljati ta sklep. Menimo namreč, da bodo morali biti deležni tudi člani »Slomškove zveze« podpor* ker so le-tl najpotrebnejši, ker nimajo nič ali pa prav majo stranskih dohodkov. Ako se nam da prilika, da dobimo listo onih. katerim se namerava podeliti podpora in koliko, smo pripravljeni pritožbo takoj umakniti.« — Tako pismo. Glasom »Slov. Naroda« so pa
s. L. S. —i utemeljevali Svojo pft-tožbo s tem, da ne gre obremenjevati mesta, lcl flnancijelno ne stoji "dobro, s takimi podporami, ker učite-telje plačuje dežela, ki sama v izrednih slučajih potrebe daje učiteljem podpore. Tako v pritožbi. V pismu pa pravijo, da so »Slomškarji« najpotrebnejši. Sodbo naj si pa čitatelj sam ustvari!
Klerikalne laži se prav pridno širijo zadnje dni v Ljubljani. Posebno veliko vedo povedati razni S. L. S.-i o pravdi Kamile Theimer proti »Slovencu«. Seveda gospodje se potapljajo in se v potapljanju še oklepajo debele laži misleč, da jih vzdrži nad vodo. Toda gospodje se motijo. Stvar pred sodiščem Je v istem teku, kot Je bila.
Kako zna računati šmarski župan. Šmarski župan je dal na javne stroške iztrebiti jarek, ki vodi preko njegovega travnika. Plačilo za to je razdelil tako, da on plača 8 kron, drugi ljudje pa. ki nimajo od jarka niti dobička niti škode morajo istota-ko plačati po 8. 6, ali 5 kron. Iz tega vidi. da se dela po občinah ravno taka pravica kakor pri klerikalnem dež. odboru v Ljubljani.
Na gorlške starostrujarje je
»Straža« zelo huda. Ves svoj zolč je razlila v zadnji številki, to pa za to. ker so se udeležili starostrujarji v nedeljo 20. t. m. volitev y splošni skupini, na strani naprednjaka Kovača, ki je z 9248 glasovi prodrl v ožjem volilnem boju proti klerikalnemu mladostrujarju. »Stražin« žolč tem bolj vre. ker so klerikalni mladostrujarji mislili, da bodo starostrujarji pred njimi zlezli pod klop, kar pa se ni zgodilo. Za gotovo so računali namreč mladostrujarji, da se bodo starostrujarji ožjih volitev vzdržali. Ti pa — starostrujarji— so jim 7& enkrat prav odločno pokazali zobe in glasovali za naprednega kandidata Kovača, dobro vedoči, da, če bi prišli mladostrujarji na površje, začno z ono neznačajno politiko ki jo uganjajo pri nas na Kranjskem. Ta dogodek naj bi bil tudi na Štajerskem v posnemanje. Da tako ne gre več dalje, mora uvideti vsako dete. za to pa bi bilo dobro, da že vendar enkrat pridejo vsi oni naši klerikalni volilci, ki so sedaj drli brez pravega pomisleka črez drn in strn za dr. Koroščevo politiko, do konečnega spoznanja. da tako ne kaže več dalje delati. Saj danes sloni vsa klerikalna mogočnost zgolj le na navideznih klerikalnih uspehih, ki pa kot taki niso prav čisto nič druzega, kot dobro uprizorjena sleparija, vstvarjena za to. da polni gotovim klerikalnim štajerskim gospodom, zlasti pa nekaterim kaplanom in fajmoštrom njih nenasitne mošnje. Tem gospodom pa treba enkrat za vselej pokazati, ne le. da se jih ne mara. marveč, da spadajo tjekaj, odkoder so se vzeli — v farovže in v cerkev!
Aškerčeva čitanka Izšla. Vsak odkrit Slovenec se bo razveselil te vesti. Čitanka ima krasno obliko In stan l krono. Obsega 182 strani — torej je razmeroma zelo po ceni. Naročniki »Svobodne Misli« Jo dobe zastonj. Mislimo, da knjige ni treba še posebej priporočati. Od uprave »S. M.« smo prejeli sledeče: Mesto zadnjih štirih številk »Svobodne Misli« letnika V. smo izdali »Aškerčevo Čitanko« in upamo, da bo ta priročna zbirka pesmi pred letom prerano umrlega svobodomisleca in velikega slovenskega -pesnika, opremljena z izbornim uvodom iz peresa znanega publicista dr. I. Prijatlja od vseh naprednih Slovencev z odobravanjem sprejeta. Postavimo mu spomenik, velikemu Aškercu. so Pisali časopisi: pa skromne slovenske razmere tega ne dopuščajo. AH v prvo čast in slavo njegovemu spominu izdajamo »Čitanko«; cvet Aškerčeve poezije je pristopen zdaj slehernemu.
Tržaško slovensko gledališče.
Naše slovensko gledališče se je povzpelo minulo sezono na nivo, katerega nismo tako hitro pričakovali. Igrane so bile dobre drame, lepe operete in opere. Spregovoriti hočem par besed o reformi našega gledališča.
Zasledoval sem gledališko delovanje natanko skozi celo prošlo sezono in moram konštatiratl, da ni bilo vse v popolnem redu. Vzemimo n. pr. dramo. Imeli smo precel dobre dramske moči in tudi dober dramski repertoir. Ali, kako so bile drame igrane? Težko je odgovoriti na to vprašanje, zato ker moramo soditi od dveh strani, od strogo umetniške fn od ljudske. Nočem tukaj sedaj pisati kritike iger. ampak igranja. Toliko Je pa res. da se naše občinstvo ne zanima mnogo za drame. Zakaj? Zato ker se igrajo drame površno, netočno in slabo. Tega pa niso morda krivi igralci, ampak žJvlJenje na odru za časa predstave in režiser. Naj bo še tako težka drama, za odrom se
govori, se kadi. se smeje, kriči itd. Nobeden se sploh ne zmeni, kaj se godi na odru. Vse to je krivo, da igra ne izpade dobro. Na tak način morajo igralci igrati le mehanično, ne pa umetniško — čuvstveno.
Igralec, ki igra na sceni težko dramatično sceno, je v tem momentu (če je igralec) močno afektiran. Kako Pa nai sedaj igra z vsem čuvstvom, kako naj se poglobi v igro, če se za odrom godijo take stvari, tako ropotanje. Znano je. ko je človek močno afektiran, je v nekakem polusnu. igralec, ko na sceni čuvstveno. afektirano igra, ne vidi nič. ne sliši, on je v igro poglobljen (Salvini); in ga moti vsako ropotanje, govorjenje, smeh itd. Vzemimo igralca, ki čuvstveno igra, ki je v tistem polusnu in naenkrat čuje za seboj smeh; njega to nekako strežne, izbudi iz tistega sna in on ne igra več. ampak začne mehanično izgovarjati tiste besede in igra je zgubljena . . .
Ko konča igralec sceno, v kateri je bil afektiran, in ima za dve ali tri minute zopet sceno, kjer mora biti zopet afektiran, mora za odrom biti pop' !"',ma v miru, ne sme govoriti, ne sme motiti svojega sna. v kate-
rem se nahaja. Na našem odru, oh, tu se ga vleče sem ter tja, se ga poprosi za cigareto itd.. i,n on Pride na sceno popolnoma mehaničen, mrtev, flegmatičen, v tem momentu je njemu vseeno če izpade igra dobro ali ne. In gledalec to opazi, nanj ne napravi tako igrana drama nobenega vtisa. Ljudje potem pravijo:	»Kaj
bom gledal drame, to le predolgo-časno.« In vendar je drama podlaga gledališke umetnosti.
Torej prva in glavna stvar je, da se i apravi na slovenskem odru v tej stvari red, ne pa delati reda pri prihajanju in odhajanju k vajam ter nalagati siromašnim ljudem, ki so se iz kateregakoli vzroka zamudili morda 5 ali 10 minut, globe. Kdor je pri drami zaposlen, ta ostane na odru, kdor ne. ne sme biti na odru tudi, če je član gledališča. Zato je treba resnega. strogega inšpiciienta, ne pa človeka, ki sploh ne ve kaj je drama, ki sploh ne pojmi pomen drame. So ljudje na našem odru, ki nimajo o drami niti »dunsta«. Inšpioijent mora imeti v rokah celo dramo, ne pa samo zadnje besede predgovornika, včasih jih presliši in igralec, ki ima vstopiti, vstopi prekasno. tisti pa. ki je na
»Čitanko« sm6 izdali v dveh opremah:	na navadnem papirju in na
lepem, lahkem. Vsem cenj. prepla-čnikom smo poslali lepšo izdajo; drugim navadno. Kdor si pa želi navadno zamenjati za lepšo, naj nam čitanko vrne in doplača po priloženem čeku 60 vinarjev. Ker smo izdali »Čitanko« z velikimi denarnimi stroški, prosimo vse ki naročnine še niso poravnali da to takoj store da se bomo vedeli ravnati za VI. letnik Vm/a pričnemo izdajati 1. januarja 1914. trdno odločeni, kljubovati in pobijati z vsemi silami dnvvno naraščajoči. za narod ponižujoči, hlapčevski rimsko klerikalni element.
_ Kaj Je s tehničnim slovarjem? Pred dvajsetimi leti Že je zbiral du-naski akad. tehnični klub materijal za tehnični slovar ki je bil že takrat sila nujno potreben. A nimamo ga še danes. Kakor pa se dela, ga bomo čakali še dvajset let. Slovenska Matica je nabrano gradivo izročila Društvu tehnikov, a slovarja ni in ga še ne bo. Vsak profesor ima svoje načelo in vsak tehnik svoje stališče, vrši se vsako leto par sej. delo pa ne pride nikamor. Kdor čita vvode Wolfovega nemškega in Wolfovega slovenskega slovarja, se prijemlje za glavo. NeŠtevilno ljudi] je krpalo in krpalo, a nikdar bi ne dobili slovarjev. če bi ne bila končno prišla odrešenika Cigale in Pleteršnik. Tako tudi še dvajset let ne dočakamo tehničnega slovarja če se ne najde in ne imenuje urednik. Ta naj delo vodi, poganja in ureja, sicer bomo poprej pod zemljo vsi tisti, ki smo se nanj veselili že pred dvajsetimi leti. »Brs dat, qui clto dat« velja zlasti za ta Slovar. Manjka nam izrazov na vseh koncih iu pikolovljenja nam res ni treba. Izdajte vsaj mal priročen tehničen slovar čim preje! Ta slovarček nai se izpopolnjuje in razširja ter naj se izda potem iznova v razširjeni obliki. Vsi vemo, da v slovarskem delu nikdar ni možno doseči popolnosti. Najmanje pa je možna popolnost v tehničnem prvem slovenskem slovarju, zlasti ker je tehnična yeda v neprestanem razvoju, ki donaša vedno nove pojme. Pri nas pa od samega pikolovstva ne moremo naprej, in stališčarji so največja coklja delovanja. Profesorja Preleteršnik in Bartel sta danes oba na pokoju. S svojo velikansko prakso in s svojim vseobsežnim jezikovnim znanjem moreta ta dva znanstvenika edina jamčiti, da bo tehnični slovar resnično dober. Tehniki pa naj si izbero iz svoje srede redakcijsko komisijo. Obrtniki, trgovci, tovarne, potniki, uradi, žurnalisti in pisatelji nujno potrebujejo tehničnega slovarja. Ce se lotijo poklicani krogi dela nemudoma, dobimo slovar vsaj v treh letih. Čakanja je dovolj. Naša beda vzrašča že v — škandal!	Iv. K.
Vremenske nezgode. Že včeraj smo priobčili sodbo veščaka o škodi, ki so jo napravile zadnje ujme po celem štajerju, še prav posebno pa pri nas. Cim dalje pa stvar traja tim hujša so poročila, ki prihajaj o iz vseh stranij. V zadnjih dneh je tudi Drava zelo narasla in rase vedno bolj. Vrhu tega pa drvi njeno vaJovje s seboj teže odtrganega grmičevja, podrtih dreves in dele splavov ter trupla crknjene živine, deloma divjačine, a tu in tam tudi kako manjšo domačo drobnjad. Prav hudo Je tudi ob Ščavnici. Od Št. Jur ja pa do Ljutomera je preplavila skoro vso pokrajino in uničila vso drugo letino sena, kakor tudi opustošila ob njej ležeča polja. Vrhu tega pa je še preplavila vozne ceste tako, da je promet na njih možen le s skrajnim naporom. Po cestah stoji deloma Ščavnica do tričetrt metra visoko. Vprege brodijo včasih do prsii, včasih pa celo do vratu v vodi, dočim pljuska kalno valovle po nekaterih krajih popotnikom v voz. — Vesti tudi prihajajo
odru (sceni), je v zadregi. Tako nastanejo tiste mučne pavze in konfu-zija.
Torej upajmo, da se napravi za predstoječo sezono v tem oziru red.
Drugi vzrok, zakaj ne uspeva drama na našem odru, je režiser. Naš režiser je jako dober, samo ima veliko napako, in ta je, da razdeli vloge navadno dva ali tri dni pred predstavo. Kaj naj napravi igralec iz take vloge? Tisti, ki ima glavno vlogo? Saj jo skoro niti ne prečita. Vloga mora biti ne samo dobro naštudirana, ampak tudi dobro preštudirana. Vsaka kretnja, vsak mig mora biti preštudiran. Niso dovolj tiste dve ali tri vaje na odru, to so samo takorekoč orijentacijske vaje. Igralec mora doma sam študirati, naštudirati in kar Je glavno preštudirati. Zato je treba časa, časa. mnogo časa. Danes, recimo, preštudira prvo sceno in si napravi načrt, kako bo igral, jutri mu pade na misel drugačna boljša ideja. Kako pa naj naštudira in preštudira igralec, ki je dobil vlogo dva ali tri dni pred predstavo? Prošlo sezono smo imeli na našem odru igralce, ki bi mnogo napravili, če bi pravočasno dobivali
o siimn vinarjih, ki so naredili po' gozdovih ogromno škodo Minoli teden so imeli en tak vihar po Kozjaku m Pohorju. Stara, močna drevesa je vpogibalo kot trse, manjša pa ki stoje bolj samotno, pa je mestoma s koreninami vred na pol izruvalo in pometalo po tleh, dočim je samotno stoječe smreke, hojke i. dr. polomilo tako, da za rastje niso več zmožne.
—	K temu vsemu smo že včeraj opomnili, da se naši sloveti, klerikalni po*-slanci malo. ali pa prav nič ne brigajo za svoje volilne okoliše Že pred 2. in 3. tedni so jo vsi brez izjeme pobrisali na razna, udobna in r f iijazna letovišča, koder si poči-Jej« od > napornega« dela Is listov jim seveda mora biti Jasno, 'kako zgleda v njih volilnih okoliščih ampak pokaže se nobeden, kajti vsi vedo, kaj da imajo pričakovati od svodi vohicev, vsaj od onih, ki od svojega poslanca kaj več pričakujejo,
?i tilaiM°bož,ieRa blagoslova. Naši klerikalni poslanci pa prav dobro
yedo, da razim obljub, nimajo svojim vohlcein skoro ničesar dosti, v prvi vrsti ne — iz deželnih sredstev Dežela sama je že globoko v denarnih skrbeh, vrli tega pa bi morali slov klerikalni poslanci za najmanjše u-godnosti na vse pretege krvaveti. Kot se nam poroča n. pr. iz Gradca, so v nemških krogih deželne vlade' mnenja da se bodo pristojni faktorji poslu žili te prilike v pritisk proti klerikalni obstrukciji. Ni torej izključeno. da še morda doživimo, da bo s pomočjo dežja, splavala klerikalna obstrukcija — po vodi.
Voz ga }e pretisnil. Mersclj Franc poljski dninar iz Notranjih goric je šel zadnjič ob vozu naloženem z žitom. Vsled slabe ceste se je pa voz prevrnil in Merselja pobil na tla in mu pretisnil desno nogo.
Vransko. Tukajšnjemu »Sokolu«
Je daroval brat dr. Edo Šerko nov gramofon s 20 ploščami. Vrlemu bratu najiskrenejša zahvala.
Čarobna razsvetljava v Postojn. skl jami. O priliki poletne veselice \ Postojnski jami, ki se vrši v nedeljo dne 3. avgusta, bode razsvetljen več. ji del jame na čaroben, neposreden, po najnovejši metodi vpeljani način! Ta, po svojih bogatih krasotah sve-tovnoznana jama bo pri tej razsvetljavi naravnost divna v svojem čarobnem blesku. Vsakdo naj porabi ugodno priliko ter poleti občudovat te naravne čudeže. Posebni vlaki bodo vozili za polovično ceno. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in bode za zabave, udobnosti itd. p. t, izletnikov v vsakem oziru najbolje preskrbljeno.
Družbi sv. Cirila ln Metoda je poslal g. Rado Meršek, učitelj pri Sv. Jakobu v Trstu zbirko štanjola, ki so jo darovali družbini učenci v II. a in II. b razredru. za 17 K 12 v posebno zbirko II. a razreda. — G. Rud. Šegula, asist. j. ž. v Hrastniku je poslal
10	K 40 v. katere je nabral na gorski veselici celjske podružnice S. P. D. na Mrzlici v nedeljo 20. julija t. i. — Gdč. Vera Mermolja, blagajničarka C. M. podružnice v Mirnu je poslala 14 K 80 v, zbirko ob godu sv. Cirila in Metoda. Abiturijenti idrijske realke so darovali 113 K 29 v, vsoto je nakazal g. abiturijent Jaroslav Šo-tole. Učenci 4. razreda ljudske šole v Dolu pri Hrastniku so nabrali rabljenih poštnih znamk, štanjola in pa 28 K 54 v. — Ptujska ž. C. M. podružnica je poslala glavni družbi 52 K — kot zbirko za narodni praznik od vseh tistih Slovencev in Slovenk, ki zaradi kresa niso mogli priti v narodno »davkarijo«.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovinaa i
vloge, tako so pa ostali v ozadju. Upajmo, da bo gospod režiser od. sedaj naprej delil pravočasno vloge.
Kaj pa garderoba? Ali je tam kak red? Ne maram stavijati v javnost. kako izgleda garderoba, ker me Je sram. Kje so odborniki? Seveda, sedeti v ložah in zabavati se med predstavo, to že, ali pogledati v garderobo. to je gospodom odbornikom pretežavno. Dosedanjega gardero-bijera ne maram niti opisati, zato ie treba Jurčiča, toliko pa lahko rečem, da bi poleg tega bil lahko še drugi, ki bi se morda boljše na to razumel, ki bi vsaj držal red. Vsak igralec mora si sam iskati kostum, mora sl sam vse napraviti; in kako je to mučno za igralca, ki študira, tako bo igral, ko si je pa vse napl avil, pride navaden statist, pa mu vse od>-nese. Kje le tukaj red? Za se«iaj zadosti; mislim in upam, da bo bodoči odbor skrbel boH za red nego dosedanji in da bo gospod režiser bolfš« ln pravočasno razdeljeval vlo** i* kor dosedaj.
Ljubljana.
— Ubogo slovensko ljudstvo.
Kako ]e 'naše kmečko ljudstvo zaslepljeno in od klerikalcev zapeljano, se lahko vidi iz naslednjega: Zadnjič so hoteli peljati kmečko ljudstvo na Trsat. ko le bila velika nevarnost, da se lahko bolezen zanese na Slovensko. Vlada jim je to pravočasno zabranila. S noči je pa odpeljal vlak romarje na Višarje v takem slabem vremenu. Romarji bodo dospeli vsi premočeni na visok hrib. kamor je 3 do 4 ure hoda. tam se ne bodo imeli v kai preobleči in ne bo čudno. a'ko fobijo kako bplezen, Tani tudi nj tg-liko prenočišč, da bi dobili vsi zavetje v njih, tudi najbolj trden človek si lahko nakoplje neozdravljivo bolezen. ali celo smrt pri tem. Kai pa to klerikalec zanima, samo da le denar, to je njim prva stvar. Pri vsakem romarskem vlaku imajo več kakor po-jovico dobička!!! Kje so pa še potem darovi cerkvam na božjih potih? Ljudstvo lahko spozna resnico v tem če vzame 5 delavcev skupno vožne listke, da se že Isti za mali denar vozijo po železnicah. Kaj pa še le takrat. ako se naroči cel vlak? Takrat se žanje m p?eša denar iz ubogega ljudstva! Ali res ni nobenega človeka več v Ljubljani, kateri bi na deželi priredil shode? Tam naj bi se ljudct-- oči odprle, da bi se že enkrat spametovalo. Moli tudi lahko doma. kdor hoče. Zaradi tega, če se kako nedeljo izostane od cvička, menda tudi ne bo kaka gostilna fali-rala. Marsikdo bode morda rekel: Kritizirati je lahko. Ne, to ni res!! Zaveden slovenski naprednjak, zelo težko kritizira, ali srce ga boli, ko vidi. kako žalostne razmere vladajo na Kranjskem. Pri tem pa nima ljudstvo na deželi nobene močne organizacije, ki bi ga zadostno varovala in pripravila na pravo pot.
— Dvojezičnost. Ta ljubljanska špecijaliteta, je pred par leti za nekaj časa skoraj popolnoma izginila, Slovenci so namreč slovenske. Nemci pa nemške napise, Slovenci so na razne prireditve vabili občinstvo s slovenskimi, Nemci pa z nemškimi lepaki. Tako je bilo popolnoma prav in naravno, ali Slovenci brez blažene švabščine menda sploh ne moremo živeti, to nam vedno dokazujejo Nemci in — mi sami. Po kratki, prav kratki dobi samoslovenščine oziroma samo-nemščine. so se začeli javljati zraven slovenskih najprej prav ponižno, potem pa vedno bolj neženi-rano tudi nemški napisi in danes se že skoraj na vsako gostilniško prireditev — ako ni slučajno društvena — vabi občinstvo s slovensko-nemškimi lepaki, ki govorijo cela poglavja o naši nezavednosti, neodločnosti, zaspanosti in uprav turski resigniranosti. »Kismet«, si menda udano misli slovenski gostilničar, ko prireja kak koncert ali kaj podobnega in da tiskati — dvojezične lepake, misleč menda, da bodo Nemci kar vrveli k njemu, v resnici se pa posmehujejo slovenskim dvoživkam in zabavljajo samo v »stramm-švabske« lokale. Slovenci se pa za vse to nič ne zmenijo, ker njim je do večini prav malo do tega, ali jih 'vjabijo na prireditev samoslovenski, dv<?iezični ali pa celo samošyabski
k * -7- da jim se le obeta dobra zabava in pijača, pa je dobro, ker prva in glavna reč pri pravem Slovencu je še vedno pijača in kadar se napije, zapoje »Onam’ onamo« ali kaj podobnega, navdušuje se za zmage rodnih bratov, pri tem pa mu niti na misel ne pride, da rodni bratje na Balkanu ravno za to zmagujejo, ker so resnično narodni, ker resnično ljubijo svojo domovino in so ponosni na svojo narodnost* ne pa dvojezični strahopetci... R.
— Dela v strugi Ljubljanice napredujejo dosti hitro, vsekakor pa mnogo hitreje kot so se izvrševala dela v Gruberjeyem kanalu. Najži-vahnejše je med jubilejnim in čevljarskim mostom, kjer se prav hitro dela na betonskih opornih zidovih, ki kar rastejo iz tal, četudi voda močno ovira delo, ker vdira v globoko izkopane jarke, v katerih se izvršujejo betonska dela in jo morajo s parnimi sesalkami neprestano odstranjevati. Med frančiškanskim in jubilejnim mostom zabijajo s parnimi stroji pilote in sicer na desnem bregu, kjer je tlo mehko, zelo hitro, na levem bregu tik pred jubilejnim mostom pa bolj počasi, ker tlo ni posebno mehko. Sicer je pa tlo med jubilejnim in čevljarskim mostom v glavnem zelo mehko, ilovnato in zato tudi morejo betonska dela tako hitro napredovati, ker izkopavanje zemlje ne dela nobenih težav, ko bi pa voda ne nagajala, bi šlo vse hitreje. Na obeh bregovih Ljubljanice ie vedno dovolj občinstva, ki z velikim zanimanjem gleda dela in občuduje stroje, ki istočasno sesajo
vodo in dvigajo ter nakladajo v vagone izkopani material. Male lokomotive vlečejo neprestano cele
»vlake« izkopanega materijala na zemljišče pred Štepanjo vasjo, ki bo s tem materijalom zvišano za par metrov. Od jubilejnega mostu nizdol se ne dela skoraj nič, ali pa čisto malo. Veliki bager, ki ga je vse tako občudovalo, ko je dvigal zemljo in kamenje, počiva v umazani kanalski vodi, ki se je nabrala y globokem in širokem jarku, ki ga je bager napravil.	R.
— Pouk v nemščini na mestnih ljudskih šolah se bo s prihodnjim šolskim letom (1913^14) upeljal že v I. in II. razredu s primernimi vajami. O tem bi bilo umestno kaj več pisati in obširneje razpravljati, pa za to je še čas. Zg enkrat bodi kosstatlrano, da je predlog o razširjanju nemškega pouka stavil v mestnem šolskem svetu nadzornik Maier vsled tega, ker so se glavni učitelji na ženski pripravnici v preteklem šolskem letu pritoževali nad dejstvom, češ, »da še niso imeli nikoli v nemščini tako slabo podkovanih gojenk kot letos.« To pa da izvira od tod. ker se nemščina na ljubljanskih dekliških šolah (pri Sr. Jakobu in v Lichtenthurnovem zavodu) premalo temeljito poučuje zanemarja vaje, z eno besedo: dekleta se v 6.. 7. in 8. razredu y. nemščini premalo uče, česar je seveda učna metoda dotične učiteljice kriva, čudno je le to, da se učitelji na moškem čiteljišču glede pripravnikov I. letnika zaradi slabega znanja nemščine nikoli ne pritožujejo, dasirav-no pridejo v letnik dečki, ki so dovršili le 4 ali 5 razredov ljudske šole. ali k večjemu še 2 ali 3 razreda kake srednje šole.
— Veselica naprednega političnega društva za šent jakobski okraj ie v vsakem oziru krasno uspela. Prijazna gostilna g. Mohorčiča na strmem bregu nad Gruberjevem kanalom zasluži po svoji legi in lepi moderni uredbi, obilo obiska. Tudi za veselico se je izkazala nova gostilna kot zelo primerna. Popoldne se je kmalu razvila vesela zabava; paviljoni so nudili mnogo izbire. Cvetke in srečke so šle dobro v denar, za ples je skrbel godec — za koncert pa slavna godba. Popoldne se je deževni bog nekoliko razjezil — pa ni bilo nič hudega. Veselica ie trajala do pozne noči. Pri veselicah političnih društev nas posebno veseli, ko vidimo na njih meščanske sloje iz vseh vrst. kar je dokaz, kako se meščani zavedajo važnosti teh svojih društev. Veselico je posetil poleg drugih občinskih svetnikov tudi podžupan dr. Triller. Društvena knjižnica bo imela lep dobiček.
—	Kramarji In kramarice. Skrajni čas je, da so se začeli zanimati za svojo organizacijo oziroma zadrugo. ki Je vsem v korist. Obenem prosimo vse naše tovariše in tovarišice. da se pridružijo našemu združenju. Ker le v združenih močeh ie kaj doseči. V ta namen se je vršil v sredo zvečer v gostilni g. Botičar-ia shod, na katerem so se reševala vsa kramarska vprašanja.
Trst.
Tevtonska zlobnost, ali neumnost?
Trst, 25. julija.
Shod, ki ga sklicuje »Zveza jugoslovanskih železničarjev« 3. avgusta v Gorici, da slovenski železničarji enkrat odločno protestirajo proti VVieserjevem mahinacijam je tevtonske mogotce že sedaj spravil iz ravnotežja. V nemških »štimcah« od 24. t. m. zmerjajo vsled te akcije narodne železničarje z železniškimi anarhisti. Seveda kličejo tudi državno oblast, da bi vendar enkrat razpustila »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«, ki je menda tako neprijetna za razne nemško-nacionalne račune. Takole modruje nemško nacionalni »patrijot«. Ker bi se morala »Zveza jugoslovanskih železničarjev« po svojih pravilih pečati samo z gospodarskim položajem železniških uslužbencev, in je torej vsaka politična in narodna agitacija izključena, protestni shod v Gorici pa ima skrajno nevaren politično-nacijona-len značaj, bi bit že najskrajnejši čas da bi se ta zloglasna orgarti-zacia. ki ni nevarna samo železničarjem, ki je temveč vsled svojih anarhističnih tendenc nevarna tudi obstoju države (čujte in strmite, ljudje božji!) vendar enkrat razpustila.
Prevedli smo nalašč ta produkt eulenbiirgovske perverznosti, da slovenska javnost spozna vso ostudno hinavščino tiste bande, ki je svoj čas v Ljubljanskem kazinu opljuvala celo cesarjevo podobo, a se hoče sedaj prikazovati kot edino zanesljivi steber naše države. Organizacija. ki noče dopuščati, da bi razni Wleserjl in slični eksponenti metali naše ljudi na cesto, ter nas na našem ozemlju provocirali s svojimi nemško-nacijonalnimi mahinacijami, ta organizacija je kajpak, nevarna obstoju države. No, no, slučajno ni Wieser še nikakšen steber države, ali vsaj oficijelno ni do sedaj še pro-
glašen za »državno dragocenost«, ki bi bila morda celo sakrosanktna. In tudi brž razpustiti bi bilo treba to organizacijo, ki noče imeti dopa-dajenja nad Wieserjevimi ljubeznivostmi. Seveda, to bi bilo gospodi pač po godu. Popolnoma razumevamo te pobožne želje. Toda za enkrat živimo še v Avstriji, kjer imamo tudi mi še nekoliko pravice do življenja, in ne še v blaženi Prusiji, kjer bi bili taki nemško-nacijonalni »befehli« brezdvomno takoj uslišani. Torej se bodo morali gospodje na c. kr. ravnateljstvu drž. žel. v Trstu, ki zalagajo »štimce« s takimi in sličnimi tevtonskimi izbruhi, pač šs sprijazniti ?■. idejo, .da bodo njihove pobožne želje pač želje ostale.
Po nesreči v tovarni olja. »Dan« je bil prinesel obširno poročilo o nesreči. ki se je pripetila v tovarni olja. Ponesrečil je bil delavec Kreševič, katerega so našli zjutraj mrtvega v vročem olju. Ob koncu poročila smo ostro prijeli obrtno oblast in njene nadzornike, ki se tako prokleto malo brigajo za blagor delavcev trpinov ter gredo na roko kapitalističnim brezsrčnim bandam ter podpirajo s svojo malomarnostjo in zanikrnostjo njihovo tiranijo. — Morda je tudi naša beseda kaj vplivala: sedaj je malo boljše. Sedaj sta na delu. kjer je bil prej sam Kreševič sam, dva kvalificirana delavca. In prejšnjega starega obrtnega nadzornika tudi ni več. Nameščen je drugi. Štirje tedni so pretekli odkar se ie zgodila ona nesreča v tovarni, in od tega časa je bil novi obrtni nadzornik že štirikrat v tovarni, kjer je strogo inspikciral, ter se prepričal na lastne oči. ali je v tovarni red, ali ne. Prejšnji obrtni nadzornik pa se ie ustavil pri svojih silno redkih nadzorovanjili lc na vratih tovarne in je povprašal mojstra, ali je vse v redu. Ta mu je seveda vedno potrdil, in nadzornik je odšel. Sedaj se je tore] marsikaj izpremenilo v tovarni olja. — Toda obrtna oblast, oziroma tisti, ki jo tvorijo naj pomislijo, da v Trstu ni samo ene tovarne, ampak mnogo več. Obrtni nadzornjk naj obrne svoje oči tudi v druge tovarne. n. pr. v plavže, ladjedelnico S. Marco, čistilnico riža. itd., iti videli bodo marsikaj, česar sedaj ne vidijo. Pred vsem pa naj uredi obrtna oblast, da bo po vseh tovarnah enak delovni red, ne pa morda v eni tovarni sami. \zemimo na primer ladjedelnico. Tamkaj dela par tisoč delavcev, a med temi je mnogo takih, ki delajo vsak drugi dan tudi ponoči.Za to ponočno delo (poleg dnevnega) imajo dobro plačo, a zunaj pred vratmi čakajo delavci, ki nimajo sploh nobenega dela. Obrtna oblast naj bi sama uredila, koliko ur sme delati delavec na dan. Vse ure naj bi razdelile enako med delavce, nihče naj bi ne delal čez določeno število ur. — Marsikateremu egoističnemu delavcu pa to ne bi bilo po volji, ker bi morda manj zaslužil. Pošten in pameten delavec pa si bo želel, da so vsi njegovi tovariši organizirani in složni, in kadar je doseženo to. je doseženo ob enem tudi marsikaj drugga.
V številki od tega tedna prinaša slike tržaškega sokolskega naraščaja »Slovenski Ilustrovani Tednik«. V celoti je deset slik. »S. I. T.« se dobi po tobakarnah v Trstu.
Akad. fer. dr. »Balkan« v Trstu si je izvolilo sledeči odbor: predsednik: tov. Franjo Peric, stud. rer. coni.; podpredsednik:	tov. Viktor
Vovk, stud. lur.; tajnik: tov. Anton Zobec, stud. iur.; blagajnik: Anton Benčina, stud. rez. coni.; arhivar: tov. Stanko Oaberščik, stud. iur.
Slovenski železničarji soriške proge in gorlški Slovenci, vi pa dajte tel nemško-naclionainl nesramnosti na shodu v Gorici dne 3. avgusta tak odgovor, da Jim bo še dolgo po ušesih brnelo!
Atentat na nadvojvodo Franc Ferdinanda in njegovo soprogo.
Bilo je spomladi leta 1912., ko je policija v Tridentu dobila brez podpisa ovadbo sledeče vsebine:
Italijanski slikar bo umoril nadvojvodo.
»Italijanski slikar Belluta je prevzel na povelje svojih tovarišev -anarhistov nalogo, napraviti atentat na avstrijskega nadvojvodo Franc Ferdinanda, prestolonaslednika av-stro-ogrskega In na njegovo soprogo Sofijo. Atentat se ima izvršiti za časa bivanja nadvojvode v poetičnem gradu Miramar.«
Delo avstrijske policije se začne.
V ovadbi so bile istočasno navedene podrobnosti atentata, za katerega plan se je izdelal in odobril v tajni seji anarhistične skupine »Mednarodna svoboda« v Milanu.
Kar je sedaj sledilo, se da le težko popisati. Vsakdo pozna goreč-
nost policije, policijskih agentov in ostalega aparata tja doli do policijskih psov. Vse je začelo delovati.
Naijpreje ije prišel Belluta pod policijsko nadzorstvo.
Belluta se skrije.
Atentator se je plazil po trident-skih ulicah in se hotel skriti v neki zapuščen kotiček. Komaj to stori, že policija po njem: «hop«. Zveže ga in pelje v zapor; istočasno so pa začeli pregledovati njegov atelije.
Mesto slik — dokumenti.
Po navadi, kaj ne, takšen atelije ne vsebuie bog ve kakšnih posebnosti: napol pričete slike, barve, nekaj KOSOV pOnistVSi drugs takšne potije. V tem slučaju je bilo pa drugače. Našli so tajni, podrobno izdelani plan za atentat in poleg tega še arhiv anarhistične stranke z zapisnikom posameznih odborov in članov v, Italiji in v Avstriji z adresami »agentov,« zapisnik skladišč za bombe in orožje in ogromna korespondenca s »sodrugi«, pisana s »tajno« pisavo.
Slikar izpoveduje.
Aretirani slikar je najpreje vse seveda tajil. Ko so mu pa pokazali grozno množico dokumentov, se je začel izpovedovati. Po njegovi izpovedbi je prevzelo nalogo, izvršiti atentat, sedem najpomembnejših anarhistov. Na določen dan in ob določeni uri bi se morali sniti v Gorici in izvršiti svoj morilni namen za vsako ceno. četudi bi morali vsi to z življenjem plačati.
Avstrijsko policijo podpira — italijanska.
Sedaj šel se je začel pravi dir-indaj. Policija je bila ob sapo. Začelo se je kolosalno zapiranje. Napravilo se je neštevilno preiskav. Italijanska policija pa je podpirala avstrijsko v njeni gorečnosti. Ker se ie šlo za senzacijo prve vrste, so se dela udeležile visoke osebnosti v Avstriji in v Italiji.
Toda nit se Izgublja...
Toda preiskava ni šla in ni šla naprej, četudi je slikar podal toliko dokazov. Visoke osebnosti so začele zavračati krivdo na nesposobnost policije (ako bi bila pa policija kaj dosegla, tedaj bi bile te osebnosti uspeh pripisovale sebi! Kako pravilno!) Za to so bili vzeti na pomoč najhitrejši Šerlok Holmesi, avstrijski in italijanski; izdalo se je ogromno denarja za odkritje in razkritje najnevarnejše bande anarhistov.
Fiasko pride.
No, in fiasko je prišlo. Nekemu človeku, ne vemo, če Je bil visoka osebnost, je prišlo ijju misel primerjati ovadbo z Beliutovim rokopisom. I11 kaj se je sopznalo?! Ovadbo Je pisal Bellut sam. Sedaj pa ni nič več tajil. Priznal je, da je vse sam pisal. Na vprašanje: »Zakaj?« je mirno odgovoril:
»Da bi pripravil avstrijsko policijo v strah.«
Dobil je 10 mesecev ječe.
MU	*3W-	«r»-ne'tamrj«.' i .*k«v.	»r.txanunrmn»:.”*wavanano**
Avtomobil ubil deklico na cesti.
Trst, 26. julija.
Pred eno uro sem bil na mestu, kjer se je dogodilo nekaj tako tragičnega, da je presunilo vsakega človeka. Vračal sem se od izprehoda. Na cesti, ki pelje v Zavije, in sicer kakih sto korakov od razpotja, kjer se odcepi cesta v klavnico, sem zagledal prav zraven hiš tramvajskih uslužbencev nove tramvajske proge, veliko gručo ljudi, Letali so od vseh strani, vse se je gnetlo na kup. Še predno pa sem dospel do gruče, sem opazil na cesti celo mlako krvi. Na prvi mah sem mislil, da gre za kak pretep in da je bil kdo ranjen. Ko pa sem stopil bliže, sem videl, da močijo žensko revno oblečeno ženo s kisom. Kaj se je zgodilo?
Na njen god.
Danes je praznik sv. Ane. In mnogo žensk praznuje danes svoj god. Tudi Anica Pergomet. stara 8 let, doma iz Kranjske in stanujoča v okraju Piano di S. Anna št. 37 je praznovala danes svoj god. Bila je vsa vesela. Bog ve. koliko časa Je že težko pričakovala današnjega dne, svojega godu. Saj bo ta dan gotovo kak priboljšek, saj ji bo kupila mamica gotovo kaj dobrega, kaj lepega. Veselila se je Anica svojega godu; gotovo jo je mati obdarovala; saj jo je tako ljubila svojo hčerko, svojo najmlajšo. In danes zvečer Je odšla Anica s svojo mamo pred hišo. Zenske so se razgovarjale, otroci pa so se igrali in tekali po grivi, s travo poraščeni. A pod grivo je cesta, ki pelje v Zavije. Bilo je okrog 8. ure in četrt. Sam Bog ve zakaj je stopila Anica na cesto in jo je hotela prekoračiti, v tem hipu pa pridirja avtomobil z grozno naglico po cesti proti
Zaljam in deklica se mu ni utegnila umakniti. Avtomobil io je podrl na tla. prednje kolo je šlo čez njo ter jo vrglo nazaj med gonilno verigo, kjer jo je pograbilo in zmečkalo. Tako stisnjeno jo je vlekel avtomobil dalje kakih 15 korakov.
Avtomobil sc je ustavil in šofer in dva mladeniča, ki sta prihitela, so potegniti deklico izpod avtomobila. Še prej ni dala glasu od sebe, sedaj pa se ni niti ganila. Vso krvavo in zmečkano so jo dvignili na avtomobil a bila je že mrtva.
Mati padla v nezavest.
Vsa prestrašena je pritekla mati na cesto in tedaj je videla ko so rav-
:io polsSc!? nisna-Anisc brez življenja
v avtomobil. Videla je. kako je tekla mlada kri iz pretrgaega vratu njene ljubljenke, in v obupu se je zgrudila na cesto v nezavest. Nekaj časa so jo držali dvignjeno na mestu, nato pa so jo nesli v kraj in so jo položili v travo. Ležala’je kakor mrtva. Avtomobil se je obrnil in oddirjal zopet v mesto naravnost na zdravniško postajo. Šofer je upal, da se da morda deklici še kai pomagati. Mati pa je ležala ob cesti in nekdo je hitel klicat zdravnika z zdravniške postaje, da reši ubogo ženo. Neka ženska je prihitela s steklenico kisa in jo je začela močiti. Počasi se je temnilo. Pogledal sem njen obraz in spomnil sem se na Marijo sedem žalosti. — Med tem časom pa je begalo sem in tje dekletce in je glasno jokalo. >Kaj ti je?« sem vprašal dklico, ko ie šla mirno mene.
»Moja sestra Anica je mrtva. Ubil jo je avtomobil.« In zajokala je tako obupno, da sem bil ves zbegan. Prijel sem jo za roko in jo tolažil, ona pa je odvrnila: »Mrtva je, mrtva; videla sem jo; glava ji je visela na hrbet in ni se ganila.« »Če bi bila mrtva, bi Je ne peljali k zdravniku«, sem jo tolažil. — Med tem je priletel avtomobil z zdravniške postaje z zdravnikom. Deklica Matilda, sestrica povožene Anice, ki je stara kakih 9 !et se je okrenila in izginila v gošči Zdravnik Je stopil k ženi in ji'pomagal. Nato pa so jo odnesli v stanovanje. Šofer pa je pripovedoval, da je deklica, ki so jo pripeljali na zdravniško postajo, mrtva. Odpeljali so jo v kapelico mestne bolnišnice.
♦
Družina Pergomet obstoji iz 6 članov, sedaj po Aničini smrti iz 5 članov. Družinski oče in najstarejši sin sta v Ameriki. Mučita se morda dan in noč, da preživita sebe in pomagata družini. Veselita se morda, da bodeta mogla razveseliti svojce čim več si prihranite v daljni deželi. Ko bi vedela, kaj se je zgodilo danes z Anico, danes na njen god. — Pr? materi so živeli trije otroci: pok. Anica, Matilda in Jožef. V času nesreče je bil deček Jožef v kinematografu.
O11	ie bil še brez vse skrbi in ni slutil, kaka grozna novica ga čaka ob vrnitvi domov. Hitel sem proč, da ga ne zagledam. — Doma sem napisal razburjen to poročilo, zakaj videl sem ves ta grozen prizor na lastne oči. Takrat piše človek drugače. — Ljudje! Pomagajte tisti, ki morete tej ubogi materi in otrokoma. Zavest, da ste storili svojemu bližnjemu trpinu nekaj dobrega, vam bo največje plačilo in zadoščenje.
Društva.
Sokol v Mostah priredi v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. popoldan svojo redno letno javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico. Vaditeljski zbor in veselični odsek skrbno hitita s svojimi pripravami. Prireditev bo večjega obsega in se vrši na travniku poleg Zaloške ceste, katerega je gospa Slapničarjeva kot lastnica drage volje v ta namen prepustila. Podrobnosti slede.. Na zdar!
Posavska podružnica sv. Cirila In Metoda na Ježici priredi v nedeljo dne 3. avgusta t. I. na prostornem in senčnatem vrtu g. L. Cundra (pri Ruskem carju) veliko vrtno veselico. —V ta namen se je najela posebna godba iz Amerike, katera dospe v soboto zvečer s parnikom »Zrinjski« v Trst ter se odtam nemudoma odpelje z brzovlakom na Ježico, da dospe pravočasno v nedeljo dne 3. avgusta do treh popoldne na veselico. Za srečelov sta na potu posebna tovorna vlaka, na polnjena z raznovr-1 stnirni, najfinejšimi dobitki. Vsak po-setnik veselice bode iste gotovo dobil in z njimi zadovoljen. Veselični odbor je stopil v zvezo in dogovor z ravnateljem svetovno znane ameri-kanske menežarije »Uruguax«, ki poseduje najrazličnejše, umetno naučene pume. afrikanske leve. leopar-te, tigre, rise, divje mačke itd. Ravnatelj je s prijaznostjo obljubil, da se osebno udeleži te veselice. Umetna razsvetljeva bo vsakega tako omamila. da se bo čutil v zabavni družbi domačega in se čudil tako kratkemu, poletnemu večeru. Vsakemu častilcu sv. Cirila in Metoda bodo pa naj-
vljudueje postregle domača dekleta narodni noši s slaščicami in velezna-ni turški kavarnar iz Smirne s kavo ter Ka okrasili z bujnimi cvetlicami. Telesna dobra dela usmiljenja za želodec pa bode vsestransko izvršil gostilničar z najboljšimi svežimi jestvinami in pijačo iz raznih krajev. Več v prihodnjih dneh.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« priredi kakor smo že zadnjič poročali ob lepem vremenu v nedeljo 3. avgusta izlet v Kamniško ^Bistrico. Odhod iz Ljubljane ob 7.32 zjutraj do Kamnika, od tam z vozovi do Stranj in potem peš v Kamniško Bistrico, kjer bo za izletnike pripravljeno skupno kosilo. Dotičnike, ki se nameravajo izleta udeležiti, prosimo, 'da nam blagovolijo sporočiti najkasneje d 31. t. m., da iiioremo glede voz in kosila potrebno ukreniti. Ker slovi Kamniška Bistrica vsled svoje romantične lege kot ena najpriljubnej-ših in najlepših izletnih točk, posebno še, ker pot ni naporna. Vabimo Kg. člane in prijatelje društva k mnogo-brojni udeležbi.
Petindvajesetletnico svojega obstanka ima v nedeljo dne 3. avgusta »Bralna društvo« v Mengšu. Sosedna društva naj se ozirajo na to in naj ta dari ne prirejajo nikakih prireditev. Natančen spored še objavimo. Izletniki iz Ljubljane prihitite ta dan v obileni številu v Mengeš — železniška zveza je zelo ugodna.
Pevsko-bralno društvo »Tomaj« in Ciril-Metodova podružnica v Tomaju priredi veliko narodno veselico dne 3. avgusta t. 1. v krasnem kostanjevem logu z raznim programom s sodelovanjem raznih narodnih društev. Pr( gram bo raznovrsten: Sprejem. pozdrav, srečelov, starinski muzej. pošta, paviljoni, ples itd. Igra Sokolska godba iz Mavhinj. Čisti dobiček je odločen izključno naš kršni Kras. — Vsi — za narod — njega prosveto in svobodo. Nazdar!
Odhodnico svojima vrlima članoma gg. Omahnu in Puhu priredi maribor. podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev v torek 29. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru. Sodejuje tambu-raški in pevski zbor. Člani drugih narodnih društev dobrodošli.
Najnovejša telefonska in brzojavna
v
poročila.
SRBSKE ZAHTEVE.
Beigrad, 27. julija. »Politika« poroča iz zanesljivega vira, da bo Srbija na mirovni konferenci v Bukarešta stavila sledeče zahteve:
1. Prepustitev onega ozemlja, ki ga je srbska vojna že drugič osvojila.
2. Poprava in ureditev srbsko-bolgarske meje, ki je vedno povzročala razpore.
3. Vojno odškodnino od Bolgarije.
POGAJANJA V NIŠU.
Beigrad, 27. julija. V Nišu se bo posvetovalo in pogajalo o demarkacijski črti in o ustavljenju sovražnosti. Dan pogajanj še ni znan.
TURŠKO PRODIRANJE IN RUSIJA
Petrograd. 27. julija. Carja Nikolaja je turško prodiranje zelo razburilo in ogorčilo. V diploinatičnih krogih se govori, da bo Rusija zahtevala nujno in energično akcijo. ČE BI PA VELESILE NE BILE VOLJNE RUSKEMU PREDLOGU SLEDITI. TE-
DAJ BI RUSIJA PODVZEEA PROTI TURČIJI SAMA KORAKE, BREZ OZIRA NA DRUGE.
TURKI PREGOVARJAJO ANGLEŽE.
Carigrad, 27. julija. Turški minister javnih del se je podal v posebni misiji v London. Govori se, da je pooblaščen pridobiti Anglijo za ugodno razrešitev vprašanja glede zasedenega Drinopolja.
200 GRKOV ŽIVIH SEŽGANO.
Carigrad, 27. julija. Telegram iz Drinopolja poroča, da so Bolgari pred odhodom iz Drinopolja sežgali 200 Grkov živih.
PRED MIROVNO KONFERENCO V
BUKAREŠTU.
Beigrad, 27. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes ob šesti uri zjutraj so odpotovali s posebnim parnikom srbski mirovni delegati proti Turn Severinu, odkoder dobo nadaljevali potovanje proti Bukarešti Po železnici. Delegati so: ministrski predsednik N. Pašič in bivši poslanik Srbije v Soiiji dr. M. Spsiajkovič medtem, ko se tretji delegat, M. Ristič poslanik Srbije pri rumunskem dvoru že naiiaja v Bu-kareštu. Z delegati potujejo še: dr. Šajnovič in Gavršlovič kot tajnika In polkovnik Smiljanič kot vojaški izvedenec. S Pašičem potuje tudi črnogorski ministrski predsednik Vuko-tič, grški ministrski predsednik Venizelos pa pride semkaj jutri ob 3. uri zjutraj in bo takoj nadaljeval potovanje v Bnkarešt.
Prvi sestanek v Bukarešti! se bo z ozirom na zamudo grškega ministrskega predsednika Venizelosa vršil še-ie v torek dopoldan.
Srbski delegati so se pred odhodom izražali optimistično in so zagotavljali, da ie mir do konca tedna ali naidalie v teku desetih dni popolnoma osiguran. Eden delegatov je izjavil, da ne pride do nobenih večjih komplikacij, ker so vse vojskujoče se države že na jasnem v temu, kaj mislijo zahtevati, in kaj koncedirati. a izognilo se bo tudi vsakemu vmešavanju tujih držav. Mirovna pogodba ne ho predložena velikim silam v revizijo, temveč ga bodo imele one samo priznati.
BOLGARI NAPADAJO. ALI —
BREZUSPEŠNO.
Beigrad, 27. junija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Skoraj na celi fronti se vršilo zadnje dni mf nji konlikti ker Bolgari želijo pod vplivom Savova pokazali kakršensi-bodi mali vspeh pred končnim popu-ščanjem, ali Srbi odbijajo vsa bolgarske napade in tukaj se vse čudi, čemu zastonj trošiti moč in čemu taka bolgarska trdoglavost.
Srbske čete se nahajajo povsod v defenzivi in se ne vpuščaio v nobene večje operacije.
SRBI JA IN RUMUNIJA.
Beigrad. 27. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Neki tukajšnji list (»Štampa«), ki je ostal popolnoma osamljen, je nastopil proti Rumuntjl, češ, da Je neiskrena in da postopa v sporazumu s protivnlki za-
veznikov Vodilnim političnim krogom je taka pisava zelo neprijetna in ti krogi izjavljajo, da so očitanja na naslov Rumunije popolnoma neopravičena in neosnovana, ker Ru-munija je podala dovolj dokazov, da so navzlic velikim intrigam ne da zavesti na nelojalno politiko in je z odklonitvijo ločenega pogajanja z Bolgarsko pokazala, ua boče vzdržati solidarnost z zavezniki do konca. Vodilni krogi trdijo, da imajo dovolj vzroka Rumuniii popolnoma zaupati, kar bo pokazala tudi najbližja bodočnost. V tem smislu bo pisala tudi jutrišnja vladina »Samouprava«.
KAJ BO ZAHTEVALA SRBIJA?
Beigrad, 27. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kakor listi javljajo, bo Srbija zahtevala na stari meji samo one korekture meje, o katerih so že poprej razpravljale srbsko-bolgarske mešane komisije, da se preprečijo Pogosti obmejni konflikti.
INTERVENCIJA AVSTRO-OGR-
SKE IN ITALIJE V BELGRADU.
Beigrad, 27. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na intervencijo Avstro-ogrske in Italije o za-ključenju premirja je odgovorila srbska vlada enako kot grška vlada, da za to, ker želi hitri in trajni mir, ne more privoliti na premirje dokler sc ne podpiše preliminarni mir, ki ga bo ona omogočila z nepretiranimi zahtevami.
Ta intervencija v ostalem ni bila nitj po tonu niti po vsebini nič izrednega in pred dnevi je v i?tem smislu in z Istim rezultatom intervenirala tudi Rusijo.
Kupujte „T)an‘
»Dan
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
Dan
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je naiodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1'70.
& je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
I.ast in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Nalnianiši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanli inserenil v znamkah. Zaključek malih /oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-
nižin cena.
Išče se stanovanje (večja in manjša soba s pritikliami). Ponudbe poste restante: Stanovanje št. 1000.
—	Ljubljana, glavna pošta.	676—2
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
FR. P. ZAJEC
, Stari trs; St. 0
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak s\>oj
8^ optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, žčipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
■800$*	K	i>-	•tJCSSjS..
Pošljite naročnino, ako je še niste!
ISad sodni oficijant,
samec, prost vojaščine, z večletno sod' no prakso, popolnoma izurjen v zemljiški knjigi, želi vstopiti v odvetniško, notarsko, ali kako drugo pisarno v mestu ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Cenjene dopise se prosi na naslov rJMlad ificijant". poštnoležeče, Ljubljana
z velikimi družinami prosijo usmiljene ljudi za kako delo za časa šolskih počitnic. Nekateri izmed teh sprejmejo katerokolisibodi delo, da le ne bodo za časa počitnic družini v nadlego in sicer za samo hrano in stanovanje. Ponudbe pod „Delo“ na „Prvo anončno pisarno".
	if
p	
•V'«'/.
L ilKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
r
Učenec se sprejme za fotografsko obrt. Naslov pove »Prva anonč-na pisarna«.	674-1
*sn-	m**	m
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpeina izvišitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 ria dvorišču.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	„	„	40—50	„	„	14	„
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
I Del. glavnica: || U 8,000.000 K.
Mr mig}t	*
Rez. fond nad E K 1,000.000.
NtiHisrjevn ulica štev. S, (lastna hiša.)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge Da knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje od dne vloge po čistili
tjSHRr “ 4 0
©©e;*©«*,©« tt	®4®«C®«®
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. WM Cene najnižje! ©»»• Notni stavek.
—m——m
n—a—— i« —n1 ra -—wiireawi