DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot priloga .SLOVKNCU" vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan pratnik, itide „DOMOLJUB« dan poprej. Cena mu je 80kr. ta celo leto; 40 kr. ta pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastdni. - Sptu tn doptti naj te poiiljajo: uredništvu, naročnina in imerati pa opravniitvu „DOMOLJUBALjubljana, v »emeniikih ulicah št. i. — Naznanilo ttane 8 kr. ta doostopno petit-vnto, ie te tiika enkrat; 12 kr., te te Utka dvakrat, m IS kr., U te titka trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. 23. V Ljubljani, 3. decembra 1891. Iietnik IV. Kaj je novega po svetu? V avstrijski delegaciji, to je v zboru veljakov, kjer se določuje razmerje uašega cesarstva z drugimi državami, potožil je poslanec Zallinger, kako da se papežu godi v Rimu, odkar so se mesta polastili Italijani. V zadnjem času celo katoličani k papežu ne smejo v Vatikan, kar najbolj jasno spri-čuje, kako odvisen je papež od italijanske vlade. Imenovani poslanec je v imenu katoliških Avstrijcev zahteval popolno in pravo prostost za papeža; kot poglavar katoliške cerkve papež ne more biti podložen nobeni svetni oblasti. Minister grof Kaluoky je rekel, da tudi vlada želi, naj bi se poravnalo nasprotje med papežem in laško vlado. Kako da se bo ta vozel razvo-zljal, pač sedaj le sam Bog a katoličani moramo vsikdar zahtevati prostost za sv.Očeta! — V državnem %boru je nemško-liberalni poslanec Plener stavil predlog, po katerem naj bi se malim obrtnikom nekaj davka znižalo. To je sicer na videz lep predlog, toda z njim liberalci niso hoteli pomagati malim obrtnikom, ampak le sebi zagotoviti gospod-stvo, da bi potem še z večjo silo stiskali obrtnike. Volk sit, pa ovca cela, to še nikoli ni veljalo. Zaradi tega so tudi naši poslanci glasovali proti temu predlogu: skrbeli pa bodo pošteni poslanci, da vlada kmalu predloži postavo, po kateri se bodo obrtnikom davki znižali, naložili pa bogatinom, ki z denarjem kupčujejo Pred vsem pa je potreba kapitalistom postavno prepovedati, da bi izsesavali malega obrtnika, temu treba zagotoviti samostojnost, tedaj se bodo razmere obrnile na bolje. Pregovor, da velike ribe zmeraj male žro, je sicer resničen pri ribah, a bi ne smel biti v veljavi pri ljudeh, kjer bi namesto pesti po krščanskih načelih morala vladati pravica, in sicer pravica tudi za reveža! — Na Ruskem vedno hujše razsaja lakota; mnogo ljudij umrje vsled pomanjkanja; tako je neka mati, ki je šla iskat hrane za svoja lačna otroka, našla oba mrtva, ko se je vrnila domov. Darove za stradajoče prav pridno nabirajo, a vse to so le drobtinice, ki ne zadostujejo. Naj bi pač mili Bog dobremu ruskemu ljudstvu kmalu zanesel s to strašno nadlogo! — Francoska vlada je vedno sovražna katoliški cerkvi; nedavno je obsodila nekega škofa, da mora plačati tri tisoč frankov, ker je ministru zaradi znanih dogodkov v Rimu pisal zelo ojstro pismo. — Zvezo med Francozi in Rusi je sedaj še bolj vtrdil ruski minister Giers, ki je prišel s tem namenom v Pariz. — Pruski Nemci, ki so od 1. 1870. naprej mislili, da ni nad njimi nobenega Boga, vedno bolj čutijo, da sama sila orožja ne vzdržuje držav. Nezadovoljnost je na Nemškem vedno večja, socijalisti si pridobivajo vedno več zaupanja; grdo življenje se vedno bolj širi, celo cesar je grajal in svaril zadnji čas pred nerodnostmi; v Berolinu je prišlo več kup-čevalcev z denarji na kant ter so ljudje vsled tega izgubili milijone denarjev; vse to kaže, da vladajo na Nemškem nezdrave razmere in da ima Bog svojo šibo tudi za nemški napuh. — V severnih krajih v Kini se vedno bolj širi upor. Pri tem največ trpe katoličani, katere Kitajci mor^ ter jim razdirajo cerkve in šole. Blizo tritisoč katoličanov je bilo v zadnjem času umorjenih. 26fi Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. v r i b u i c i so due 11. novembra prav slovesno vsprejeli novega dekana č. g. Martina Povše-ta. Šli so mu veljaki naproti blizo do meje (bilo jih je nad 20 kočij). V nedeljo potem je prelat mil. g. dr. Cebašek novega dekana predstavil faranom. Blagi gospod, ki je zapustil v St. Juriji prelepe spomine svojega vsestranskega delovanja, bo si gotovo hitro pridobil s svojo prijazno postrežlji-vostjo tudi srca svojih novih faranov, vrlih Ribui-čanov. Na mnoga leta! V B e v k a h , kjer je lani vsled strele pogorel zvonik, imajo zopet pri cerkvi nov lep zvonik, kateri je izdelan po načrtu skrbnega g. dekana J. Ko-privnikar-ja in gaje pokril kleparski mojster g. Matej Oblak i Vrhnike. — Vrlim Bevčanom, ki so imeli letos precej slabo letino, a so vendar dovršili to lepo delo pri cerkvi, želimo obilo blagoslova božjega v novem letu. Na Vačah so osnovali novo pevsko društvo »Strana", predsednik mu je učitelj g. B. Campa, namestnik g. F. Kolbe, v odboru so gg.: A. Grilc, A. Kolbe, F. Strmljan, A. Zarnik, Jan. Zupan, M. Poč, J. Krhljikar in J. Hudovernik. It Krškega se nam še poroča o požaru T Leakovcu v noči od 16. na 17. dan nov., da so tgorele štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji, dalje je ogenj uničil krmo iu sploh vse poljske pridelke, jednemu gospodarju tudi dva prašiča. Kako je nastal ogenj, še ni doguaoo. G. okrajni glavar Weiglein je bil takoj po noči na pogorišču, kakor tudi krško ia videmsko gasilno društvo. Zivarouoi so bili vsi štirje pogoreici pri raznih lavarovalueah. — V nekem gozdu pri Z a plazu so ljudje naSli dolgopogrešanega šestletnega dečka Jan. Primca i Gaberske Gore. Trupla so zelo ogrizle lesice. -Vsled žganjepitja je mrtvoud zadel hlapca Gregorju Barleta na Savi v radovljiškem okraju. — V Gor. Logu pri Litiji pa so v nekem skednju našli mrtvega čevljarja J. Vertačnika z Vač, ki se je prejšnji dan žganja preveč napil. — V Žužemberku je čevljarski pomočnik A. Šušteršič rešil življenje deklici Mariji Pečnik. ki je z mosta padla v Krko. — VHrenovicah so lepo prenovili farno cerkev, zakristija je vsa prenovljena; pregraja pred velikim altarjetn se je prestavila nižje proti ladiji. Lepo je bilo videti, kako da so na Martinovo nedeljo fantje nosili .duplirje" ali svetili s svečami pri sv. maši, bilo jih je 16 samih vrlih mladeničev. Kamnoseška dela pri popravilu cerkve je lično izdelal A. Renčelj iz Postojne. — V novi cerkvi karmeiičank na S e I u pri Ljubljani se je obhajala tristoletnica blažene smrti sv. Janeza od Križa s slovesno tridnevnico od 24. do 26. novembra. — Dnč 23. t. m. je na ljubljanskem kolodvoru France Filepič tako nesrečno prišel med vozove, da je bil takoj mrtev. — Pri občinski vo-litvi v M i r n i p e č i je bil za župana izvoljeu Jos. Krivec iz I)obja, odborniki so: J. Bartel, A Somrak, Josip Dragan, Fr. Sukovič. — V fctane-š i c a h sta se dne 25. novembra sprla dva mizarska učenca; 15 let stari Josip Svajcer je 19 let starega Listek. Kukunjanski zdravnik. (Francoski spisal Jos6 Roumanille). To je bil zdravnik, kateri je izvrstno razumel svojo vednost. Tudi potem, ko je že vse svoje skušnje opravil z odliko, vedno si je kupoval zdravniških knjig ter jih marljivo prebiral. Toda v Kukunjanu, kjer se je nastanil pred dvema letoma, niso imeli ljudje do tega zdravnika nobenega zaupanja. In za to so imeli prebivalci tudi svoje vzroke. Kaderkoli je namreč kdo videl zdravnika, videl ga je z bukvami iz katerih je neprenehoma bral. Bistri Kukunjanci pa so modrovali med seboj: Naš zdravnik ničesar ne razume; vedno le bere in bere. A kedor se uči ta se hoče še le kaj naučiti. Ako sam kot potrebno spozna, da se š. uči, to je znamenje, da nič ne razume, a kedor nič ne razume, nevednež je in ne zasluži našega zaupanja. — O tem predsodku so bili Kukunjanci trdno prepričani, zato so pustili domačemu zdravniku mnogo prostega časa za učenje, sami so si pa v potrebi drugod iskali zdravnikov. Znano pa je, da je zdravnik brez bolnikov, kar svetilnica brez olja. Britko je živeti brez dela in brez zaslužka. To je skušal tudi naš zdravnik, ki si ui skoro slanega kropa prislužil s svojim zdravljenjem. A prišel je čas, ko se je vse to bistveno spremenilo. Zdravnik se je naposled seveda le naveličal svojega stanj a. Zato nekega dne nenadoma po celem Kukunjanu razglasi izredno zanimiv oklic: »Moja vednost je tako obširna, tako temeljita in dovršena, da se ne upam le bolnikov ozdravljati — kar je njemu kot zdravniku seveda le otroška igrača — marveč jaz tudi mrtvega oživim, kar so pač mora imenovati vrhunec zdravnikove modrosti. —■ Da, mrtvega oživim in sicer mrtvega že zakopanega v grobu! In to Fr. Žlebnika tako z nekim železom udaril po glavi, da je ta še tisti dan umrl. — V Trebnjem so imeli od 24. oktobra do 2. novembra sv. misijon. Vodili so ga očetje lazaristi gg.: Jarševec, Nežmah in Heidrib. Zadovoljnost faranov je nepopisljiva Zelenci so leteli proč, da se jo vse kadilo; jeden sam je poskušal nekaj ugovarjati, a tudi ta je moral stisniti rožičke, ko je videl, da ne dobi poslušalcev. — V Kožarjih pri Dobrovi so Janežičevi tako stepli delavca Fr. Selana, da je ta dva dni pozneje umrl v ljubljanski bolnici; zapustil je vdovo s štirimi neoskrbljenimi otroci. Iz Železnikov se nam piše: Ljuba je lepa hiša božja Bogu, ki biva v njej, ljuba tudi ljudem. Tako cerkev, ljubo Bogu in ljudem, imamo, tako upamo, tukaj pri nas — farno cerkev sv. Antona puščavuika. Se-le 17 let je, kar je bila zidana, dolga 20 sežnjev, široka 10, in visoka 8 sežnjev. Kdor stopi vanjo, se razveseli lepih prostorov tega jako prijaznega poslopja, ki ga je sezidal v čast božjo sedanji tukajšnji gosp. župnik J. Mrak. Dosedaj je bila vsa cerkev bela. Letošnjo pomlad pa je prišel k nam umetni slikar g. Ludovik G rilec, iz Idrije doma, in nam je prav lepo preslikal na presni zid ves prezbiterij. Na stropu vidiš štiri evangeliste; zadej nad altarjem kronanje Matere božje, ob straneh pa sv. Alojzija in sv. Barbaro; nad podobami pa vidiš mnogo okraskov. Kaj lepo se ta nova obleka poda cerkvi. So pa tudi slike prav umetniške. Delo samo hvali mojstra. Hvaležni smo vis. č. g. župniku Mrak-u, ki je lepe slikarije omislil na lastne troške. Izpod Nanosa se nam poroča: Omenjal sem zadnjič, da pridelajo Pivčani mnogo več sadnega storim, kedar drago, pri belem dnevu ter v ta namen povabim na pokopališče vse Kukunjance na dan, katerega sami določijo." Vse je seveda govorilo po mestu o tem razglasu. Toda onih, kateri bi bili zdravniku kaj verjeli, bilo je zelo malo. Vkljub temu pa so si mislili: .Ničesar ne izgubimo, ako povabimo zdravnika, da dopolni svojo obljubo. Pri delu ga je treba videti; mojster se spozna po svojem delu. Morda se mu pa vendar le posreči, gotovo brez vspetia vedno ne tiči v bukvah! In dandanes že tako skoro vsaki dan ljudje znajdejo kaj novega. In naposled, ako se mu posreči poskus, hvalili bomo zdravnika; ako ne, se mu bomo še bolj smejali, nego do sedaj." Domenili so se, da se prihodnjo nedeljo, ko od-zvoni poldne, zberd Kukunjanci na pokopališču in vpričo njih naj pokaže zdravnik svojo posebno učenost in moč, da vzbudi v življenje mrtvega; ali jednega ali več, v tem niso bili ljudje jedini, vendar kolikor več, toliko bolje. mošta, od kar se je vino tako podražilo. Tako ni i je znano, da so ga nekateri posestniki naredili do 1000 litrov in še več. Gospodarji, in posebno taki, ki morajo večkrat vino dajati delavcem, so spoznali da račun ne nese. Vipavec, ki je bil nekdaj jako po ceni, je bil vlaai po 80 kr. liter in letos tudi kmalu dosti boljši kup ne bo. Potem takem se vidi da so stroški pri gospodarstvu zelo narasli. Zato si pomaga vsakdo, kakor ve in znL Slišal sem, da so tudi po drugih krajih Notranjske letos pridno mošt delali. Gotovo je to mnogo boljše, kakor da bi od Ogrov tisto brljuzgo kupovali. Denar gre z doma, pa še pijača nič vredna ni. Tudi pravijo, da se pije mnogo manj žganja, odkar si kmetje sami naprav-Ijajo pijačo. Štajarsko. Letos so radodarni farani z č. gosp. župnikom Lackom na čelu pri Sv. Križu na Murskem polju razširili farno cerkev. Hišo Božjo so dne 15. novembra blagoslovili velečast. g. dekan Skuhala. — Gosp. Gabrijel Postružnik, posestnik in bivši .vzgledni nadučitelj" v Ljutomeru, je odložil službo učiteljsko ter stopil v stalni pokoj. Velezaslužni gospod je star 66 let, in je izvzemši začetek službovanja od svojih mladeniških dnij ves čas učiteljeval v omenjenem trgu, v svojem rojstvenem kraju. Vsled tega je lahko mogoče, da dosluženec šteje brez malega skoro vse farnike med vrsto bivših učencev svojih. V rečenem obziru so se v najnovejšem času razmere nekoliko spremenile, ker so v trgu bili ustanovili samostalno šolo dekliško, šolo-podružnico v Cez&njevcih so razširili, a pred desetletjem novo dvo-razrednico osnovali na Cvenu. Vzlic tej prikazni pa | boš pač težko imenoval Btan, v katerem bi sedaj ne Predno je zazvonilo poldne v nedeljo, bilo je že na pokopališču ljudstva, da se je vse trlo. Vzlasti je bila goječa velika okoli križa, ker tam je bil prostor, pripravljen za zdravnika, in vsakdo je hotel od blizo opazovati velike reči. Skoro zadnji med ljudmi pride zdravnik in tedaj še le obmolknejo glasovi onih, ki so si že šepetali :„ Ne bo ga I Za norca nas je imel I" Grobna tišina zavlada na pokopališču. — Zdravnik zakašlja, pozdravi ljudi ter jih nagovori tako-le: .Dragi prijatelji! Obljubil sem vam, da vpričo vas vzbudim mrtvega v življenje. Zbrali smo se danes tukaj, da vpričo vas spolnim svojo obljubo. Zagotavljam vas, da mi je popolno vsejedno, katerega koli da vzbudim v življenje ali Jakoba ali Janeza, Ano ali Barbaro, Klavdija ali Simona. — Ali hočete, da vam pokličem iz groba . .. Simona ? Kako ste ga že klicali? . . . Simon Kabanier, ki je umrl vsled udne bolezni, menim da pred jednim letom." .Prosim, gospod doktor", rekla mu je Katarina vdova po pokojnem Simonu. „To je bil vrl in pošten' 23» delovali svoječasni uienci vrlega učitelja. Vsi sedaj živeči duhovniki, katerim je zibel tekla v tamošnji fari, so v šolo hodili k njemu; zastopnike učencev njegovih nahajaš nadalje med zdravniki, odvetniki, profesorji, vojaki, sodniki, uradniki, učitelji, trgovci itd. Ni dvombe, da danes vsaki izmed istih čislanemu »školniku" iz dna hvaležnega srca iskreno želi, naj ljubi Bog ohrani velezaslužnega dosluženca pri dozda-njib duševnih in telesnih močeh do skrajne meje življenja človečjega! — V Konjicah že dolgo vrsto let obstoji '»Katoliško politično društvo" ter krepko deluje po načelu: „Vse za vero, dom, cesarja". Isto je dnč 15. novembra imelo svoje zborovanje, katerega sta se vdeležila tudi gosp. deželna poslanca dr. Dečko in dr. Srnec ter s primernimi govori v velikem številu zbrano ljudstvo navduševala za mlrodno delo. Zboro-valci so se v posebnej »resoluciji" ali sklepu zahvalili gg. kanoniku Kluuu in profesorju Šukljeju, ker sta se dnt$ 13. in 14. novembra v državnem zboru z odločnimi besedami potegovala za pravice našega ljudstva do šole. Cesarska postava daja vsem narodom avstrijskim jednake pravice glede jezika v šoli in v uradu. Ali te pravice Slovencem kratijo nemški „liberalci", s katerimi se druži cel6 učni in šolstveni minister Gauč, kakor je to »Domoljub" že kratko razložil. Zborovalci v Konjicah pravijo dalje: »Ker se ni omika ni napredek ne v verskih in ne v posvetnih, vzlasti tudi ne v gospodarstvenih zadevah ne more misliti brez poduka v materinskem jeziku v ljudskih šolah: zavoljo tega se pričakuje od slovenskih poslancev, da uporabljajo svoj upliv, naj vsi konservativci v državnem zboru . . . ukrenejo vse potrebno, da se materni jezik v ljudskih šolah varuje, kakor mož. Vsakdo ga je rad imel; vzlasti sem mu bila jaz iz srca vdana; osrečil me je in žalovala bom za njim, dokler tudi mene ne polože v črno zemljo! Toda ne kličite ga iz groba! Kajti leto žalosti bo kmalu minulo in zaradi svojih opravkov pri hiši sem že obljubila velikemu Paskalu, da se vzameva predpustom. Danes teden bova že na oklicu in tako seveda ne gre stvari poderati, ker smo že napravili pisma pri gosposki." »Dobro 1 Katarina, ako ne dovolite, sile vara ne bom delal. — Torej morebiti oživim Nanjo Karotte, katero so pokopali na Svečnico?" „Teg* se varujte, gospod doktor", zavpije Jakob Lamele, »Nanja je bila moja žena. Deset let sva skupaj živela in bilo je deset let — pekla, to ved6 vsi Kukunjanci. Nanja naj torej ostane v grobu, kjer je, tako ima ona pokoj tukaj, jaz pa doma v hiši. Saj ste jo poznali gospod doktor, prava čmerika, samo-glava, lena, jezična, umazana . . . In »oda dovolj!" ' pri vseh drugih narodih na celem svetu, tako tudi pri Slovencih.' — Občinsko zastopništvo v Grižah pri Žalcu je velečastitega gospoda duhovnega sveto-valca knezoškofjega in župnika Arzenšeka imenofilo za častnega občana. Bodi povedano, da je to dij. večje odlikovanje, s kakoršnim premore občina p0. častiti zaslužne osebe. — V Celji je nagloma umrl g. Meltelet, kontrolor v davkarnici, pri 8v. Andreja v Slovenskih Goricah pa g. nadučitelj Zadravec, ob i vsled kapi ali mrtvouda. — Od sv. Jurja na Sčavnici se nam poroča: Pri nas se je po skrbljivosti gosp. župnika popolno prenovila podružna cerkev sv. Dubi; na novo je preslikana in altarji so vsi vnovič pozlačeni. Nabira se pa tudi že za zgradbo nove farne cerkve, ker je dosedanja res za tako veliko faro, kakor pri nas, mnogo premajhna. Za društvene naše gibanje vrlo skrbita pri nas bralno in pevsko društvo. Goriško in Primorje. Iz Kobarida se nam poroča: Strašanska nesreča je zadela v torek, dne 10. novembra vas Ravno v župniji Drežmca. Vas, broječa šestindvajset hiš, je bila kmalu po 3. uri popoldne v hipu v ognju. Na|brž so zažgali otroci z žveplenkami. Ker je bilo vreme krasno, bili bo ljudje večinoma na polja. Ko so tapatili ogenj, hiteli so gasit, a žal, da prepozno. V dobri uri je pogorelo 21 biš in več gospodarskih poslopij, tadi nekaj živine je koučal neusmiljeni element. Zgorela je tudi stara ženica, ki ho zaradi bolezni ni mogli rešiti. Škode je nad 50.000 gld. Zavarovanih je bilo od lanskega leta pri .Slatiji" 16 posestnikov, nekateri pri »Azieudi" oziroma .Phdoikso". C. gosp. Toočič, tamošnji vikarij, je vsaki družini v prvi sili podaril po 2 gld. ter podpira in tolafti obupne ljudi, »Torej ali jo oživim ali ne?" vpraša zdravnik. »Prosim, da jo pustite v miru. 8aj veste, ostali so mi po njeni smrti trije otroci in kedo se bo sam ukvarjal ž njimi. Moral sem se torej oženiti in sedaj seveda dveh žen ne potrebujem. Torej je nepotrebno . . »Dobro!" pravi zdravnik, .razumem. To je več kakor jasno in gotovo. —- Torej oživim . .. kajti konečno vendar jednega moram oživiti, da dopolnim svojo obljubo... Počakajte tega-le... mojstra Petra." »Mojstra Petra s 8tarega Dvora?" reče Feliks Bono-Pugno. »Da, da!" »Ah, to je bil moj ubogi oče, Bog mu daj večni mir in pokoj! Gospod doktor, ne motite ga » njegovem grobu. Kajti žalosten bi bil, ko bi se vrnil med svoje otroke, katere je vedno učil, da naj se radi imamo. Mi pa smo se mnogo let tožarili po očetu in mnogo zapravdali. Šest nas je, štirje sinovi in dve hčere, a vsi smo ubožni, imamo dovolj otrok, za katere nam je skrbeti; vsak gleda le na-se in kolikor je r njegovi moči. Bliža ee zima, ljudje so brez strehe in živeža, zato kličemo blagim rojakom: „Br»t brata prosi, prazne roke mi ne nosi." Tržaški mestni svet je imel 24. nov. sejo, v kateri je znani dr. Angeli interpeloval župana, ali mu je znano, da je neki okoličanski podjetnik in mestni svetovalec pretil svojemu delavcu, da ga odpusti iz službe, ako ne premesti svojih otrok iz italijanske v slovensko šolo, in ali mu je znauo, da je duhovni pomočnik v Skednju, gospod B. Logar, v neki propovedi žalil italijansko narodnost? — 2upan odgovori, da se otroci ne smejo premestiti, ker se je oče izjavil za italijansko šolo. V drugem slučaju pa se je naznanilo šolskemu vodstvu v Škednju, da g. Logar ne sme dalje učiti krščanskega nauka v šoli. Ob jednem se je vložila ovadba pri državnem pravdništvu in poročilo na tržaško namestništvo. Državno pravdništvo pa je odgovorilo, da nima povoda za kazensko postopanje, in namestništvo je odgovorilo, da mestna občina ni imela pravice, vtikati se v to stvar. G. Logar torej še poučuje krččantki luuk, dr. AiJ^eli pa je pogcre — Iz Podbrda na Tolminskem. Zopet letos smo dodelali kos ceste med Hudojužino in Podbrdom. Za prihodnje leto je ministerstvo v ta namen zopet dovolilo 15.000 gld. Dal Bog, da bi bila že skoro narejeha cesta skozi Podbrdo na Zalilog. — Zadnji čas je naša cerkev dobila prepotrebne orgije, katere sta v splošno zadovoljnost izdelala brata Zupan v Kamnigorici. Gg. župnik in kapelan sta imela pri tem veliko truda, žal, da imata sedaj za plačilo le — grenkosti. Neki človek, ki hoče vse Podbrdo imeti pod svojo komando, menil je namreč, da je tudi farna cerkev „gmajna", kjer bo on lahko svoje kozolce preobračal. Lastil si je tudi pravico, da bo on določeval, kdo naj orglja v cerkvi. Njegovega vedenja nasproti blagemu občepriljubljenemu gospodu župniku in vzlasti za cerkveno petje vnetemu in delavnemu g. kapelanu, za danes ne omenjam, ker se samo obsoja Želeti je, da se vsa zadeva lepo poravna, in da bodo nove orgije res razveseljevale in oznanjevale vsej fari mir in ljubezen. Cerkev in šola. Skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov. Na Dunaju pri posvetovanjih nedavno zbrani avstrijski škof|e so izdali po sklepu svojih razgovorov skupno pastirsko pismo avstrijskim katoličanom. To prelepo, potrebam in razmeram v naši državi posebno primerno sestavljeno pismo naslanja se v prvi vrsti na okrožnice Leona XIII., vzlasti na ono, katero je odposlal papež avstrijskim škofom. Vodilne misli znameniti okrožnici so te - le: Poznati treba znamenja časa in naloga je škofom, da n&nje opozarjajo vernike. Značilno za našo dobo pa je, da se krščanski nazori o svetu vedno bolj umikajo ne-krščanskim nazorom; zaradi tega pa se ruši temelj vodo napeljava na svoj mlin. Kaj bi torej bilo z očetom, ne vem ; najbolje torej, da počiva v grobu." »Torej pustimo mojstra Petra s Starega Dvora v miru", veli zdravnik. »Toda jaz nisem prišel sem slepih mišij lovit. Da bi torej vendar le nekaj videli, oživim . . . koga hočete, da vam oživim?" »Marjetico! Vzbudite v življenje mojo Marjetico!" vskliknila je med množico jokajoča žena, mati po-kojnice. »Ne, ne, gospod doktor, te ne oživljajte", reče mlado dekle. »Še pred smrtjo mi je povedala, kako rada umrje. Pustite jo v posvečeni zemlji, kajti oni, katerega je rada imela, oženil se je že z drugo." „Uboga Marjetica!" vzdihne tudi zdravnik. »Toda meni že vse to preseda" nadaljuje doktor. »Vsemu temu treba konec storiti. Jaz oživim sedaj Besuketa, ki je pred dobrim mesecem umrl nenadoma med kosilom za mizo." »Jaz tega ne pustim", zakriči Ludvik Gavgalin, mahajoč z obema rokama. „On mi je prodal svojo gorico in svoj zadolženi dom. Jaz sem mu vse pošteno plačal do zadnjega krajcarja s samimi srebrnimi peticami. Toda, ako bi oživel, hotel bi zopet kaj od mene imeti. To pa bi ne bilo pravično, gospod doktor!" »Dobro! ^Torej pustimo tega pri miru. — Počiva pa med drugimi tukaj na pokopališču pokojnik, ki ni zapustil ne žene, ne otrok, ne brata, ne sestre, zapustil vam je le vzglede lepih krščanskih krepostij. To je vaš pokojni duhovni pastir. Ta vas je posebno ljubil, za njim ste neizmerno žalovali. — Upam torej, da nikdo ne bo proti temu, da oživim vašega pokojnega župnika." »Ne! Ne!" slišali so se glasovi. »Naj počiva v miru! Bil je že star in bolehen in mnogo truda mu je prizadela zadnji čas težavna služba med nami! In pa saj si je zaslužil nebesa z dobrimi deli!" »Ako je tako", reče zdravnik, „obrnimo se drugam. Tam-le, prav blizo vidim lesen bel križec, okrog njega polno zelenja in krasnih belih cvetov. družini, državi, cerkvi. Nevarnost je torej veliki, zato treba, da se katoličani vzdramijo, da se oklenejo sv. vere, njenih naukov in nje življenja: molitve, prejemanja sv. zakrameutov in posvečevanja nedelj in praznikov. Toda pri tolikih nevarnostih in tako silnih nasprotnikih posameznik ne bpravi mnogo, zato treba, da se katoličani družijo v društva, ki delujejo pod vodstvom škofov, kakor to priporoča papež Leon XIII. Taka društva so vzlasti: marijanske kongregacije, društva za može in mladeniče, za mojstre in pomočuike, za trgovce in rokodelce za delavce in delavke, kakor tudi razna društva krščanske delavne ljubezni. Prav posebno se pa priporočajo katoliški shodi po deželah iu okrajih. Važne dolžnosti imajo, kakor vedno, tako vzlasti dandanes krščanski stariši za izrejo otrok. Vzgojevati otroke v strahu božjem, ž njimi v domači družini živeti po krščansko, dajati otrokom s dejsnjsko - krščanskim življenjem vplivne izglede, to so najsvetejše dolžnosti starišev do otrok, ki izpolnjevane donašajo otrokom in starišem obilno sreče in blagoslova. — Te dolžnosti so tem važnejše, ker, žal, vkljub vsem našim naporom pri nas v Avstriji po sedanjih šolskih postavahcer k ev nemore po naših šolah vspešno goliti krščanske vernosti in nravnosti in ne more src ogrevati za vero. Zahtevati torej treba vedno in vedno verskih šol. Pred | vsem je v Avstriji potrebno katoliško vse- | uči I išče. Posebno važne so dandanes dolžnosti | katoličanov gledd knjig in časnikom Častna bodi naloga vsakemu katoličanu, e vsemi silami podpirati katoliški tisek, — Gledd delavskega vpra. š a u j a poudarjajo se po pravici zasluge katoliške cerkve za delavce; cerkev je verige strla sužnjim, cerkev tudi dandanes skrbi za delavce in naroča imovitim, naj jih vodi krščanska pravičnost in krščanska ljubezen do delavcev. Pred vsem zahteva cerkev, do se pri delavcih goji vernost, ker le tem potom je mogoče povoljno rešiti sociiaino vprašanje. — K sklepu se škofje spominjajo v 6inovski uda-nosti sv. očeta, zahtevajo z&uj z vso odločnostjo popolno in pravo neodvisnost od vsake posvetne oblasti ter izražajo svoje sožalje, da so razmere že toliko dozorele, da niti katoličanom, niti otrokom ni prost dohod k papežu. — Katoličani naj skazujejo papežu zato tem iskrs-nejšo udauost, naj molijo za njegov blagor in naj tudi radi zbirajo darove za sv. Očeta ter mu s tem olajšajo skrb za vladanje cerkve. — Zatem se kot zvesti podaniki škofje spominjajo tudi naše Avstrije, katere moč pa se opira naje-dinost njenih narodov. Zastava pa, okrog katere naj se zbirajo razni a v-s t r i j s k i n a r o d i složni in mirni, naj bo zastava katoliške vere, ki je ob enem tudi zastava ljubljenega našega vladarja. — To prelepo pismo bodo duhovniki povsod katoličanom brali in razlagali v cerkvi. Tudi »Domoljub" bo v prihodnjih številkah obširneje pojasnoval to pismo, ki naj bo katoličanom vodilo za javno delovanje. To je grob nedolžnega deteta, ki je umrlo, kakor je pisano v knjigah, komaj deset mesecev staro. Tega angelja bodete vendar le veseli, ako ga vzbudim v življenje?" »Gospod doktor", zakliče stara ženica stoječa blizo križa. »To je bil naš malček, jaz sem bila njegova babica. Ravno so mu jeli zobje bosti iz čeljusti, moral je umreti ubožec. Toda kar Bog stori, vse prav stori, bodi češčeno Gospodovo ime. Moja hči, mati tega deteta, ima sedaj drugih otrok celo kopico in zato naj ta angelj le mirno spava v grobu in prosi naj duh njegov v nebesih za svoje na zemlji!" Tedaj je bilo poskušenj dovolj in zato reče zdravnik: »Dovolj za danes, menim, da je bilo več kakor dosti. Ako ne dovolite, da napravim tu pred vami kaj posebnega, storiti bom skušal to drugod ne bom sicer oživljal mrtvih iz grobov - ker 'tega kakor ste se prepričali, mi vi sami ne dovolite — pač pa hočem biti v pomoč onim, kateri bi prišli v nevarnost, da jih zaloti smrt. Z Bogom!" In kaj mislite, kaj je od tedaj počel zdravnik v Kukunjanu? Ni sicer obujal mrtvih, a mnoge žive je obvaroval smrti. Kajti Kukunjanci so od tedaj njemu vse zaupali in ga vselej klicali v bolezni na pomoč. Kajti — rekli so — ako ni dopolnil svoje obljube na pokopališču, to ni bila njegova, to je bila naša krivda. In vse je dobro, kar se dobro konča! — L« to nam je še pripomniti, da so nespametni oni, ki delajo le za posvetno minljivo slavo, kajti komaj da obzeleni trava na grobu našem, že smo skoro pozabljeni med svetom, že bi se nas branili, ko bi se hoteli vrniti na svet; temu priča so Kukunjanci, ki pa imajo v tem oziru mnogo jednakomislečih bratov in sester po svetu. —--i. Gospodarske in obrtnijske stvari. Za vinogradnike. Na podlagi postave z dnd 3. oktobra 1891 zamorejo „občine" in pa tudi „družbe posestnikov", katerim je trsovna ušica poškodovala gorice, iz državne blagajnice dobivati posojilo brezobrestno. Dotične prošnje z natančnim načrtom gledd opravila se poljedelstvenemu ministru pošiljajo skozi c. kr. okrajno glavarstvo. Posojila ne more dobiti posameznik, ampak samo občine ali pa več posestnikov skupaj. V zadnjem slučaju morajo prosilci „vsaki za vse" biti porok, Ja bo se posojilo za-moglo povračevati po šestem letu. Zojter ponarejanje vina. Trgovinskemu ministerstvu se je poročalo, da se prodajejo velike množine pijač pod imenom „vina", kar pa druzega ni, nego neka mešauica z moštom in konjakom. Preiskava je tudi potrdila ta faktum. V tem oziru je zaukazano pristojnim oblastvom, naj čuvajo, da se ne bode prodajalo tako vino, in naj se v nasprotnem slučaju postopa kazensko. Tudi v Ljub-jani se je gostiln-čarjev zadruga pritožila pri c. kr. deželni vladi, proseč, naj zapreči po krčmah pona- rejenje in „krščevanje" vina in preišče vinotoče. — Na Kranjskem, ki broji 11.631 hektarov vinogradov, je po izvestju trgovinskega miuisterstva za leto 1890 okuženih po trtni uši 6024 hektarov, to je 53 odstotkov. Ogerski vinotržci so letos pokupili na Vipavskem in Goriškem mnogo novega vina, in na Vipavskem je neka ogerska tvrdka pokupila za 120.000 gld. letošnjega vina, liter po 20 do 24 kr. Doleujska pridelala je vina samo za svojo potrebo. Slabi pogledi v bodočnost za vinarje! Živinska bolezen na gobcih inparkljih sicer pojema, vendar pa je na H rva š k em razširjena v 37 okrajih, na Štajerskem v 33 občinah in posameznih vaseh, na Koroškem v 40 občinah in na Primorskem v 7 občinah. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 8 gl. 30 kr., rž 7 gl. 20 kr., ječmen 4 gl. 90 kr., oves 3 gl. 10 kr., koruza 5 gl. 10 kr., proso 4 gl. 90 kr., hajdina 5 gl., krompir 1 gl. 90 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 11 kr., leče 28 kr., graha 24 kr., sij i v 34 kr., luka ali čebula 6 kr.; jajce 3 kr. Razne Vabilo ii a naročbo Domoljuba'! Ker se zopet bliža novo leto, povabimo zopet Slovence, naj si naroče ,,Domoljuba". Stari in novi naročniki pa naj kakor hiro mogoče pošljejo naročnino 80 kr. za celo leto, da se Jim list more v pravem času doposlati v novem letu. Naročnina se pošilja: Upravništvu ,.Domoljuba" v Ljubljano. — Priporočamo vzlasti naročnino pod skupnim zavitkom. Na vsakih deset „Domoljubov" poiiljanih pod skupnim zavitkom dobi se jednajsti brezplačno. — Hvala lepa vzlasti gosp. duhovnikom za podporo pri raziirjevanju »Domoljuba"; prosimo še obilnejše v prihodnje. — Naro-čevati in brati poltene katoliške časnike živo priporočajo v zadnjem pastirskem listu avstr^ski škofje. Katoličani, izpol-njujmo naročila svojih vitjih pastirjev! — Vsak naročnik »Domoljuba" naj dobi vsaj enega novega naročnika! — „Domoljub" bo kakor do sedaj tudi v prihodnje deloval Bogu v čast, Slovencem pa v korist! novice. (Dahovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Anton K r ž i č je imenovan za veroučitelja na ljubljanski učiteljski pripravnici in č. g. Matija Kol ar je imenovan za župnika pri D. M. v Polji. — V nedeljo, dnd 29. nov. je bil slovesno umeščen novi župnik na Golem čast. gosp. Matija Erzar. — C. g. Rok Merčun, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, je imenovan za kateheta pri gg. uršu-linkah v Ljubljani. — Na njegovo mesto pride č. g. Feliks Zavodnik, kapit. vikar v Novem Mestu. — Č. g. Martin Nema nič, mestni kapelan v Kostanjevici, je premeščen v Spodnjo Idrijo. — C. g. I. 0 u d e r m a n, kapelan v Mirni Peči, gre za ka-pelanavEibnico. Na njegovo mesto pride č. g. Pfajfar. (Iz škofovine Mariborske.) Prestavljeni so ka-pelani gg.: S u š n i k na Teharje, F i š e r v Dobavo, T o m a ž i č v Konjice, Š t ra k e 1 j, k Sv. Iliju pri Mariboru, Zavadil v M&kolje. — Umrl je gosp. dr. Žagar, dosluženi profesor v Mariboru. (Za Miklavža) je ravnokar izšla knjižica .Sv. Alojzija Gonzaga ali devetdnevna, oziroma šest-nedeljna pobožnost z navadnimi vsakdanjimi molitvami v dodatku v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Janez S m r e k a r , katehet na ljudskih šolah v Ljubljani." Knjižica ni namenjena le šolski mladini, temveč tudi starejšim ljudem. Molitve so večinoma obdarovane z odpustki. Pesmi so povzete iz male pesmaričice za učence ljudske šole, pridejani sta dve v čast sv. Alojziju, ena teh dveh ima napev. Knjižica obseza 13. tiskanih pol v 12erki in velja vezana v usnje z zlato obrezo 80 kr., v usnji brez zlate obreze 75 kr., v platno vezana 60 kr. Knjižica je povsem lična in pripravna za sv. Miklavža in božična darila, torej jo priporočamo gg. kate-hetom, starišem in sploh odgojiteljem mladine. Dobiva se pri izdajatelju in v .Katoliški bukvami" v Ljubljani. (Krščanski Detoljub) list za krščansko vzgojo mladine letnik 17., št. 3. je prišel na svetlo in hrani v sebi polno podučnega in kratkočasnega berila za odrasle, vzlasti stariše, katehete in učitelje. Bodi torej prijateljem mladine iskreno priporočen. (Tretji shod konservativnega obrtnega društva) je bil v nedeljo dobro obiskan. Predsedoval je g. Š k r b i n c , poročal pa g. B e g a 1 i najprej o .Spomenici na slavni deželni odbor", da bi se omejila konkurenca deželne posilne delavnice nasproti malim obrtnikom r Ljubljani. Ker se je o tej zadevi že večkrat razpravljalo, bila je spomenica brez ugovora soglasno sprejeta. Dalje je poročal g. Begali o novem postavnem predlogu za posve-čevanje nedelj in praznikov. Poročevalec je to važno zadevo vsestransko pojasnil. Debate sta se udeležila gg. Šturm iu Pol lak , ki sta iz svoje izkušnje doma in po svetu dokazovala, pa imajo drugod še ostrejše postave, ne da bi pri tem trpela obrtnija in sploh blagostanje obrtnikov. Na to je bila sprejeta peticija na državni zbor v tem smislu, daj kmalu napravi postavo o nedeljskem posvečevanju. S tem je bil dnevni red končan in seja sklenena. Razgo-varjali so se se pa še med seboj o Plener-Pattai-jevem predlogu za znižanje obrtniškega davka in odboru naročili, naj pazljivo sledi tej za obrtnike važni zadevi in naj pravočasno ukrene potrebne korake. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo resoluciji v prihodnji številki. (Koroško.) Dne 16. novembra so šli zastopniki koroških Slovencev na Dunaj, da ministrom povedo kako se godi Slovencem na Koroškem in jih poprosijo, naj kaj store v korist Slovencev. Šli so pa na Dunaj: Jezerski župan in deželni poslanec Muri župan v Zabnicah Luka Frustuk. župan v Št. Janžu Mih. Stih, župan s Tolstega vrha D. Kotnik, Fr Ko-bentar in Mat. Šervicelj, župnik na Reberci. Ministri so jih prijazno sprejeli in obljubili, da se bodo ozirali na nJlh pojasnila. Da bi le ne ostalo pri samih obljubah! _ Zadnji čas so imeli na Koroškem občinske volitve. Slovenci so zmagali v Kotmari vasi, m deloma v Vetrinjah. (Štajarsko.) Sodnika postala sla gg.: Marokuti pri Sv. Lenartu blizo Maribora, Mihalič pa v Soštanji. — Za učitelje pridejo gg.: Cviren Jakob v Stobrdce pri Rogatcu, Heric Matija v Zavrčje, Vrečko Jakob v Ločje. — Pri davkarstvu prestavljeni so gg.: Eber v Maribor, Krajnc v Kozje, baron Savenau v Ljutomer. (Od Ljutomera) se nam naznanja, da eo letos v tamošnji okolici jabelke bile tako rodne, kakor malo-kedaj, in vsled tega so gospodarji naprešali mnogo jabeičnice, a natrgano sad|e še v marsikateri kleti čaka na kupca. Prihodnja številka 17. decembra. ,DOMOUUBA" izide dne Loter()Mk« Mre^ke. Donaj 2t. novembra: 21, 61, 81. 28, 42 Gradec 21. novembra: 40, 1, 6, 28, 62 Line 28. novembra: 57, 74, 21, 65, 68 Trat 28. novembra: 53, 80, 54, 81, 59 Tržne cene v Ljubljani dne 28. novembra. PSeni-a. bktl. Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proao, Koruza. „ Krompir, . Leča, Grah, Fižol, „ Mulo. Mart, Speh svei, kgr. |iri. kr kI Tir? 8 80 ftp*h povojen, kgr. . _ 62 i 6 80 Surovo mulo, „ _ 68 4 56 Jajce, jedno . _ 3 3 9 Mleko, liter .... _ 8; 5 36 Goveje meso, kgr. . — 62 4 55 Telečje „ „ . — 56 !i 5 30 Svinjuko „ „ — 54 50 Koš;runovo „ „ _ 40 Ji lil — Pimneo..... _ 40 10 — _ IS ii 10l — Seno, 100 kgr. . . 1 87 L 1 j 84 Slama, . . 1 96 l|-i 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 —i h 54 . inebka, . 6 — Največja zaloga šivalnih strojev i JAN. JAX, j LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-23) Zamenjuje stare stroje. Poprave vršit se točno trajno in ceno. ac^-str-ars- 8GT Preselitev trgovine. _______ ^2-18) ■ja 8GT trgovina z železjem, rokodelskim, hišnim in kuhinjskem orodjem je od dnč 1. julija t. 1. nadalje na Valvazorjevem trgu št. 5 (l»rej France Trček) v poslopji okrajnega glavarstva. "S8 -s« "SK J os« Oafmai, pleskar, laklrar in napisni slikar, (7-6) v Ljubljani, sv. Petra cesta St. 17 i« priporoča hI. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev vseh v njegovo stroko »padajočih del, posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev imenskih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovoe. Vže skoro 40 let z najboljilm vspehom rabljena v premnogih hlevih pri pomanjkanji Jeičostl, slabem prebavljanjl, da dajejo krave boljše mleko ln v večji meri; bistveno utrjuje naravno moč živini proti okuževalnlm vplivom. Cena '/, škatljicl 70 kr., ■»/, škatljici 35 kr. I Pravi z gornjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drožerijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan pošilja po pošti glavna zaloga (10-10) Frane Iv. Kwizda, I c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni za-| lagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. Wien. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroei ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (1303) 24 zobozdravnik ^ pri Hradcckega mosta I. nadstr. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po o. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena V. državna loterija HT za vojaške dobrodelne namene."W vojaške 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobltkoma ln dvema podobltkoma k 500 gld., 1 dobitek s 15.000 gld., 1 dobitek s 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld.. 1 dobitek s 3000 gld.. 1 dobitek z 2000 gld., 1 dobitek s 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 29. decembra 1891. — Srečka stane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno g srečkami pri oddelku za dižavne loterije, Dunaj, I., Riemergasso 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. 8*- Srečke se pošiljajo poštnine proste. Dunaj, oktobra meseca 1891. (1396) 6 -4 (4) C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. Naznanilo« ^ trn. v najem se dd (3~3) prest« za isijiijiij ob veliki cesti In na prijetnem kraju na Notranjskem, natančneje se izve pri opravništvu tega lista. imbljeae pismene znamke kupuje vedno G. Zechmeyer, loremberj (Ifirnberg). gfT Obrazci zastonj. 20—3 tmmmmmamm^KmmmmmmmmBmmmmmm jabolku. P. PSERHOFER lekarnar na Dunaju, I., Singer»tra»*el5. Kri čistilno Itrog-ljiee, poprej univerzalne krogljioe imenovane, so staroznai o zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh kroeljic velja: 1 škatljioa s 16 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj i 6 škatljioami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovan»P»«»nj« ra.t. 1.., 1 ttat^S gld. kovano pošiljatvijo 75 kr Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr, » frank, pošilj. 65 kr. Zdravilna esenoa (Praške kapljloe), proti sprije- Univerzalni oblli, prof Steudel-a, sredstvo pr. ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr. Universalna čistilna sol A. W. Bullrloh-a. Domače nemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr. zdranlo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevticne specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, n» zahtevanje točno in po ceni preskrbi Pošlljatve po poiti zvrš^ se najhitreje proti predpos Ijatvi zneska, večje pa tudi proti penetjn. ar Če S. denar naprej poilje (najbolje po poštnej nakaznici), Je poštnina dosti nlija nego pri pošUJatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Pioooli-Ju, i vfvmj lilju^arski mojster in izdelovalec (3) ■tj na sv. Petra nasipu hiš. št. 35 v Ljubljani, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelavo vseh strok kljnSarikega dela, kakor tudi naprav turnskih ur, vseh v to vrsto spndajočih d-l in poprav, ter obeča najsolidnejše delo in najnižje ceue. f 14521 3-3 Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njlvnl valarjl, sejalnloe, ■ troji za koinjo, obračalnioa za »eno, konjske zobaAe, stlskalnioe za seno, mlatllnioe, gepeljl, loko- moblll, trlenre, snažllnloe ilta, stroji za robkanje tnriloe, slamoreznloe, stroji za trenje ilta, za rezanje rep«, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sniilnloe za ovočje ln zelenjad, smrkl (pompe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, kroftne iage, decimalne tehtnice, tehtnice za ilvlno, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delajoče stiskalnice sladke krme, stroji za tehtanje, (20—20) treslloe itd. (20—19) Vho najholje Izdelano po iiajni>Ji tovarniški cent. Jamstvo 1 Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskih strojev IG. HELLER, H, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilostrovanl 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem ln slovanskem Jeziku se poiiljajo gratls ln franko. Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo. Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. m« ijjLoosi Stari trg št. 4,1. nadstropje, v Ljubljani ordinira od 8. do 12. nre dopoldne ln od 2. do 5. nre popoldne; ob nedeljah od 0. do U. ure dopoldne. (141d) 10-8 (4) Za nboge ob petkih od 9. do 10. nre dopoldne. r\ U ti 0 ► i Osi ® §* •H a "C •d * £ 0 >09 JS es > ^ o* 5 ft-SS* •H £ iH W •H > a f iSŽ >as O Ž f 8 o a o.—. o.** S "o ■S{5 o -o 1 « CC rt rt s d « ►.Si š§"1-" rt O rt O o i ® - « a f d "H. I? o .2 P £ 3 M 'X > to tr—1 Proč « navadno kavo, kupujte | Kneippovo sladno kavo n L-i in i'/rlf>liiiip m A vsfro-Oo>pr«l:o no nnročiln rr žiinnil kavo, kakor jo zdaj v prodajalni- 5 ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Ilregeiiru na Bodenskem jezera. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo 1 ■--•- — j...■ cah kupujemo in vži-vamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeža nekoliko v o kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo Kako se ta kava kuha, to se bere že v naSih zavoji!.. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago ki ga pozna na tem: zavoji so stirvoglati In rude4L bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. (jlzova kava nosi ime in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. - V Ljubljani pr,: Jegliču & Leskovicu, b. Rojn lku, E d. Regnardu in M Wa-gnerjevi vdovi. - Lahko se pa tudi pri nas naroči, m jo poS.ljamo v zavojih po 4'/, kil franko s J > 6 ' "/fnoA/A 131 tovarna za Kneippovo sladno kavo v Bregencu. (20—3) Oosedaj neprekošeno! f MAAGER-jevo priSlBO Mu Dorševo salo iz kitovih jeter fca^fflffflfr 1133 od IidajaUljDr, Ivan Jane2ifi. (10—3) Viljema Maager-ja, na Dunaji. Prve medicinske autoritete so preiskale to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahka pri-bavljivosti tudi za otroke, v vseh slučajih, v katerih hoče doseči zdravnik okrepi jenje vsega organizma, zlasti prsi in pluč, povekšanj« telesne teže, zbeljianje sokev in čistenje krvi sploh. — Steklenic« po I |ld. dobi se v tovarniški zalogi: na Dunaj« lll./S, Heumarkt in v vseh lekamicah avstro-ogersks država. Nadalje: Dr. Kirola Mikolssch-a Spanjsko kinsko vino za okrepčavanje pri opeSanih silah po prestanih boleznih. — Cena steklenici gld. 150 Dr. Karola Mikelasoh-a flpanjsko kinsko železno vino za zboljšanje krvi. — Cona sUklMici gld. I SO. Dr Karola Mikolasch-a Spanjsko pepsin-vino za pospeševanje prebavljanja. — Cena steklenici gld. 150 Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko pepton-vino za preživljene tolesa brez pomoči želodčne delavnosti. — Cena steklenici gld. I 50. Dr. Karola Mikolasch a Spanjsko raharharsko vino za pospeševanje delovanja črev. — Cena steklenici gl. 1-50. DobiS se skoro v vseh lekarnah. Glavno zalogo in glavno razpošiljalnico za avstro-ogersko državo ima: Viljem Maager na Dunaju, III.J3, Heumarkt 3. Odgovorni urednik: A. Kalaa. Tiska ..Katoliška Tiskarna".