Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskem. Fr. Z. II. U8 t a 7 a in živ 1 j enje _aols. gester". Krsčansko ži^ljenje je 7 dobi 12. in 13. stoletja po mestih in deželah, med knezi in gla^arji iu ljudstvom mo5no pešalo. Kri7O7eistva, 7iaže, suro7ost, ne^ednost... 7se to se je 7iinolo na meeto 5istega nauka Kriatuso^ega. Dubo^ni in pos^etni predpostavljeni, kakor tudi podložni so propadali duševno in nra7no. V tem žalostnem času je 7zbudil Bog moža, goreeega za čast božjo in za blagor bližnjega — 87. Franciška, serafiuiskega, rojenega 7 leta 1182. 7 Asissi-ju na Italijanskem. Ta 876ti mož se postavi z besedo in zgledom silo^itim pregreham s^ojega 7eka nasproti. Vse, kar ima, 7rže od aebe, ter začne razuzdanemu 87etu pokoro oznano^ati. Njego^a zgo^ornost, zaničevanje 7sega, kar svet ljubi, poslušalce mo5no gane. Kmalu se zbere okoli njega 7e5 enako mislečih može7. S7. Francišk jioi spise pra^ila, po kterib naj živijo, in ktera je papež Inocencij III. ustmeno 7 1. 1209. potrdil. Nekoliko let pozneje pa je papež Hononj III. storil to 7 posebneni pismu. Tako se je za5el ,,pr7i red" 87. Franciška, po kterem živijo sedaj oo. franciškani, kapucini in minoriti. Jednaka piavila spiae 87. Francišk tudi za ženski spol, izmed kterega se jibje več odločilo ži7eti po zglcdu 87. moža. Sv. Klara je bila pr^a 7 ta ,,drugi red" sprejeta 1. 1212. Spodbujena po 87. Fianciaku zbeie 7e5 bogabojeSih tovaršic, kterim je postata prednica in koje so po njej imenovali Klarisarice. Klariaaricem se 7eli tudi ,,ubog. ae8tre" in so prave nune, ki storijo slo^esne obljube za celo življenje. Glede ,,šolskih aester" je za naa še omembe potrebno _tretjega (Tertins ordo de poenitentia, Tertiarii) reda" 87. Franciška, kterega udje med 87etom ži^e. Upeljal ga je 87. mož 1. 1221. Pri tem redu ga je vodila mi8el, da bi ljudem med »7etom Ži7e5im, — 78akemu po njego^em atanu in šegi — priložnost dana bila do više popolDosti. U d j e tretjega reda zamorejo biti katolicani obojega spola in 78akega stanii. Posta^e tega reda ni5 druga nimajo, kakor kar je 7sakemn 7estnemu kristijanu naloženo: 7estno in natan5no 8polno7anje 10 božjib in 5 cerk^enib zapo^edi; rendar pa zavži^ajo 7se od cerk^e podeljene dobrote prvega in drugega reda. Prepo^edana jim je neSimernost 7 obleki, pijan5evanje, plesi; priporoSano večkratno sprejemanje 87. zakiamentoT. Pod svojo obleko nosijo blagoalovjen škapulir in pas. Inače med 87etom žirijo in gred6 za svojimi opravili. Tudi ta tretji red je bil od papeže7 potrjcn in šteje med svoje ude velikansko število izmed vseh stano7, ve5 papeže7, cesarje^, kralje7 . . . itd. Tudi naš sedanji 87. o5e Pij IX. so ud tega reda. — Po božji pre7idnosti so iz ,,tretjega reda" izrastle razli5ne duliovne diužbe. Muogo udov tega reda je želja obala, ne^arnemu in ukanljivemu S7etu umakniti se, ter prebi^ati 7 drnžbah pod edno strebo skupej, pokoini enemu preduiku, kojega si sami iz^olijo. Papež Leon X. je za take ude _tretjega reda" posebna določila izdal, izpustivši tisto, kar je posebnega bilo le _a ude med svetom živeče, pridjavai pa razun 3 navaduih e^angeljskib sveto7 še to, da se lehko za^ežejo 7se dni 87ojega ži^ljenja po tistih živeti, 1. 1521. Taki 8amoatauski udje ntretjega reda" so 86 sčasoma razdelili na 7e6 panog. Eni se pečajo s skrbijo za bolenike n. pr. Elizabetinarce. — Po teh pravilib živijo tudi ,,aolske sestre", ki se za^ežejo skrbeti za odgojo in odrejo dekliške mladine. V duho^skih zade^ah ao šolske seatre popolnoma podložne 87ojemu akofa, in po ujego7em do^oljenju 7oditelju prvega reda 87. Fianciika, ki ima po^sod, kjei- je le mogoče, 7odstvo naols. sester" 7 dušnih zadevah. Posebno omeniti je treba, da se šolske sestre podvržejo določilom in posta^am, ki jih daja držara za aole. — Solske sestre storijo objubo, oatati v tem redu, spr7i5 le na tri leta, ktera obljuba pa se potem pono^i za celo življenje. Po svojih opravilih se za^ežejo na tanko spolnovati božje zapovedi ter delati pokoro za prestopke proti pra^ilom tretjega reda 87. Francilka ter živeti v pokorsini, 7 rado7oljnem ubožtru in 7 vednem de^ištvu po pravilih njih ustave. Pokoišino obljubijo posamezne ^aestie" svojej prednici nmati" imeaovanej. (Mati s« imenuja prednica v gla^nem samoatanu; 7 podružnicah istega samostana se imenuje nsestra prednica".) nMati" se voli na tri leta pod 7od»t7om dotiSnega škofa, ali od skofa pooblasčenega poslanca. Prednica-mati ai izvoli potem dve sveto^alki ter ra7na in 7odi ž njnno pomo5jo celo društvo, razdeliva službe, sprejema no^e deklice, ki želijo šolskim sestram pridiužiti 86. Za pristop k _šol. aestram" je potrebno, da dotična deklica izpolni 18. leto, ter da ima piivoljenje stariše? ali njib name8tniko7. Preakušnja, nno7icijat" imeno^ana, traja po pra^ilib eno leto. Med tem casom se deklice pod 7odstvorn za to odlo5ene učiteljice, ki jih poduŠuje 7 7seh za.druatvo potrebnih re5eh, 7 pra^ilih in poata^ah. Med tem 5asom ae 7endar tudi zamorejo pripravljati za poduk 7 solah. Po dokon5anem 21. letu, in po dobro prestanem letu preskuanje se ae enkrat posvetujejo 7se 7 družbi ži7e5e se8tre, in odloSijo ali se no^a kandidatinja sprejme ali za^rže. Šolske 8estr. nimajo tako ostrega zapora, kakor je po gamoataaih piTega in drugega reda 87. Franciaka. Vendar da 86 potrebni red obraui, njim je le iz 7ažnib uzroko7 z dovoljenjem prednice do7oljeno samostan zapustiti. Njih obleka je priprosta, a 7endar anažna in 5edna. Obstoji 7 5rno-rujavem gornjem oblačilu (janka); prepaaane so z belim pojasom, kakor oo. franciakani, na kterega je pripet molek za tretji red. Ple5a in prsi pokri^a bel pla^ček, mantclet imenovaD. Na gla^i nosijo 5rno 5epico (kapo) 8 5rnim pajSolanom. Okoli 5ela in senc je ovita bela rutica. Ako 80 na potu ali zuiiaj saitostaua, imajo ae oginjen erno-ruja^i plaš5ek, ki nekoliko 5rez polovico trupla piikri^a. —