SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani itin 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Porast in nevarnost nemškega nodlonallzma.
V nedeljo, 24. aprila, so bile volitve v Nemčiji, in sicer v deželne zbore v Pru-siji, na Bavarskem in v nekaterih manjših deželah. V Avstriji pa so se vršile volitve občinskih odborov. Volitve, ki se vršijo v kakšni državi, zanimajo ne samo sosedne države, marveč vso svetovno javnost. V vseh demokratičnih državah odločuje in vodi notranjo in zunanjo politiko ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Stranke, ki so jim volilci poverili zaupanje, vzamejo v svoje roke vlado in upravo države in dežel. Stranke določajo smernice, p»» katerih se vodi državna in deželna politika, pa tudi zunanja politika. To je razlog, radi česar se je evropska javnost toliko zanimala za volitve v Nemčiji zadnjo nedeljo v aprilu.
Obeležje je tem volitvam dala velika zmaga narodnih socialistov, ki se po svojem voditelju Hitlerju imenujejo hitlerjevci. To so nemški fašisti, ki so jim za vzor italijanski fašisti pod vodstvom Mussolinija. Hitler kaj rad posnema vrhovnega voditelja italijanskega fašizma ter vneto stremi za uspehi, ki jih je dosegel Mussolini. Ni pa nemški narodni socializem zgolj posnetek italijanskega vzorca, marveč je tvorba, prikrojena po nemških razmerah in potrebah. Duli, ki prešinja to strankarsko tvorbo, je duh nemškega prusaštva, ki proslavlja nemško narodnost kot prvo na svetu, ki jo naravnost obožuje ter hoče druge narode, zlasti slovanske podvreči nemški narodnosti, kakor se sredstva podrejajo namenu.
Zunajepolitična nevarnost nemškega narodnega socializma je iz navedenega razloga jasna. Prešinjena z duhom pru-sko-nemške narodne nestrpnosti, zagrizenosti in osvajalnosti zahteva Hitlerjeva stranka, naj se Nemčija oprosti plačevanja vseh vojnih odškodnin, naj 6e revidira verzajska mirovna pogodba in druge mirovne pogodbe, naj se sploh odpravi vse, kar je Nemčijo doslej ob-teževalo kot nasledek izgubljene svetovne vojne. V programu nemškega narodnega socializma je tudi združitev vseh Nemcev, prebivajočih na nemški zemlji, torej združitev Avstrije z Nemčijo.
Ni treba nobene pojasnil ne besede o tem, kaj pomenjajo za mir v Evropi in na svetu te in slične zahteve hitlerjev-cev. Ko je Ilerriot, voditelj levice v francoskem parlamentu, dozyal za veliko zmago hitlerjevoev pri volitvah v pruski deželni zbor, je izjavil, da se ne
bo več obotavljal glasovati za vse potrebščine francoske vojske. Ljubše mi je, tako je rekel Herriot, ki je prav umerjen francoski nacionalist, da se nemški naval na Francijo razbije ob železobetonskih utrdbah na francoski meji, kakor pa ob truplih sinov francoskega naroda. Iz tega se tudi vidi, da je uspeh hitlerjevcev v Nemčiji prav slabo uplival na delo mednarodne raz-orožitvene konference v Ženevi.
Značilen pojav v razvoju političnega življenja v Avstriji je dejstvo, da je tudi v Avstriji poraslo hitlerjevstvo, kar je pokazal njegov uspeh pri občinskih volitvah zadnjo nedeljo aprila. Hitlerjeve vrste se torej širijo ne samo v Nemčiji, marveč tudi v Avstriji, s čimer je mednarodna nevarnost nar. socializma povečana. Liberalne stranke izginjajo kakor v Nemčiji, tako tudi v Avstriji in pripravlja se trojna politična grupaci-ja: 1. krščanska ljudska stranka (v Nemčiji centrum, v Avstriji krščanski socialci), 2. marksistična stranka (socialni demokrati, komunisti), 3. nemška narodno-socialistična stranka. Kar pa še zdaj vpliva neevropsko politično javnost kot uteha, je resnica^izražena v znanem pregovoru: »Drevesa ne zrastejo do nebes.« Tudi narodno-socialisti-čna drevesa ne bodo zrastla do nebes. Ko bodo hitlerjevci vzeli krmilo vlade in uprave v svoje roke, ^odo morali svoje politično vpitje spreftieniti v artikulirane zloge večalimanj pametne politične govorice.
K\ji naslednika umrlega dunajskega kardinala Piffla naznanjajo graškega škofa dr. Pavlikowski,
Koroški Slovenci in volitve.
Vsak pojav narodne zavednosti koroških Slovencev . napolni ostale Slovence z zadovoljstvom in radostjo. Prilika za izpoved narodne zavednosti in zvestobe so zlasti volitve v politična zastopstva. Zadnjo nedeljo v aprilu so bile volitve v Avstriji, volitve v občinske zastope. Udeležili so se jih tudi Slovenci. Niso vsi volili tako, kakor bi jim nalagala» narodna dolžnost. Med njimi je dosti nemškutarstva, kakor ga je bilo od nekdaj. Je pa, in to ugotavljamo z odkritim in radostnim priznanjem, veliko narodne zavednosti in zveste vdanosti slovenski narodnosti. In tisti, ki se zavedajo, da jih je rodila slovenska mati in da so po božji volji ter tudi morajo ostati Slovenci, so šli volit ter so glasovali za slovenske kandidate. Po uradnih podatkih je bilo oddanih 7127 glasov, s katerimi s d Slovenci pridobili 225 mandatov, leta 1928 pa je bilo oddanih 9260 glasov in pridobljenih 239 mandatov. Razlika torej znaša nad 2000 glasov.
Da izvršujejo nemški nacionalci ob volitvah pritisk in strahovanje, nam je znano iz lastne skušnje v nekdanji državi, v kateri smo živ-eli. Vsako sredstvo je bilo dobro, samo da so se slovenski glasovi zmanjšali, nemški, od-nosno nemškutarski pa povečali. Isto se je godilo sedaj na Koroškem. S tem so Nemci pokazali, da se med svetovno vojno niso nič spremenili, marveč so napram Slovanom ostali to, kar so l ili prej. Na Koroškem so se o priliki tali občinskih volitev razveljavljale slovenske kandidatne liste, kjerkoli je bilo mogoče. V Rožeku so Slovenci zbrali več podpisov, nego je po zakonu bilo potrebno, med njimi pa je bil en podpis, ki ni bil lastnoročen, marveč izvršen od drugega z vednostjo volilca, ki sam ni mogel podpisati. To je dalo volilni oblasti v Beljaku povod, da je kandidatno listo zavrnila. Neka drug-a lista, ki je imela isto napako, pa je bila potrjena, seveda ke. je bila nemška. Takšna je pravica na Koroškem.
Volilna oblast v Celovcu je bila popolnoma pod komando Heimatschutza. V slovenskih krajih so ti nemški in liemškutarski elementi vlagali kandidatne liste, ki niso imele potrebnih podpisov, pa Tlovolj formalnih napak. Potrjene so bile vse, slovenske pa odklonjene. Tako sta bili potrjeni takšni listi, in sicer.socialno-demokratska lista in lista Landbunda v slovenski občini Sele fn skupna nemška lista v Bil-
čovsu. Navedli bi lahko več sličnih slučajev, omejiti pa se hočemo samo na navedene kot primere. Zanimivo je tudi dejstvo, da so socialni demokratje, ki se radi ponašajo s svojo internacio-nalnostjo (mednarodnostjo), bili ravno •tako zagrizeni in strupeni nasprotniki Slovencev kakor nemški nacionalci meščanskih stranki V strahovanju slovenskih volilcev so šli socialni demokratje roko v roki s Heimatschutzom in Landbundom. Kljub vsem mahina-cijam in vsemu strahovanju so se Slovenci, ki se zavedajo svoje narodnosti, dobro držali. V nekaterih občinah so sicer izgubili nekaj mandatov, pa so jih pridobili v drugih.
Te koroške volitve so nam zopet dale priliko, da se mi Slovenci i znova zavedamo, v kakšnem položaju živijo naši bratje na Koroškem v Avstriji. Koroško nemštvo vseh strank dela z vsemi sredstvi na to, da bi se koroški Slovenci čimprej ponemčili ter izginili v žrelu germanizacije. Ne privoščijo jim nobenih slovenskih šol, ubijajo slovensko kulturno življenje, zatirajo gospodarski napredek Slovencev, trgajo zemljo iz slovenskih roft ter jo prenašajo v roke nemških protestantovskih priseljencev iz Nemčije. Vsak pojav in dokaz slovenskega narodnega življenja, zlasti o priliki volitev zatirajo in ovirajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Tako se godi našim bratom na Koroškem. Kako pa se godi Nemcem v naši državi? Nemci, ki živijo v Sloveniji ali drugod v Jugoslaviji, ne slišijo radi, ako se jih opozarja na to, kako postopajo Nemci s koroškimi Slovenci. Mi pa smo postali-tako popustljivi, da smo v zadnjem času pozabili ter vedno bolj pozabljamo na upravičeno in potrebno vzporednost med Nemci v naši državi in med Slovenci na Koroškem. Česar Nemci nočejo dati Slovencem na Koroškem, s kakšno pravico to zahtevajo od nas v naši državi?
»Koroški Slovenec« je v svoji številki dno 27. aprila o volitvah na Koroškem objavil pod naslovom »Trdni kakor skala« članek, v katerem ugotavlja sledeče: Slovenci so v 15 občinah pridobili okoli 20 odborniških mest več kot pri občinskih volitvah leta 1928. V ostalih občinah so ohranili isto število odbornikov ali malenkostno nazadovali. Slovenska stranka šteje danes okoli 200 glasov več kot pri deželnozborskih volitvah leta 1930. Svoj zanimiv članek tako-le zaključuje: »Koroški Slovenci! Dan občinskih volitev je bil za nas nadvse časten dan! Naša politična sila je izza zadnjih volitev ojačena za celih novih 200 mož in žena! Vrsta naših občinskih odbornikov je narastla za novih devet gospodarje?! To je najlepši dokaz našega zdravega političnega življenja in naše narodne rasti. Medtem, ko se drugod redčijo vrste in ko gledamo med nami zadnje življenjske znake nam najmanj naklonjene nemške stranke, raste najboljši del našega ko-
PRI BOLEČINAH,
povzročenih vsled prehlajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica C Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 vojnih ali 2 velike specialne steklenic« 62 Din brej daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V, Fel-ler, Stuhica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
roškega slovenskega naroda v sili in številu. V tej rasti se nam vrača naš narodni ponos in naša neutešljiva želja, da si priborimo kljub vsej neprijaznosti nemškega soseda nekoč vse naše narodne pravice.«
Volitve na Francoskem. V nedeljo, dne 1. maja so se vršile na Francoskem volitve. Volili so 615 poslancev. Leta 1928 jih je bilo 612. Letos so bila ustanovljena tri nova volilna okrožja. Francija šteje 42 milijonov prebivalcev in med temi sta dva milijona tujcev. Izmed 40 milijonov Francozov je le dobra tretjina volilcev, ker ženske nimajo volilne pravice. Za 615 mandatov se je borilo 3617 kandidatov.
Mir med Japonci in Kitajci. Po več-tedenskih pogajanjih je bilo doseženo pred Šangajem med japonskimi in kitajskimi zastopniki premirje, katerega so podpisali razen Japoncev ter Kitajcev tudi zastopniki velesil. Premirje določa: 1. da se sovražnosti popolnoma prekinejo; 2. da kitajske čete ostanejo na svojih postojankah; 3. da se Japonci umaknejo na položaje, ki so jih imeli pred 18. januarjem; 4. da se imenuje mešana komisija, ki bo nadzorovala umik Japoncev; 5. da se vse to izvrši, počenši z dnem, ko se sporazum podpiše. Sporazum je bil javljen Društvu narodov v Ženevi.
Napeto razmerje med Rusi in Japonci. Japonci doslej še niso zasedli severne Mandžurije, ki leži med vzhodno-kitajsko železniško progo in reko Amur. Po tem ozemlju se podijo vstaške Čete s svojimi generali in bi radi Rusi spravili ta del pod svoj upliv. Nastop vstaš-kih čet hočejo Japonci izrabiti v to, da bodo zasedli tudi ta del Mandžurije. Ako se bodo upali Japonci tako daleč, bi postala vzhodno kitajska železnica, katero sta doslej upravljali Rusija in Kitajska skupno, last Japoncev. Za ta slučaj je predvidena vojna med starima nasprotnikoma Rusi in Japonci. Priprave na oborožen obračun se vršijo na ruski in japonski strani.
Ročna granata preprečila podpis mirovne pogodbe. Dne 29. aprila so proslavljale japonske čete v Šangaju rojstni dan mikada (cesarja) z veliko parado. Med proslavo je pognal Korejanec Jin Rokico na slavnostno tribuno ročno granato. Učinek eksplozije je bil nepričakovano grozovit. Japonskemu poslaniku je raztrgala granata prsi, generalu Ujedi trebuh, generalu Širozavi obe nogi, admirala Namuro je zadel drobec smrtno nevarno nad očesom. 25 letnega atentatorja in sedem pomagačev so prijeli. Napad se je zgodil tik pred podpisom mirovne pogodbe med Kitajsko in Japonsko. Japonci so prekinili umik čet iz Šangaja in bogznaj kaj bo še nastalo iz tolikanj neprevidnega napada, za katerega delajo Japonci odgovorne Kitajce in Ruse.
KAIDLtšKK
Kriva prisega. Na Italijanskem v mestu Cassinu, ki leži med Rimom in Na-poljem, je nedavno umrl nek mož. V njegovi zapuščini so našli zadolžnico, v kateri neka gospa — Signora Domenica — potrjuje, da je umrlemu dolžna 1000 lir. Ko je vdova po umrlem možu zahtevala, naj ji Signora Domenica vrne vsoto, ki jo dolguje, je gospa izjavila, da je ta dolg umrlemu izplačala, ko je še ži-vfel. Vdova je tožila na sodišču. Signora Domenica pa je na sodniji prisegla, da je vsoto, ki jo je bil& dolžna, ž"c vrnila. Nato jo je sodišče oprostilo, vdova je izgubila pravdo. Po starem ljudskem običaju pa je vdova zahtevala, da mora Signora Domenica svojo prisego ponoviti pred razpelom javno v cerkvi. Signora Domenica se je dolgo branila. Ker pa je ljudstvo odločno zahtevalo, da se mora ta stari ljudski običaj izvršiti tudi v tem slučaju, se je gospa Domenica naposled udala. Ljudstvo je bilo zbrano v cerkvi. Nek duhovnik jc opravil tiho molitev. Nato stopi Signora Domenica pred razpelo ter reče: »Prisegam, da sem umrlemu signoru Joriu pred njegovo smrtjo svoj dolg vrnila.« V tem bi-pu pade trnjeva krona z glave Zveličar-jeve, roka Gospodova pa zdrkne na pri-segajočo gospo. Signora Domenica pade onesveščena na tla. Ko so jo odnesli iz cerkve, je prišla k sebi. Orožnikom je priznala, da je krivo prisegla. Sedaj se bo morala pred sodiščem zagovarjati ne samo radi nevrnjenega dolga, marveč tudi radi krive prisege.
Zakoni in število otrok v Nemčiji. Iz statistike — navedbe številk — se vidi, da v Nemčiji dnevno raste število zakonov z dvema, enim in nobenim otrokom. O naraščaju v zakonih na Nemškem so objavljene te številke: Zakoni brez otrok 40% — torej nekaj manj kot polovica —, zakoni z enim otrokom 13%, z dvema otrokoma 20%, z več otroki 15%. To so povprečne številke za celo Nemčijo. Po velikih mestih so te številke še hujše. Žalostna, slika gospodarskih in moralnih razmer. Nekdaj so Nemci očitali Francozom, da izumirajo. Sedaj morejo Francozi očitati Nemcem, da so na isti poti, na kateri prav naglo napredujejo.
Brezboštvo v Rusiji. Po poročilu ruskih listov je zveza brezbožnikov v Rusiji 1. januarja 1926 imela 87.000 članov. Ti so sedaj narasli v milijone. Že same mladine, ki je organizirana v zvezi brezbožnikov, sta baje dva milijona. Glasilo zveze »Brezbožnik« izhaja dvakrat ria mesec v 375.000 iztisov. Organizacija brezbožnikov gre vzporedno z gospodarsko petletko. V drugi petletki upajo brezbožniki število svojih članov potrojiti, število naročnikov lista pa po-če tvori ti. Zveza je tudi ustanovila napadalne brezbožniške čete. Državna oblast podpira to agitacijo. Državna tiskarna izdaja knjige v 48 jezikih in liste v 15 jezikih, ki služijo agitaciji brezbožnikov v Rusiji in na svetu. Tako drvi boljševiška Rusija v brezboštvo in v prepad.
Zobni kamen pod povečal om
Zrahljana sestava-tobnega kamna
Razpad zobnega kamna.
Odstranite zobni kamen — povzročitelja mnogih hudih obolenj zob — z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, njegova sestava se zrahlja, on začne razpadati, izgubi svoje oporišče, se zdrobi in se povsem lahko odstrani 8 trdo ščetko za zobe. Uporabljajte redno Sargov Kalodont! Tudi Vaš zobozdravnik Vam bo dal ta svet, ker on dobro ve, kako nevaren je zobni kamen za zobe.
Misijonar umrl na kugi. Ta usoda je zadela francoskega jezuita patra Barreau, in sicer na otoku Madagaskar, ki leži v Indijskem morju vzhodno od Afrike. V nekaterih pokrajinah tega velikega otoka razsaja kuga, ki je že zahtevala številne žrtve. P. Barreau je nesel svete zakramente nekemu bolniku, obolelemu na kugi. Sam se je pri tej priliki okužil ter umrl čez nekaj dni. Ko mu je zdravnik izjavil, da je okužen ter da ni upanja, da bi se rešil smrti, je mirno rekel: »To je dobro!« Mirna, kakor je bilo njegovo življenje, je tudi bila njegova smrt. P. Barreau je deloval kot misijonar na Madagaskarju 18 let ter je bil v vseh krogih čislan in priljubljen.
Mornariška oficirja — duhovnika. Iz Toulona na Francoskem se poroča, da je bil nedavno mornarski oficir Peter Guerin posvečen za duhovnika. Med svetovno vojno je bil ranjen. Potem je študiral bogoslovje. Korzijski škof Ro-die v mestu Ajaccio na otoku Korziki mu je podelil mašniško posvečenje. Mnogo mornariških častnikov je prisostvovalo njegovi primiciji. — Iz Amerike se poroča drug slučaj. Lavinder Wallace je bil mornariški oficir brodov-ja Zeclinjenih držav. Ko se je vrnil s potovanja po svetu, ki ga je izvršil na ladji, je vstopil v red trapistov, kjer postane duhovnik. Izšel je iz vrst mladih katoliških mornarjev, ki jih je 1500 in ki jih vodi mornariški kaplan Mihael Sally.
Romarjem k Majki Bistrički. Kakor vsako leto, bo tudi letos poskrbljeno za slovenske romarje. Spremeni se samo to, da v petek popoldne ne bo pridiga in pete litanije ob i. uri kakor v četrtek, ampak ob 3. uri! Na svidenje!
Nevede previdel svojo mater. Duhovnik Trembley v mestu Erie v Zedi-njenih državah Amerike je nek večer podelil zadnjo popotnico neki ženski, ki je bila tako poškodovana v avtomobilski nesreči, da je ni bilo mogoče spoznati. Po tem opravilu je duhovnik hi-, tel nazaj na svoje shižbeno mesto, kjer ga je popoldne obiskala njegova mati. Tukaj je šele izvedel, da je bila ženska, katero je ravnokar previdel, njegova lastna mati, ki je medtem že izdihnila.
izplačana zavarovalnina.
V tem letu smo izplačali že 1G.G00 Din zavarovalnine, in sicer so prejeli sledeči celoletni naročniki zavarovalnino:
Ivan Ambrož, posestnik, Lešnica 58, pošta Ormož.
Martin Zoreč, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Fulcs Matevž, Stanošinci 19, pošta Podčetrtek.
Franc Vtič, Sveče 12, Stoperce, pošta Majšperk.
Vindiš Vinko, Spodnje Race 157, pošta Rače.
Kranjc Albin, Dežno 17, pošta Ma-kole.
Zidarič Rudolf, Veličane 11, pošta Ivanjkovci.
Vrabič Cecilija, Koritno 20, pošta Majšperk.
Skornšek Mihael, Lokovica 28, pošta Šoštanj.	,
Zupanič Mihael, Spodnja Hajdina, pošta Ptuj.
Koliko je še kmetskih hiš, ki nimajo Slov. Gospodarja. Žal, da nesreča nikdar ne počiva, posebno še dandanes. Tudi za nas je težko izplačevati te premije, zato povemo vsem, ki nam posebej pošiljajo prošnje, da ne bomo na nje nič odgovarjali. Samo celoletni naročniki Slov. Gospodarja so zavarovani, ako je pogorela njihova stanovanjska hiša, katere lastnik ali najemnik je bil, ki je. naročnik.
Župnijski izpit so napravili v Mariboru sledeči gg.: Kolman Vinko, kaplan v Solčavi; Janko Lebar, kaplan v Lupah; Ignacij Godina, kaplan v Spodnji Lendavi.
Poroka. Poročila sta se orožniški narednik Milan Škof od Št. Petra pri Mariboru z gospodično Antonijo Ilumer iz Vevč pri Ljubljani. Bilo srečno!
Mariborska eksportna zadruga je bila po odredbi banske uprave razpu-ščena.
Pojasnjen umor. Zadnjič smo poročali, da so našli ob cesti v Grušovi blizu Sv. Marjete ob Pesnici a še v župniji Sv. Petra pri Mariboru s topim orodjem ubitega posestnika Matijo Tivadar-ja. Orožniki od Sv. Marjete so uvedli preiskavo, ki je rodila takojšen uspeh. Aretirani: 37 letni oženjen delavec An-
ton Vauda, 23 letni delavec Janez Lajh, 20 letni delavec Anton Kaloh in 53 letni Franc Majhenič (vsi iz Grušove) so priznali, da so ubili v nedeljo, dne 2i. aprila zvečer Tivadarja s koli.
Strah Polskave v rokah pravice. Zadnje mesece smo skoraj v vsaki številki našega lista beležili žalostne vesti o podtaknjenih požarih na Polskavi in v okolici. Orožniki so bili noč in dan na deiu, da bi izsledili zločinca in rešili že popolnoma obupane Polskavčane neprestanega strahu pred požigi, ki so se vrstili v nočeh in zgodaj zjutraj teden za tednom. Nekateri požigi so bili celo na nalepljnili lističih v naprej napovedani, kar je še znatno povečalo bojazen mirnega prebivalstva. Dne 26. aprila pa je padel orožnikom v roke pravi poži-galec v osebi 22 letnega hlapca Trgleca, ki je bil uslužben pri posestniku Lesja-ku. Prijeti je priznal ocl 26 podtaknjenih požarov 23. Orožniki so ga gnali od pogorišča do pogorišča ter beležili priznanja in ščitili zločinca pred upravičeno razjarjenim in za tako težke vsote oškodovanim prebivalstvom. Trglec je bil celo pri občinski požarni brambi in je v tej zaupni službi požigal, dokler ga ni ulovila orožniška patrulja in rešila uboge Polskavčane strahu in obupa. Požigalca so spravili najprej v zapore v Slov. Bistrico.
Še o izsledenem požigalcu na Polskavi. O izsledenem požigalcu Trglecu smo prejeli še naslednje podrobnosti. Illapec in požigalec Trglec je že bil
Ukrcanje japonskih čet, ki zapušča jo po sklenjenem premirju Šangaj.
Nevaren in mojstrsko izveden preskok, katerega so izvajali pred kratkem amerikanski častniki.
predkaznovan radi,tatvine, je odslužil vojake in jeclja po govoru. Na pozigal-ca je opozoril pragerske orožnike, ki so vestno stražili obupane Polskavčane noč in dan, tamošnji trgovec g. Ivan Koropec ob priliki, ko je užgal požiga-lec čebelnjak. Ko so ga orožniki zgrabili, je seve tajil in šele nato, ko mu je žandar povedal, da ga je sam videl, kako je zažgal čebelnjak in nato utekel, je priznal. Požigal je po lastni izpovedi radi tega, da bi pomagal ljudem do novih poslopij in mu je tudi silno do-padlo, ako je videl požar in kako so ga skušali preplašeni ljudje pogasiti. Sam je bil navzoč pri vsakem gašenju in se je pri tem poslu požgal po laseh. Uslužben je bil pri posestniku Antonu Vrečku, po domače pri Lesjaku, kateremu je upepelil šest poslopij. Požigi so bili izvršeni v vaseh Rukovec in Loka v župniji Gornja Polskava. Oškodovani so od požigalčeve roke tile posestniki: Hrastnik Amalija, kateri je zgorela viničarija z gospodarskim poslopjem. Hojnik Ivan je ob hišo in gospodarsko poslopje; Vauhnik Rihard ob hišo in gospodarsko poslopje; Prstec Jožef ob hišo in gospodarsko poslopje;
Rečniku Francu je pogorela viničarija; Korepec Ivanu kozolec; Antonu Hojni-ku je podtaknil ogenj v gospodarsko poslopje, ki pa ni hotelo goreti; Cehtl Martinu je pogorela hiša, koča in gospodarsko poslopje; pri Kokolovem mlinu je zgorelo gospodarske poslopje; pri Petkovem mlinu je zažgal mejo z namenom, da bi zgorel mlin, a so ogenj pravočasno pogasili. Pri izsleditvi tolikanj opasnega požigalca zaslužita poleg že omenjenega trgovca posebno zahvalo pragerska orožnika: komandir Ivan Velikonja in Pajek.
Za umor matere pet let ječe. Celjski sodni senat je obravnaval 28. aprila tale žalostni slučaj, ki se je odigral 1. marca zvečer med sinom in materjo v Podpeči v .sodnem okraju Konjice. Lesni trgovec v Spodnjih Lažah Anton Mlakar je bil močno zadolžen in mati je tirjala od njega pripadajoči jej užitek. Radi užitka sta se mati in sin to-žarila pri sodišču in baš 1. marca sta se poravnavala pred sodiščem v Konjicah. Vračala sta se domov vsak po svoji poti. Doma mu je žena izročila od matere pismo, ki je Antona tako razburilo, da je zdirjal v mlin k materi,
Povodenj po južnih krajih naše države Je povzročila nepregledno škodo. Slika nam kaže poplavljeno mesto Obrenovo.
jo umoril in nato je pognal še sebi nož v prsa. Obtoženi je bil obsojen radi umora matere v razburjenosti na pet let ječe.
Obsojeni ubijalec. »Gospodar« je že poročal, kako je bil v noči od 21. na 22. marca tega leta pri Sv. Tomažu zaboden v srce Ivan Majcen od pijanega zidarja Jakoba Klemenčiča. Zabodeni se je vračal omenjeno noč v spremstvu svoje žene s kolin domov in je naletel na Klemenčiča, ki je že bil malo poprej brez vzroka obdelal s kolom Jožefa Marina. Klemenčič je še pozdravil Maj-cenova, nakar je Majcen pripomnil: »Mar li nocoj ne bo miru?« Na te besede se je zablisnil nož v Klemenčičevih rokah in Majcen se je zgrudil mrtev. Pri obravnavi pred mariborskim senatom dne 27. aprila se je zagovarjal Klemenčič po stari strahopetni navadi zločincev s popolno pijanostjo, a je bil kljub temu obsojen na 6 let ječe, na trajno izgubo častnih pravic in na povračilo pogrebnih stroškov.
Usodepolni spopad na sredini brvi. Trije fantje iz Apaške kotline so popivali v nedeljo po vinotočih in se ko-nečno skregali. Med Antonom Sturcer-jem iz Konjišča in Antonom Švarcem iz Žiberc je prišlo na sredini brvi naraslega potoka v noči ob priliki povrat-ka do dejanskega spopada. Po izpovedi Švarca se je pognal Stiircer v Švarca z nožem in ta g. je lopnil s kolom po glavi, da je omahnil v potok in utonil. Švarc je hotel napadalca rešiti iz potoka, a v temi ni mogel, se je vrnil na svoj dom in za zadevo so zvedeli orožniki in našli Sturcerjevo truplo sedaj, ko je voda upadla. Komisija okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je ugotovila, da je padel Sturcer radi udarca po glavi v potok in utonil.
Žrtev podivjanosti. V Žabljaku pri Poljčanah so popivali v soboto zvečer: 19 letni Ivan Simončič, 31 letni Andrej Simončič in 22 letni Ivan Dovnik po opravljenem delu v hiši nekega posestnika do ranega jutra. V sosedni sobi je spal Franc Stupan, na katerega je imela omenjena trojica posebno piko. V Stupano^o sobo je udri vinjeni Andrej Simončič s sekiro in nato so vsi trije navalili na spečega Stupana. Ivan Simončič ga je zabodel dvakrat v hrbet
in v stegno, Dovnik ga je sunil z nožem V Stegno in Andrej Simončič pa je bil za stražo. Plačilo za podivjanost bodo prejeli vinjeni vročekrvneži od sodišča.
Tatvina motornega kolesa. Slovenj-graškemu Trgovcu Puncerju je ukradel neznanec izpred njegove trgovine 30.000 Difi vredno motorno kolo in se odpeljal na njem v smeri proti Dravogradu.
Ženska ubila nasilneža. Pri Sv. Je-
derti v občini Gotovlje pri Žalcu je bilo izvršeno krvavo dejanje, kojega žrtev je postal nasilni posestnik Ivan Turnšek, po domače Špiler. Turnšek je živel v sovraštvu in v neprestanih prepirih s 43 letnim čevljarjem Štefanom Vitrih in njegovo ženo. Dne 26. aprila zvečer je prišel Turnšek pijan k Vitrihovima in se lotil dejansko Štefana. Žena se je zavzela za gluhega moža in pognala nasilnežu popra v oči, kar je napadalca še bolj razkačilo. Zagnal se je v Vitrihovo, ki je pa zagrabila sekiro in ubila v silo-branu Turnšeka. Ubijalka je svoje dejanje odkrito priznala in navedla kot zagovor silobran. Rajni Turnšek je bil radi nasilnosti že 17 krat predkazno-van in je živel ločen od svoje žene.
Nesreča rudarja. Plast ilovice je pod-sula dne 27. aprila zjutraj v rudniku v Hrastniku 25 letnega rudarja Franca Anžiča od Sv. Katarine. Ko so ga tovariši odkopali, so ugotovili, da mu je ilovnata plast zlomila desno nogo in tudi dvakrat desno roko nad komolcem.
Kratek stik povzročil požar. V Zgornjem Kašlju v ljubljanski okolici je zgorela 28. aprila hiša posestniku Antonu Kočarju. Radi kratkga stika se je vnel tram na podstrešju.
Smrtno nevarno je poškodovala bukev 60 letnega Janeza Ahčina v Predo-lah pri Grosupljem na Kranjskem.
Podtaknjeni požari na Kranjskem. V noči od 26.'na 27. aprila je upepelila po-žigalčeva roka posestniku Jožefu Petri-ču v Starem apnu: hišo, gospodarsko poslopje, hleve, škedenj in kozolec. Zgorelo je še troje goved, dva prašiča in kokoši. — V vasi Konj pri Litiji je bil podtaknjen ogenj posestniku Janezu Kočitu. Pogorela sta hlev in svinjak.
Avtomobil žrtev plamenov. Janez Pretnar se je peljal na svojem avtomobilu iz Bleda proti Ljubljani. Na znanem klancu pri Brezjah se je avto iz neznanega vzroka vnel in si je Pretnar komaj rešil življenje, voz pa je zgorel.
Smrtno je ponesrečil pri Ljubljani pri vožnji z avtomobilom ljubljanski .elektrotehnični trgovec in posestnik Ivan Mihelčič.
Odšla je z doma v Trničah v Št. Janšu na Dravskem polju 20. aprila 1932 neznano kam Elizabeta Falež. Bila je slaboumna, najraje je zahajala za Dravo. Je srednje velikosti, črnih postriže-nili las, rujavih oči, v preprosti rujavi obleki in bosa. Ako je komu kaj znano o njej, naj sporoči na naslov: Alojz Gselman, posestnik v Trničah 15, pošta Št. Janž na Dravskem polju.
Ali Vas boli glava? Od želodca? Fellerjeve Elsa-pilule 6 škatljic Din 30.— in EJsa švedske jkapljice 2 steklenici za Din 50.—, vse z zavo.j-rtino in poštnino vred dobite pri lekarnarju 'Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg \M ^Savska banovina).
Botri in starši!
Pri nakupu za birmo "ne premišlja jte, ampak še danes pišite
Trgovskemu domu StermecHi
Celje št. 24
po vzorce in cenik! Gladka in vzorčasta svila za oblekce 14 Din, belo volneno blago 29 Din, sukno lepo vzorčasto 34 Din, gladko modro in črno 53 Din, kamgarn vzorčast 102 Din, gladek in črn 59 Din, venci za na glavo 12 Din, ure in zlatnina, lepi čeveljčki, močne nogavice, klobučki in vse, kar potrebujete, je dobro in poceni. Obleke se po meri izdelajo v lastni tovarni! Ako niste predaleč od celja, se izplača, da pridete osebno nakupit.
Dolgo ostati mladi! Kdo ne bi tega hotel? No k temu je treba predvsem dobro delovanje želodca in črevesja ter redno kroženje krvi. Redne pitne kure z dietet. »Planinka-čaj Ba-hovec« pomore j o k temu.
Poročilo iz Celja: Vsa celjska okolica, od otroka do starega človeka že pozna manufak-turno in modno trgovino »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2, znana je trgovina vsakomur, ker so cene poleg dobrega blaga skrajno nizke, izbira velika, postrežba točna in izredno prijazna. Kdor enkrat kupi pri sv. Antonu, ta je našel trgovino za oblačilo, kakor si jo je želel. Priporočam Vam torej, da si te vrstice dobro zapomnite in pazite, kadar pridete v Celje zaradi nakupa oblačilnega blaga, na sliko sv. Antona, katera je izvešena na dtrgovino.	453
Popravljena narava. Človeški duh obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva El-sa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 341, .Savska banovina.
Ne odlašajte z nakupom! Cene so danes tako nizke, da ni pričakovati še znižanja, tudi izbira je tako ogromna, da najde vskado, kar želi in najsi ima še tako razvajen okus. Tiskana modrovina Din G.50, gladka in tiskana umetna svila 14 Din, moški čevlji 60 Din. 602
Krvavo delo ruske Ceke.
Kaj je čeka?
Čeka je kratica ruskih besed »črez-vičajnaja (nenavadna) komisija.« Pozneje, ko se je bila boljševiška oblast utrdila, je Čeka izpremenila ime v GPU, to je Gosudarstvenoe političeskoe
uproulenie = državna politična uprava. Čeka je urad, ki skrbi za nasilje (teror) nad ljudstvom in brez usmiljenja odstranjuje vse osebe, ki škodujejo ali bi znale škodovati sovjetskemu režimu. Čeka je torej res »nenavadna komisija«, ker zasleduje ljudi kot lovski pes divjačino.
Samostojnost Čeke.
Čeka ni podrejena nobenemu ljudskemu komisarijatu (ministrstvu), marveč je samostojna. Predsednik Čeke, zdaj Poljak Menšinski, je član sveta ljudskih komisarjev s posvetovalnim glasom. Čeka ima lastno vojaštvo, ki ni podrejeno rdeči armadi, ima lastne tabore za politične jetnike, v katerih imajo vse vodstvo edino njeni agenti. Takih taborov ima Čeka mnogo zlasti v severni Rusiji in v Sibiriji. Jetniki v teh taborih morajo pri pičli hrani, slabo oblečeni in pozimi pri silnem mrazu opravljati težka prisilna dela v lesovih, na cestah in v rudnikih. Ker tudi čeki-sti, to je nastavljenci in uradniki Čeke, z njimi grdo ravnajo, zato jih je že na stotisoče umrlo in še dandanes umirajo v najbolj žalostnih razmerah.
Čeka ima vse pravice rednega sodišča.
Posamezni voditelji Čeke imajo pravico človeka zapreti ali ga tudi brez vsake obsodbe umoriti. Znani boljše-viški državni pravdnik Krilenko se je sicer trudil, da bi Čeki odvzel to pravico, toda propadel je s svojim predlogom. Čeka more tudi onega zapreti, po-
Angleški kralj ogleduje manjše tanke, s h*
čete.
opremljene angleške
slati v koncentracijski tabor ali ga «moriti, o katerem sumi, da bi utegnil biti nevaren sovjetski oblasti. Ni dolžna razlogov navajati, zakaj je kakega osumljenca zaprla in umorila, tudi ni dolžna javno soditi. Pri njej se godi vse tajno, zato o kakem rednem sodnij-skem postopanju ni govora.
Čeka je strašna mora.
Ta mora, ki leži nad Rusijo, je silna zapreka, da se življenje v Rusiji ne razvija tako kot bi se lahko. Nihče ni varen pred njo. Po noči mirno spiš s svojo družino. Toda pri Čeki si osumljen, njeni rablji pridejo, naženejo te iz postelje in te odpeljejo v temno noč, ne da bi povedali, zakaj. Izgubljen si. Poženejo ti kroglo v glavo ali v najboljšem slučaju prideš v kak tabor na severu, kjer boš umiral počasne smrti.
Čeka — kulaki in kazaki.
Na Ruskem so imeli kulaki (veliki kmetje) mnogo upliva na male in srednje kmete. Zato so'se v slučaju kakega zapletljaja zdeli sovjetom nevarni. In Čeka je sklenila kulake uničiti, od leta
1928,	ko se je boj zoper nje začel, so jih gnali na stotisoče kot jetnike v tabore v severni Rusiji in v Sibiriji, kjer so in še zdaj piy prisilnem delu umirajo počasne smrti. Kazaki so bili sovjetom vedno nevarni, zato so pol milijona danskih, kubanskih in terskih kazakov gnali na sever na prisilno delo. Duhovnik je delaven, priljubljen pri ljudstvu, ima velik upliv; zdi se sovjetom nevaren. Zato ga Čeka odpelje in pošlje kot jetnika na Solovecke otoke. Uradniki, inteligenti in drugi so v vednem strahu, da bi jih Čeka utegnila poslati na prisilno delo.
Žrtve Čeke.
Čeka nadzoruje generale, visoke uradnike, podjetnike in zasebnike. Posebno divja o prilikah, če kakega bolj-ševiškega odličnjaka umorijo nasprotniki. Ko je bil umorjen Uricki, predsednik leningradske Čeke, je pisala »Krasnaja gazeta« v Leningradu: »Na noge zoper živeče buržuje! Sodrugi, mornarji, delavci, vojaki, uničite ostanke belogardistov in buržuazije! Smrt buržuaziji! Naše geslo mora biti: Smrt buržuaziji!« In v eni noči je leningrad-ska Čeka umorila 512 oseb. Ni popisati, kako strašno je Čeka divjala zoper prebivalce v raznih ruskih mestih. Eni so uboge žrtve lovili, drugi so klali. Klali «o le ponoči in po več dni žaporedoma. Koliko žrtev je spravila Čeka na oni svet, popolnoma nikdar ne bo znano, izseljenci jih cenijo do zdaj na blizu dva milijona. Najbrže pa jih bo še dosti več, če prištejemo vse one osebe, ki umrjejo pri prisilnem delu v severnih ruskih gozdovih, ker tudi te so žrtve Čeke.
Eden izmed strahotnih prizorov.
Vsak predsednik krajevne Čeke in tudi ravnatelji taborov za politične jetnike imajo pravico izreči smrtno kazen in jo tudi izvršiti, ne da bi jim bilo za to treba komu dati kak odgovor. Leta
1929.	meseca marca je bil poslan v jet-nišlii tabor pri Arliangelsku katoliški škof Konrad P. Steklinski. Bil je obsojen na 10 let ječe radi protirevoluci-je.('?). Njegovi prijatelji so se zelo tru-
dili, da bi ga rešili te ječe. Toda sovjetska oblast se ni dala omehčati. Zato je sklenil škof K. P. Steklinski s Štirimi ruskimi inteligenti pobegniti. V Ar~ hangelsk je prišla italijanska ladja z nemško zastavo. Škof in štirje ruski inteligenti so krivaj zbežali na ladjo. Našli so jih, peljali so jih nazaj in zdaj je sledila kazen, ker so hoteli pobegniti. Bal kanov, vodja tamošnje Čeke, je škofa izpraševal o vseh okoliščinah po-skušenega bega, a škof ni nič odgovoril. Nato ga je dal po vojakih do nagega sleči ter ga je neusmiljeno tepel z nagajko, ki je imela na koncu svinčene kroglice, po glavi, hrbtu, licih, rokah, nogah in sploh po celem telesu. Kri je rdečila belo brado Kristusovega služabnika, ki je medtem goreče molil in ni črhnil niti besedice. Balkanov pa je govoril: »Tako, ti poljski gobec! Moli, moli zdaj svojega pasjega Boga! Naj ti pomaga, naj te reši iz naših rok! Tvoj stari Bog je izdihnil. Nas moli, mi smo zdaj bogovi.« Očividec, ki je vse to videl in slišal, popisuje ta dogodek v listu »Vozroždenie« ter pristavlja, da tega strašnega prizora nikdar v življenju ne bo pozabil. Nazadnje je škofa z revolverjem ustrelil. Tudi ruski inteligenti so bili ustreljeni in so junaško umrli, ne da bi Balkanovu kaj izdali o nameravanem begu. Tako odločuje krajevni načelnik Čeke o življenju in smrti jetnikov.
Čeka in ovaduštvo.
Čeka ima povsod svoje ovaduhe, toda ne le v Rusiji, tudi v inozemstvo pošilja svoje zaupnike, ki nadzorujejo sovjetske uradnike pri poslaništvih, rdeče mornarje v pristaniščih in tudi ruske izseljence po vseh državah. Nemški inženir Viljem Melhert je bil v tajni službi ruske Čeke. Balkanov, vodja čeke v Arliangelsku, ga je poslal v London in mu je dal to naročilo: »V obleki nemškega mornarja dobiti zaupanje ruskih izseljencev v Londonu, sestaviti zapisnike najbolj delavnih članov izseljencev. Poizvedeti, kdo z denarjem zalaga protisovjetske celice in sploh izvedeti načrte ruskih proti-revolucionarjev. Opazovati, v katerih gostilnah se shajajo mornarji in ko-mandiri sovjetskih ladij, poslušati njihove pogovore. Gledati, kako prodajajo iz Rusije pripeljano blago in kako kupujejo za Rusijo. Dalje mora poizvedeti, kako angleški mornarji mislijo o komunizmu. Naj dobi z njimi zveze ter naj pri njih organizira komunistične celice itd.« Kako so gospodje v Moskvi dobro poučeni o ruskih izseljencih, nam zadosti pojasnjuje slučaj Kutepov v Parizu.
Čeka ima v inozemstvu tudi na poštah svoje nastavijence, kateri pošiljajo pisma ruskih emigrantov v Moskvo, kjer jih prečitajo, in potem vračajo. Seveda jih naslovljenci prejmejo z zamudo vsaj 14 dni. Znanih je več takih slučajev, o katerih so dotičniki sami pripovedovali, da so na pismih opazili poštni pečat Moskve.
Tako je delovanje Čeke v Rusiji in v inozemstvu. Nihče ni varen pred njo. Grozi kakor Damokljejev meč vsakemu ruskemu človeku.	'A. K.
(¿OSPODARfli
Cepano, žagano in okroglo kolje kakor vsake debelosti rezan les prodaja cli zamenja za iz-borno vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Razla-gova ulica 25.
Rojakom v Nemčiji. Nekateri rojaki po Nemčiji so nas prosili, da bi jim posredovali nakazilo nemških mark njihovim sorodnikom. To posredovanje je mogoče na ta način, da se po našem naročilu položijo nemške marke pri dobrem denarnem zavodu na naše ime, nakar mi izplačamo v dinarjih doma protivrednost za te položene marke. Ponudbe je poslati na upravo Slov. Gospodarja.
Vinska razstava v Ptuju in izleti v Haloze. Objavili smo že, da bo od 8. do 10. maja 1932 II. banovinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. Ob tej priliki bodo poučni izleti v vinorodne Haloze po sledečem programu: 8. maja: V nedeljo po otvoritvi razstave ob 13. uri (sestanek pred razstavnim prostorom — Društveni dom) za izlet v Srednje Haloze, in sicer na Št. Vid ob Dravi, Sv. Andraž v Halozah, Veliki Okič, Sv. Barbara v Halozah, Bori ob Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. uri. Enourni odmor na lepi razgledni točki na Velikem Okiču pri Žeraku. — 9. maja: V pondeljek glavni izlet v Gornje Haloze, in sicer ob 13. uri sestanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko goro. Odmor pol ure za ogled kraja in krasno gotske cerkve. Potem v Slape in preko Dravinje v Lipno in po grebenu na Št. Janž v Gornjih Halozah. Tam enourni odmor. Nato v Doleno in od tam v Podlehnik, kjer je ogled kletarstva Štajerske hranilnice v enournem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. ure. — Omni-bus vozi povsod, le od Slap do Dolene je pešhoda dVe uri. — 10. maja: V torek enak izlet, kakor v nedeljo preko Okiča v Srednje Haloze. Kdor se želi izletov udeležiti, naj to javi Vinarski podružnici v Ptuju vsaj do 5. maja 1932.
Z zakonom o državni trošarini je na vino in žganje ukinjena državna in banovinska trošarina, a nadalje pa še ostane v veljavi pobiranje občinske trošarine na vino, žganje, rum, liker, konjak in špirit po oddelkih finančne kontrole na dosedanji način. Prodajalci, odtujitelji in prejemniki teh alkoholnih pijač (gostilničarji, točilci in privatniki) se opozarjajo, da so dolžni vsako odtujitev, odnosno prejem teh pijač prijavili pristojnemu oddelku kontrole v svrho pobiranja občinske in eventuelno banovinske trošarine.
Odpis starih davčnih dolgov.
Člen 14. dodatnega zakona k zakonu o neposrednih davkih daje finančnemu ministru pooblastilo, da lahko na prošnjo davčnega obvczanca odpisuje davke, ki so ostali na koncu leta 1928. Prošnje za odpis je vložiti do 16. junija. Finančno ministrstvo je izdalo o
tem posebna navodila, v katerili se tole določa: Prošnja mora imeti podatke o vsej imovini davčnega zavezanca z izjavo, da nima druge premične in nepremične imovine. Ako prosilec ne stanuje v občini, kjer dolguje davek, mora prošnji priložiti potrdilo občine, kjer stanuje in potrdilo občine, kjer dolguje davek. K vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem imovinskem stanju in njegovi plačilni sposobnosti. Od občin spi'ejete prošnje s potrebnimi podatki mora davčna uprava pregledati v teku enega meseca in sestaviti referat z izjavo in predlogom. Tako opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru, sestavljenem iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine (ki jih predlagajo občinski odbori) in iz referenta, uradnika davčne uprave. Ta odbor s-e sestane vsak mesec na sklicanje predsednika. O odborovih sejah se prosilci obveste z objavo na način, ki je v občini običajen. Prosilec pa lahko sejam prisostvuje osebno ali pa preko pooblaščenega zastopnika. Odbor lahko prosilca pozove tudi z osebnim pozivom, Če se mu to zdi potrebno. Ko je končano delo z odborom, pošlje uprava prošnje vseh zavezancev, katerih ostanki ne presegajo 10.000 Din, finančni direkciji v končno rešitev. Glede prošenj za odpis nad 10.000 Din mora davčna uprava sestaviti seznam in ga poslati davčnemu oddelku finančnega ministrstva, ki se bo preko svojega uradnika prepričal o točnosti teh prošenj ali pa bo odredil, da se preko finančne direkcije prošnje dostavijo ministrstvu v nadaljnje reševanje. *
Gospodarsko wpwralsi|t Ifi odgoiori.
O. A. v K. Murvina drevesa se lahko naročijo iz kakšne drevesnice donavske banovin«.
S. J., J. g. in C. F., Zg. V. Voluharja, ali kakor mu doma pravite krtica, se z uspehom lovi
Drevo smrti.
V notranjosti Afrike so gozdovi, v katerih je najti posebno vrsto drevesa, katerega imenujejo domačini »drevo smrti«. Zamorci opisujejo to drevo kot izredno veliko ter z belini cvetom, ki razširja omami ji v duli. Vonj cvetja vpliva skraja prijetno, a vzame človeku zavest in po daljšem udihavanju je duli smrtonosen. Angleška ekspedicija, ki je zapustila te dni London, se bo potrudila, da bo mt-vozljala uganko z dre-vom smrti. Odposlanstvo domneva, da vsebuje cvetje drevesa močan 3trup. Domačini pokrajin, v katerih raste omenjeno drevo, se ga poslužujejo za usmrtitev na smrt ob-
z zastrupljenim korenjem. Korenček se izvrta in vanj dene strupa, na primer Zelio paste, ki jo dobite v Ljubljani, pri Chemotichni. Tak s strupom napolnjen korenček se položi v rov, v katerem se voluhar nahaja. Rov se nato zagrne z zemljo, da ne prihaja svetloba in zrak v njega. Voluhar ima namreč navado, da rov takoj zasuje z zemljo, kakor hitro je bil odprt z mo-tiko ali kakšnim drugim orodjem. V trenutku, ko pride voluhar rov zadelavat, ga lahko ubi-jemo. Za posel je potrebno nekoliko spretnosti. — Glede odškodnine za po voluharju povzročeno škodo se lahko obrnete na bansko upravo v Ljubljani. M&goče Vam bode v jeseni nakazala nekaj drevesc iz svojih drevesnic.
F. F., Sv. J. ob P. Ako hočete imeti zdravo in škrlupa prosto drevje in predvsem pa sadje, ga morate škropiti z raztopino modre galice in apna, slično kot delate v vinogradu proti pero-nospori. Prvič se škropi pred cvetjem drevja z VA% raztopino. Drugič škropimo takoj po cvetju in tretjič pa v polovici junija, po travni košnji. Pri drugem in tretjem škropljenju se vzame \% škropivo, ki se takole pripravi: Za 100 1 škropiva se odtehta 1 kg galice, se jo dene v krpo od žaklovine in to obesi v posodo ž vodo tako, da ravno v vodo sega. V nekaj urnh se je galica liaztopila. Med tem časom si odtehtamo 1 kg mastnega in obležanega apna za 1 kg galice. Apno se z vodo razredči in dobro precedi v posodo, v kateri hočemo škropivo imeti. Temu prece j enemu apnenemu ipleku se nato do-dene raztopljena galica, da dosežemo množino 100 1. To raztopino dobro zmešamo in jo še preskusimo s »Tenoltalin« papirjem, če ima dovolj apna. Ce je papir ostal bel, ko je bil v raztopino pomočen, se mora še raztopljenega apna dodati, ako je pa papir postal temno rudeče barve, je pa znamenje, da smo preveč apna dodali in raztopina se mora z dodatkom vode razredčiti. Pravilno sestavljeno škropivo napravi »Tenolftalin« papir rozabarven. Pri škropljenja samem je paziti, da šo vsi deli drevesa fino poškropljeni, škropivo mora biti porazdeljeno po listju in sadju v obliki rose, ne pa v kapljicah.
»Domoljubni pevec«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
GOSPODINJE
MMi kar je lepo in nit ne stane.
Naše kmetiške hiše so na zunaj marsikje kot graščine. Lepe so in zidane. Ako pa človek pride blizu, pa mu ne ugajajo več tako, vsaj povsod ne. Nesnaga na dvorišču, umazanost v notranjščini. Snažna hiša, to mora biti ponos gospodinje. Snaga je to, kar je lepo, pa nič ne stane.
Snago na dvorišču, kjer se dela, je težko vzdrževati. Toda na soboto in pred prazniki je pa tudi dvorišče treba pomesti in pospraviti orodje, da ne leži vsevprek. Ce se dvorišče tudi lepo zravna in s peskom posuje ali pa s travo poseje, tla ni blatno, bo prav lep utis. Klopica pred hišo naj bo stalno snažna, da se lahko potnik ali tudi domači vsedejo na njo.
Veža je navadno kraj, kjer odlagamo stvari, ki jih nočemo imeti v sobi. Veža naj bo tudi snažna. Tu naj bo prostor za orodje, na tleh pa karkoli, da se odrgnejo čevlji in ljudje ne nosijo blata v hišo. Tak blatnik se lahko doma napravi, splete iz slame, vrbovja, če ni drugega, se sešije stare vreče na obliko, kakor jo zahteva vhod v sobo.
Soba je prostor, kjer se mora vsak počutiti zadovoljnega. Naj zato ne visijo nikjer umazane cunje, ne na peci, ne za oknom. Po mizi naj se ne nalia jajo drobci jedi, na katerih se pasejo celi roji muh v poletnem času. Dobro osnažena miza, suha, če tudi nepo-grnjena, vabi vsakega, da prisede. Okna v sobi naj bodo umita. Nele zaradi svetlobe, ampak zato, ker sicer tako motijo v sicer snažni sobi. Podobe na steni naj ne bodo zavite v pajčevino. jNa rožah naj ne ho prahu, ki se kot sadilo dvigne, kadar sapa pihne skozi vrata.
Januš Goleč:
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
19
(Dalje.)
Tako torej je bila upoštevana njegova najstrožja prepoved, da ne sme nikdo ven in noter! Ljudska brezbrižnost v očigled smrti ga je vznemirila ter potrla. Na ta način se ne bo poslovila kuga, prodno se ne bo zgrudila pod njeno koso zadnja žrtev. Sklenil je, da bo obračunal koj drugo jutro z neposlušneži, a je še počakal. Hotel se je uveriti, ob kateri uri da se spuščajo tihotapci kuge preko sicer nedostopnih skal v dolino. Ni mu bilo treba prežati dolgo. Že v mraku se je ponovil prizor plezanja po vrvi. samo tokrat iz trga navzdol. Ni smel še dalje čakati in odlagati tolikanj nujne zadeve. Pozval je oskrbnika, mu zaupal odkritje in zapovedal, naj zgrabi nepokorneže še to noč in jih prižene zjutraj k njemu na odgovor in obsodbo.
Koga je pritirala drugi dan zarano noCnfi
straža na zaslišanje? Pištelakovo Emo in njeno služinčad: tri hlapce in dve dekli. Nikdo od jetnikov ni vztrepetal, ni buknil v jok pri pogledu n? razljutenega nadpastirja. Na odgovor pozvana gospodarica Ema je mirno in dostojanstveno izpovedala, da opravlja s svojimi služabniki vred po okolici noč in dan dejanska dela krščanskega usmiljenja. Njo je blagoslovil Bog z obilnim živežem. Kmet in bajtar sta proti Kozjem, Podsredi in Bučam že čisto izčrpana glede prehrane. Pomni naj tudi on, da lakota rodi kugo! Pred njegovo prepovedjo je raznašala svobodno milodare med najpotrebnejše, sedaj jih mora tihotapiti in žrtvovati cele noči za one, ki umirajo kot okuženi izgnanci na prostem brez strehe, hrane in tolikanj zaželjene pijače. Tudi okuženec jo človek z ne-umrjočo dušo in ne stekel pes, kateremu se ognemo ali ga pa pobijemo pri srečanju!
Nobena izpoved še ni napravila v življenju na škofa tolikega vtisa, ga ni tolikanj presunila kakor Emina. Povabil jo je v globokem spoštovanju na stol in poslušal ter poslušal resnično povpšt o prebridkem ljudskem gorju po teh nesrečnih kra-
Prav prijetno dene tudi to vsakemu, če vidi, da je vse, kar se na mizo prinese, snažno. Kruh, jed, nož, kozarec, posoda. Seveda mora vse to nuditi tudi snažna roka, v snažni, če tudi še tako preprosti obleki.
Snaga mora biti na obleki in čevljih, na vsem pohištvu. Pa ne le v oni sobi in tedaj, kadar vemo, da kdo tja pride in v katero sobo da ga bomo spustili, ampak vedno in povsod.
Spomladi, ko je že toplejše, moramo podvzeti splošno snaženje, kakor hitro se prvo delo na vrtu uleti. S tem splošnim snaženjem začnemo v podstrešju. Podstrešje je velikokrat zaradi nesnage vzrok, da se naseli kaka bolezen v hišo, da se vnamejo smeti in vse mogoče, kar je tam nametano, ob iskri, ki švigne iz kake špranje v dimniku. Vso nepotrebno navlako, smeti pa znosimo na gnoj, da jih s tem spravimo v zemljo. Podstrešje, kjer se lovijo podgane, je največja sramota za vsako gospodinjo.
Morda imate jia podstrešju'isto, kar imajo drugi v kašči. Nekatere gospodinje shranjujejo tamkaj vreče, imajo tam predale za sadje, žito. Kjerkoli to pač je, tam mora biti na snažnem prostoru. Predale je treba izprazniti, zmi-t.i in na solncu posušiti. Tudi droge, kjer meso visi, tudi omare, kjer se razne vkuhane, v kozarcih shranjene jedi pospravljajo, je treba večkrat temeljito osnažiti, zbirati.	(Dalje sledi.)
Čuvaj čevlje! Največ čevljev nam uniči mokrota. Če so mokri, pa ne znamo z njimi 'prav ravnati, bodo kmalu končali. Mokre čevlje hitro posušiš, ako jih napolniš z ovsom, otrobi ali papirjem ter jih daš kam na prepih. Če so se ti pa čevlji že preveč posušili, posebno ob peči, jih boš razmehčala s tem, da jih namažeš s petrolejem. Mokre čevlje težko dobro zlikaš, da bi se svetili. Namaži jih tako, da boš mašči primešala nekoliko mleka. Da čev^e dolgo ohraniš, ne nosi jih vsak dan, ampak pusti, da se vsak drugi dan
prezračijo in osušijo od pota, ki ga je noga spotila. Če ti usnje na čevljih poka, odstrani maščo,' pa namaži čevlje z ricinovim oljem.
Cene in sefmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 30. aprila so pripeljali »peharji 42 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, špeh pa po 10 do 11 Din. Kmetje so pripeljali 16 voz sena po 70 ¿o 100 Din, dva voza otave po 85 do 90 Din, dva slame po 65 do 70 Din, 18 voz krompirja po 1.50 do 2 (novi italijanski krompir 1 kg 10 Din), 16 vreč čebule po 5.50 do 6 (česen 10 do 12 Din). Zelje (glava) 3 do 5 Din. Pšenica 1.75 do 2 Din, rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.25 do 1.50 Din, proso 1.75, fižol 1.75 do 2.50 Din. Sadnih dreves je bilo 194, trt 350 komadov. Kokoš 25 do 35 Din, piščanci 35 do 70 Din, raca 20 do 30 Din, gos 50 do 60 Din, puran 50 do 90 Din, kozliček 40 do 80 Din, jagnje 80 do 100 Din. Luščeni orehi 16 do 18 Din, celi orehi 5.50 do 6 Din. Hren 8 do 10 Din, karfijola 10 do 15 Din, ohrovt 3 do 5, špargel (šopek) 7 do 12 Din, glavnata solata 1 do 4, radič (1 kg) 10 Din, jabolka 5 do 10 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 24 do 30 Din, jajca 0.50 do 0.70, med 14 do 20, suhe slive 8 do 12 Din.
Mariborski živinski sejem dne 26. aprila. Na ta živinjski sejem je bilo prignanih 12 konj, 11 bikov, 179 volov, 231 krav in osem telet, skupaj 340 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.75 do 4.50, poldebeli voli 3 do 3.50, plemenski voli 3 do 3.25, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2.75 do 4, plemenske krave 2 do 2.50, krave klobasarice 1.50 do 1.75, mlada živina 3 do 5, teleta 5 do 6 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 167 glav. Mesne cene so bile: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, volovsko meso II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 10 do 13 Din, telečje meso II. vrste 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže 8 do 16 Din za kg mrtve teže.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 29. aprila 1932 je bilo pripeljanih 215 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do
6 tednov stari komad od 40 do 70 Din; 7 do 9 tednov stari od 90 do 110 Din; 3 do 4 mesece stari od 150 do 250 Din; 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din; 8 do 10 stari 400 do 450 Din; eno leto stari 600 do 800 Din. 1 kg žive teže so prodajali od Din 5.— do 6.—, 1 kg mrtve teže pa od Din 7.50 do 9.—. Prodanih je bilo 172 svinj.
Ruše. Radi nenadnih zaprek se ne bo vršil maiterin dan katoliškega prosvetnega društva v četrtek, dne 5. maja, ampak šele v nedeljo, dne 8. maja ob pol 8. uri -zvečer. Spored bo sledeč: Otvoritev; Moja mama, deklamacija (deček); Materi, deklamacija (deklica); slavnostni govornik dr. Josip Jeraj; A. Mav: Kaj boš ti tičica in Mati, pesmi, poje mešani zbor; Ave Marija, zborna deklamacija in »Dva računa«, dramatičen prizor. K proslavi vabimo vse ruške mater, da bodo videle, kako jih ljubimo. Vstopnina: Sedeži 3 in 2 Din, stojišča 1 Din. Vstopnice si preskrbite že v predprodaji v kap-laniji. Na svidenje!
Sv. Trojica v SI. gor. V slučaju ugodnega vremena priredijo Frančiškovi križarji iz Maribora pod vodstvom g. p. Cirila Vračko majniški izlet k Sv. Trojici v Slov. goricah v nedeljo, dne 8. maja tega leta ter priredijo pod okriljem katoliškega izobraževalnega društva proslavo 700 letnice sv. Antona Padovanskega na prostem ali v samostanski dvorani po večerni-cah. Spored bo zelo zanimiv. Nastop Franči-škovih križarjev v vitežkih oblekah, deklama-cije, govor in misijonska igra v treh slikah: »Tam daleč za morjem«. Vsi vljudno vabljeni!
Št. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo je Ine 24. aprila uprizorilo igro »Pogodba«, kmečka komedija s petjem v treh dejanjih. Dvorana društvenega doma je bila nabito polna gledalcev, zlasti mnogo jih je prišlo iz sosednjih župnij. Igralci so podali, uloge tako dovršeno in s takim doživetjem, da je bilo občinstvo naravnost očarano. Mnogo pohvale sta žela tudi pevski in tamburaški zbor. Na splošno željo občinstva se igra po-
jih od leta 1573. do danes. Škofu so zaigrale v očeh solze pri primerjavi: Kaj je storil doslej on za omiljenje ljudskih križev in težav in kaj pa ta-le priprosta, a junaška ter angelska kmečka deklina! Velik prepad med obema in to še posebno sedaj, ko stiska tare ter mori narod kuga! Nikoli še ni bil vprašal kake ženske za svet, Emo pa je: Kaj za bodoče? Vstala je, pokazala z desnico na križ in rekla: »Obzidje nas ne bo občuvalo pred kugo, ampak Križani, če ga bomo prosili ne posamič, pač pa v skupni, goreči molitvi za odvrnitev lakote in kuge. Odprite grajske shrambe, razdelite živež, v procesijah do Marije in oteti bomo vsi!«
Tako se je glasil edini zdravilni recept iz od zgoraj navdahnjenih ženskih ust. Škof se je oklenil nasveta z vsem imetjem in preziranjem lastnega življenja.
Še istega dne je bila preklicana prepoved prostega izhoda ter oznanjene po grajskih selih procesije pod škofovim vodstvom k naši ljubi Gospej v Zagorju, na stare Sv. gore nad Podsredo, k žalostni Materi božji in od tamkaj k rojstvu Marije Device na Sv. gorah nad Št. Petrom v Leskovcu.
Škof strahopetec, strogi svetni knez ter gospodar se je prerodil v par urah v neustrašenega nadpastirja in usmiljenega Samarijana. Z Emo je izdelal načrte za dejansko pomoč, kolikor so premogle grajske žitnice ter shrambe. Z njo je organiziral prošnje procesije, kakršnih niso doživeli spodnji kraji glede števila udeležbe in zaupljivosti ne prej in ne pozneje.
Oskrbniki na: Pilštajnu, v Podsredi in na Kunšpergu so prejeli povelja, da morajo takoj odpreti grajske žitnice, shrambe ter kleti. Izstradanim revežem je treba brezplačno priskočiti na pomoč. Med siromaki se je bila naglo raznesla vest, da jim bo pomagano zastonj po želji in odredbi škofa, ki se je sam nastanil med okuženimi, da jih otme objema smrti.
Na Pilštajnu so delili božje darovi med iz-lakane sirote v trgu pri graščinskih žitnicah in spodaj v Lesični. Prevzvišeni je imel dovolj prilike, da se je prepričal na lastne oči, kpliko pomanjkanje ter gorje izmozgava narodu zadnje moči. Siromaki, zdravi ln okuženi prosjaki so
sojenih. Obsojenca pri-vežejo k drevesu smrti in ga prepustijo nadaljnji usodi. Smrt z udihavanjem strupenega vonja nastopi po preteku nekaj ur in je brez bolečin.
Mučilni stol za dolžnike.
Na razstavi v Wa-schingtonu je videti med drugim tudi posebnost, pri koje pogledu obiskovalca potresa groza. Posebnost je namreč mučilni stroj za dolžnike. Je to lepo izdelan in z rezbarija-mi okrašen stol, ki zgleda na zunaj kakor kak kraljevski prestol, v resnici pa je služil prav posebnemu namenu pred dobrimi 300 leti. Ako kdo ni mogel
novi v nedeljo, dne 8. maja ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Nastopita tudi pevski in tamburaški zbor. Vstopnina je znižana ter stanejo sedeži 5, stojišča 3 za šolarje pa 1 Din. Vljudno vabljeni vsi!
Št. Janž pri Velenju. Ob binkoštnih praznikih se vrši običajna procesija k Novištifti po sledečem sporedu: Binkoštno soboto ob 9.28 odhod z vlakom od postaje Velenje, ob dveh popoldne izhod iz rečiške cerkve, ob pol šestih slovesen sprejem pri Sv. Frančišku. Binkoštno nedeljo: Ob šestih slovesno sveto opravilo pri Sv. Frančišku in ob desetih v Gomjemgradu, ob treh popoldne slovesen sprejem pri Novištifti. Binkoštni pondeljek: Ob pol šestih slovesno sveto opravilo tam. Ker je procesija za-cbljubljena in nas tarejo razne nesreče, naj zastopa vsako družino v župniji vsaj po en član, da si izprosimo pri Mariji v njenem mesecu varstva in blagoslova. Sosedje se pa nam pridružite v obilnem številu. — Dne 17. aprila, na nedeljo varstva sv. Jožefa, krušnega očeta Jezusovega, so priredile vse župnijske organizacije v okviru društvenega sestanka svoj oče-- tovski dan. Vrstile so se deklamacije z govori, ki so jih imeli fantje in dekleta, da se spoštljivo poklonijo telesnemu delu in duševnim stiskam svojih očetov, da poljubijo njih žuljave roke in s hvaležno ljubeznijo ožarjajo njih od skrbi nagubano čelo. Vsi pa smo se spomnili skupnega očeta vseh, papeža, ki je zaklical v svet: Katoliška akcija, na delo katoliško!
Vojnik. So se pogovarjali pri nas fantje tako: »Ti, Jaka, kam pa v nedeljo?« — »E veš, gori ine vedno vabijo k »Raušeri« na »pušen-¡šank«.« »Kaj boš hodil na »pušenšank« v nedeljo, pojdi raje na igro »Mlinarjev Janez«, boš jidel, kako lepa bo. Kaj takega še ne pomnim, kar s«li na svetu; sem že videl zadnjič, ko so imeli vaje.« Tako je pravil Tone Jaketu in sta ee potem zmenila, da gresta v nedeljo oba na igro. »Pušenšank« pa naj počaka. Kdor ne bo videl te igre, se bo kesal tri leta.
Polzela. Redni mesečni sestanek Dekliškega krožka se vrši na Vnebohod Gospodov po ve-černicah v prosvetnem domu. Na sporedu je kratka igrica, deklamacija in predavanje gosp. župnika v p. Hirsche. Bog živi!
Polzela. Samo par dni nas še loči od pred-isitave »Veronika Deseniška« na Polzeli. Preskrbljena je nova scenerija v starem slogu,
istotako pohištvo in kostumi. Predstava bo trajala tri do štiri ure. Preskrbite si vstopnice v predprodaji osebno v gostilni Cizej, pismeno pa pri katoliškem prosvetnem društvu Polzela.
Posebnosti učenjakov.
Zgodbica iz življenja naravoslovca.
Znameniti angleški naravoslovec Newton, čegar ime bo živelo, dokler bo znanost igrala še kakšno ulogo v življenju, je živel jako skromno in pripro-sto v podeželski hišici blizu Londona. Za družbo ni maral, ker je bil vedno ves zatopljen v svoja premišljevanja, pač pa je jako rad imel mačko. Da bi mogla žival neovirano hoditi iz hiše v hišo, je dal vrata izpodrezati toliko, da se je mačka lahko plazila skozi odprtino noter ali pa ven. Nekega dne pa je Newton opazil, da vleče mačka za seboj dva mladiča. Newton je takoj na vratih izpodrezal še dve luknji, za vsakega mladiča po eno, da bi mogla tudi ta dva neovirano hoditi noter ali pa ven. Ko so pa Newtonovi znaci opazili na vratih tri luknje, so se mu smejali in so mu rekli, da je bilo pač nepotrebno spodrezati še dve luknji, ker mladiča lazita lahko iz hiše ali v hišo ravno skozi tisto luknjo, kakor starka. Newton se je nekoliko zamislil, potem pa je odgovoril: »Lej no, na to pa res nisem mislil!«
Nam gre na smeh, če beremo ta dogodek iz življenja tega znamenitega učenjaka, pred katerim se je priklonil celo kralj, ko ga je na ulici srečal. Čudno pa to ni. Mi, navadni vsakdanji ljudje pazimo le na vsakdanje malenkosti in smo za te zelo občutljivi; učenjak pa je zatopljen samo v svoja razglabljanja in malenkosti niti ne opazi. Tako si prav lahko razlagamo učenjaško raz-tresenost in nepazljivost.
Mesto kamna — uro.
O berlinskem naravoslovcu E. F. Augustu pripovedujejo, da je hotel nekoč določiti čas, ki ga potrebuje kamen, da pade na dno globokega vodnjaka.
Spustil pa je v vodnjak namesto kamna svojo drago natančno uro, kamen pa je obdržal v roki. Drugič pa ie hotel meriti hlapenje vode v Berlinu. V ta namen je postavil na streho svoje hiše skledico vode in hodil vsak dan gledat, koliko vode manjka. Manjkalo pa je vode neverjetno mnogo. Mož si tega pojava ni znal razložiti, dokler ga niso opozorili njegovi prijatelji, da hodijo vodo pit berlinske kavke!
Kaj se je zgodilo zdravnikoma?
Učeni zdravnik Koch, ki je odkril bacil jetike, je prav dostikraf iskal svoja očala povsod, samo na svojem nosu ne, kjer jih je navadno imel. V poštni predal pa je večkrat vrgel svojo listnico, namesto pisma. Neki angleški zdravnik pa je skočil iz drvečega vlaka sredi vožnje. Ubil se na srečo ni. Pozneje pa je pripovedoval, da se mu je zdelo, da je doma in da je le hotel iti iz ene sobe v drugo.
Neznana iznajdba.
V	Franciji je delal fizik Renault dolgo let na tem, kako bi »vklenil« elektriko, ki je v zraku, v človeško korist. V svojem laboratoriju (delavnici) v Gre-noblu je kazal stroj, ki je delal neprestano že tedne in tedne, ne da bi mu dovajali elektriko iz kakšne elektrarne.
Renault se je odpravljal v Pariz, da bi svojo iznajdbo pokazal širšemu krogu strokovnjakov in res je potem tudi odšel. Ko pa je en dan pred napovedanim predavanjem še enkrat pregledoval in preskušal svoj aparat, če je v redu, je nenadoma počilo, soba se je napolnila z dimom in Renaulta in njegovega pomočnika so našli mrtva. Njegova iznajdba pa je ostala neznana.
Delavnica zletela v zrak.
V	Angliji je neki Soller iznašel strahovito učinkujoče razstrelivo »erason«. Tega razstreliva je zadoščala že mala kepica, pa je nastala v zemlji po eksploziji takšna jama, da je imela v njej večnadstropna hiša dovolj prostora. Angleška vlada je hotela iznajditeljevo
plačati svojih dolgov, so ga enostavno prisilili, da je sedel na ta stol. Kakor hitro pa se ju spustil obsojenec v naslonjač, so ga zgrabili za roke ter noge železni obroči, da se ni mogel niti ganiti. Na ta način zvezanega dolžnika so smeli upniki oblivati z vodo, mu pljuvati v obraz, ga gladiti s palico in tudi kamenje metati v žrtev. Stol jfe bil v Združenih državah v splošni rabi, da so si lahko za izposojeni denar opeharjeni upniki ohladili jezo nad dolžniki.
Največja kača ujeta.
Pred kratkim so na japonskem otočju Filipinih ujeli živo ogromno kačo, kakršna že do
vreli, lezli in se plazili po vseh štirih od blizu in daleč, da bi še enkrat okusili, kaj je pravi žitni kruh in požirek vina. Ni bila lahka razdelitev miloščine na tako mnogobrojno revščino, ki se je drenjala krog pomoči z zadnjimi močmi in je hotel biti vsak med prvimi. Da se niso množice potrebnih med seboj sprle, steple in navalile s silo na zaloge, je skrbela duša samaritanstva Ema. Sama je bila na delu s tolažljivimi ter svarilnimi besedami. Zagotavljala je beračem poleg telesne pomoči še zdravje, katerega jim bo podelila v prihodnjih dneh Marija!
Baš v dobi naše povesti je krilatila celo med sicer dobrim slovenskim narodom verska mlač-nost in brezbrižnost. Ljudje so posuroveli radi nečloveškega pritiska od strani gospode, radi neprestane turške nevarnosti, vremenskih nezgod, slabih letin, kužnih bolezni in vsled luteranstva. Lutrovemu krivoverstvu ali bolje izraženo — brezverstvu so pripadali le bolj po gradovih; a nemški strup blatenja verskih resnic, izpodbijanje papeževega in sploh cerkvenega ugleda je prodiral od zgoraj tudi med najnižje sloje. Malo
kdo je čutil odgovornost za zločine Bogu. Na zunaj je vladala ter gospodarila pest; na znotraj v srcih usiljena lažisvoboda neodgovornosti za še tako slaba dčjanja. Luteranstvo je bilo zasejalo brezmejno sovraštvo med višje ter podložne in žalibog je zastrupilo po nekaterih krajih celo voditelje našega bornega naroda — duhovnike.
Ko so bili ljudje po spodnjih krajih 1.1578. vsled kuge telesno in duševno na robu popolnega propada, jih je potegnila iz brezna pogube dejanska krščanska usmiljenost. Izstradani in okuženi podložnik, ki je gledal tudi v škofu kot lastniku gradov le tlako ter desetino, je prejel naenkrat v najhujši sili od njega zastonj — prehrano. In pre-mogočni gospodar teh krajev vladika se je kretal sam med smrti od lakote in kuge zapisano rajo, jo blagoslavljal, vzpodbujal ter obljubljal, da bo z njo skupno molil ter prosil Marijo, da izposluje zdravje od Boga, ki je edini zdravnik zoper sedanje gorje. Prevzvišeni se je prerodil v očeh siro-> makov iz gospodovalnega kneza in zapovednika nad življenjem ter smrtjo tlačanov v dobrotnika, tolažnika in v onega veljjf ega rešitelja, ki spravlja
skrivnost odkupiti, da ne pride kakšni drugi državi v roke, toda tik pred podpisom pogodbe je Solierjeva delavnica zletela v zrak, s tem pa tudi skrivnost razstreliva.
Novo jeklo.
Amerikanec James Stephens je iznašel neko Snov »ferronovo« (novo jeklo), ki je bila prav tako trpežna kot trdo jeklo, toda le eno tretjino tako težka in polovico cenejša. Neka jeklarna mu je dala za preizkušnje vse svoje podjetje na razpolago. Duševni napor pa je bil prevelik — možu se je omračil um in je v umobolnici umrl. O bistvu njegove iznajdbe ne ve nihče ničesar.
			
> - L*' • •..•."•-•'••:. : v.! . -	man&uanm		HS
limuMji		n	L
			
Marenberg. Marenberžani smo se zadnje čase z vso vnemo oprijeli dela na polju, a toliko časa imamo še vedno, da štajerskemu svetu po »Slovenskem Gospodarju« sporočimo novice. Bolj z vrha Sv. Treh Kraljev so prinesli na naše pokopališče 53 letnega posestnika Petra Vnuka, po domače Pušeja. Umrl je na pljučnici. Zapušča sedem otrok, ki še niso polnoletni, žena mu je umrla pred dvemi leti. — Nagle smrti je umrl 65 letni Jakob Vezo-nik, po domače Drasenik z Breznega vrha. Čudno, da v naši župniji smrt zelo naglo pobira. — Iz Čadrama je prišla na našo šolo učiteljica gdčna. Katarina Nagode. Prej je v njenem razredu poučevala gdčna Vera Pichlerjeva, ki sedaj spet poučuje v Vuhredu.
Remšnik. Dne 26. nprila tega leta se je preselil. z našega kraja komandir žandarmerij-ske Staniče g. Zupan Anton na svoje novo službeno mesto v Šoštanj. Bil je obče priljubljen. Že nad devet let je služboval v našem obmejnem kraju. Ko je bila leta 1922 ukinjena žandarmerajska stanica. na Kapli, je bil prideljen remšniški. Od januarja 1930 je bil komandir tukajšnje stanice. Za svojo odliod-nico je daroval 100 Din za tukajšnje občinske uboge, za kar se mu na tem mestu najiskre-neje zahvaljujemo. Želimo mu mnogo sreče in
zadovoljnih dni v svojem novem službenem kraju.
Gačnik pri Pesnici. Dne 27. aprila popoldne okoli 5. ure je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Janka Tu-šeka v Gačniku. Rdeči petelin se je naenkrat pokazal tudi na hiši in je uničil obe poslopji z vsemi premičninami vred. Ogenj je zanetil najbrž kak otrok. Rešiti se ni dalo nič, ker je bilo vse krito s slamo in ni bilo vode na razpolago. Škoda znaša mnogo več, kakor pa zavarovalnina. Tušek je še imel toliko sreče, da je letošnjo zimo dal zavarovati svoja poslopja.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Pokopali smo v petek, dne 22. aprila, enega najstarejših mož naše župnije Mihaela Ornik iz Gornjega dola. Pokojni je bil ustanovitelj večim odličnim rodbinam in kmetijam v naši župniji in izven nje. Ganljivo je bilo videti njegove sinove in hčere z vnuki in vnukinjami, kako so se poslavljali od pokojnega in mu v duhu obljubili, ostati kakor on, zvesti Bogu in svojemu slovenskemu ljudstvu. — Pogrebci so na sedmini nabrali kol spomin na pokojnega za te slabe čase lepo vsoto 155 Din za novo bogoslovje.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 22. aprila je umrla tukaj Marija Lederer, stara 42 let. Rajna Marija je bila vzorna Marijina družbenica naše Marijine družbe. Od rojstva je stanovala pri lani umrlem Francu Dobaju, našem bivšem organistu. Pokojna je za časa bivanja pri svojem stricu organistu posebno lepo skrbela za našo farno cerkev, jo snažila in kinčala oltarje ob vseh letnih časih s cvetlicami. Gotovo se sedaj v nebesih veseli pri Onem, kateremu je v življenju tolikokrat krasila oltar.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Pri svoji sestri Mariji Železnik pri Sv. Jakobu je dne IG. aprila tega leta težko ponesrečil dobroznani posestnik lloler Simon, 63 letni posestnik iz Partinja. Na hlevu mu je spodrsnilo ter je padel 6 m globoko. Poškodoval se je tako težko, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnico, odkoder so ga pa takoj poslali nazaj, ker ni bilo več pomoči. Poškodoval si je hrbtenico, polomil rebra in se tako poškodoval, da je že 18. aprila umrl. Pred smrtjo je bil »previden ter je Bogu vdano zatisnil trudne oči. Umrli I-Ioler je bil znana osebnost v Slov. gor. Bil je dolga leta član občinskega odbora in drugih korporacij
ter je s poslancem Roškerjem sodeloval, da so prišle občine v Slov. goricah v roke domačim možem. Zelo se je trudil za novo ceslo skozi Partinje, in je imel veliko veselje, ako se je v narodnem in gospodarskem iziru dosegel kak uspeh. Mnogo desetletij je bil zvest naročnik in čitatelj Slov. Gospodarja. Ako je slišal, da je kdo zabavljal čez duhovnike ali kako pošteno stvar, je nastopil tako odločno, da je najhujšemu zabavljaču zaprlo sapo. Pred svetovno vojno je bil večkrat porotnik ter je bil med tistimi možmi, ki so pravično sodili obtožene urednike. Pogreb se je vršil prejšnji četrtek pri Sv. Juriju v Slov. goricah ob veliki udeležbi ljudi. Svetila blagemu pokojniku večna luč!
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Pri na3 smo
obhajali prejšnji pondeljek izvanredno svečanost. Eden na,¡odličnejših in najzaslužnejših mož naše okolice, to je g. Potočnik Janez, je obhajal 50 letnico, odkar vrši službo cerkvene-; ga ključarja pri podružnici cerkve sv. Miklavža. Ob tej priliki se je vršila v naši cerkvici lepa slovesnost, katero je počastilo več gg. duhovnikov in domače ljudstvo. Slavnostni govor je imel č. g. župnik Polak od Sv. Janža. Za petje pa so skrbeli naši pevci iz lloč. Slav-ljenec je bil skoro ves čas, kar je gospodar, član občinskega odbora in šolskega sveta v. domači občini. V znak zaslug, ki si jih je dobri mož pridobil za blagor bližnjega in napredek občine, ga je stari občinski odbor dne 9. novembra lanskega leta pod županom g. Florjan-čičem imenoval za časi'nega občana. Diplomo, častnega občanstva smo mu izročili ob tej priliki. Na predvečer slavnosti se je zbrala skoro vsa okolica pred hišo g. Potočnika, kjer so tambura.ši in pevci na poseben način slavili jubilanta. Drugi dan po sv. maši pa. smo sa zbrali v gostoljubni Potoefiikovi hiš-i k domači slovesnosti. Tudi Slov. Gospodar, ki redno zahaja v Potočnikovo hišo, se pridružuje številnim častilcem ter kliče g. Potočniku še na mnoga leta!
Vurberg. O Veliki noči je nevarno obolel na pljučnici Franc Ogrinc. Za bolnika sta se z veliko vnemo trudila zdravnika dr. Okolokulak, šef-zdravnik tukajšnjega sanatorija, in dr. Kaprolov. Bodi jima za to izrečena javna zahvala.
s tolikimi preizkušnjami udarjeni narod z Bogom in mu obljublja ozdravljenje z božjo pomočjo.
Brezplačna, večdnevna delitev jedače in pijače med najbolj potrebne in umirajoče je bila najizdatnejša priprava za prošnje procesije. Vsi obupani so bili prepričani, da krščanskega usmiljenja še ni pokosila kuga in da je potrebna za popolno odpomoč in ozdravljenje pomoč od zgoraj.
Kakor na novo spreobrnjene so se zbirale množice septembra 1.1578. na Pilštajnu v trgu in spodaj v dolini, ko je bil določen prvi dan romanja k naši ljubi Gospej v Zagorje. Prišli so zdravi in bolni, odrasli ter deca, grajski in podložni, da jih povede škof k zdravju bolnikov — Mariji! Nemogoče je popisati gorečega in najtrdnejšega zaupanja, s katerim je nastopil vsak vernik romanje in se uvrstil v sprevod. Nepregledna zbrana vrsta je zaplakala na ves glas, ko so se oglasili zvonovi sv. Mihaela na Pilštajnu in oznanili, da stopa za križem sam škof, da se postavi na čelo Častilcem Marije. Pri pogledu na nadpastirja in duhovščino so pokleknili romarji. Vladika je bla-gpslavljal dolgo skesani narod, predno se je po-
maknila procesija med molitvijo in prepevanjem Marijinih pesmi navzgor proti Zagorju v Marijin hram božji, pod plašč nebeške matere.
Zagorsko svetišče in sploh griči nad Bistrico krog cerkve niso mogli sprejeti preobilice romarjev. Kar se že ni bilo zgodilo dolgo, bili sta tokrat dve spodbudni pridigi v cerkvi ter zunaj. Vsakdo je jokal, ko so budile besede govornikov vest in spoznanje, da sta lakota in kuga prst božji. Nazaj k Bogu, k Mariji in k edino zveličavni katoliški Cerkvi! Duhovščina je spovedovala na prostem. Škof je služil najsvetejšo daritev. Zbrani narod je pel tako milo proseče ter vdano, da bi bil ganil do popustljivosti kamen, kaj šele Marijino srce! S koliko pobožnostjo so sprejemali verniki sv. obhajilo iz škofovih rok! Celi dan so vztrajali ljudje v molitvi, plezali so po golih kolenih med vzdihi in vzkliki krog Marijinega hrama božjega in krog oltarjev. Šele proti večeru se je pričelo Zagorje razbremenjati, romarji so se razhajali v najtrdnejši veri, da jih bo uslišal Bog po Mariji, da bo konec lakote in se bo poslovila kuga.
(Dalje prihodnjič.)
zdaj ni prišla živa v, človeške roke. Žival je dolga 35 čevljev in meri v sredini tri čevlje. Odposlali jo bodo v, zverinjak na Japonsko v Tokio. Hranitev te kače je zelo enostavna, kajti nobena žival ji ni prevelika, da bi je ne mogla spraviti v se. Požre lahko največjo divjačino, niti za merjasca ji ni žrelo premajhno. Kadar dobe te kače tako obilen obed, se vležejo in spe kakih šesit tednov, in le včasih se dvignejo za pozi rek vode. Dokler je sita, žival ni nevarna, nasprotno pa je divja, kadar je gladna, in nje udarec z repom je smrtonosen vsakemu človeku.
Podvinci pri Ptuju. Ko. se je vračal nedavno zvečer Fuks Franc z Janeževskega vrha od dela pri posestniku Alojziju Bračiču iz Doliča domov v družbi domačega hlapca Potočnika Adolfa, je ne daleč od Braiičeve hiše nenadno »'opil izza nekega drevesa s puško v roki 'Alojz Majcen, poljski delavec iz Podvincev, naperil puško proti popotnikoma in zakričal, naj odstopita pet korakov, ker je boljševik. Fuks in Potočnik sta zbežala na Fuksov doni, kamor jima je Majcen sledil s puško v roki. Razgrajač Te začel razbijati po hišnih vratih, a Fuks in Potočnik sta pri zadnjih vratih pobegnila in šla zadevo javit orožnikom pri Sv. Urbanu. Ko sta se vrnila, Majcena ni bilo več in se je naito Potočnik sam napotil domov, kjer pa ga je okoli 24 ure v bližini njegovega gospodarja Bračiča napadel Majcen z nožem in ga lahko poškodoval na desni roki. Majcen je dejanje napram orožnikom delno priznal, a zagovarjal se je seveda s pijanostjo.
Gerečja vas pri Ptuju. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi dne 16. maja, to je na binkoštni pondeljek efektno tombolo, katere čisiti dobiček je namenjen za nabavo nove motorne brizgaliie. Dobitki so krasni? Cena srečke je samo 3 Din. Tovariši in prijatelji gasilstva, prav vljudno vabljeni. V slučaju slabega vremena se tombola preloži na prihodnjo nedeljo. Odbor,
Ljutomer. Naše učiteljsko društvo obhaja na praznik Vnebohoda Gospodovega 60 letnico svojega obstoja s sledečim sporedom: 1. Ob 6. uri zjutraj sv. maša za pokojne člane. 2. Ob pol 9. uri slavnostno zborovanje. Slavnostni govornik tov. Stopar. 3. Ob 13. uri skupni obed. i. Ob 15. uri v Sokolski dvorani jubilejni koncert sreskega učiteljskega pevskega zbora pod vodstvom tov. Fr. Zacherla. Pri koncertu sodeluje tudi priznani umetnik na gosli tov. Fr. Serajnik z gdč. prof. M. Zaclier-Jovo iz Maribora. Proizvajajo se skladbe od Adamiča, Deva, Davida, Dvoržaka, Ružiča, Premrla, Pertla, Schneiderja, Schweigerja, Prelovca, Vodopivca, Dr. Mlinar-Cigaleta. — Vljudno vabi na proslavo odbor.
Stročja vas pri Ljutomeru. Po dolgi in mučni bolezni je umrla v starosti 61 let dne 22. aprila tega leta Marija Mauko, ))osestnica v Stroeji vasi pri Ljutomeru. Rajna je bila ves.-na gospodinja, dobra mati in prava krščanska žena, ki se je veselila občega spoštovanja in priljubljenosti pri sosedih. Blagi mamici svetila večna luč, žalujočim preostalim naše odkrito sožalje!
Nova vas pri Konjicah. Poročila sta se Josip Arbeiter in Vehovar Marija. Poroka se je Vršila 24. aprila v Mariboru v cerkvi sv. Magdalene. Za priči sta bila ženinov brat Alojz in svak Ivan Klančnik. Poročenca sta darovala za novo bogoslovje 50 Din. Novoporočene-mu paru čestitamo!
Makole. V pondeljek, 25. aprila, je umrl vrl mož stare krščansko-slovenske korenine, posestnik pri Sv. Ani, ki je bil 50 let naročnik »Slov. Gospodarja«. Dosegel je starost 68 let. V svojem skrbi in dela polnem življenju je vedno ostal zvest katoliškim in narodnim načelom ter v tem duhu vzgojil tudi svojih devet otrok. Eden izmed otrok pa je umrl. Rajni je bil dolgo let župan in občinski odbornik in član načelstva posojilnice. Njegov pogreb se je vršil v sredo, 27. aprila, ob ogromni udeležbi domačinov in ljudi iz sosednih župnij. Ob grobu se je od rajnega v prisrčnih besedah poslovil domači g. župnik, za kar mu bodi izrečena topla zahvala. Cerkveni moški zbor mu je zapel dve ganljivi žalostinki. Blagi rajni naj počiva v miru! Ostalim izražamo so-lalje!
Sv. Jožef nad Celjem. Duhovne vaje za mladenke se bodo vršile v »Domu duhovnih vaj« od 14. majnika zvečer do 18. majnika zjutraj. Priglasiti se je do 10. majnika na »Predstojni-štvo misijonske hiše pri sv. Jožefu nad Celjem«. Vsa oskrba znaša "5 Din.
Šmarje pri Jelšah. Na Florjanovo imamo po stari navadi procesijo od PristavSke kapele lik Skaletove hiše v domačo župni jsko cerkev. Letos je seveda zaradi prošenjskih procesij k našim podružnicam ne bo. Toda naši posestniki in ognjegasci bodo vseeno kakor vsakdan tako še posebe 4. majnika molili, naj nas Bog na priprošnjo sv. Florjana obvaruje časnega in večnega ognja. Kako žalostno je, če kje gori in »plat zvona« sosede na pomoč kliče! Še nam po ušesih doni, ko je 8. septembra 1930 tužni glas zvonov naznanjal strašno vest, da je strela užgala streho sv. Roka. Hvala Bogu in hitri pomoči dobrih sosedov, da so grozeči ogenj tako kmalu zadušili! »Gori« se je tudi v soboto zvečer pred Jurjevo nedeljo razlegalo po Šmarju in so daleč naokrog raznašali ro-kovski zvonovi. Kje? V neposredni bližini trga in prvih kapel proti sv. Roku, pri posestniku in mizarskem mojstru Ign. Krušič. Domača in mestinjska mo.orka sta kmalu bili na mestu nesreče ter prav pridno krotili grozno ognjeno cblast in ji vsaj zabranili uničevalno pot na sosednje Zefino ter B. Regoršekovo poslopje. Tudi šentvidski ognjegasci so prihiteli na pomoč in ni bilo več treba naporov, ker je nenasitni element že vsa lesena poslopja Kruši-čeva v najkrajšem času popolnoma uničil. Po-milujemo ubogega soseda, ki je prišel ob streho iri mu je tudi uknjena njegova mizarska obrt. Ker je bil le za malenkostno vsoto zavarovan, mu bodo tem rajši pomagali dobri župljani. — Z odlokom banovinske uprave je bil razrešen občinskega ©dberništva naš g. dekan in župnik Franc Ks. Lom.'
Sv. Miklavž nad Laškim. Vedno bolj se redčijo vrste naših zavednih, za vsako dobro stvar vnetih mož. Dne 5.' aprila je zatisnil oči Martin Deželak, prevžitkar v Ložah, mož kremenitega krščanskega značaja, v 79. letu starosti. Rajni se je do zadnjega zanimal za politiko, bil je neumoren branitelj krščanske ideje, zvest naročnik in čiiatelj »Slovenskega Gospodarja«, katerega si je še za tekoče leto sam naročil, ter istega še čital na bolniški postelji do zadnjega dne. Svoj značaj je kazal povsod neustrašeno in neugnano. Bil je dober gospodar, nadvse skrben oče, ki je tudi svoje otroke znal vzgojiti v značajne može in žene. Sploh so rajnega dičile same dobre lastnosti, bil je radodaren za potrebe cerkve in vsem. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega je vodil domači g. župnik ob asistenci treh g. duhovnikov. Dragi Martin, ni ti bilo usojeno dočakati boljših dni, katerih si željno pričakoval, nele za sebe, ampak za vse, ker nisi bil sebičen, v dobrobit slovenskega naroda. Uživaj zasluženo plačilo v nebesih ter izprosi nam lepših dni dočakati. Blag mu bodi spomin!
Vojašhe zadeve.
Pogoji za pilotsko šolo. — U. M. P. pri Velenju. — Radi bi zvedeli, če imate pogoje za vstop v pilotsko šolo. — Na isto vprašanje smo svojčas v Slov. Gospodarju že odgovorili. Ponavljamo, da obstoja pilotska šola le za aktivne podčastnike in častnike. Vstopki bi morali v vazduhoplovno podoficirsko šolo, da morete pozneje v pilotsko. Vazduhoplovna podoficfrska šola pa za tekoče leto še ni razpisana, zato Vam s pogoji niti nasveti ne moremo ustreči.
Mlad, okreten, vitek in duševno svež
postanete, ako jemljete veako jutro čažo okusnega „PLANINKA"-ČA]A BAHOVEC.
Njegoša naravna planinska zelišča, ne kemikalije, vas oproste odvisne maščobe, očistijo vas znotraj in vam regulirajo prebavo.
Začnite še danes s Planinka-čajem Bahovec. Pravi samo v originalnih plombiranih paketih z napisom izdelovalca :
Apot. Bahovec, Ljubljana.
Začasni dopust v vojski. — J. G. Artiče. —
Vaš brat, ki je kot vojak na začasnem dopustu je dobil službo. Vprašate, če bo moral nazaj k vojakom. — Vojaška oblast ima vsak čas pravico preklicati dopust, dokler traja njegova obvezna doba kadrovske službe, torej dokler mu obveznost služenja v vojski ne poteče.
Pregled začasno nesposobnih. — K. P. Sibo-
je. — Če ste kot začasno nesposoben odpuščen od vojakov, boste morali tekom tega leta ob priliki rekrutovanja zopet k pregledu in td do 27. leta starosti. .Mladeniči, ki se spoznajo tudi pri pregledu v 27. letu svoje starosti za začasno nesposobne za službo v stalnem kadru, se pregledajo še v 31. letu starosti in se, če se tedaj spoznajo za sposobne, vpišejo v operativno vojsko.
Kako k orožnikom. — P. K. Vojnik pri Celju. — Po odsluženem vojaškem roku nameravate k orožnikom. Kakšna šolska izobrazba se zahteva. — Ustreči morate pogojem, ki jih zahteva ZSkon o orožnikih. Te boste pa našli v Službenem listu z dne 12. decembra 1930 (43 kos), ki ga lahko pogledate pri vsakem županstvu. Za orožnike zadostuje osnovna, šola.
Služenje pri orožništvu — skrajšanje obveznega roka. — A J. Zibika, p. Pristava. — Glede služenja pri orožništvu kakor zgoraj, radi skrajšanja obveznega roka pa Vam radi pomanjkljivosti podatkov ne moremo jasno odgovoriti. Zato je potrebno, da navedete točno družinsko stanje in rok službe, ki so ga odslužili družinski moški člani.
Hranilec. — L. A. Sp. Ložnica — Makole. —-Vojaške službe v stalnem kadru so oproščeni hranilci nesposobnih rodbin, ki ostanejo 10 tudi še po dovršenem 27. letu. Ker bi se rodbinsko stanje, če se poročite in prevzamete posestvo, spremenilo, bi bili pozvani na od-služenje odrejenega Vam kadrovskega roka.
Preklic hranilca. — K. J. Sv. Bolfenk. — Sin, ki je bil kot hranilec oproščen vojaške službe, se je oženil, radi česar je bil pozvan na odsluženje kadrovskega roka. Kaj storiti, da se ponovno oprosti. — Vsaka prošnja je brezuspešna, ker se rekrut, ki se poroči po usposobljenju za vojaško službo ne more oprostiti kot hranilec in ker se je s sinovo ženitvijo rodbinsko stanje izpremenilo, da je prenehal biti hranilec.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstav za ženske so preizkusili," da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	11
Podoliclrska mornarska šola. — M. K, Mar-kovci. — Pogoji za sprejem v brodarsko pod-oficirško šolo — kedaj in kam prositi. — Ker natečaja do danes ni, ne moremo odgovoriti. Opozarjamo pa, da bodo pod »odgovori« v Slov. Gospodarju objavljeni pogoji, čim bo natečaj razpisan, Zato pazite na odgovore pod: »Vojaška vprašanja«.
Podolicirska mornarska šola. — I. P. Stane-tinci. — Odgovor kakor za M. K. Markovci v današnji številki.
Artilerijska podoficirska šola. — S. M. Sv. Barbara. — Tudi za artilerijsko podoficirsko šolo ni doslej natečaja, ter bo, čim izide, objavljen v Slov. Gospodarju, na kar Vas opozarjamo.
Pregled začasno nesposobnih,. — J. M. Pil-štanj. — Novi zakon o usitroju vojske in mornarice določa, da se mladeniči, ki se spoznajo pri pregledu v 27. letu svoje starosti sposobnim, pozovejo na odsluženje kadrovskega roka, ki jim po rodbinskem stanju pripada. V slučaju, da boste pri letošnjem pregledu sposobni, dokažite takoj, da ste hranilec pet članske rodbine, radi česar boste oproščeni, služenja v vojski.
Vpoklic rekrutov v kader. — A. M. Javorje.
• — Rekruti, ki pripadajo komandi mariborskega vojnega okrožja so pozvani na odsluženje roka dne 8. maja. Sicer pa, če niste prejeli poziva, boste pozvani v jesenskem roku. Prepričajte se osebno pri županstvu, zakaj poziva nisite prejeli.
Rekruti celjskega vojnega okrožja — vpoklic. — S. N. Vuzenica. — Na dan 9. maja so pozvani rekruti, ki pripadajo celjskemu vojnemu okrožju. Javite se pri županstvu, da Vam izposluje pravočasno prejem poziva.
Hranilec. — U. G. Sv. Jurij ob juž. žel. — Ste 48 let stari, imate 18 letno hčerko in sina edinca, ki bo letos potrjen, ste po#estnica in vprašate, če ima sin edine pogoje, biti oproščen kot hranilec. — Ker plačujete sigurno več kot 120.— Din neposrednega davka in ker štejejo ženski člani rodbine v starosti 18 do 45 let po novem zakonu v zadrugo, prošnja za oprostitev sina ne bo imela uspeha.
Vprašanja in odmeri.
F. H. P. Ali bi dobil brezplačnega zemlje-tnerca, ki bi mi meje popravil? — Tega ne morete dobiti. Zemljemerec je človek, ki mora živeti, ima stroške s potovanjem, z risanjem itd. Da pridete kar najceneje, prosite, naj se pri vas oglasi, kadar bo imel kaj tam opravka. Zglasite se na katastrskem uradu.
J. P. v V. Ali bi mogel moj sin z ljudsko šolo postati zobotehnik? — Ne! Tudi za zobo-itehnike se zahteva vsaj del srednje šole in strokovne šole.
K. B. v K. Ali dobim denar od Saxerstaie Bank v Ameriki? — Ta ameriška banka izplačuje v obrokih. Prijavite se na gospodarsko pisarno dr. Černe v Ljubljani.
K. K. v K. Ali ja resnično, da ne morem prevzeti dobave gramoza na banovinski cesti, ker pri zadnjih volitvah nisem šel volit! — Prosimo vas, da zahtevate, naj vam dotični uradnik da to pismeno, ali vsaj ponovi pred dvema pričama, potem pa nam vse sporočite ali pošljite! Vsak je bil svoboden in prost vsakih posledic, ki ni šel volit. Nihče nima pravice deli.ti državljanov v dve vrsti!
F. V. v S. Ali je žena dolžna plačati moževe dolgove, ki jih je imel od preje? Žena ima lahko svoje premoženje. S tem ni dolžna plačevati moževih dolgov. Če imata pa skupno premoženje, se pa mora plačati.
Blagostanje raste
pri zdravem stanju živine. Nalezljiv katar v nožnici s svojimi hudimi posledicami se z
Bissulin
uspešno prepreči. — Stroški ca Din 14'40 za eno žival. Samo na odredbo živinozdravnika. Podučljiva tiskovina brezplačno. H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.	615
N. R. v O. Ali se lahko pritožim zoper raz-dedilni sklep v neki poravnavi? — Tega brez odvetnika ne boste znali. Treba je hiteti, da ne zamudite.
A. J. v Ž. Posodil sem 50.000 Din, kdo mora plačati koleks za zadolžnico? — Oni, ki vzame posojilo. Vi pa ste dolžni plačati rentni davek!
Št. S. v Z. Imam najemnike, ki nič ne plačajo, sli moram razredarino plačati? — Ta
davek moraie plačati, če ne, pa odjavite, da nimate najemnikov, ampak jih imate iz usmiljenja pod streho.
A. V, v G. Moj sin bi rad šel k filmu. — Vaš sin naj gre na polje ali pa naj vam pomaga, bo zdrav in srečen!
P. V. v V. Kako naj delam razne klobase itd. — Največ pouka za vse vaše želje boste dobili v knjigi: Nasveti za hišo in dom. Naroča se v Cirilovi knjigarni in stane vezana 30 Din ter poštnina.
E.	T. v O. Ali žena dobi kaj po umrlem možu, čeprav nima nič pisano in ni testamenta? — Dobi dolžen delež. Treba je po smrti cenitve, nato sodnija po zakonu določi. Ostalo dobijo otroci.
Raznim, ki vprašujejo glede denarja. — Smo že zadnjič v člankih povedali. Zvesto či-tajte naš list, ne moremo vedno eno in isto pisati. Isto velja glede zadolženja kmetov pri posojilnicah.
F.	K. v B. Živa ograja na moj svet raste, ali jo smem prepovedati? — Prepovedati ne, pač pa posekati veje, v kolikor segajo na vaš svet, ako sam tega ne stori na vašo zahtevo. Pa le dobra si bodita s sosedom!
D. J. v R. Moja žena kot mladoletna ima denar v sirotinski hranilnici na Madžarskem. Kako naj sedaj ta denar dobi? — Sedaj bo stvar zelo itežko šla, ker Madžarska ne dovoli nobenega prenosa denarja od tam k nam. Na vsak način pa., če je večja vsota, prijavite svojo terjatev potom domače občine Narodni banki v Mariboru.
M. H. v P. Pisati moram sestri v Šangaj, kjer je vojska. Ali bo dobila? — Če pišete slovenski, cenzura itak ne bo razumela, torej lahko vse pišete. Pošljite vsako pismo priporočeno, s svojim natančnim naslovom na zadnji Itrani kuverte.
K. A. v L. Posodil sem denar. Ali ga res sedaj sosedu kmelu ni treba vrniti? — Šest mesecev je kmet prost, da mu ni treba vam odplačevati niti na kapitalu, niti na obrestih. Pozneje bo moral plačati. Iztožiti ne morete. Pač pa vam svetujemo, da prijavite davkariji in plačajte rentni davek od obresti, čeprav jih sedaj se ne dobite! — Sedaj se zopot vidi, I kako pametna ustanova je hranilnica in posojilnica. Ko nastopijo zopet redne razmere, naložite denar, vaš so*ed naj si pa v posojilnici izposodi.
Raznoterosti.
Tatinska sraka. Nemški listi poroča jo o zanimivem slučaju, ki potrjuje tatinske nagone sračjega rodu. Pred 35 leti je izginil nekemu prebivalcu v mestu Elstri (Lužice), ki je stanoval blizu cerkve, poročni prstan. Zaman ga je povsod iskal, zaman sumničil na to ali ono stran — prstana ni nikdar več videl. Sedaj so slučajno našli ta prstan v nekem skrivališču na cerkvenem zvoniku, kjer od nekdaj gnezdijo srake.; Jasno je, da je bila prstan svojčas odnesla v svoje gnezdo tatinska sraka.
Skoraj neverjetno se sliši. Nekaj navadnega je v današnjih časih, ako či-tamo, da je bila kje uslužbencem znižana plača, ali pa, da jih je bilo gotovo število odpuščenih. Čudovito izjemo v tem oziru pa tvori predsednik nekega podjetja v San Frančišku, ki je preteklo leto dvakrat zvišal plačo svojim uslužbencem, namreč s 1. januarjem in 1. majem. Poleg tega je zdaj objavil, da bodo imeli uslužbenci od 1. maja prosto vsako drugo soboto celi dan, ne da bi se jim plača kaj odtrgala. Ta mož bi v resnici zaslužil, da bi ga dali v okvir.
Sin bivšega cesarja nameraval kandidirati. Kakor so pisali nemški listi, je malo manjkalo, da ni pri volitvah 13. marca nastopil na fašistični glasovnici sin bivšega cesarja Viljema, Friderik, bivši prestolonaslednik, kot kandidat za predsednika namesto Hitlerja. Vse je že bilo urejeno in Hitler je bil pri volji, da se umakne, a celo stvar je poj stavil na glavo bivši cesar, ko je iz svojega pregnanstva iz Doorna na Nizozemskem zaklical svojemu sinu odločni »Ne«. In Friderik se je moral ukloniti, kajti ve, da bi mu drugače petični oče odklonil svojo nadaljnjo denarno pomoč.
Ali morska kača obstoja? Ravnatelj londonskega akvarija Gould je proučil vsa razpoložljiva poročila o morskih kačah. Devet desetin teh poročil je izločil, ostalo jih je kakšnih 30 iz zadnjih 20 let in ta se mu vidijo verjetna. Po natančnem primrejanju vseh teli preostalih poročil je prišel do prepričanja, da morska kača res živi, in sicer mora biti kakšna namišljena zver ali njen potomec, ki se sprehaja po morju z dvema drugima neznanima pošast ima.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Cer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija', tonizator, ražnica »Hala«, emterocleaner. — Zdarvljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne.	332
»Vinski zakon in kletarski vedež«. Pravkar smo prejeli to knjigo. Trdo vezano. XII + 176 strani. Cena 50 Din. V samozaložbi pisca: Andrej Zmavc, Maribor. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove. O aktualnem izdanju še izpregovorimo. Knjiga se paroča tudi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Poziv! Oni gospod s Pragei-skega, ki je lam septembra kupil Ornig aparat in ga sprejel od mene, naj se zaradi važnih zadev oglasi čimprej e pri meni. Rudolf Kalle, Maribor, Slovenska ulica.
Oblačilno blago in vse vaše potrebščine kupite vedno najugodneje v trgovinah F. Šenčur, Mala Xedelja in Ljutomer.
Novejše.
Dosedanji Izid francoskih volitev.
Pri nedeljskih volitvah v Franciji sta zgubili precej glasov skrajna desnica ter levica ter se bo držala na vladnem krmilu sredina. Po dosedanji ugotovitvi notranjega ministrstva je bilo izvoljenih od skupnega števila poslancev 615 244. Od teh so dobile dosedanje vladne stranke 129, opozicija 115. Podatki so znani dosedaj iz 600 volilnih okrajev, ker se bodo vršile v ostalih 15 okrožjih v kolonijah volitve šele v nedeljo, dne 8. maja. V 356 okrožjih bodo ožje volitve.
Razstava sadnih pijač v Laškem bo v nedeljo, dne 8. maja tega leta.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Ker je bila tombola prostovoljnega gasilnega društva v zadnjem trenutku oblastno prepovedana, vljudno vabimo vse nam naklonjeno občinstvo, da se te tombole sigurno udeleži v nedeljo, 8. maja. Odbor.
Sv. Bclfenk pri Središču. Dramatični odsek katoliškega prosvetnega društva uprizori dne 5- maja v bolfenski šoli dve krasni igri »Mati in sin« in »Pri kapelici«. Začetek ob 3. uri popoldne. Igri sta polni šaljivih in tudi resnih prizorov. Zato vabimo vse stare in mlade domačine ter tudi naše ožje sosede, da napolnite našo šolo do zadnjega kotička. — Dne 8. maja ob pol 4. uri popoldne bomo pa isti dve igri ponovili v dvorani kletarske zadruge v Ormožu. Ormožančani kakor tudi drugi sosedje od blizu in daleč, k igri vsi ste vabljeni!
Kadar ni kaj v redu
v prebavnih organih telesa, se občuti razne načine. Človek na primer nima teka, jed mu ne diši, nekaj ga vedno sili na vzdigavanje, jed mu teži želodec, muči ga glavobol, počuti se trn ega, težko se poda na delo, nevoljen je in • nima rednega odvajanja. — Kadar ' z apetitom prebavo in delovanjem črev nismo zadovoljni, takrat so nam dobrodošle Fellerjeve Elsapilule, katere sigurno in hitro delujejo ter so povsem neškodljive, ne dražijo črevesja ter omogočajo mimo odvajanje. Fellerjeve Elsapilule krepe želodec in čistijo telo in obenem tudi kri. 6 zavitkov Din 30.—, 12 zavitkov Din 50.— obenem z zavpjnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Do-nja, Elzatrg 134 (Savska banovina).
Odobreno Minist. soc. pol. In nar. zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
MALA OZNANILA
Kovaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Kac, Cigonca, p. Slov. Bistrica.	518
Prodam šest skupnih novih čebelnih panjev s premakljivim delom. J. Pečko, Gočova 34, p. Sv. Lenart v Slov. goricah,	617
Licitacijskim potom prevzeto pohištvo se prodaja 6. in 7. itega meseca, in sicer postelje, omare, mize, kredence, stoli itd. Strossma-jerjeva ulica 5, desno.	626
Krojaškega
vajenca, deloma izvežbanega
---,----UClUllUt 1ZV
sprejme Slana, krojač, Sv. Tomaž možu.
pri Or-627
Od trga Gornja Radgona 20 minut se odda v najem, v ravnini in ob glavni cesti ležeč-e posestvo. Celo posestvo meri 27 oralov. V?č se poizve pri pos. Ivan Padarič, Mele, p. Gornja Radgona.	612
Cepljeno trsje in okoreninjene divjake ima Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	477
Sprejmem učenca. Pekarna Vencel Pajek, Središče ob Dravi.	621
Oier brez otrok išče službo. Naslov v upravi lista.	623
Smrekove sadike prodam. Naslov v upravi lista pod št. 616.
Poljedelce, kateri imajo na prodaj fižol krompir itd. vahimo, da nemudoma vpošljejo vzorce z navedbo količine in cene na »Mariborski Ivonzum, oddelek za vnovčevanje poljskih pridelkov, Maribor.	622
Sode z vsebino 200 litrov pa Din 40 do 50 oddajo Tvornice Zlatorog, Maribor.	618
Posestvo, obsegajoče 10 oralov, vinograd, sado-nosnik, njive, gozd, travnik, na prodaj. — Naslov v upravi lista.	613
Preklic: Izjavljam, da ni res, kaj sem govorila zoper gospodično Angčlo Senekovič od Sv. Lenarta. — Jožefa Popeiner, Sv. Jurij v Slov. goricah.	614
Tem potom naznanjamo, da se za 1. maj t. 1. določeno žrebanje srečk za zgradbo katedrale Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu z odlokom ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 22. aprila t. 1. št. 23.242/1.
Wm~ »dgodl do 31. avgusta 1932!!
Kljub odličnim uspehom, ki smo jih dosegli do sedaj, smo bili prisiljeni odgoditi termin žrebanja, in sicer: 1. Vsled uveljavljanja novih mednarodnih deviznih predpisov nam še do sedaj niso došle znatne vsote za srečke, ki smo jih prodali v inozemstvo. 2. Radi kratkega časa nismo mogli izvršiti pravočasno obračuna z vsemi našimi prodajalci. 3. Mnogi naši pradajalci so izrecno zahtevali odgoditev žrebanja z ozirom na stalno naraščajoče
povpraševanje po srečkah.
Dosedanji uspeh jamči za to odgoditev žrebanja tako, da bo ta sedaj najavljena odgoditev samo pospešila brezpogojen uspeh.
S tem se nudi prilika vsem onim, katerim poprej ni bilo mogoče, da si sedaj nabavijo srečke za zgradbo katedrale in da se pridružijo tej plemeniti akciji, ki v zvezi z ogromnimi možnostmi dobitkov predstavlja vzvišeno
dobrodelnost!
Glavna uprava loterijskega podjetja Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu.
C03
eti!l¥€r.
(Dalje.)
Delal je velike korake. On sam je bil velik kakor stolp. Kar tresel sem se od grcze. Stekel sem v žito, da b' se tam skril.
Velikan je preplezil ograjo, jc postal, se je oziral okrog sebe in je začel s strašnim glasom nekoga klicati. Imel je debel in močen glas kot grom. Kmalu je priteklo ^edem velikanov, velikih kakor .011. Vsak je imel v roki srp. Niso bili lepo oblečeni. Gotovo so bili to le delavci tistega, ki jih je klical. Nekaj jim je povedal, nakar so so razšli po njivi in so začeli žeti žito. Jaz sem bežal pred njihovimi srpi. Dospel sem do kraja, kjer je bilo žito poleglo. Dalje se nisem mogel spraviti. Eden izmed velikanov je bil od mene samo kakih sto korakov oddaljen. Obupan in truden sem legel na tla, pričakujoč svojega konca. Na spomin mi je prišla moja uboga žena in sirotna moja deca. Preklinjal sem svojo neumne glavo in čas, ko sem zapustil svoje mirno domov je.
Ko sem tako premišljeval, se mi je približal eden velikanov. Da bi me ne pohodil ali s srpom presekal na dvoje, sem začel iz vsega grla krive Ot><><5
čati. Ustavil se je, poslušal in pazljivo gledal okrog sebe, dokler me ni zapazil. Natančno me je motril, najbrž misleč, da sem kaka žival, ki grize. Potem me je oprezno prijel z dvema prstoma za ?ame in me je dvignil. Jaz sem nehal kričati
in sem napravil tako ljubezniv obraz, kakor mi je bilo le sploh mogoče. Bal sem se le, da da me ne bi s svojimi prsti preveč stisnil, ali pa, da me ne bi iz višine izpustil na zemljo. Ko me je velikan tako ogledal od vseh strani, me je zavil v rob svoje srajce ter me je nesel pokazat svojemu gospodarju.
Ta mc je gledal kakor neko čudo. Vzel je sla-mico — debela je pa bila kakor moja palica — in mi je z njo dvigal suknje, najbrž misleč, da je to moja koža. Nato mi je pihal v lase, da bi bolje videl moje lice. Nazadnje me je položil s trebuhom na zemljo, ker je pričakoval, da bom hodil po vseh štirih. Ali jaz sem se takoj vzravnal in sem hodil počasi sem in tja. S tem sem hotel pokazati, da ne mislim morda na kak beg. Snel sem tudi svoj klobuk in sem se začel velikanu globoko priklanjati. Hitro se je prepričal, da nisem kaka nevarna žival, ampak pametno bitje.
(Dalje sledi.)
(Povest v slikah.)
13. Čarovnica išče aeroplan.
Čarovnica Jera se je prikradla do Miškove koče. Gledala je pazljivo na vse strani. Da bi bil Miško videl njen strašni obraz, po njem bi bilo. Čarovnica govori sama sebi; skrbno pazi na vsak šum; pripravljena je, da vsak trenutek zbeži ali pa se spremeni v nekaj druzega.
14. Miško se vrne domov.
Miško pride do vrat, katera jo odprla njegova mati. Čarovnica se skrije, da jc Miško ne opazi. Počene za plotom in se spremeni v ostudno žabo. Miško gre mimo in je ne zagleda. Copernica zopet zleze v svojo prošnjo obleko, st-eče k aeroplanu in ga razbije, zagledavši Miška. (Dalje sledi.)
Glej, komu zaupaš.
Lisica je razglasila kakoškam in petelinom, ki so čepeli na nekem drevesu, večni mir, ki je bil sklenjen z vsemi živalmi, tako da bodo odslej volk in ovca, lisica in kokoši trajno prijatelji. S temi besedami bi bila rada privabila kokoši z drevesa. Petelin pa je r» kel:
»To rad čujem!« in je dvignil glavo, kakor da kaj v daljavi pazljiv» motri.
Lisica ie vprašala; »Kaj pa tam vidiš?«
Petelin je odgovoril: »Lovec prihaja in ima pse s seboj.«
Lisica je zaklicala: »Tedaj odidem!«
Nato je menil petelin: ¡Počakaj, da zleti-mo na tla. Videti hočemo prijateljstvo med teboj in psi.«
Lisica pa je rekla: »Morda oni še ne vedo za mir in prijateljstvo. Zato je boljše, če me ne najdejo.«
Žohia ia golob.
Žolna in golob sta posedla pava.
»Kako ti je ugajal naš gostitelj?« je vprašala žolna na povrat-ku; »ali ni odvratno bitje? Njegov ponos, njegove ostudne noge, njegov oduren glas, aH ni vse 40 neznosno?«
»Na vse to,« je odgovoril pohlevni golob, »ni3em imel časa paziti. Dovolj sem imel občudovati lepoto njegove glave, krasne barve njegovega perja ia njegov ponosni rep.«
Konj in bik.
Na iskrem konju j a ponosno jahal drzen deček. Tedaj je zaklical divji bik konju: »Sramota! Ne bi se dal voditi od dečka.«
»Jaz pa,« je zavrnil konj; »kajti kakšno čast bi si ¿.tekel, če bi vrgel dečka raz sebe?«
Opisano.
Mati: »Za Boga, kak-Sen pa' si?«
Mihec: »Padel sern v travo, katero je bila včeraj krava pojedla.«
V Šoli.
Učitelj: »Zakaj S9 imenuje ta žival sto« noga?«_
Učenec: »Ker stoji na' nogah.«
/

ZA BIRMO i
decje oblekee
*«
moške obleke © $ © 9 3 ® $ $ 9
«v * &
S S *	S 9* ** &
ANTON MACMJN
jflA JI lJU O MS, Gosposka ulica 8—10.
Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120-—, 128'-
Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155'—, 165'—
Klobuki otroški Din 28'—, 38'— Klobuki moški Din 52'—, 62 —, 75'— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d. najceneje in solidno pri
JahoH Lati, Marmor, Glavni trg 2
Ugodno kupite
raznovrstno ostanke po Din 6.—, 7.—, 8.— meter. Za birrnance, ženine in neveste dobro in poceni t
Trpln-ovem bazarju
Vetriniska 15 Maribor^
Inseriraflef
Birmanska
darila
po globoko znižanih cenah. Ure od 50 Din naprej z garancijo dobite pri urar]u R. Bizjak, Maribor, Gosposka nI. 16. 545
Milne pasove
(Bruchbilndcr)
tndi za najhujše kile,. trebušni pasovi, gumijaste nogavice, umetne noge in roke
itd. najceneje pri tvrdki Ivan Fric, bandažisi Celje za farno cerkvijo. 317
Priporočam
svojo bogato sortirano zalogo pomladanskih nevesti.
Po skrajno nizkih cenah. Pripoznano najcenejšo ostanke prodaja lc
M. MM
manufakt irna trgovina
Maribor, G'o?n! trn št. 1
BBBEEEBEBBBE
B B B B B B B B B B B B B
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Moi tovariš.
Molitvenik za mlade* niče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošti 1 Din več.
B B B B B B B B B B B H B
Za birmo
tO
w
gotove obleke in blago po posebno nizkih cenah v veliki izbiri dobite le v manufakturni trgovini
I. Preac, Maribor, Glavni irg 13.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
B	B
B BBBBBBBBBBB
Še Vam je dana prilika, da si nabavite po globoko znižanih cenah pri splošno priljubljeni tvrdki Valentin Hladin, Celje, poleg Marijine cerkve, razno manufaktur-no blago, in sicer: sukno, kam-garne, lepo Športno blpgo za moške obleke, dalje specijalno dvojno impregnirano platno za veter-ne jopiče (Windjacken), moderno moško perilo za gospode in delavce, volneni ripsi za damske «plašče in razne pralne in umetno svile, voala, in pralne delene. GOG
Stalno službo dobi mlajša ženska, ki kuha in pomaga pri gostilni v bližini Maribora. Ponudbe pod
»Stalno mesto« na upravo lista.
599
Proda se lepo arondirano posestvo pri Žalcu v Savinjski dolini v izmeri 9 ha 74 a 57 m2. Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje. Poleg tega je na prodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m1' zemljišča. Plača se tudi lahko s hranilno knjigo denarnih zavodov.	554
INP" Birma se bliža!
Če hočete kupi.ti manufukturno blago in gotove obleke po znižani ceni. Vam priporočamo trgovino Franjo Klanjšek, Maribor, Glavhi' trg (zraven apoteke sv. Areh),
Proda s« hiša, zemljišče z njivami in drevjem in gozdom po nizki ceni. Obrnili se na naslov Alojzija Obran, Pršetnici, Sv. Tomaž pri Ormožu.	558
Za Ihfrmo
Otroške nogavice par Din 3.50. moške nogavice par 3.50, damske nogavice par G.50, damske flor nogavice 10.-=, moške srajce kom 25.—, moške spodnje hlače 15.—, čipke meter od Din 1,— naprej. Trde ovratnike kom Din 8.—, mehke ovratnike Din 5—, samoveznice svilene Din 7.—, otroške čevlje Ia. usnje, črne, rujave par Din 24.—, sandale za otroke par Din 22.—, venci za birmanke od Din 10.— naprej,«svileni traki v vseh barvah meter od Din 1.— naprej dobite pri Eksportni hiši »Luna«, lastnik
Albin Pristernik, Maribor,
Aleksandrova cesta 19.	597
Nogavice in čipke, emajlirano, stekleno in porcelanasto posodo po jako nizkih cenah dobite v amerikanskem bazarju, Maribor, glavni trg 5. 600	šaiarja, dobrega v sadjarstvu in vinarstvu, žena kuharica, sprejme Ussar, Zavrče. G10	Zanesljivo kaljiva semena, prvovrstuo orodje, osobiito motike, kose, vse špecrijsko blago, železnino, trboveljski portland cement kupite dobro pri Jos. Jagodic — Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica 2. Zamenjam bučno olje za b upnice. GOS
	Sprejmem pridnega, poštenega vajenca za krojaško obrt. Prednost ima, kateri se je že kaj učil. Furlan Josip, krojač in organist, Iloče. G09	
Pred nakupom si poglejte zalogo in cene tvrd-ke Vicel, trgovina s kuhinjsko opremo (hišnimi potrebščinami, emajlirano pločevinasto .vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo). Maribor, Gosposka ulica št. 5. 557		Kmečko dekle, ki zna kuhati in je tajeno dela na polju in pri živini, se sprejme kot samostojna gospodinja v župnišče v biižini Maribora. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. G07
	Proda se zaradi smrti po zelo nizki ceni Din 150.000 pod ugodnimi plačilnimi pogoji lepo posestvo, pol ure od postaje Poljčane, v izmeri 32 oralov, sestoječe iz sadonosnikov, gozda, njiv, travnikov ter vinogradov. Poslopja zidana in v dobrem stanu ter s celim inventarjem. Natančneje pove Vinko Kračun, Poljčane. 611	
Proda se lepo posestvo pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Močna 21. 10 do 12 oralov zemlje, novo zidano poslopje. 598		Podpisana Terezija Rues izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi naredil moj sin Ivan Šalamon. — Terezija Rues. G24
Zadružno gospodarsko banko d. d.
Podružnico Nariftor, Aleksandrovo cesla št. 6
v lastni, novozgrajeni palači	Pred frančiškansko cerkvijo
izvršuje vse bančne posle nafkulanlneje. -- NajviSfe obratovanje vlog na knlilice in v tekočem računu. -- Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loteriie.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Podružnica: Celje
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno
in kulantno.	588 ii
Za sv. birmo
Vam nudimo krasne oblekce in čevljčke
Trgovski dom Maribor
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aoa
TRAVER ZE
cement, betonsko železo, žičnike in druge stavbne potrebščine nudi po ugodnih cenah trgovina z železnino
Brenčič Anton, Ptuj,
Na drobnol	485	Na debelo!
Za vse letne čase, posebej zdaj za sv. birmo in za Binkošti dobite v moji trgovini različno blago za moške in ženske obleke, razne de-lene, cefire za obleke in perilo, otroške obleke in predpasnike, platno že od Din 5.— dalje, razne tiskanine (druke) že od Din 6.— dalje, dežnike, čevlje, nogavice, klobuke, vse priznano najboljše kakovosti po
najnižjih dnevnih cenah.
KARL JANcIc,
trgovina z manufakturo, čevlji In klobuki
v	620
Mariboru, Aleksandrova cesta 11.
i it šport
hišo, vrt, ulico
samo trpežne in ccne
tn ene čevlje „VIKTORIA"
CENA NA MALO
velikost 22—27 Din
velikost 28—34 Din 30--
velikost 35—41 Din 3S--
velikost 42—4G Din 46'-
Dobijo se v vseh tozadevnih trgovinah.
Udobna fazona, elastična boja.
V 6ivi beli in črni barvi.
Domač proizvod.
Prodaja na veliko:
SEMPERIT, ZAGREB
Nikoličeva C—8.
Zahtevajte elegantne „Wi m p a s s i n g" čevlje za hojo in šport!
Priporoča se specialna mehanična delavnica za popravilo vsakovrstnih šivalnih strojev, koles, gramofonov in v to stroko spadajočih del. Lastno emajliranje in ponikla-nje, velika zaloga nadomestnih delov za šivalne stroje in kolesa. Zahtevajte brezplačni cenik. Rupert Dralcšler, Maribor, Vetrinjski ulica 11.	62i
Krompir, večjo množino se kupi po dnevni ceni. Ponudbe na I. Golob, Maribor, Vetrinjska ulica 22.	625
Dva bikca marijadvorske pasme, oba od dobrih mlekaric proda vinarska in sadjarska šola v Mariboru. 625
Učenec se sprejme s stanovanjem in hrano. Tri lota učenja. Pekarna Franci, Maribor, Taborska ulica 16. 604
Močen baruč z usnjeno streho, stroj za snaženje žita, mla-tilnica, čistilnik za žito se poceni proda ali zamenja za slamo ali les. Vpraša se Maribor, gostilna »Tržaški dvor«, Tržaška cesta 4i.	601
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
■
t=4
m
□
3
(^□□□□□□□□□□□BHHSaHEBH^
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.