f t^O IpŤ Gorenjski 6\snik od leta 1947 /!✓ K PiVl PRBDHODNIKTEDNtK GOSBNIEC LFTA 1000 TOREK, 29. DECEMBRA 2009 Leto LXI1.5t ioX, cena i,« EUR, lo HRK Odgovorna urednica: Mahita Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob pitkih nakuda: 22.000 izvoi>ov ww-coreklskigiy^S.si velikih Božične poplave so najbolj prizadele občino Bohinj, po prvih grobih ocenah pa naj bi bilo na Gorenjskem za okoli tri milijone evrov škode. Simon Šubic bolj kritičnem obdobju • v varnost plazenja še vedno noči na petek in ves petek • obsiaja. Bohinj, Kranj • Letošnje bo- zaprtih kar petnajst cest pa Uradnih ocen nastale Ško- žične praznilce so v večjem tudi nekaj mostov. Po bese- de na komunalni in cestni delu države pokvarile popla- dsh Jerneja Hudohmeta, infrastrukturi še ni. saj so ve, ki pa so k sreâ poCTočile vodje Uprave RS za zaščito ocenjevalne komisije Še na precej manj škode lot ka* in Reševanje Kranj, je bilo na terenu, §e vedno tudi poteka tastrofalnc poplave izpred Gorenjskem popîavljenih zbiranje prijav individualne dveh let in tudi niso povzro- tudi od 350 do štiristo stano- škode. Predsednik vlade Bo- čiie smrtnih žrtev. Na Go- vanjskih in industrijskih ob- rut Pahor, ki si je v soboto z renjskem je bilo najhuje v jektov, predvsem v Bohinju, obrambno ministrico Ljubi* Bohinju, Iqer je po podatkih Kranju z okolico, Gobovdh v co JduSič in poveljnikom Ci- uprave za zaščito in reševa- občini NaJdo in na Lanco- vilne zaščite Miranom nje Bohinjsko jezero naraslo vem. Precej škode je povo- tajem ogledal razmere v Boza skoraj tri metre, Česar ne denj povzročila tudi na Jezer- hinju» je ocenil, da bo Škoda pomnijo vsaj petdeset let, ve- skem, a tam bolj na gozdnih zagotovo presegla zakonsko liko je poplavljala tudi Sava poteh. Sprožilo se je tudi ne- mejo za sprejem intervencij- Bobrnjka. Zaradi poplavlja- kaj zemdjskili plazov, z;aiadi skega zakona. nja vodotokov je bilo v naj- namočenega terena pa ne- ^ S. stran Gladina Bohlnjsk^a jezera se je v petek po podatkih hidrologov dvignila za skoraj metre. « V nesrečah smo Slovenci solidarni Na slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Bledu je spregovorila ministrica Ljubica Jelušič. Danica Zavrl Zlebif I» k i « L 1» i d A* ■i à'n Bled • Ministrica za obrambo Ljubica Jdušič je v ^ojem govoru ob dnevu samostojnosti in enotnosti m Bledu pove7aIa tri dogodke. Kden teh je za zgodovino Slovenije zelo pomemben dan pred 19 leti, ko smo se Slovend enotno odJoâjj za to, da želimo živeti v svoji državi, V spo« min na plebisdt sedaj praznujemo državni praznik. Ob tem prazniku so na Bledu priredili koncert Godbe Gorje, ki je pred 103 leti nastala v tedanjem gasilskem društvu. Ministrica Ljubica jelušiČ z blejskim županom janezotn ministrica pa je izrazila za- Faj^rjem na koncertu gorjanskegodbe/p®w:Tifi«oou i ^ t • . «I i" ^ ; : r i loat sprti med seboj, ob naravnih nesrečah pa se izkažemo solidarni in tovariški," je dejala ministrica in ocenila, da je to dober temelj in upanje za prihodnost Ko je govorila o lepoti narave (ki se zna na naše nespoštljivo ravnanje odzvati tudi na krut način}, je kot njen biser omenila Bled. Zanj vedo domala povsod po svetu, tudi če ne poznajo Slovenije. V blejski festivalni dvorani je številnemu občinstvu, med katerim so bili tudi hotelski gostje, spregovoril tudi župan Janez Fajftir V tekoči an^eščini in nemščini jim je prenesel tudi ministričin go- dovoljstvo, da sodeluje na pomembnem koncertu daleč ministrica skupaj s predsed- sreči izkazala solidarnost lju- vor. Nato je lep praznični ve naokrog znanih godbenikov, nikom vlade obiskala Bohinj, di, Bohinjcem so v veliki Cernadaljevalagorjwiskagod- ki že stoletje skrbijo za kul- ki ga je prizadelo hudo neu- meri pomagali tudi sosedje ba pod taktirko Klemena Re- turno izročilo. Dopoldne je rje. Dejala je, da se je ob ne- Blejci. "Sbvend smo veliko- peta s pevko Andrejo Gržina. 'paket za ft^lade Bmplačni paket za vodenje osebnih financ mladostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju. Gorenjska^ Banka Rax>vijica v Radovljici odprli mladinski hotel v ponedeljek so v Vidlčevl hiši v starem mestnem jedru Radovljice odprli prvi mladirîskl hote) v občini. V treh apartmajih in dveh sobah v hiši, ki so jo na Linhartovem trgu zgradili pred skoraj štiristo leti, je gostom na voljo dvaindvajset postelj. Kot je povedal lastnik Miran Vidic, je mladinski hotel le del desetletje trajajočega projekta obnove stare meščanske hiše, v kateri je družina Vidic pred dvema letom? že odprla mestno kavarno. "Obnova takšnega objekta je seveda velik zalogaj, zato seje lotevamo postopno. Možnostf širitve dejavnosti pa je seveda še veliko." M. A. Naslednja Stevikd Gorenjskega glasa bo zaradi praznika izšla že v četrtek, 31. decembra 2009. ^ é 103 ! AKTUALNO i Kjo parkirati ; in za kakšno ceno? 4 t i To se spraiujejc prebivalci Župarťi* ; ^^frulicevKranjj. ki $0 zaradi uved- i be pídiljiviH parkirišč na Likozarjevi i ostali brez možnosti brezplačnega i parkiranja. Stanovalci starega mest» i ne^a )edpa lahko brezplačno parkira- pn Cebe »ri COREN)SKA V jezero so potopili božično drevesce že devetič so za boži£ v jezero Ćrni* va potcpili božično drevo. Dogodek )e pripravilo preddvorsko turistično društvo v sodelovanju s člani potapljaškega kluba Som iz Kranja, po-budmkje bil pred leti potapljač Uro§ Valie. S N OVAN} A Desetletje z Danvinom Akademska s razstavo * ikarka Maja Šubic z Ik v okroglem stolpu Lo ikega gradu po skoraj desetih zakljuČu C Ljm^tnliki clk«l, povezan i Charlesom Darwmom in njegovim potovanjem na ladij Beagie. i6 : ZADNJA j Petrove jaslice j tokrat drugačne Med mnogimi jaslicami, ki jih v p raz- ničnih dneh postavljajo vsepovsod po Gorenjskem, smo si tokrat v vasi Povije o^edali jaslice na prostem, ki jih že devet let postavlja Peter Stare, Romjev po domaČe, 24 VREME Dartesbo pretežno oblačno, rahlo bo deževalo. V sredo in &trtek bo oMno z občasnim padmHmmi. Čezdansebo otopio. -2/5 jutri: oblačno s padaAmnù CO H O VD fN m o L k 2 POLITIK da niča .zavrl^g-glas. 5 i GORENJSKI GLAS torek, 20. decembra 2009 Zavriskâli za Slovenijo Maia Bertonceli šolstvo v Demosovi v ....................................... zbrane pa so nagovori Brezovica • Najbolj pristno Lojze Peterle, predsct vzdušje cb dnevu samostoj- prve slovenske vlade, b nosti je na Sv. Jakobu nad dir Tone Krkovič in Dra Medvodami, kjer se je veliko Čepar. "Ni kraja v Slovenj ljudi zbralo tudi letos. Tam je kjer bi se Že dvajset let za im 23. decerabra 1990 množica red zbralo toliko ljudi, k ljudi pričakala rezultate ple- ta praznik toliko pomen bisdta, pridružila pa se jim program začel povezova je tudi veČina ministrov prve Zvone Nagode in nav demokratično izvoljene slo- pozvaJ, da zavriskajo za S venske vlade. Od takrat na venijo. Govorniki so se ( Sv. jakoba 2(5. decembra vsa- takniii takratnih in sedan ko leto prihajajo Ijudie iz ce!e dogodkov. Sledilo je glas Slovenije, pa tudi.iz tujine. no presenečenje, za ka Slovesnost na Sv. Jakobu je poskrbeli dani skupine Ve dogodek brez vabil. Začel se rans Quartet. Na harmon je s sveto ma§o. Somaševanje je igral tudi brigadir Ton je vodil Janez Oberstar» gene- kovič (na siild). Lojze Peter idhii vikôr liubljaiiske nad- pa je dejal. "Če leta Jkofife. Sledil je kulturni pro- 1990 ne bi spodbujali I gram, tradicionalno ob pes- da izživijo sanje, Če se ne mi pevcev s Katarine, letoš- zgodil Demos, Če ne bi rma nja govornika sta bila župan gali na pr\'ih demokrati Medvod Stanislav Žagar in volitvah, mi tega večera s Peter Vencelj, minister za tonerico ne bi doživeli" ^arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Gla Knjigo prejme VERONIKA ROMŠAKiz Uz v Tuhinju. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Praznični delovni čas Celo leto smo pridno deiali, in ko pride konec leta In se odvija s prazničnim prizvokom, bomo tudi mi čisto maj no bolj praznični. Obveščamo vas» da bomo za vas tuka nes kot običajno od S. do 17. ure, jutn, v sredo» do 15. na silvestrovo pa le do 12. ure. Ker bo zadnja Stevi Gorenjskega glasa izšla že v četrtek, bomo male ogl osmrtnice in zahvale sprejemali le §e danes do 14. Zahvaljujemo se van- za razumevanje! Zbiramo igrače in šolske potrebščine želimo sezahvahti vsem, ki ste opazili našo akcijo zbiran grač na Gorenjskem glasu za Rdeči križ Kranj. Vaš odziv bif zelo dober In smo vse stvari takoj oddali naprej^da bo( čim prej prišle v prave roke in razveselile otroke, ki jim <> šl ne morejo kupiti daril. Zato bi se vam radi iz srca zah lili, da ste se potrudili in pobrskali med Igračami, ki jih v otroci ne uporabljajo več, Hvala! Hkrati vas obveščamo, c akcija poteka Se naprej, zato še vedno vabljeni k sodeio nju! Še naprej zbiramo Igrače in šolske potrebščine. 19. Novoletni gala koncert Koncert bo pn/l dan novega leta v Festivalni dvorani na B du. Žreb pa je doloál, da brezplačni vstopnici prejme Ljudmila Križnar Iz Škofje Loke, Minka Valjavec iz Begun Slavke Miler z Bleda. Čestitamo! D. K. Počastili dan samostojnosti )an samostojnosti in enotnosti je eden najpomembnejših praznikov naše države. Na osrednji državni proslavi slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Danica Zavri 2lebir Ljubljana > Na plebiscitu pred 19 leti je na vprašanje» ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. pritrdilno odgovorilo 88,5 odstotka vseh volivcev. Re-zuJtaë so biti uradno razglašeni 26. decembra, zato ta dan praznujemo kot državni praznik. Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupžčijia z^. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno g listino o samostoj nosti in ne- g -X t r"^ I 'T ^ ^ T T ^ O' / s s i. strukturnih in praktičnih ukrepov, ki jih s partnerji v socialnem dialogu pripravljajo za izhod iz krize, o usposabljanju poslovnega okolja» da bo atraktivno za domače in tuje naložbe, o gospodarski diplomaciji, ki naj pri tem pomaga. Poudaril je tudi pomen trajnostne-ga razvoja s poudarkom na zeleni tehnologiji in varovanju okolja, pozabil pa ni niti na pogovore s sosednjo HrvaŠko, ki so močno zaznamovali iztekajoče se leto. Praznik je počastil tudi državni zbor s slavnostno sejo, na kateri je bil slav- odvisnosti Republike Slove- Z državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti nije ter Deklaracijo o neod- \isností in tako postavila for- predsednik vlade Borut Pa- gala nas, zato po njegovem nostni govornik podpred- malni temelj slovenski sa- hor. Dejal je, da ima Slove- obstajajo realne možnosti sednik Miran Potrč. Ljub- mostojnosti. nija danes drugačne proble- za našo končno premoč v Ijar.ski nadškof Alojz Uian Letošnja državna proslava me in izzive kot pred 19 leti, prihodnjih letih. Govoril je je istega dne naševaJ za do- ob dnevu samostojnosti in pretežni del svojega govora o ciljih vlade, da Slovenijo movino. Tudi v nekaterih enotnosti je biJa že v sredo v pa je namenil letošnji krizi, izvleče iz krize in jo naredi krajih so s prireditvami po- Cankarjevem domu, slav- Te še zdaleč nismo prema- bolj konkurenčno in bolj so- častili praznik samostojno- nostni govornik pa je bil gali, a tudi kriza ni prema- Udarno. Govoril ie o paketu sti in enotnosti. Spomin na tuhinjske borce Sto dvaindevetdesetim borcem in vodji ameriške vojaške misije Charlesů Fisherju, ki so pad v Tuhinjski dolini, se je ob 65-ietnici bojev poklonila tudi ministrica Ljubica Jelušič. I Jasna Paiadin Zgornji Tuhinj • V Zgornjem Tuhinju so se v nedeljo spomnili bojev pred 65 leti, ko je na obronkih Menine planine in po Tuhinjski dolini življenje izgubilo 192 borcev, skupaj 2 vodjo ameriške vojne misije kapetanom Charles om Fisherjem. Slovesnosti so se zato tudi letos udeležili visoki predstavniki ameriške diplomacije, mi- nistrstva za obrambo, Občine Kamnik in Zveze združenj borcev NOB Slovenije, Osrednja govornica letošnje slovesnosti je bila obrambna ministrica Ljubi' ca Jelušič, ki je izpostavila pomen sodelovanja slovenskih vojakov v misijah po svetu in pomen partizanov za samostojnost Slovenije. "Velikokrat pozabljamo, koliko so partizani in vsi naši zavezniki žrtvovali, da lahJco danes živimo v miru, v sa« mostojnl Sloveniji. Poveza-nostv orožju je bila že takrat in je še danes povezanost v boju za svobodo, za skupne vrednote. Charles Fisher je prišel iz daljne dežele, da bi pomagal nam v boju proti fašizmu. Zato tudi dares naši vojaki odhajajo v tujino zbranim pa se je tudi letos Ministrica Ljubica jelušič je ob spomeniku v gornjem pridružil kapetanov medvoj- Tuhinju izpostavila, da je naša naloga vsem padlim ni tovariš in takratni telegra- partizanom najti imana. fist, danes 89-letni Robert . kompase in fotografske apa- v Tuhinjski dolini, ki ji Kam- • zaradi svobode in miru Kapetan Charles Fischer rate. V nemški ofenzivi je bil ničani rečemo tudi rdeča, vseh ljudi po svetu," je pove- je v Slovenijo prišel poleti ubit 26. decembra 1944. partizanska dolina. Leta dala ministrica in dodala, da leta 1944 kot eden prvih za- "Danes je hladno, a nič v pri- 1941 smo pokazali, da smo si moramo vsi prizadevati, vezniških Častnikov. Vodil je merjavi s snegom in hudim lahko složni, prav tako leta da bi vseh 192 padlih parti- skupino, ki je s seboj pripe- mrazom tistega dne, ko ie tu 1991. zato si to za vse želim zanov dobilo ?voja imena Ijala prenosne radijske po- blizu potekala huda bitka, tudi v prihodnjem letu, " je Na spomeniku je namreč Lz- staje, zložljive čolne, aku- Ob tem spomeniku se spo- povedal kamniški župan pisanih le dobrih štirideset, mulatorje, daljnoglede, ure, minjamo vseh padlih borcev Tone Smolnikar. drugi so še neznani. Kamere za ženske v Darfurju tem ko jim prinaša tehnično opremo, jim omogoča, da bodo sami zbrali dokaze o nasilju, ki ga prestajajo v skih taboriščih med Suda- Razdelil je 81 kamer in ne- taborišáh,inoniihobvesti- .....................................ie tokrat kaj prenosnih računalni- li svetovno jaraost. Tomo Kranj - Slovenski humani- razdelil miniaturne kame- kov. Na poti iz Sudana je Križnar je želel odpotovati v delavec Tomo Križnar, re, s katerimi bodo lahko javnosti poslal pismo, v ka- Etiopijo, vendar ni dobil Danica Zavsl Žubir doma iz Naklega, je znova v posnele in s tem dokazale Afriki. Ženskam v begun- posilstva, ki jih doživljajo. terem 7aova popisuje stiske ljudi v tem delu Afrike. S vize, zato se jc odpravil v Kenijo. GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra 2009 k KTUALNO info@g'éas.si 3 Kje parkirati in za kakšno ceno? To se v zadnjih mesecih sprašujejo prebivalci Župančičeve ulice v Kranju, ki so zaradi uvedbe plačljivih parkirišč ostali brez možnosti brezplačnega parkiranja. viima Stanovnik Kranj • Na Župančičevi ulici ob mestnem jedru se je ob uwdbi novega sistema par» kiranja v mestnem jedru po- fâvU problem za tamkajšnje stanovalce. Kot je znano, morajo obiskovalci starega Kranja plačevati parkirnino, stanovalci starega mestnega jedra pa imajo možnost brezplačnega parkiranja pri Čebelici. Ko pa je postalo plačljivo parkirišče na Uko-zarjevi, so se oglasili prebivalci Župančičeve, saj so ostali brez možnosti brezplačnega parkiranja. "Dejstvo, da so prebival cem mestnega jedra omogo- Podžupan Igor Velov se je sicer pred kratkim sestal s stanovalci na Župančičevi, vendar ti čili brezplačno parkiranje s ponujeno rešrtvijo niso zadovoljni./F«w:cofudKaviid (kar se nam zdi sicer edino pravilno), nam pa ne, pove. zgradbe. Manjši del Župan- je dejal, da je v odloku dolo- šestdeset evrov, kol je sicer da s sistemom nekaj ni v čičeve jim je uspelo rešiti, čeno, da morajo biti zaporni- polna cena," pravijo na Žu- redu. Ali smo mi manj vred- zgradili so parkirišča, za dni- ce na parkirišču ob Likozar- pančičevi, Iqer opozarjajo, da ni občani? Ali za nas ne velja- gi del je zmanjkalo časa. Ob- jevi spuščene do 15. decern- je ta cena v primerjavi z dru- jo enaka merila? Po premis- ljubljajo» da bodo preostala bra. Odlok jim je očitno giroi mesti še vedno bistveno leku so na občini le ugotovili, parkirišča ^ajena do aprila, uspelo v kratkem času spre- previsoka (npr. Piran: prvo da bi bilo primemo. Človeško do takrat pa nam lahko po- meniti in sedaj se bodo spu- vozilo brezplačno, vsa druga in prijazno, če nam omogoči- nudijo le najem, in sicer za stile i. januarja 2010. Potola- za 8,35 evra mesečno; Bled: jo brezplačno parkiranje za 30 evrov mesečno. V odloku, žili pa so nas še^ da nas bodo 25 evrçv letno). "Izvedeli vsaj eno vozilo. Ta paridrišča Id so ga sprejeli mestni svet« do aprila sicer res "okradli" smo, da nam ol^čina po no- naj bi zgradili ob stanovanj- niki, je menda določeno, da za 120 evrov (štirikrat 30), benem zapisanem zakonu skih objektih, saj so obstoje- je na teh parkiriščih treba za- ampak da bomo kasneje na ni dolžna zagotoviti parki- ča parkirišča namenjena obis- računati parkiranje, s spre- boljšem, saj bomo imeli svo- rišč, vendar upamo, da bodo kovalcem oziroma so plađji- minjanjem odloka pa je po je parkirišče za eno vozilo, svetniki to storili iz moralnih va. To pa za seboj prinese njihovem mnenju preveč drugo pa bomo lahko Še na- razlogov, tako kot dn^e po druge probleme, kje in kako, dela. To nam je podžupan prej parkirali "ie" za trideset Sloveniji," tudi dodajajo na saj so tukaj povečini stare zatrdil že sredi decembra, ko evrov mesečno namesto Župančičevi. I Zdravnika odhajata iz Tuhinjske doline Koncesi O,n ar ja splošne medicine zaradi nemogočili pogojev s i. januarjem zapirata svojo ordinacijo na Lazah v Tuhinju. Svoje paciente vabita v ambulanto v Kamnik. iasna Paiadjn Laze v Tuhinju • Odločitfo' je dokončna. Zdravnika Damjana Plešnar C vim, dr. med., in Dragotin Ahlin, dr. med., ki sta svojo dejavnost poleg kamniške ambulante sedemnajst let opravljala tudi na Lazah, z novim letom ambulanto v Tuhinjski dolini zapirata. Odločitve nista spremenili niti po nedavnem srečanju s predstavniki krajevnih skupnosti in Občine . Predsednik KS Tuhinj Marko Kodra Damjana Pleš nar Cvirn, dr. med. Kamnik. "Ambulanto zapirava zato, ker so razmere v stavbi že ne- ku sva vsa ta leta financirala lin je dodal, da sta vsa ta leta kaj let nemogoče in povsem tudi to na Lazah, a zdai je večkrat pozvala vodstvo kra- neprimeme za opravljanje strošek prevelik. Glavni pro- jevne skupnosti, da bo stavbo zdravniške dejavnosti. Ob- blem pa je tudi v tem, da treba obnoviti, a odzivov ni jekt je povsem dotrajan in zdravniki z no\dm letom pre- bilo. Vse svoje padente vabi- nezaščiten, lahek plen vlo- hajamo na elektronski si- ta v ordinacijo v Kamnik, milcev. Imava le sedemsto stem potrjevanja zdravsrve- kjer Dragotin Ah lin» dr. med. petdesetimi leti. Žal mu je, da se zdravstvena ambulanta, ki je z vmesno prekinitvijo desetih let na Lazah delovala kar petdeset let, zdaj zapira. Kaj bo z dotrajano stavbo, v kateri še vztraja koncesionai pacientov, za normalno nih kartic, za kar pa na Lazah tev zdravstvenega doma delo zo^zdravnik. se ne ve. Žu- opravljanje dejavnosti pa jih ni možnosti," je povedala lažj pan Tone Smolnikar Sedanji predsednik KS nil, da bi za obnovo potrebo koncesionar potrebuje vsaj Damjana Plešnar Cvim m dva tisoč. Razmere v zdrav- dodala, da so se padenti na Marko Kodra je povedal stvu so vse slabše in z denar- njuno odločitev odzvali zelo kraju ni denarja za obnovo domačini pa je bilo slišati vali več deset tisoč jem za ambulanto v Kamni- razumevajoče. Dragotin Ah stavbe, ki so jo zgradili pred iiTpditřv vrtca Najprej uredite obvoznico Žirovci so se z Direkcijo RS za ceste dogovorili za ureditev obvoznice, šele nato krožišča. bořitan Bogataj sldm izračunom za tri odise- .......................................................................ke. "Če sanadja mostu proti Žiri - Občinski svetniki na Logatcu ni nujna, naj se čelu s podžupanom Tone- previđena državna sredstva tom Beovičem so se s pred- preusmerijo na obvozno ce- stavnild Direkdje RS za ce- sto," so zapisali v poročilu za ste pogovarjali o ureditvi kro- občinski svet. Na osnovi tega žišča v središču Žirov. naj bi direkdja do junija pri- Spomnimo: direkdja naj bi hodnje leto pripravila sofi- skupaj z občino uiedik kri- nancerski sporazum, jeseni žišče, most in glavno pro- pa razpisala predvidena dela metnico v centru mesta, pro- za prvo fazo od mosta za Lo- jekt pa je (bil) vreden prihlii:- gatec do mosta pri cerkvi. no 1,5 milijona evrov. Svetni- Delati naj bi začeli jeseni Id so zahtevali ureditev kio- 2010, takoj zatem bi izvedli žišča, po dogovoru z državo drugo fazo od mosta pri cer* pa so postavili še nekatere kvi do nove ceste v industrij- druge pogoje - prednostno ureditev obvoznice. ski coni. Občina Žiri mora zagotoviti zemljišča, pridobi- .Občina Žiri bo izračunala ti gradbeno dovoljenje in po- ekonomsko donosnost inve- skrbeti za zemeljska dela, di- stidje in možnost zagotovit- rekdja pa naj bi zagotovila ve denarja za pripravo doku- pontonski most v sklopu ure- mentov za obvoznico Selo- Žiri, obřira bo tudi naročila ditve obvoza za čas gradnje krožišča in končno uredila idejni projekt s projektant- celotno investidjo. Kamnik Revizorji pregledali delo Občine Kamnik Računsko sodišče )e Občini Kamnik Izreklo mnenje s pridržkom, saj so pri reviziji poslovanja za leto 2007 odkrili več nepravilnosti v vrednosti več kot osemsto tisoč evrov. Veliko nepravilnosti so na občini qdpravili že med revizijo^ glavne nepravilhosti pa se nanašajo na.kršenje temeljnih načel javnega naročanja in preseganje vrednosti gr^^dbenfh pogodb. Župan Tone Smolnikar je kakršnokoli namerno kršenje zakonodaje ostro zanikal. "Ob ugotovitvah računskega sodišča nisem slabe volje, saj menim, da kdor de)a, tudi greši. Vedno smo ravnali kot dober gospodar, pri tem pa morda kdaj bili premalo pozorni na zakonodajo, čeprav smo s svojimi odločitvami privarčevali občinski denar. Popraviti bomo morali tudi kriterije za razpise na področju Športa, kulture in mladih," je povedal župan in poudarit, da je veČina nepravilnosti že odpravljena. J. P. Gorenjski Glas ODGOVORf^ UREDNICA Marija Vok^ NAM ÉSTNIKAODCOVC^NE UREDNICE Cveto ZapkAnik, Danka Zavri Žkbir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boš^an Bc^j, Al^b 8run. Kavčč. Suzana P. Kcpvsčič, Urša Petemel, Mateja Rant, Stt^n Saje, V([ma Stanovnik S\mon Šubic, Cveto Z^4otnk. Danica Zavrl ^«bir. Žar^; Stalni sodeiavd: Matjana Ahačč, Ma^ Sfttonœlj, Ma^až Cregorëi. Ana Hartman, ježe Košnjek, Mifena MiUsváč, M^ Naglih jasna Paladin, Marjeta Smdnikar, Ana Vol^k OBLI KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, IksvarStritar d.0.0. TiHNIČNI UREDNIK Gre^ Rajnik FOTOGRAFIIA Tina Dok3. Gorazd Kavčič LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OG UMNEGA ViŽEHA Matqa Žvižaj GORENJSKI ClAS (ISSN OJ52-6«€) j< registrirana blagovi4 In 5tontv«na trtimka pod St. 9771961 pri Uradu RS td inteleiftualno l8»tn;no Ustanovitelj In izdajaulj: Gor?njsbi gUs. d û o., Kranj / Direktorica: Man)a VolSjak / Naskiv: Bl«weis devel lokalnih prilog/Tisk: DnjckCannthia CmbH fi,CoKG, St. Veit/Glan (St Vid na CUni), Avstrija / Naroííiina: tel.: ©4/201 42 41 / Cena Izvoda: 1,35 iUR, lelna naročnina: 140^0 EUR; Redni plaénikl imajo io % popusta, polletni 20% popusU. letni % popusta: v eene je vrafunan DDV po stopnji %'. nag-^s.$i 5 SO drevesce Že devetič so za božić v jezero Črnava potopili božično drevo. I Danica Zavbl Žlebir štirje iz DruStva za podvodne dejavnosti Kranj, so na no, v prihodnjih dneh pa se bo nemara zbistrilo in bo so Kranjsid kvintet in sopra-nistka Mojca Bedenik, za Preddvor • Poldrugi meter prizorišče priplavali z bakla- smrečico lepo videti. Pred- praznike je obiskovalcem visoko božično drevesce so mi, nato pa so osvetljeno sednik turističnega dništva voščil tiidi preddvorski žu- tudi letos y [ezero Cmava drevesce potopili v jezero. Brane Likozar je na priredit- pan Miran Zadnikar. Otro* potopili člani potapljaškega Zaradi padavin v praznič- vi znova osvežil legendo o ke je v spremstvu škratka kluba Som, ki od leta 2000 nih dneh je bilo jezero mot- Hudičkovem bo^tu, zapeli obiskal in obdaril Božiček. deluje pri Gasilsko reševalni službi Kranj. Dogodek vsako leto prireja preddvor- sko turistično društvo, pobudo zani pa je pred leti dal potapljač Uroš ValiČ, sicer član turističnega društva. Tudi letošnje prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev, čeprav sta bila vreme in razpoloženje vse prej kot božična. Običajno je pri potopu sodelovalo okoli pet» najst potapljačev, letos le sedem, saj so bili zaradi poplav po Gorenjskem večinoma na dolžnosti. Črt Pra* probiik, lanez Triler. Lovro Hudelja. Jaka Frantar, Ja« g nez Zupan, Janez Bizjak in Damir Grgorinič, slednji ^ s X f / v I Recesija zdesetkala proračun Občina Šenčur je imela letos skoraj devet milijonov evrov manj prihodkov. Načrte ji Je podrla predvsem gospodarska kriza, saj ji ni uspelo prodati občinskih zemljišč. Simon Šubic Poglavitni vzrok za takove- spcvke, saj se je zaradi krize obveznosti zapade Šele pri- ....................................... lik izpad prihodkov je gospo- opazno upočasnila tudi grad- hoduje leto. Manj )e bilo ob- Senćur* V Šenčurju so mora« darska kriza, zaradi katere nja stanovanjskih in poslov- nov vodovoda,, odrekli sose li tik pred iztekom leta kore- občini ni uspelo izpeljati pro- nih objektov. takojšnji obnovi doma kra- nito popraviti obstoječi pro- daje občinskih zemljišč na t Zaradi pomanjkanja de- janov v Šenčurju, precej je račun, saj so spoznali, da se i. območju deteljice med av- narja je bilo seveda treba svojo porabo zmanjšala tudi insko Ûagajno nate- tocesto in glavno cesto Kranj- zmanjšati tudi letošnje od- občinska uprava, saj niso )e v o klo kar za 8,98 milijona cv Moste v Šenčurju, od katere hodke. Tako so preklicali obnovili občinske stavbe in rov manj prihodkov od načr- so si obetali 7,9 milijona ev- skoraj vse načrtovane inve- kupili novega avtomobila, tovanih, posledično so mora- rov izkupička. Prav tako niso sticlje na občinskih cestah prav tako pa niso zaposlili 11 za dobre Štiri milijone ev- prejeli vsega načrtovanega rov oklestiti tudi letošnjo pro- denarja iz evropskega sklada (ceste Trboje, Olševek-H otema že, Voklo- P rebače- pripravnika, kar so sicer načrtovali. In še dobra novica računsko porabo. Kot je na- za regionalni razvoj, saj drža- vo in Velesovska cesta) in za občinski proračun: žu- povedal župan Miro Koželj, va še ni objavila razpisa, če- jih prenesh na naslednje pan Miro Koželj se bo 28. bodo zaradi letošnjega izpa- prav ga je obljubljala žc za ju- leto, prav tako so skoraj v dcccmtra upoko j il in bo od da prihodkov morali popravi- nij, je pojasnil župan. Manj celoti črtali postavko za dr- tlej svojo funkcijo opravljal ti tudi proračun za prihodnje je bilo tudi prihodkov za žavne ceste, zamaknili pia- nepoklicno, kar bo malen- leto, ki ga je sicer občinski opremljanje stavbnih zem- čilo računov za gradnjo fe- kostno razbremenilo tudi svet potndil že februarja letos. Ijišč in druge komunalne pri- kalne kanalizacije, ker del občinski proračun- Vaško jedro je urejeno v Gorenji vasi te dni dobivajo vaško jedro, za projekt pa je občini uspelo pridobiti denar iz evropskih skladov. BořrtAN Bogataí prireditve ter otroško igrišče, ob glavni cesti pa bo urejeno » Corenja vas ' Ureditev gore- parkirišče. njevaškega trga je plod želja Danes je narejeno že sko- | KNub snegu naj bi vaško jedro dokončali še letos. občinske uprave in občanov raj vse, postaviti je treba le še ter pomoči iz evropskih skla- vodniak. "Pogodbo smo z iz- dov, saj je projekt vreden kar vajalcem podpisali v začetka 590 tisoč evrov. Z njim bodo avgusta, dela pa so sedaj sko- dodal, da mora tudi občina na sredstva Evropskega skla-V celoti tlakovali vaški trg z raj v celoti zaključena, kar oziroma javni sektor prido- da za razvoj podeželja v okvi-vopu$t v toplicah EriebnlsttitrrD^ Wam>bad« Bellak. Sfnučarskd kâite s popjatom pri: SKIPASS TlUVEL Kr«n]»ka Qora acartmBli Vilfane. 1e1. 04'$92 10 00 fn na avtocesti pted kiH-aMrték 1 m pr»tforon^> pri BSSU u. -Sfič w w >p a »ti r* v« 6 !! é« : It 2: tttttt t: it t: maja.bertoncelj^s-^s.si GORENJSKI GIAS torek» 29. decembra 2009 Start telemarkarjev Telemark smučarji bodo sezono začeli 11. januarja v Avstriji, od 15. do 17. januarja pa bodo tekme svetovnega pokala v Bohinju. Maja Bertoncelî ovenska letni Luka Hntar, ki od nove ..........................sezone pričakuje veliko: predstavi- "Glavni dlj je prebiti se med enfTtnat v elitno petnajsteriro, v Vatť»ri ju, ki bo še nisem bil, v prihodnjih se- sve- zonah pa mislim, da sem tovnega pokala začela 11. ja- sposoben priti v sam vrh tega nuarfa v Raurisu v Avstriji, športa." telemark sezono s tekmami Bohinjci pa so predstavili V telemark reprezentanci tudi potek priprav na domaČe trenutno iščejo najboljšo, tekme svetovnega pokala, ki možnost za trening. Kot tre- jih bodo gostili na smučSču nutno kažejo snežne razmere Senožeta v Srednji vasi» in si- doma, bodo že po novem cer od 15. do 17. januarja. V A ekipi so štirje tekmovalci: Luka Pintar iz Šenčur« letu, predvidoma 4. januarja, odšli na prizorišče prve tebne v Rauris, ki ie blizu Bischof- ja» Matija Liška z Vrhnike, shofha, kjer bo 6. januarja Tine Kolene Í2 Trzina in kot tekma novoletne skakalne najmlajši Jan Lavtar iz Du- turneje. "Na to pa še nisem pel), vsi člani Telemark Idu- pomislil Če bomo okrat tam, ba Kranj. "Ne bi izpostavljal si bom šel pogledal tekmo," nobenega posameznika. je še odgovoril Pinlar. ko smo Imamo ekipo Štirih in super ga opozorili, da bo v bližini delamo, Zelo računam na- velikega športnega dogodka- nje," je dejal Urban Simčič. V reprezentanci sta tudi brata diiektoi telemark reprezen- David in Sei^ Primožič, ki tanc. Na sezono so se v zad- pa sta člana e^pe svetovnega Luka PIntđr si v prihodnjih sezonah želi v vrh telemark smučanja. / ^oKO-. «rh^ LUVA Ptnean' njem obdobju pripravljali na pokala in se nista pripravljala avstrijskem smučišču Turrac- skupaj z A-ekipo. "Kondidj-her. Priprave pa so se seveda sko sem se pripravljal, kolikor začele že precei prej. "Kondi- sera se lahko, na snegu pa ve-djske priprave sem začel ju- liko premalo. Problem so ponija. prvič na snegu smo bili ško^ in službene obvezno-sredi avgusta. Do začetka no- sti. Bomo videli, kako bo. Se vemfara smo nato trenirali bom potrudil, a trenutno mis- večinoma na ledenikih v Av- lim, da me tudi na domačih striji, od takrat pa v Tunac- tekmah v Bohinju ne bo." je pojasnil David Primožih "Za^ radi finančnih težav in herju. Precej več kot v preteklih letih je biio tako kondidj- skega kot snežnega treninga. posledično premalo treninga Tudi organizacijsko vse pote- je vprašljiv tudi moj start na ka na precej višji ravni. Smo tekmah svetovn^ pokala," super ekipa," je povedal 22- pa je dodal Sergej Primožič. IIH ŠKOFJA LOKA, D. D. - v stedaju Kidričeva cesta 66,4220 âkofja Loka ZADNJA PRODAJA HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV LIH ŠKOFJA LOKA D. D. - V STEČAJU IZ ZALOG Na javni dražbi 11. 01. 2009 se bodo pfodajaîi tudi posamezni artikli hladilnikov in zamrzovalnikov za gostinstvo in trgowno, v Orimeru, da bo orodaja celotnega sklopa skladišča goto^h izdelkov. oporečnega blaga ali eksponatov neuspešna. Na dražbi se bodo predvidor^a pojavili najbolj priljubljeni izdelki, kot so hladilne omare HG 150, HG 300, HG 500. HG 600. HG 5.1. HG 1000. U po ni7jih c«rah tn v širši pateti ponujenih izdelkov, kot so bili v akcijski prodaji meseca julfia 2009. Več podatkov o drazbr in pogojih prodaje je mogoče pridobiti na spletni strani svww.ftt^.si ali po telefonu 04/50 2 5 139. V Oberstdorfu bo danes prva tekma 58. novoletne turneje v smučarskih skokih. Na turneji nastopajo štirje Slovenci. Predstavljamo 2i-letnega Tržičara Mitja Mežnarja, ki je s 191 centimetrov med najvišjimi V skakalni karavani. Mata Berto n ce li Poškodbe? "lani poleti sem si ziomil Tržič • Novoletna turneja v roko in to je bila doslej moja smučarskih skokih je šport- največja poškodba, ki se jo ni dogodek, ki vsako leto dobil kot smučarski skaJca-zaznamuje novoletne praz- lec. Bilo je sicer nekaj pad- ccv, a k sreči brez hujših poškodb." nike. Letošnja bo žc 58., skupno zmago pa bo branil Avstrijec Wolfgang Loitzl*. Na turneji štirih skakalnic, Med skakald ste opazni za ki se bo s prvo tekmo v ladi vaše višine. Oberstdorfu v Nemčiji za- "V višino merim 191 m čela danes, so tudi štirje sem najvišji v slovenski re- Slovenci, z izjemo Jerneja prezentand ter med višjimi v Damjana (SSK Costella Hi« karavani svetovnega pokala." rija) sami Gorenjci: Robert Kranjec, mladi Peter Prevc Se to pri skokih kakorkoli (ubd SK Triglav Kranj) in pozna? Mitja Mežnar (NSK Tržič 'Če dobro skačem, ne, je Trifix). Tokrat predstavlja- pa res, da vsaka napáka primo 21-Jetnega Tržičana, s de še bolj do izraza." katerim sem se pogovarjala pred odhodom v Nemčijo, V letošnji sezoni ste dose^ kamor so naši skakalci od- svojo najboljšo uvrstitev. Na- šli v nedeljo. t Vaši skakalni začetki? předek tore j je. "Letošnja sezoň^ je moja druga v svetovnem pokalu. "Skoke sem začel trenira- Lani sem se nekako še priva« ti leta 1994» ko sem biJ star ial na tekme najvišjega ran- šest let Skakal je moj brat, ga. Kmalu po Planid smo se hodil sem ga gledat na tre- le začeli pripravljati na novo MKja Mežnar velja za skakalca, ki na tekmah pokaže več sezono in to se je poznalo že na teknah poleti. Delali smo kot na treningih. / foi«: Kavůe nin^e in si zaželel, da bi bil tudi jaz skakalec. Tako se je začelo. Brat ne skače več, tudi s kondidjskim trener- Kako ste trenirali pred od- skupno zmago borila Am-jaz pa sem vztrajal in vrsto jem. Zadovoljen sem tudi z hodom na novoletno tume- mann in Schlierenzauer, let treniral pod vodstvom uvodom v zimsko sezono. j® klubskega trenerja Viktorja Ne morem se pritoževati, saj Jekovca, s katerim še vedno sem s 17. mestom v Liile- ' niso dopuščale, da bi treni- r vmeša pa sc lahko šc kdo "Zal snežne razmere drug» morda Ahonen." sodelujem." Uspehi dosedanje hammer ju dosegel svojo najboljšo uvrstitev. 2al mi je za las zmanjkalo do izpobit- je bdo predvideno. Priprave rali na skakalnid v Kranju Je kdo izmed omenjenih in testirali nove drese, kot morda vaš vzcvnik? "Nimam nikogar, da bi se "Najbolj sem ponosen na ve norme za olimpijske so bile torej predvsem kon- prav zgledoval po njem. didjske. Pretekli torek smo Všeč mi je delo Avstrijcev, imeli tudi klasično testira- na primer Schlierenzauer in nje eksplozivriosti in moči Finec Ahonen pa sta skakal- dve ekipni zmagi na mla- .igre. dinskem svetovnem prvenstvu v letih iOQç in rnni Največje rezerve? pa na četrto mesto med po- "Želim si več sproščenosti, na Fakulteti za šport. Re- ca, pri katerih je dobro kaj samezniki, prav tako na da bi odmislil vse in začel še zultati so biU dobri." pogledali." mladinskem s veto vnem'prvenstvu ieta 2007. Tu je po« tem še 2. mesto na tekmi celinskega pokala, 9. mesto bolj uživati. To bi verjetno prineslo tudi konstant3iost. Katóni so vašidljii Imate poleg skokov čas še za Za zdaj še pres'eč niham." "Lani sem prvič nastopil kaj drugega? na novoletni turneji in spo- 'Smučarski skoki mi po na letošnji tekmi poletne Strokovni komentator Jelko da je zelo pomembno, menijo zelo veliko, S tem grad Gros je deial, da na tekmah kako skočiš v kvaJifikadjah, seveda 17. mesto z letošnje- pokažete več kot na trenin- katerega nasprotnika dobiš. ga Llllehammerja, ki je gih.Todrži? Športom sem rasel in mu podredil vse. Kolikor mi Čas do- Upam, da bom že v kvalifi- pušča, se posvečam tudi šoli. To je kar res. Na trenin- kacijah pokazal dobre sko- Sem študent}. letnika Fa- tekmah svetovnega gih naj se trenira» na tekmah ke in da ne bom dobil tež- kuliete za organizadjske pa tekmuje. Na tekmi sku- kih naspromikov. Cilj so vede v Kranju, Za kakšne ho- šam potegniti tisto na jboijše, točke» lepo bi bilo» če bi do- bi je mi časa ne ostane veliko. moja doslej najboljša uvr- pokala. Kolikšna pa je dolžina vaše- kar mi je uspevalo na trenin- segel normo za olimpijske Pomagam očetu, imam tudi ga najdalfš^ poleta? "Moj rekord je 194 m iz Planice. " gih. Treniramo za tekmova- igr^» torej 16. mesto. Bo pa dva kuža, poleť se rad vozim nja in jaz se tekem zelo veselim." turneja zagotovo zanimiva. z motorjem, tako da mi res Mislim, da se bosta za nikoli ni dolgčas." Za hokejiste kratki prazniki Po prostem božiču so hokejisti v ligi EBEL minulo nedeljo odigrali redni 36. krog. Lepo presenečenje so navijačem pripravili hokejisti Acronija Jesenic, ki so v domači dvorani Podmežakla nadigrali vodilno moštvo lige, Craz 99€rs. Jeseničani so vodil» celo 2 2 : o, na koncu pa zasluženo siavřii z2;i (2:0, o ti» o: o). Strelca za domače sta bila RokTičar in Robert Sabolič. Ker je ekipa Tiiie Olimpije v gosteh pri Beljaku izgubila z 2 :3» obe slovenski moštvi v ligi EBEL ostajata na dnu lestvice. Ljubljančani imajo na 9. mestu 28 točk, Jeseničani pa na zadnjem» 10. mestu, 22 točk. Danes bodo hokejisti Acronija spet igrali doma. saj ob 19.15 gosti- jo ekfpo KAC-a iz Celovca, ekipa Olimpije pa bo znova gos-tovala v Beljaku. V. S. Triglav prvi, vsi zmagovale! V Kranju je bil v organizaciji Akademskega vaterpolskega kluba Triglav m Vaterpolskega društva Kamnik v soboto in nedeljo izpeljan mednarodni tretji Božični novoletni turnir za vaterpoliste, rojene leta 1999 in mlajše. Na turnirju so nastopili mladi vaterpolisti Triglava, Kokre, Kamnika In Primorja EB z Reke. Največ so pokazali mladi iz Triglava, ki so najprej premagali Kokro, nato še Kamnik, v zadnjem srečanju pa še reški Primorje EB. Drugo je bilo Primorje, tretji Kamnik, četrta pa Kokra. Zmagovalna ekipa Triglava je pod vodstvom trenerja Rada Čermelja nastopila v postavi: Matic Rahne (izbran za najboljšega vratarja), Vid Naglič, Blaž Ur- šič, David Basta, Jan Justin, Žiga Močnik, Marko Bobnar, Ambrož Belehar» Uroi /ankovič in Jaka Martinjak. j. M. A -i GORENJSKI GLAS torek, 20. decembra 2000 REKREACIJA mi roslav. cvjet ican i n^g-das.si 7 Đurovih trideset tisoč kilometrov GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cviétičanin MiROSUv Braco CvirnčANiN iTov v^ kot preveč, da o trideset tisoč redkokdo upa govo-....................................... riti, kaj šele doživeti jih. Diiro Zadnji torek v letu sem na- pravi, da ne zganja ekstre-menil članu kolesarske sekd- mizma, ampak naliva svojo je Glasovega športn^ dniš- diišo s kolesom in kolesarje-tva, ki je bil, kilometrsko gle- njem, da preprosto uživa v dano. med vsemi nami naj- tem.takokotkakdrúgpenzi- bolj priden. onist v pohodih, planinstvu, Duro Čulibrk je v letoš- teku, plavanju, šahiranju, niem letu prekolesaril okro- kartanju, slikanju... Kolesar- glil) uideset úsoí kilonieírov! Če te kilometre delimo 2 tri- jeiije |e Diuov hobi, ki je lih* domestil nogomet in košar« stopetinSestdesetimi dnevi v ko, njegovi veliki Športni Iju- letu, to znese 82 kilometrov bežni iz mladosti. Kolesar» in 191 metrov na dan ... Prav stvo ga je prijelo hitro in ga, vsak dan v letu, celo leto. Po- kot pravi, nikoli ne bo spusti- tem vsakič pomislim na tiste !o, dokler bo zdrav. Kolo ga deževne, prehladne in za je spravilo v Življenjski pro- kolo nevozne dneve? Potem met po težki bolezni pred pomislim, da Če en dan ne leti, ko se je znašel na križiš« gre na kolo, mora naslednji ču, katerega kažipot je bolj dan prekolesariti 165 kilome- kazal pod zemljo kot pa na Đuro Ćulibrk v cilju Juriša na Vršič 2009 trov! Čeprav sem ljubitelj ko- cesto. Temu se §e zdaj ne lesarstva, bi težko dojel, da je smeji, saj spoštuje premaga- to razumljivo početje. Če se no bolezen in drugo prilož- srečate Z Durom, po kratkem nost. Vsakdo si zasluži Še •«i«« 9 \ Cudermonov (in njegovega \ bodočega zeta) dan V koksarskem žargonu po- Seveda greva žravení Veijetno vedano, je tale torek "letzte sva bila zaželena tako kot ka- runde, last lap, ultimo fcilo- men v hrbet, a vsuno pred- metro, pažnja, pažnja, masa vsem jaz nisem za nobeno ljudi bude Šprintovala ... " ceno hotel zamuditi snidenja pogovom spoznate, da se mu eno priložnost, večkrat pravi, je splačalo prekolesariti prav in on jo izkorišča prav vsak vsak kilometer posebej. Spla- dan posebej, čalo? Ne v smislu financ, še Duro je letnik 1942. V letu zdaleč ne. Sogovorniku po- 2005 je prekolesaril osem- stane jasno, da jp tn njegovo najst tisoč kilometrov. Na- žiNÍjenje - ali kot alpinističru skednje leto je prekolesaril ekstremisti radi pravijo: To je dvajset tisoč. Leta 2007 je načzn življenja. Durov način leto zaključil z 22 tisoč kilo- življenja ali njegov vsakdan metri. Lansko leto je kilome- je sestavljen iz dopoldanske- trino povečal kar za pet tisoč ga in popoldanskega kolesar- in sezono zaključil z 28 tisoč jenja. Ob dolgih poletnih kilometri in letos je njegov dnevih ali prekratkih zim- rekord trideset tisoč. Zdaj Đuro Čulibrk se dobro počuti med kolesarji. sldh na umik vrine še plava- pravi, dž se bo vrnil nazaj v nje in smučarski tek. Občas- kolesarska leta, ko je preko- tako veliko, zato Bojan Udo- Prejšnji teden sem načel s kolesarsko legendo Markom \ Umo, s katero bi vam rad pri- Cudermanom. OUmpiJec iz ■ bližal smučarski tek kot rekre- Los Angelesa, eden najboljših • adjo, s katero u lahko ukvar- jugoslovansko-slovenskih kole- ■ Ja vsakdo, ki le ima voljo do sarjev vsp/i časov. Karizmatič- : gibanja s pomočjo smu^k po ni savski kolesar okoli in žara-: snegu. Če pogledate skozi di kateregaJc nastalo na Mi' I okno in se spomnite prejšnjih ne anekdot ("Subito dopo il : dnevov, ko nas je zalivalo do via si e' ragistrata la juga di : grla, poiem boste priznali, da Marko Cuderman del Sava di : vas rekreacija na snegu zani- Kranj che ventiva pero' raggi- : ma kot... lanski sneg. • Ravno ko sem pomislil, da : je bila Predbožična tu ra moja : letošnja zadnja kolesarska. : meje iz popolnoma zavože-: nega prazničnega jutra na : kolo zvobil prijate^', ki je šte^ vec resetíral na nulo na začet- • ku polnočnice. Dan samostoj- : nosti in enotnosti so postavili : na 26. gruden, ne miskč, da : je težko biti samostojen in še : z drugimi enoten, Slovenija je : imela izobeSene zastave v po- I Častitev dneva, ko prflzt\i{je\ : raz^asitev rezultatov plehis' • cita 26. grudna 1990, Čeprav i je ta pottkal 23. grudna 1990, ^onja Cuderman i na katerem je od odstot-Duro s svojimi hčerami in • fea udeleženih volivcev na unto dopo <^hihmetri," se no ga Idliko zasaCile ludi lesaiU tam do deset tisuČ ki- • viČ pravî, da jc Duio "testni" ženo uživa življenje "profesi- j vprašanje, ali naj Slovenija glasi delček komentarja z le- med sprehodom z ženo Ani- lometrov. Prizna in se hkrati kolesar za njegova kolesa, onalnega" upokojenca in i postane samostojna in neod- gendame Lonjerske dirke iz co, ki se je že zdavnaj privadi- smehlja, da ga kolo pelje že v Seveda to pravi v hecu, ker je športnika. Njegova volja in • visna država. 95 odstotkov od- leta 19^5j/ je zdaj v prostem la na življenje "profesionál- obsedenost, to je pa stanje, Duro predvsem zaradi kole- optimizem sta vsem nam za ; govorilo pritrdilno, to pomeni času vilcendaš. Skupaj z ženo ca", kot ga včasih zbadljivo ki ga nebo priznal PrekoJe- sa postal njegov prijatelj, ki zgled. Njegov šarm in dobra i S 8, j odstotka vseh volivcev, s včasih povabita tudi bodočega pokličemo mi, ki bi radi na šaril je vse, kar je z užitkom ga ne ceni samo zaradi kole- vol ja sta lahko za zgled vsem, i čimer je bila Slovenija potiš- zeta. kije sluiajnc iudi kole- sezono prekolesarili vsaj polo- želei prekolesariti. Njegova sarstva, ampak tudi zaradi ki so imeli kako grenko živ- : njena v vojno, kije sledila ju- sar in Jc, kot kaže, podedoval vičko njegovih kilometrov, ki najljubša txíra iz Kranja pelje njegovega načina življenja in Ijenjsko izkušnjo in se niso ; nija naslednje leto. Do leta tastovo karizmo, saj je že od je spet taka dira, ki jo komaj mimo prijatelja Bojana Udo- pogiuna, ki ga je zbral po znašh, in za vsakogar, ki : 2005 seje ta praznik imeno- najmlaph kategorij gonilna dosežejo kolesarji iz tekmo- viča v Prebačevem, ki je že težld bolezni. Od Bojana se misli, da se z upokojitvijo • ved le dan samostojnosti, ven- sila v kcksarskem klubu Sava vabih mladinskih vrst. Če se nekaj lei njegov sponzor za Duro odpelje naprej do ZbiJj življenje končuje. Ne, ne ra- j dar so p potem dopolnili z in Kranj, ko gre za najlepše tre- pa pogovarjate s kolesarjem, kolesa. Vsako leto mu Bojan in potem se tam na križižču zumite napak! Za zadovolj- i enotnosti, saj naj bi ta dan nutke. ki si kruh služi z obračanjem Udovič s svojim podjetjem odloči za turo skozi Mavčiče stvo ni treba prekolesariti tri- • Slovend pokazali največjo Sedeli smo na vrtu vikenda pedal in sedenjem na koie- U Sistem podari koio in izva ali skozi Vodice nazaj. Ta deset tisoč kilometrov, dovolj j mero enotnosti v zgodovini, nad Bašljem in se mastili z Na eni izmed Glasovih tur Napovednik rekreativnih dogodkov sarskem sedežu, bodo vsi ja servis. Vedeti moramo, da dva kroga sta njegov poligon, ho ena desetina tega in sto- : To najwřjn mern enotnosti so Markovo klobaso, sirom in ce- priznali, da je za vrhunsko je servisa, glede na število na katerem bolj uživa kot na odstotna voija, kot jo ima • kar hitro spravili le na merico, devito. V tako krotkem času tekmovanje 25 tisoi kilome- prevoženih kilometrov, prav katerikoli drugi cesti. Duro Čulibrk. : ki povsem zadostuje za dro- obujanja spominov m prega- \ biž, ki ga lahko spravimo ob njanja (ali odganjanja) "ta : vsaki plači ali penzionu. Eno- mladega" k poroki (od porotni smo še danes, kar je zelo ke) sem ugotovil, da si 26. pomembno za državo, vendar gruden resnično zasluži praz- nismo enotni zato, da gremo nični naziv. Marko Cuder- spet v vojno, da se osamosvoji- man je predlagal, da to posta- mo, ampak da gremo na uli- ne tradicionalen obisk njega ce, da nas ne osamosvojijo v in nj^ov^a vikenda. Mi smo smislu odpustitve z delovnega to potrdili skupaj z veseljem, mesta ... Mogoče bodo z leti daje na Gorenjskem možno morali dodati še kako besedo k kolesariti rui ta datum s tako dnevu samostojnosti in enO' visokimi temperaturami. Po- tnosti ... Mogoče se odpušče- polnoma zavoženo jutro se je Podatki o športno rekreativni ponudbi v RS - vse na enem mestu! VWW. mi ga j z na m i.s I OruStva, rveze In druge ponudnike Športnih aktivnosti pozivamo, da na spletni strani www.mlgaiznaml.5i vpliejo podatke o rekreativnih prireditvah za leto 2010 in razne vadbene programe. še posebej so vabljena društva, katerih dejavnost temelji na prostovoljnem delu in nimajo sredstev za objavo svojih programov v medijih- Vpisovanje podatkov In objava v medijih je zagotovljena in popolnoma brezplačna! Če boste potrebovali pomoč, se obrnite na Olimpijski komite Slovenije • Združenje Športnih zvez in vam bomo pomagali. Kontaktira oseba; AleS Šolar, telefon 01/230 60 30, 051/576 289 ali e-pošta: ales.solar(|)olympic.si. Če podatkov sami ne boste vpisali, jih pošljite nam in bomo poskrbeli za vpis m s tem zagotovili brezplačno objavo. nost? spremenilo v nepozaben dan. V letu 2010 vam želim, da Taie^zi^ jahala sva karbonska konjička in razpravljcda o politi- si naredite veliko nepozabnih ki, ki bi ne smela ravno vvsak dni. Ne tistih slabih, ampak slovenski dom, ko so naju do- dobrih. Vem, da bo težko, a se hiteli tňje profesionalni kole- splača tudi takrat, ko se dan sarji, namenjeni k bodočemu začne slabo, usrano, zavože-tastu in tašči enega izmed no. In končno naj tisti smota-njih na vikend nad Bašljem. ni, neorientirani poštar do-Lepo povabijo je najprej zve- stavi srečo na vai nasJov, vi nelo le vljudnostno, a se nisva pa jo odpakirajte in razdelite dala in sva takoj pritrdila z: še med druge, vam ljube ljudi. 8 simon. sub ica človeštva odločil- memo bogatenje, ki pnvrro- stan« sploftnî 7akon." Nr>, tii Ravnajmo s^ v^j pri sebi po valim, ki se gibljejo po zem- no okrepila tisti del svetovne • ča bedo in siromaštvo, pedo- ni kaj dodati. Tudi v odnosu pravkar nakazani ekološki Iji!' {i Mz 1,28) Grešni človek populacije, ki v teh rečeh že filija, splav, znanstveni po- do okolja moramo delovati zapovedi, se ni zmeraj ravnal po Božji besedi, navedeno pa je ubo- V odnosu do gal do zadnje črke: namnožil se ie in napobiil zemljo, si jo okolja moramo podvrgel in ji gospodoval. Po- L/p J J , - sebe) učinkaiitoje togospos- delovatl tako, tvo postalo v drugi polovici , , , , ^ J dnagega tisočletja, ko se je iz- la lanko načelo polnjevanjc starega judovskega naročila oprlo na novo naseda eMopsko znanost in tehnolo- J J , gijo. Proti koncu tisočletja pa delovanja se je narava takemu načinu - ^ , ravnanja z njo uprla in svoje postane SploSni nasprotovanje izkazala v eko- w loški krizi. Zdaj'smo vsi na zakon, Cc bi SC tem, da se moramo za hip , ustaviti ali vsaj zmanjšati IZVaZili v tempo podrejanja in gospo- dovanja in se vprašati, kako Mojzesovem naprej. Tiste, ki o tem odloča- ^ . . jo in vse, ki tega ne vedo, Žargonu, bi se kaže morda opozoriti, da je J tudi iztočnia za spremenje- nova zapoved no ravnanje v Svetem pismu. Zapisano je namreč: 'Gos- lahko glasila: pod Bog je v^el doveka in ga . , postavil v edenski vrt, da bi Obdeluj in ga obdeloval in varoval.' (1 J Mz 2,15) Ampak to je bilo, še vuruj la svet, da preden je človek gresu, ko |e bil še v raju- Ko je bil iznjega ti bo dobro izgnan, se je moral ravnati na njem! hotel preživeti, si je moral |e usoda planeta res v naših rokah? po prvotnem naročilu: če je LO GORENJSKÍ GLAS torek, 29. decembra 2009 POGOVOR Snovam v Mestni hiši v Kranju je od začetka decembra pa do sredine februarja na ogled največja zbirka plastičnih bankovcev na svetu. Lastnik zbirke, kranjski podžupan Stane Straus, je z razlogom prepričan, da gre za denar prihodnosti. Ne y denar ni samo denar Stane Štraus, zbiratelj plastičnega denarja ÎGOR KAVČIČ O ob koncu leta delamo še zadnje obračune s preteklim letom in večina med nami ugotav« Ija. da na bančnem računu spet nismo zbrali omembe vrednega presežka, se ponavadi potolažimo, ah, saj denar ni vse» važno je. da smo zdravi In dobre volje. Pa vendar, december je tisti mesec v letu, ko gre skozi naSe roke največ denarja, saj je čas zabav in nakupovanja daril. Tudi vi zbirate denar» a ne zato, da bi ga trošili ... Kaj vam pomeni denar? "Denar je zagotovo nekaj, brez česar ljudje ne moremo. Danes nam omogoča tudi osebno svobodo v najšir- lem pomenu, z nam zdravstveno varnost. mešanica med plastiko in papirjem. Zaradi številnih prednosti plastičnih bankovcev, njihove daljše življenjske dobe in boljše zaščite so tudi tiskarne in centralne banke, ki izdajajo papirnate bankovce, začele razmišljat, kako bi te prednosti plastičnih vključile na papirnate bankovce. Tako so nastali hibridni bankovci, kjer sta preko sloja papirja prevlečena dva sloja plastike na vsaki strani ali pa je papirnatemu bankovcu dodano samo píastično okence." V zbirki j« torej več kot sto bankovcev izdelanih na podlagi treh različnih tehnologij? "Vseh tieh vrst bankovcev je skupaj 122, izdali pa so jih v 40 državah. Ta del zbirke gota vi j To ni le zUrateljskl konjiček» plastični denar je že več kot dvajset let tudi v središču poslovne ^^ rni je zdel najbolj zanimiv pozornosti Kranjčana Staneta Stfausa, ki velja za enega največjih strokovnjakov z3 področjs 23 šiišo publikO/ p>â govori^ primemo življenjsko okolje, plastičnih bankovcev na svetu. Bankovcev, ki so med drugim vodoodporni. / f^«: Ger« da ga imam doma, ml skoraj vsak reče, da bi mi ga v Banki Sloveni* vzorčni bankovd tako ime- • * "Ne, za nobeno . Pa vendar, denar, ki ga raz- zbirko na svetu stavljate v Mesmi hiši, ima za vas najbrž povsem dru- je zagotovo še zamenjali za tem bodisi obiščem sam ali plastičnega denarja, Id so do- dejo v obtok, ko je redmo se- ne mores reci, gačcn pomen. Kljub temu evre. Zdi se jim hecno, da pa kdo od mojih kolegov, ki slej izšli, ne ^ede ta to, ali rijska številka obrnjena na "Prvi izvorni vir je central- se sploh odzvali." na banka posamezne države, novam speameni, zanitmvi ki ta denar izdaja. Državo po- V vaši zbirki so vsi primerki so bankovci z napako, ki pri- da gre veânoma za bankov- sem ga shraoiJ za spomin t^m živi, novo izdane ban- so še v obtoku ali ne več . glavo ali pa manjka kakšna UCIJC pOpOltlCl, ce, ki so v različnih državah kot tudi vse druge tolarske kovce kupi zame. Pošlje mi 'Tako je. Ampak zadeva je barva. Včasih banke izdajo legalno plačilno sredstvo, ti bankovce? ^ J , u b»aiusw«vv; jih po pošti âlî pa se dobíva, nekoliko širša. Govorimo bankovce v posebnih prilož» bř VCuYlOJČ ne nasitijo vašega telesa in "Nekateri smo nagnjeni k ko recimo z drug;e celine pri- lahko o plastičnih in hibrid- nostnih ovitkih ali pa so na duha, ampak "le" dopolnju* zbirateljstvu. 2e kot otrok de v Evropo. Potem si izme- nih bankovcih. Tudi na raz- voljo tudi cele pole razreza- stavi so predstavljene tri teh- nih bankovcev. Dragoceni so nologije izdelave bankovcev, bankovci, na katerih so pod- Hckcn bciyiKOVCCV, jejo vašo edinstveno zbirko sem zbiral kovance in vsi so njava denar..." plastičnega denarja... vedeli, kaj nai mi pnnesejo iz KX JXf\ JCIZ v SV^l "Plastični denar irra zame tujine. Vedeti je treba, da je Kje v kak^Snem prÍKtanii^ču Ena je zgodnja tehnologija pifSAni aktualni g\ivemerji... tudi poseben pomen kot nu- veliko ljudem zbirateljstvo sredi kontejnerjev, vsak s plastičnega denaria, ki je bil zbirki S€ mizmatična zbirka. Z njim zgolj za konjiček in v zabavo, Nova Zelandija je na pri- , . . lahko tudi. spozna varno svet, nimam, imajo posamezne dilave in njiho- nekaj povsem druge^ pa je, ko se zaùieS z zbiranjem res- v obtoku v osemdesetih letih mer izdala 5-dolarski banko-prejšnjega stoletja v treh dr- vec, na katerem je upodob-pa spet ni. Srečamo se pri žavah, Haitiju, Kostariki in Ijen Edmund Hillary, prvi svojim spremstvom... "Ha, hano, tako hudo .. J J . ve SOTibole, ki jih vsaka nad- neje ukvarjati. Takrat moraš njih doma ali pa v hotelu, če na otoku Man. Ta tehnologi- pristopnik na Mount Eve- pa Jih iïrU^. jaštejekotnekaj, kar jopred» zelo dobro vedeti, s čim se se dobimc v tretji državi. Na }a jevbist/u propadla, ker ni rest Bankovec je bil izdan še ^ 1 v 11 stavlja v svetu. Seveda pa so ukvarjaš» poznati moraš zbi- svetu nas je nekaj deset posa- bila dovolj tehnološko dovr- za časa njegovega žrvijenja in i^plOŠnO gledano zame bankovci tudi nekaj, rateijski trg, imeti moraš naj- meznikov, ki se s tem podro- šena. Samostojno so lastno jaz imam v zbirki bankovec, - . kar je zelo blizu umetnosti, bolj kvalitetne predmete, ki čjem resno ukvarjamo in z tehnologijo razvijali Avstral- ki ga je pod svoj portret Hi- pa sem vendarle Rad imam iepe stvan okrog jih zbiraš, v moji zbirki tako njimi sem vseskozi v stiku. d. Gre za bankovce, ki jih Uary lastnoročno podpisal." sebe in ena teh stvari so za- štejejo Je popolnoma novi Preko takih poznanstev pa jaz tisti, gotovo tudi ti bankovd." bankovci. Zato, da lahko ustvarjaš neko napredno lahko pridem tudi do kakšnih redkejših primerkov prepoznamo po prozornem okencu, in so prvič izšli leta In ta je v zbiratelfskem J * ' ' y ^.^»TWé^ift.» liCi^iWi^lV lilii ^JllllClKVV L^UO. *1 | vciJd)V Ad ; KI imam največ Mar na denarju ne Šteje le zbirko, ki ima poleg finanč- bankovcev, recimo posicus- plastične bankovce. 1988. Ti veljajo za sodobne "smislu vreden precej več. o da- kot bi bil sicer. poseb nih dljo prvi številki > lepota števila ničel", ki sle- ne tudi numizmatično vred- nih odtisov in izdaj..." nes je bilo v različnih drža- "Seveda. Take posebnosti "No, bankovd so lepi tudi precej znanja nost, je vsekakor treba imeti Torej bi tudi jaz kot nava- vah izdanih okrog devetdeset zbi^o deklo za še boli zani- li primerkov kot predmet. Zame so kot J J lepa slii«- Za države pa so Ko sem se pripravljal na ta Papue Nove Gvineje In vpra- giji, dvajset pa je hibridnih baniCOVCCV. bankovd nekaj, s čimer te intervju, sem vam hotel pri- šal, ali bi mi lahko poslali bankovce\, kar je nekakšna den državljan Igor Kavčič bankovcev, osem jih je bilo mivo in več vredno. Redki so lahko pisal v centralno banko izdelanih po prvotni tehnolo- tudi unikatni primerki iz časov podnje tehnologije z začetka osemdesetih let. " 't GORENISK] GLAS torek, so. decembra 2009 11 POGOVOR Snovama Na razstavi sem vîdel tudi stroSke povabili na intervju. "Podobno. Dve vrsti ograj, stran je priznana kot naj- cele pole bankovcev. Samo Na podJagi tega sem potem najprej zunanja, potem vaio- boljša referenca za področje èe za ra2r«zat so .. dobil povabilo, naj pride éá Hmmm pa še vsa ta de-mokradja v "državi Evropi*? "Seveda. Tudi redmo ob ti- "Ko izide nov bankovec, delat k njim." posicušam dobiti čisto vse, kar je na voljo. To pomeni Ste bili pa ambiciozni... normalen bankovec, vzorčni vano območje, kjer so vsi plastičnili bankovcev. Sem senzorji, ki spremljajo vsak tudi soavtor kataloga o pla- sku prve serije bankovcev gib, sledi dn;ga ograja in od stičnih bankovdh. izdan je evra so želele biti v tovključe- y oJcI^ÍKH tod je še vedno kar precej do bil v Maleziji in je dobil na- ne prav vse centralne banke Razstavo Denar prihodnosti je "Zagotovo so potrebne same tiskarne. Vse, kar je v grado svetovnega združenja in tiskarne, ki so v tvropi. bankovec,... pole bankovcev določene ambidje za to. Da tiskarni pomembnega, ti- organizadj, ki se ukvarjajo z Zato je bilo narejeno veliko Gorenjskega so bolj redko na voljo. Ni ve- te izberejo, pa moraš verjet- skarski stroji, trezorji, surovi- bankovci, centralnih bank, kompromisov pri bankovdh, fflUZCÎa laStnik liko bankovcev, pri katerih no tudi nekaj pokazati. Mo- ne za pridelavo .... vse to je tiskam. Prvo mesto je takrat ki po mojem mnenju tudi J da banka ven tudi pole za rate vedeti, da so to službe v šele v prvem nadstropju zasedla ameriška centralna znižujejo kvaliteto in varnost zhivkc pTÍprCÍVÍl se dobijo tudi samo kot oseb- skrbno varovana, zelo skiiv- tankom poruSii zid, še ae bi si delili trije soavtorji knjige vsi zraven, bomo pristali na ^ UmetnOStïXO Zgodovinarko zbiralce, nekatere od pol pa industriji, ki je izredno zgradbe. Tudi če bi nekdo s banka, drugo mesto pa smo le-teh. Torej, za to, da smo no darilo s strani centralne nostna... Preden se zaposliS prišel nikamor." banke. In te so potwn še red- pri taki fjrmi, opravijo vsa in novozelandska centralna najnižji možni imenovalec, banka. Mislim, da je bila to ki ga vsi lahko dosežemo. kejše. M A* mogoča preverjanja tvoje Vi ste se za plastični denar tudi edina nagrada doslej, ki Trenutno se razmišlja o preteklosti..." Osebno darilo? Torej vas v začeli «animati že kot nai- je bila podeljena nekomu uvedbi hibridnih bankovcev. NutaŠO stnik... zunaj industrije izdelave de- podobno pa razmiSliajo tudi centralnih bankah ali tU Če ste kdai pri sosedu kta- jeleta 198S v Avstrali- narja II v švicarski centralni banki. skamah poznajo kot Člove* dli Češnje ... ji izšel prvi tak bankovec, se Robežnik in lu, kj mu uscliiu podd» "Skoraj. Šele, ko ugolovijo, nu je zdelo, da je lo lelinolo- Ste se kdaj zalotili, da sle Vam je kaleii ud baakuvcev ohUkOValceVH nb polo bankovce> r da si zanesljiv, dobiš službo, gija prihodnosti, ki bo osvoji- turistično potovanje načrto- po slikovitosti ljubši od dru- "Ja. Lahko rečem, da a tudi, potem ko sem delal la svet, in zato sem od takrat vali prav tja, kjer ste spoto-imam kar dobre odnose s kar tam, prvi mesec sploh nisem naprej sistematično začel ma oprarili še kaj v zvezi z nekaj centralnimi bankami smel iti sam nahodnik zunaj zbirati vse te zgodnje primer- vašo zbirko... "Kar nekaj barúcovcev je Aljažem zelo lepih, kitajski bankovec Prí)flOŽÍČeJŤl po svetu, v nekaterih evrop- pisarne. Če sem žele! iti na ke plastičnih bankovcev. Do "Svoja potovanja največ- za 100 juanov je vsekakor ču- skih, pa tudi v zelo eksotič- hodnik ali na stranišče, sem takrat tega še nihče ni počel krat načrtujem tako, da dovit, saj je na njem kitajski OSled 16 122 nih djžavah. V teh državah, moral najprej poklicati koga, tako temeljito in tudi zato mi vključujejo kakšno srečanje, zmaj v zdo živih barvah, no- S ^ ko pridem, me tudi sprejme- da je šel z menoj." jo v centralni banki, mi vse pokažejo in v teh bankah lah- Kot v zaporu. Ne ravno pri- malo denarja.' ko dobim marsikaj, kar nor- jetno... je v tistem času uspelo priti obisk na temo zbirke..." do zelo dobrih primerkov za In mimogrede skočite še v kakšno centralno banko ti- vozdandski za 10 dolarjev je UnnkoVCCV iz lep..." malnemu zbiratelju ni dostopno." "la, ampak to je razumiji- Katerih vrednost je sedaj ste države... Kaj pa brunejski, bankovec z najvišjo nominalno vred- vo. Malo industrij na svetu je podvojena, podeseteriena... "Mimogrede, ja. V bistvu nostjo na svetu? tako zelo skrivnostnih, kot je "Tudi faktor krat 100 ni 'tald obiski vedno sodijo zra- fe tiskarna za plastične ban- industrija proizvodnje ban- nič neobičajn^." ven. II kovce le v Avstraliji? kovcev. Zavedati se moramo, «I "Nii mu ne manjka. Vreden je okrog 4.900 evrov. Vidite ga lahko na razstavi." "Avstralska centralna ban- če pridejo iz tiskarne določe- V sedanjem mandatu ste Se vam zdi smešno, da "na* ka je v sodelovanju z njihovo ni podatki, recimo o zaščitah krovno znanstveno razisko- bankovcev, da ne rečem celo eden od kranjskih podžupa- vadni ljudje" ob plastičnem Bankovce sicer hranite v nov. v plastičnem denarju denarju najprej pomislimo sefu? valno institudjo razvila teh* kakšni originalni klišeji za pa vidite tudi vaŠ poslovni na bančne kartice? "Zbirka je v cdoti v banč- nologijo. jo kasneje v celoti tisk bankovcev, je to nekaj, izziv ... "Ne. vajen sem tega, da nem šefi;, doma nimam ni- odkupila in bankovce začela kar lahko konec koncev za- Imam registrirano fi'rrno vsak najprej pomisli na banč- česar. Ko dobim nov banko- tudi tiskati. Kasneje so te maje tudi gospodarstvo neke za prodajo ťeh bankovcev ne kartice. Če ne poznaš, ne vec. ga skeniram z obeh stra bankovce začele tiskati tudi države. Večkrat v zgodovini zbiralcem." moreš vedeti. Ko gredo Ijud- druge tiskarne v-Nemdji, Av- se je že zgodilo, da so bili je v državo, kjer so v obtoku striji, Švici, na Nizozem- problerr.i s ponarejanjem Vas je Zmago Jelinčič že kaj plastični bankovd, največ- m, ga vnesem v seznam, potem pa gre v sef." skem, v Kanadi/ le pa res. da bankovcev tako hudi, da je kontaktiral? krat sploh ne vedo, da ne gre Vaša zbirka je ta trenutek so Avstralci zaenkrat edini hifo treha zamenjati celotno "Prav na temo plastičnih za običajni papirnati denar." popolna, vam manjka še ponudniki tehnologije sodo- serijo bankovcev. Zato so dr- bankovcev še nisva govorila. kakšen poseben primerek? 40 drŽav, orisana je kratka zgodovina razvoja papirnatega in plastičnega denarja, predstavljene so različne tehnologije, bnih plastičnih bankovcev, a žave tako skrivnostne, saj gre Moram pa reči, da Zmago Je- Priznam, tudi sam sem šele "Vedno obstajajo luknje, ki obÍskoValcÍ Va tako verjetno ne bo ostalo tudi za njihov ugled, eko- lindč ni v najboljših odnosih na razstavi ugotovil, da so jih želiš zapolniti. Naj ome- prav dolgo časa. Napovedani nomskl status, status njiho- z mano. Namreč, ko je pred romumiki baukuv^;!. ki sem nim samo bankovce z napa- l(lj%jiQ SVOZnajO tudi nekaj zaščit so tudi že novi hibridni ban- vega denarja kot va:ute. leti prodal svojo zbirko tolar- jih letos prinesel domov, ko ... Ne, za nobeno zbirko skih bankovcev Narodnemu plastični. Bo v prihodnosti na svetu ne moreš red, da je Je v tej tiskarni bil kdaj v muzeju, sem s strani krimi- plastičen postal tudi evro? popolna. Mene močno zani- Menda avstralsko tiskarno službi še kakšen Slovenec? nalistične polidje dobil proš- sami dobro poznate, saj ste "Slovenec ne, mislim pa. nekaj časa cdo delali v njej? da je v tej isti tiskarni v času. njo, da ocenim to zbirko. Ocenil sem, da so bankovd plastičnih ustanove Kadar govorimo o logije iz začetica osemdesetih hankoVCCV "Centralne banke so v majo določeni primerki iz osnovi zelo konservativne nabora prve zgodnje tehno- "Leta 2000 sem v tej ti« ko sem bil jaz. delala ena od vredni veliko manj od ocenc novoslili v svetu bankovcev, let, ki jih je precej težko dobi- skami ddal kot svetovalec ža bivših miss Jxigoslavije." marketing. Svojo tehnologijo Narodnega muzeja. Zato moramo vedeti, da to ni ti. Vedno teh že imam, ne pa verjetno nimava najboljših prostor za eksperimentira- vseh." poskušajo tržiti med central- Koliko časa ste delali tam? odnosov. Saj ne, da bi me to nje. Stvari so zdo dobro pn- nimi bankami po vsem svetu "Tri mesece, potem pa kaj motilo." pravljene, preden se lotijo Ste v kontaktu z lastniki in zaradi posebnih znanj, za sem še večkrat sodeloval na sprememb. Podlaga vredno- jkajočih bankovcev? katere so ocenili, da iih raznih njihovih projektih, V Sloveniji obstojajo zbiral- sti denarja je v bistvu zaupa- "Sem, pogovarjamo se o iinain, sem pri njih delal pri tako da sem bii v zadnjih dc- d kot vi? nje ljudi, da je ta denar pravi tem, ali je možns kakšna razvijanju marketinške stra- setih letih kar nekajkrat v Av- tegije." straliji." bankovcev Po izobrazbi ste sicer eko« Plača je bila v redu? nomist, kako vas je zaneslo "Kar solidna." tja? "Slovenija v smislu moje in da bodo zanj dobili izpla- menjava in kdaj do tega tudi zbirke ni aktualna. Sem do- čano neko protivrednost. Na- pride. Kot sem rekd, še ved- življenjski član ameriškega Ic^a centralnih bank je to za- numizmatičnega združenja upanje ohranjati, zato so pri in prav tako svetovnega zdru- kakršnihkoli novostih izjem-ženja zbiralcev bankovcev."' nimam drug Taknt sem bil star 33 let Saj, v taki firmi še vratar do- no previdne. Pričakovano je gledano pa sem vendarle jaz torej, da uvajanje tehnologije tisti, ki jmam V tiskamo, ki je v stoodstotni lasti avstralske centralne bro zasluži... Če bi v ameriškem združe- plastičnih bankovcev dolgo "Varnostnik ste najbrž nju spraševal po Stanetu traja banke, sem poslal pismo, v mislilL Tudi sama tiskarna je Štrausu, bi vedeli, za koga Po drugi strani so v ozadju nih primerkov barikovcev. Glede na izmenjavo infor- madi med nami zbiralci se katerem sem jim razložil zgrajena na čisti skalnati moj pogled na njihovo teh- podlagi, tako da nihče ne gre? "Kdorkoli na svetu resno veliki lobiji liskarn. saj je pla- točno ve, kdo na kakšni Stične bankovce potrebno apredni noloeiio in kie iim lahko po- more kakršnega koli tunela zbira plastične bankovce, se- natisniti štirikrat manj. ker zbiralci se za informacije magam. Zgodilo se je. da je skopati skoz." bil eden izmed njihovih sta- veda ve zame. Sicer ima sve- trajajo v obtoku štirikrat dlje tovno združenje dva tisoč, kol papirnati, to pa pomeni rejših menedžerje-/ v Londo- Kot slavni zapor Alcatraz, ameriško pa okrc^ trideset manjši posel za tiskarne in ________,.name,hkra jih zanimajo moje kakšnega bankovca nu, kamor so me na njihove na skali sredi moi^a... risoč članov. Moja spletna proizvajalce papjj]a. serije ÉI A 12 GORENJSKi GLAS torek. 29. decembra 2005 LEPOSLOVJE Snovanja Dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je letos izdal knjigo Slovenski zgodovinski roman. Iz nje je za Snovanja pripravil, povzetek o zgodovinskih ronr»anih, ki so jih napisali avtorji gorenjskega rodu. romanu Miran Hladnik » ^ » /.V «1 « J i i * A« h»«*« • v > vt: « ^ •J • .J: i on os jř prijetno čustvo. In ker je prišlo v navado, pona* šati se tudi z dosežki, pri katerih nimamo nobenih osebnih zaslug in za katere nismo potrošili nobenih moči. je tudi dovolj udobno in zaželeno. Če smo na športne dosežke "naših"' utemeljeno ponosni, ker paC kot davkoplačevalci do neke mere sodelujemo pri njihovem financiranju, pa je nekoliko težje argumentirati ponos na zgodovinske odločitve in dejanja svojih prednikov, saj nanje res nismo mogli imeti nobenega vpliva. l^hko smo jih samo veseli, ker na njih počiva naša trenutna kolektivna eksistenca (če smo z njo seveda zadovoljni), aii pa imamo do njih kritično distanco, ker smo prepričani, da bi se riam danes godi- Ivan Slvec/foi« Miran Hiadmk lo bolje, ako bi se predniki v sA ^ J r o 9 à Mimi Malenšek/avrftn£ini>s«bria'hiv prelomnih zgodovinskih si- ponos: "Od tod samo krvavi ob dinamiki njegove pro- teze o Slovencih kot izrazi- zgodovina dogajala po nji- tuacijah obnaSali drugače, punt poznamo, / boj Vito v- dukcije lahko preverimo to literarni naciji oziroma hovi meri in mimo poHtič- Ce StHO flU Močna čustva zgodovinske- ca in ropanje Turčije", kar stopnjo njihove kulturne pričajo o tem, kako zelo po- nih predstav gorenjskega ga ponosa so neredko krin- bi se, prevedeno v današnji zavzetosti in razvitosti. Pro- memben je bil zgodovinski dela Kranjske dJi celo proti ka lastnega zgodovinskega skrivaštva in celo alibi za re- prozni izraz, glasilo: sloven- dukdjske Številke so pozna- roman tudi za Nemce. niim sko zgodovino sestavljajo ne za Slovence in za Nemce Kako se je znotraj pro- Na prvem mestu na sez- Športne dosežke ti ti — ---- -Ç,-------- -------I-I- -------------------- -...............-.....r-- - -r.................. nClSln dejavnost: ponos nagovarja krvavo zadušeni kmečki (podatke povzemam iz svo- dukcije tega nacionalno na mu najboJj pridnih slo- j. k čaščenju zgodovinskih do- upori, propad celjskih gro- je knjige Siovertsfeizgodoi'irt- konstiturivnega žanra po- venskih zgodovinskih ro- UtCITlChenO selkov, ne pa k tveganemu, fov in trpljenje zaradi tur- ski roman, ki je letos izšla stavila Gorenjska? Na Go- manopiscev je s 17 romani v , vendar za preživetje nujne- ških vpadov. So od PreŠer- pri Znanstveni založbi Filo- renjskem se je rodilo 19 od skupnem obsegu skoraj dva pOtlOSHl, kCt ICOt mu preizkušanju novih zgo- novega časa dalje Slovenci zofske fakultete v Ljublja- skupaj 127 poznanih avtor- milijona in pol besed Mimi ^ dovinskih možnosti. proiTvedli kaj več pozitivne ni). Slovenskih daljših 7go- jev • presenetljivo malo z Malenšek. Prav radi bi ]0 dClVlCOplClCCVCllCl Ponosni so Slovenci na zgodovine za vznik ponosa dovinskih pripovedi je od ozirom na to, da je pri prišteli k pisateljem gorenj- - - , , različne zgodo\inske osebe, aii se je le spremenil njihov srede 19. stoletja do danes kmečki povesti, ki je podo- skega porekla, saj je otroš- SOUClUjetnO pn Eni cenijo tiste, ki so se iz- odnos do poznanih zgodo- nastalo j6o, nemških zgo- bno pomemben pripovedni tvo preživela v Podbrezjah, postavile kot zgodovinski vinskih dejstev? dovinskih pripovedi pa je žanr, od 76 poznanih avtoi- če se ne bi rodUa v Dobili njihovem subjekt, čeprav so to svojo Nase smo se navadili gle- bilo samo v knjižni obliki skih biografij 24 ali okrogla vasi na Koroškem in tako za p , , odločitev plačale z glavo, in dati kot na kulturno nacijo, do 1945 kar 6700. Ko iz- tretjina gorenjskih! Produk- statistiko vsaj malo poprari- jTyíCinClTílíyUf p(X slavijo kmečke upore, Tm- Radi se pohvalimo, da smo enačimo kriterije, pridemo cija zgodovinskega romana, la zelo skromen delež koro- , 1 VI barja in partizane, drugi ce- ob pomanjkanju svojega do razmerja nekako 1:70 v ki se je najbolj razmahnila ških pisateljev. Malenškova, je fieKOlilCO tC^e nijo bolj tisto nacionalno plemstva in državnosti na- korist nemškega korpusa po 1945, je štajerske, pri- ki je letos praznovala 90 let, lastnost, ki je ljudstvu po- stali iz literature, kar je v zgodovinskega romana, kar morske, dolenjske in ljub- je poznana po biografskih argumentirati mdgald obstati, to je spie- veliki meri res, saj se je ca- tnost izogibanja usodnim cionalna zavest v drugi pol- v grobem ustreza lazmeiju med slovensko in nemško Ijanske pisatelje angažirala romaiiilt, s kateiiiiii je siste- V občutno večji meri kot go- matično obdelala plejado ponos nCl zgodovinskim vlogam in ovici 19. stoletja rojevala govorečimi danes. Podatek renjske. Še drugače poveda- znamenitih Slovencev: skla- J , , sposobnost izbire kar naj- skupaj s sî o vensko knjiže v- bi lahko pomiril skrbi glede no: gorenjski pisatelji so datel ja Jakoba Gallusa (Po- ZgOdOVinSKU boljšega tujega gospodarja, nostjo in ob njeni podpori, slovenskega kulturnega imeli kmečko povest dva- slufaj, zemlja), verska opo- j . , Slednji častijo Črtomirja, Res pa je tudi, da so v istem ugleda, če se ne bi zavedali, krat rajši od zgodovinskega nenta Primoža Trubarja dejanja nasin ker se je uklonil laŠČanstvu, Času ali komaj kaj prej ena- da se manjše literature v romana. Kako to, da so se {Plamenica) in Tomaža Hre- in plemiče iz naših krajev, ko nasUjale tudi druge cv- primerjavi z večjimi običaj- na Štajerskem lojeni pišate- na {Inkvizitor), čebelarja Anno bolje odrežqo, saj mora- Iji ravno narobe očitno raje tona Janšo {Zlati roj), pesni- prednikov, Síy W so najbrž znali slovensko ropske nacije, celo števil m so se odlikovali kot lua- nejši Italijani in Nemci, nanje res nismo bri, cesarju zvesti vojaW. zato si žal ne moremo edini JO za vzpostavitev primerljive žanrske strukture dati odločali za zgodovinske kot ke Prešerna {Pesnikov nok-za kmečke teme? So gledali tumo), Ketteja in Muma (Po- J. . y Ko je pred 175 leti Preše- lastiti statusa literarne ali od sebe več kot velike jezi- na iste zgodovinske dogod- joči labodi). Zgodovina jo je mogli imCll ren premišljal o slovenski kulturne nacije. Paradni kovne skupnosti, ki jih re- ke bolj vedro kot Gorenjci začela zanimati že v dekli- , -, zgodovini, v njej ni našél žanr nastajajočih nacij je šujejo višje naklade. StevQ- ali so govorili o drugih zgo- šldh letih. Prva dva romana nobenem vpliva. veMWo tem za optimizem in bil zgodovinski roman in ke skratka ne podpirajo dovinskih dogodkih.^ Se je Kfîin nad Savo, Id ac dogaia GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra zooq LEPOSLOVJE Snovanja v srednjem veku, in V staro- popisan in s psevdonimom tarja (Kamen nad gladino), áavrtí/i řúíiíi, "povest iz 2go- opremljen precejšen šop rokovnjaća Hudega Kijukca dovine gorenjskega železar- papirja, a pri svojih petftaj- (Pnn kranjski ropar: Povest o stva", je začela pisati pri stjh letih nisem zbrala po- razbojniškemilvljmju, čudni osemnajstih letih. Vživela guma, da bi poskusila zbu- ženitvi in bridki smrti Anžeta se je v antično obdobje na did zanimanje za svoje pi- Koiir^a). brezjanske Marije slovenskih tleh (Noriáta sanje v kakem uredništvu." (Kraljica Slovencev: Povest o Bl5HAFrUACKH rapsodija}, v spopade Kiran Po številu del bo zdaj brezjanski Mariji Pomagaj), tancev in Čehov z Nemci in zdaj, ko izide njegova trilo- avtorja prve slovenske pove- Obri v 8. in 9. stoletju gija Karantamja, prvak ian- sti [aneza Ciglerja (Pouest o (Bratstvo), v pokristjanjeva- ra Ivan Sivec iz Most pri Janezovi sreči)» Franceta nje {Črtomir in Bogomila), Komendi, sicer eden naj- Prešerna in lulije Primic meščansko revolucijo 1848 bolj branih slovenskih pisa- {RibČev dohtar in Julija iz {MarM veter), propad tkal* teljev. Nazadnje je števec Sonetnega venca}, pesnikov ske obrti (Purgatji) in kro- kazal 17 njegovih zgodovin- parskega kovaštva (Vigenjci, skih knjig (ker objavlja po Skobci nad dolino). Simona Gregorčiča (Búeri bolečine in Planinska roža: tekočem traku, smo s se- Dragojila, ntizpela ljubezen Pred nekaj tedni je lite- števkom morda že v zamu- goriškega slavčka), Antona rami zgodovinar Gregor di), po skupnem obsegu pa Aškerca {Brodnikova oporo-Kocijan pri prelistavanju ga je, ker ne ljubi predolgih ka) in Karla Destovnika Kasta rih številk časnika Gore- tekstov, samo za tretjino cp- juha {Moji edini, ki jo Iju- njec iz let i938«i94o vpod- sko obširne Malenškove. bim), arhitekta Jožefa Pleč- listku našel še dve dolgi Sivče v vstop v žanr se je nika {Mojster nebeške lepote) zgodovinski povesti, ki ju je zgodil s turško povestjo Kr- in slikarja Maksima Gaspa- vključiti v modernejši kon- slovenska bibliografija po- ua^a grajslw svatba, v nada- ri j a {Slovenska pravljica cept zgodovine, ki nacional- zabila evidentirati: Marija Ijevanju pa je tudi njega pri- Maksima Gasparija) ter hu- no ekskluzivno dojemanje Taborska: Zgodovinska po- tegnila biografska pripoved, morista Janka Mlakarjâ "sJo\'enske zgodovine" trans- vest iz dobe lurSkih časov in ki se žanrsko meša s poto- {Hudomušni Uubîjanski hri- formira v širši pojem "zgo- Boris Kobe» ilustraciji v Kondorjevi izdaji VisoŠke kronike Ivana Tavčarja, 1957 Pod Triglavom: Zgodovinska pisom, reportažo in roma- bolazec). povest iz i. 2415 v dobi kmet- nom v pismih: meje med Sivče va zgodovinska po- dovine na Slovenskem". S Sivcem je gorenjskega sHh uporov na Gorenjskem, leposlovnim in strokovnim vest je zanimiv dokument prvenstva v žanru konec. Njun avtor se je slail za pisanjem pri Sivcu počasi osveženega slovenskega Naslednjega Gorenjca, )a- psevdonim Mimica Zagor- bledijo. Fabuliral je življenj- premišljanja o svoji prete- neza Jalna iz Rodin, najde- ska, spretnost pripovedi in ske zgodbe klerikov, vojsko- klosti, spodbujenega z osa- mo lele na 16. mestu. Napi- kondicija pisca pa vzbuja vodij, ppsniknv in pisateljev mosvojitvenim dogajanjem sal je pet zgodovinskih lo- domnevo, da je bila to mia- (in njihovih žensk), likov- ob koncu 20. stoletja, in po- manov: Bobre, ki v treh knji- da Mirni Konič, pozneje po- nih in glasbenih umetni- trjevanja tistega trdoživega gah govorijo o koliščarjih ročena Malenšek. Pisatelji- kov, svetnikov, roparjev in identitetnega modela, Id se na ljubljanskem barju, ter CQ smo prosili za pojasnilo pustolovcev: zmagovalca napaja iz mita o Slovencih Oi^Čarja Marka in Tri zaob- in odgovoriJa je: "Ja, Mimi- nad Turki Adama Ravbaija kot branilcih zahodnega kr- ljube iz trilogije Vozorj'i, ki ca Zagorska je moj psevdo- IJiitro ob kresu), duhovnikov ščanstva. V tem smislu liri pripoveduje ktiltumozgo» nim, povest Pod Triglavorn Petra Pavla Glavarja (In več-pa moj literarni prvenec, nc bodo cvctde lipe) in Jako- pojem slovenstva, ki je izum druge polovice 19. dovinske zgodbe iz okolice Žirovnice, Otoka, Podbrezij (...) Bilo je tako, da sem ba Aljaža {Triglavski kralj), stoletja, na lokalno plem« in Ljubnega vi8. in 19. sto- in Lojze Ilija s Spodnjega imela s peresom in črnilom jezikoslovca Jerneja Kopi- stvo predhodnih stoletij in letju, npr. o slikarju Leopol- Brnika, Fran S. Finžgar iz se navezuje na tradicijo bio- du Layerju, ki je zastonj na- Doalovč, Fran Dctcla iz Mo- grafij znamenitih domaČi- slikal Marijo v kapeli ro- ravč, Janez Kajzer iz Viima- nov iz literature "za mladi- marske cerkve na Brezjah, rij, Anton Koder in Jakob no in preprosti narod". Re- za pokoro, ker je ponarejal trospektivno domoljubno denar. Širjenje "našega" na lokacije, dogodke in osebnosti, ki k slovenski kulturni identiteti, kakor jo je oblikovalo Gorenjski zgodovinski romanopisci z manj pripovedne sapť®, vendar nikakor ne nepomembni, so Še: Bedenek iz okolice Cerkelj, Gustav Strniša in Valentin Mandele iz Kranta. Stanko Lapuh iz Radovljice, Josip Podmilšak, Josip Ogriner in Janko Kersnik iz domžalskega oz. kamniškega kon-dosti, se zdi po eni strani Vladimir Kavčič iz Poljan- ca. Zadnjega dodajam na anahrono {pomeni namreč ske doline, duhovnik Peter 19. stoletje, niso prispevali pravnika Ivan Tavčar in sezmm vračanje prednacionalnega Bohinjec iz Dupelj, duhov- zgodovinskega romana dí ljudskega dojemanja identi- nik Josip Lavtižar in želez- napisal, ampak je le dokoo- tete in zgodovine v smislu niški uradnik Josip Vandot čal zaiadi prezgodnje smrti deželne pripadnosti), po iz Kranjske Gore, emigran- Jurčiča nezaključene dnigi strani pa se ga da ta Karel Mauser z Bleda Rokovnjače, začetku prevelikim udarjanjem slovenske literarne produkcije in potem še sejal dvom glede gorenjske vloge pri liîeramem rojevanju naroda, lahko ob koncu naštevanja vedro sklenem, da gorenjski zgodovinski romanopisci količinsko res niso v ospredju, so pa med njimi avtorsko zelo prepoznavna in razvojno pomembna imena: klasika Tavčar in Finžsar ter mladinske Gregor Že^av, Crna žena: Zgodovinska povest, 1910, ovitek. Peter Zmitek, Tedaj je Svarun razprostrl roke. Uustraci|a v Povest se dogaja v okolici Bleda, avtor pa je iz Notranjske. F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, 1906, i, str. i larne književnosti Koder, Vandot in Jalen. Koliko smo upravičeni z njihovim delom hraniti svojo potrebo po kolektivnem ponosu, naj pa vsak sam presodi. Gorsnjski zgodovinski romanopisci količinsko res niso v ospredju, so pa med njimi avtorsko zdo prepoznavna m razvojno pomembna imena: klasika Tavčar in Finžgar ter klasiki mladinske in popularne književnosti Koder, Vandot in Jalen. u GORENJSKI GLAS torek, 20. decembra ^009 BRANJE Snovanja Iz zgodovinskega romana Luteranci, v katerem je za razliko od sodobnikov kritičen do obeh strani, smo za primer Kodrovega pisanja izbrali drastično sceno divjega pretepa katolikov in protestantov na pokopališču v Cerkljah. . na Anton Koder Kmetje, ki že niso prej ......................................imeli mnogo zaupanja v gospodo po grâdeh, saj je bila ilo so peli dva tudi ona skoro vsa luterš, podni pozneje snelisoiztega. da je tudi Str-Cerkljanski molčan javno pristopil k oo-zvonovi; kajti ve] veri in da jo hoče polago- nes'J so iz Str- ma vsiliti tudi njim. V resni- molskega gradu ubitega Go- d pa je bilo ravno nasprotno. Anton Koder nekak pogrebu. [...] Ker je bU GrajSčak je hotel le častiti s ta dan ravno nedelja in ker se slovesnim pogrebom Kitaf- (iS^l'lQlo) je dogodba o boji z luterand Ijevega izdajalca, saj ni vedel. na Strmolskem dwrišd raz- da je storila poslednje le la« Jc bil v Vnti nesla urno po vaseh na dalei komnost po denarji in razža« okrog, je naravno, da je po- Ijena osebna čast. pHpOVednih greh Cončka, o kterem so tr- Komaj so dospeli po^bd dili vsi kmetje, da ima tudi do prvih hiš v vasi, razlegal Ždnrov kovuk luteiS-duSo» napravU velik se je posmeh na desno in hrup, in več kot tisoč Ijudij je levo ter posamezne zabavlji- pred svojimi pnvabil v CerUje. Najbolj ce na luteránce, in ko se je čudno in nerazumljivo pa se spozabil celo nekdo izmed pisateljskitfli je dozdevalo ljudem, kako se ionetov, da je skrivaje izza more taka griva brezverska hrbta vrgel kamen na mrtva- kole^l napisal je pokopavati s tako slovesnost- ško trugo in ranil po nesred jo, kiĆkcr da bi bil dober kato- enega izmed nosačev, bil je pTVO ÍWlySO » ličan, in povrh še na njih bîa- po sili povzročen nemir in goslovlieno in katoliško po- boj. XZVimO kopališče. Dobro so namreč Ko je namreč grajščak vi- V vedeli kmetje, da prepovedu- del. kako se javno smešijo planinsko poveš t^ je postava pokopavati lute- nj^ova povelja in se kamna- rance na svetem kraji- Cule jo pri belem dnevu njegovi prvi na so se torej f^ dan prod pogre- stražniki, likazai je razjarjen bom grozitve in govori posa- svojim spremljevalcem, naj Slovenskem seje meznlh kmetov, da ne trpe. primejo onega, ki je vrgel kada se jim skrurii pokopališče, men, in s silo razpode zbrali romanu lotil in Istí Coriček ne bode pod- no množico ob cesti, koder Anion Kod^r val ondi, ker je bil luterš od se vije pogreb. kmCCklh uporov nog do glave, če ravno gospo- In ko so v resnici potem, prosil grajščaka pomod proti Ta boječnost pa je bila le počasnemu skakalcu, in sto- ska in pa Strmolski grajščaJc akoravno videzno neradi, razdivjanemu ljudstvu. In videzna. Komaj |e bil na- prav ko je bilo pokopališče m protestantske tega ne ve, aU pa verjeti noče. povzdignoli grajski hlapci zdaj se je pričel prav za prav rmeč stopil zadnji pogrebec popolnoma izpraznjeno, po- , Vnel se je bil tudi že prvi sulice in helebarde nad gne- še le boj katoliških gorenjskih na pokopališče, zaprl je neki nehala je kamnena toča. A problematike in dan mali boj zaradi Gorička čo ljudstva in ranili neko kmetov proti krivoverstva kmet za njim železna vraU, ko so bili pogrebci na vse Kmalu potem je jela teči množica pa se je razvrstila strani raztcpcni in razpodje- v Cerkljah. Ko je namreč ženo, ki je branila zasaČcne- je avtor prvega crkovnik jel mrliču zvoniti, ga poietnika, bil je hipoma kri; kajti zaWenoli so kmetje za pokopališčnim ozidjem. ' ni. hiteli so kmetje na poko- pritekli so sosedje in zavezali razvnet upor, kakor da bi bil crkev in zabranili pogrebcem A ondi je bila cela groblja pališče, zgrabili ondi mrtva- SlOVenSkeSa s sUo zvonove. OpoWne in kdo olja vlij med skrivaj tied vhod, zopet drugi pa so ob- nanošenega kamenja in ka- ško trugo in jo vrgli črez zid zvečer pa je zvonilo zopet, a ogenj. Krik in prepir se je ši- stopili pokopališče oboroženi kor navlašč za boj priprav- na grobljo kamenja. idiličnega ne spodaj pred akvijo. tem- ril enako povodnji po celej z vilami, sekirami in kosami več v zvonik se je baje nekdo vasi proti crkvi, kjer je bilo Celo najstarejše ženske ii romana. Janez zaklenol in zvonil je v linah največ zbranega in čakajoče- otrod so zgrabiti po kamenj , , iz strahu pred kmeti mrliča ga ljudstva, in le s silo so de- m orožji vsake vrste, najbol Mencmger si ga vse to se je razneslo umo lali grajski hlapd pogrebu so pa s krikom, zasmehova več v zvonik se je baje nekdo vasi proti crkvi, kjer je bilo Celo najstarejše ženske in ki je bil vrata zaprl, pot m izza Tunjiških gozdov, prišla zažvižgal na prst«, vsula se je slévaje kopica mož. Dva je cela toČa kamenja izza najmočnejša izmed njih sta kakor blisk po feri in vzbuja- pot. nierh m zmenaniem poma Ijena. Kajti ko je oni možak. Še le ko je prihajal mesec ozidja na pogrebce. zadela za pokopališčem leže- Nepopisljiva zmešnjava je Čo mrtvaško trugo na rame, j C letu 1S05 grdo lo neizmerno radovednost, Kmaiu potem je prihitel gali svojemu pogumnemu nastala zdaj ondi. Krik, stok in vsa družba se je vračala privoščil V ga Gorička. kako bodo pokopavali ubite- župnik Švab iz svojega sta* moštvu. m jok se je mešal med straš- precej potem po prejšnjem novanja, in pomirieval je raz- Kake pol ure trajal je hud no kletev in grozitev. Tek, potu skozi gozde proti Kam- . Take so bile okoliSdne. ko jarjene kmete in jih prosil, boj. predno si priborijo graj- dirjanje in letanje od zida v niku. Ako se je jelo drugo ju- parodiji so se isto popoldne bližali naj se vrnejo domu ter naj ne ski hlapd z orožjem vhod na zid razlegalo se je kakor iz tro daniti, bil je na pokopališ- . . pogrebci Cerkljam. Že pri zavirajo pogreba nesrečne- pokopališče; v crkev pa jim zverinjaka, kjer si iŠČe zapr- čiv Podgorji pokop, in izdaji- CmokaVZar in prvih hišah v vasi pričakova- mu možu. Vsaka beseda pa nikakor ni bilo mogoče. Trije ta zverina med divjanjem iz- co Gorička pokopali so ondi le so jih posamezne vrste možakov in ženstva. Čule so se že dva dni poprej kletve in je stoprav pomnoževala upor izmed grajskili so bili rajijenl hoda. biez blagoslova in zvonjenja in dražila duhove. med tem, in župnika samega Ko je bila že ranjena sko- crkvenega. Ušpema in od tedaj dalje se ga grožnje proti luterancem, in mite ga!" čuli so se nenado- men na glavo, da so nezavest- temi tudi nekaj kmetskega čen roman" lahko prebere- "Tudi on je luteranec. pri- je zadel sbivaje zalučen ka- ro četrtina pogrebcev, med P. S. Cd Kodrov "histon- današnji pogreb je bil kakor ma sovražni glasovi. drži zli sloves navlašč primeren za demon nega odnesu z bojišča. ženstva in otrok, ki so se bili mo na slovenskem Wikîvinj "Krivoverce sprejema In Črne ovce slovenske stradje proti krivoverstvu. Ko niso hlapci, po tem od same radovednosti po- (http://iwikisoun:e. oiWwikî pogostuje," krid zopet drugi zločinstvu silno razjarjeni, mešali med grajske hlapce, /Luterand). Celovško revijo Povrh je bil Strmolsld graj- glas. "Goriček sam in tista dajali nikomur milosti, dela- objel je strah tudi najbolj po- Kres, v kateri je bil leta 1883 ščak Koroniru tako kratkovi- Kamniška Stobejka, hudiču joč si s sulicami pot, in so gumne. Mrtvaško trugo so objaWjen, so nam brez vpia- den, da je razglasQ po svojih zapisana baba, zborovala sta smrtno ranili več mož. žen- vrgli na tla in zagnali se v jezi šanja in zastonj spravili hlapdh največje kazni one- ono noč pri njem. " skih m celo otrok, razgnetlo in obupu proti zidu, kjer je na splet Američani (http:// Dalje si ni upal ugovarjati se je stoprav nekoliko ljud- bil najnižji, ter po skakali in www.archive.oi^. Ubral in Goričku, ali ki pouzrod naj- prestrašeni župnik, pogrebu stvo in zrlo od daleč, kako se zlezli čez-nj. Marsikak ka- komentiral Miran Hlad- litcrarnc mUr ki zabranjuje zvonjenje Zgodovine. manjSi nered pri pogrebu. je tekel nasproti in ondi je oskrunja njih pokopališče. men je še priletel na pleča nik. GORENJSKI GIAS torek, 29. decembra 2000 DOMOZNANSTVO Snomnja Običajno je mnenje, da so t. j. lokalne publikacije zanimive le za ljudi, povezane s tisto lokacijo. Ena od prič, da n zmeraj tako, je tudi zadnji zvezek 2irovskega občasnika (ŽO), kije izšel v začetku decembra. V njem je veliko takega zvem Velike besede IZ kozmosa Miha Naguč Kaj ji je po vsem skupaj ostalo? Dvom. "Ali imam prav? določenem času glavni kri- " .........................................vec za poglabljanje sovraštva vodnik v ta zve- med nami; v prejšnjem siste- zek ŽO je napisa- mu je bila to levica, po njej la rojakinja Spo- pa desnica. Zato mi nekateri menka Hribar, očitajo, da sem 'obrnila Izjemno besedi- ploščo', ker zdaj kritiziram lo! Ni mu dala le naslova Iz- predvsem desnico, in da sem poved, v njem se je dobesed- še vedno 'rdečla", 'komunist- no izpovedala, povedala vse ka'» itd. Problem je prej v bistveno o svojem trideset let tem, da svojega bistvenega trajajočem prizadevanju za stališča iic menjam že od za- spravo med rami Slovenci, četíca svojega vstopa v javni prostor. Tako ob kritiki levice nikoli nisem spregledala so Ne vem! Vem le, da me vse krivde desnice, in obratno. V to sovraštvo, ki bliska z leve eseju Krivda in greh (1983), na desno in z desne na levo ki je najbolj problematiziral in vedno oplasi mene oseb- ravnanje levice (ícvyluuje), noj^neskončno boli. Da sem sem zapisala: Takšna identi- vsa nesrečna in ne vem» res fikadja z ideotegijo - katero- ne vem, kakšna je moja so- koli, katoliška je pri nas kon- odgovomost za vse to. Vča- čala v belogardizmu in krva- sih imam občutek, da sem z vem narodnem izdajstvu • ko idejo sprave naredila neko posameznik povsem presliši pomembno stvar, drugič, da nemir svoje vesti, je sama v sem vse le Se poslabšala. Vse- sebi omogočanje zločina.' V kakor pa sem velikokrat v prispevku Avantgardno sov» dvomu, malodušna. Žalost- raštvo in sprava za 57. številna. Boli me ta norost; lahko ko Nove revije (1987) pa sem bi se imeli lako lepo: imamo izrecno poudarila: 'SovraStvo prelepo deželo, svojo državo, do komimistov bi bilo prav Zznanjem v prihodnost, prizor z velike sdřtvekrjíg v 28. marca 2009 relativno blaginjo, svojo Icul- tako pogubno za občestvo ka- : Poloni Ulibr Bjldscin turo • pa nas nič ne spravi k kor katero koli sovraštvo.' poletja je tretjič obiskal oče- Lepo, mar ne? Čeprav čuti- kralnega doživljanja in Iju- - pameti, da bi resnično zaži- Samo iz teh dveh dtatov je tovo domovino, to pot skupaj mo, da nam je hotel tudi bežni do vsakdanjega življe- upOfHCHiCCl veli svobodno, sproščeno in razvidno, da sem že v prejš- s hčerko, ki ji je ime enako malo polaskati in da vse ni nja je pri Sedeju docela J II n i ' prijazno drug do drugega! njem sistemu • ob tem, ko kot njegovi materi - Cilka V tako svetlo. Lepo je tudi, da organska in definira njegov ti nbUK DOU Nič nam ne zbudi sočutja in sem analizirala problematič- Sloveniji je bil v letih 19S3, imamo po svetu take ljudi. ustvarjalni svet kot izjemno so-čutenja do drugega. Kaj nos: levice • vedno opozorila 1968 in 1986. Na vprašanje, Svetal človek je bil tudi Ži- slikarsko in človeško drago- me ta norost; bo z nami, čc nas nc bo 3rc- tudi na problematičnost des- kako sc mu zdi pri nas po 25 rovcc, ki sc jc rodil pred sto ccn žc ves čas od začetkov - - . , -, čala dobrota? Dejstvo pa je, nice. In obratno; po volitvah letih, je odgovoril, kakor sle- in umrl pred 35 leti: Maksim umetnikovega razstavljanja, iflflfeO bi S6 IfftCli da nima nihče pravice sam vztrajno pozivam Cerkev, da di. "V tem času se mi zdi, da Sedej. O njem sem se pogo- saj so Sedeja že pred vojno - soditi o svojih dejanjih! Se obsodi kolaboracijo z okupa- tClKO ICpOl trkati na prsi o svojih zaslu» torji in svojo sokrivdo za dr- se je slovenska naravna in kulturna lepota ohranUa, varjal z dr. Lojzetom Gostišo razpoznali za enega najpo-(v Snovanjih GG, z. 6. merabnejŠih sodobnih slo- gah, kakor so to počeli žavljanski spopad med soy drugače se je pa veliko spre- 2009). Sedejevo veličino venskih ustvarjalcev, nekateri imamo prelepo komunisti po vojni in po no, in Zvezo združenj bor- menilo. Materialno ste precej trjujejo tudi besede, Id jih je celo za najvidnejšo osebnost osamosvojitvi mnogi 'osa- cev, da obsodi revolucijo, re- na boljšem. Imate veČ ûnIo- ob odprtju spominske razsta- (leta 1940 je bil kot edini Sio- uCZClO, SVOJO mosvojitelji'! Ta pravica je voJucionamo nasilje že med mobilov, več hiš, lepše hiše, ve ob stoletnid umetnikove- venec uvrščen tudi na bene- -, pridržana za naše zanamce, samo vojno in po njej. Pro- boljèe ceste. Povsod se gradi ga rojstva v ljubljanski galeri- ški Bienále)..." UTZUVO, relativno za tiste, ki bodo nosili dobre blem pa je v tem, da vsakdo in obnavlja. Na splošno se mi ji Iris izrekel Gostitev umet- Sredi februaija je del žirov- in/alj slabe posledice tvojih vzame iz mojih tekstov tisto, zdi, da imate sedaj vi5ji živ- nostnozgodovinski kolega dr. ske javnosti razburil Viktor blaSlHlO, SVOJO dejanj! Naj nam - mi - bo nji- kar mu odgovarja, in kritizira Ijenjski standard kakor Ame- . Milček Komelj. Ta ugotavlja, Žakelj z govorom, ki ga je ho va sodba mila!" kulturo ' pa nas Spomenka ugotavlja, da je brez konca in kraja," tisto, kar mu ne koristi. In to rikanci. Boij se trudite za ohranjanje in obnavljanje da je Sedej svet dojemal podobno kot veliJd renesančni imel v Muzeju Žiri ob pod litvi občinskega priznanja dr. to jesen minilo že trideset Tončka Stanonik (uredni- zgodovinskih objektov. Ob- In beneški umetnik Giorgio- Lojzetu Costiši. V govoru je niC nc spravi k let, odkar je vstopUa v sloven- ca leksikona Osebnosti, sicer novi je na žirovski muzej in ne, kot harmonijo. "Harnio- razkril, kdo po njegovem , - - , sid javni prostor, s člankom v pa že 25 let lektorica 20) je knjižnica sta mi bila posebno nijo je umetnik mnogo bolj sodi v žirovsko elito. No, r€s- pamCti, da bi revij» Teleks {Bo\ za vredno- naredila inteni-ju z Janezom vSeč. Največja sprememba se kot Tpljenje dojemal mdi v nlci na ljubo, besedo elita , . te, 23. november 1979); ta- Žakljem, ki živi v Minnesoti, mi pa zdi v splošnem raz- prizorih s kmečkim delom sem uporabil jaz, ko sem o resnično zaživeli krat so imeU pri Teleksu veli- v njenem glavnem mestu S t položen j u ljudi. Ob prejšnjih na polju, ne le v arkadijskih tem pisal v Gorenjskem ^ ke težave, ona jih ima še Paul Ta ga^pod ima poseb- obiskih sem slišal precej d- scenah značilnih gioi^one- su {Razgledi, 20. 2. 2009). svobodno, zdaj. Tudi zato, ker ves čas no zgodbo. Očetu in materi nizma in zaznal močan ob- jevskih piknikov; prizore iz Žakelj je vso reč intoniral vztraja na isti poziciji; da jo se je rodil na begu iz domo- čutek, da se ne splača potru» vsakdanjega življenja pa je sproščeno m spreminja, ji očitajo tisti, ki vine v tujino, v mestu Trofai- diti, posebno v službi ne. Se- dojemal tudi v luči življenjske marj "elitistično", z našlo vom Tudi to so Žiri in Zirov- svojo ves čas menjajo in pri- ach na avstrijskem Štajer- daj sem pa videl mlado, sakralnosti, medtem ko jesa- d. A slišati je, da piav uje^v prijazno drug do lagajajo. "Seveda je predmet skem. Postal je Američan, po samostojno deželo, ki je ži- kralne motive presajal v živ- članek zdaj spet buri nekate- ^ ^ mqe kritične analize vedno srcu pa ostal Slovenec in Ži- vahna, delavna in popolno- Ijenjsko vsakdanjost, prežeto re žirovske duhove. To pa je drusesa!" tista poUtična oprija, ki je v rovec. Proti koncu letošnjega ma upravičeno ponosna." s poezijo... Taka prežetostsa- res bolj lokalna zgodba... i6 GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra 2009 GALERIJA Snovama z razstavo slik v okroglem stolpu Škofjeloškega gradu akademska slikarka Maja Šubic po skoraj desetih letih zaključuje umetniški cikel povezan s Charlesom Darwinom in njegovim potovanjem na ladij Beagle. Po dvanajstih razstavah od Škofje Loke do Darwinovega rojstnega mesta Shrewsbury, se bo slikarka v prihodnje posvetila novinr likovnim izzivom. Darwinom Maia Šubic, akademska slikarka Igor Kavčič je bU za takrat i54etno punco čeva. "Razstavo na inštitutu .................................odtno prezahteven in precej si je ogiedai dr. Robert Mon- koncertom ifl raz- dolgočasen," se spominja ro» po poklicu sicer biolog, že stavo slik, ki bo še Maja, zato sc jc s težavo pre- nekaj let pa direktor British do srede februarja bila skozenj. A neka nevidna Councila v Ljubljani, in ne na ogled v okro- sila jo je vseskozi vlekla nazaj vem, ali je to naključje ali ne, glem stolpu Škofje- k tej knjigi, in ko je bila na rojen v mestu Shrewsbury, loškega gradu, aka» akademiji, je znova posegla kjer se je rodil tudi Darwin. demska slikarka Maja Subie zaključuje svoj desetletni po nje). Jeseni 2001. ko je bila po- Te znamke morajo v Veliko Britanijo, mi je dejal." Tako ge je februarja 2006 ustvarjalni dkel, ki ga je na vabijena k razstavljanju na neki način posvetila zname- Škofjeloškem gradu, je prvič s starimi pa tudi z novimi nitemu biologu in znanstve- predstavila svoj likovni ciklus freskami v obliki znamk niku Charlesů Darwinu ter Potovanje na ladji Bea^ J, predstavila na razstavi, ki je njegovemu petletnemu poto' imenovan po Darwinové bila hkrati otvoritveni dogo- vanju z ladjo Beagle na obale dnevniku, v katerem je našla dek tam tradicionalnega Dar- skoraj desetletnega ukvaijanja z zgodovino Darwinovega in otoke Južne Amerike in tako tematski koncept kot sinovega festivala. Spet je iz- âvljenja in dela je bila Izdelava freske v šoli v Shrewsburyju, Pacifika, vse tja do Ocjene motive za likovna dela. ''Iz. dala znamke, tolaat združe- jo je obiskoval tudi inanstvenlk. zemlje. Darwin, ki je še da- delala sem veliko kovinsko no slovensko-angleško izda- nes, po več kot 150 letih, od- kroglo, globus, na katerega jo. Skupna točka je bila mag- kar je objavil evolucijsko teo sem zarisala pot ladje Bea- rwUja, ki raste pred Darwino- rijo, neizčrpen vir prouče- gle, in ko sem nekega dne vo rojstno hišo, posadil pa jo vanj znanstvenikov, je že v hodila po londonskih jlicah je njegov oče iz semena, ki najstniških letih očaral tudi z antikvariati, sem v enem ga je prinesel sin s potovanja. Majo, tudi sicer navduSeno naletela na poštne znamke z Taka magnolija j(» tudi pred raziskovalko narave, pred- Darwinovim likom. Pomisli- hišo v Poljanah, kjer je Maja vsem živalskega sveta. Če la sem, znamke so prepo- preživela svojo mladost. Po- sem nekoliko duhovit, se znavna stvar, zato bora živa- sadil jo je njen oče Ive. Fre- tudi pri Šubiah "slikarska vr- li. kj )ih je znanstvenih pro- ska z motivom cveta in lista sta" po očetu Ivetu Subicu, učeval, upodobila na znam- magnolije naj bi v prihodnje enem najbolj priznanih kah. Jzddala sem jih kot fre- stala v prenovljenem Darwi- predstavnikov slovenskega ske na lehnjaku, saj Je bila novem muzeju v Shrewsbu- povojnega slikarstva, že dvaj- Darwinova najljubša znan- r/ju. set let nadaljuje z Majo. Sli« sfvena veja geologija, freska Na tej razstavi je v Maji Su- karstvo je študirala na Aka- pa - kot tehnika že sama po bic prepoznal pravo likovno demiji za likovno umetnost v sebi nosi neko spoštovanje umetnico tudi direktor biolo- ^ aktualne razsUve v okroglem stolpu / f«« t^^ Ljubljani, kjer je ieta 1990 in razmislek." Tako je nasta- škega oddelka šole, v katero dipiomirala pri prof. Emeri- lo devet kamnitih znamk in je hodil tudi Darwin. Povabi] Beagle, s katere se kot z Noe- jin, ki jih je v domišljiji pre- ku Bernardu. Odtlej deluje kot umetnica v svobodnem globus. Pošta je bila pomembna tudi za Darwina, jo je, naj naslika fresko večje- tove barke usipajo po svetu ži- potovala z ladjo Beagle, ga formata na eno izmed Na ladji je njen kapitan "Zadnjih deset let sem na Po Darwinu: poklicu. Vdiko se posveča saj je svoje izsledke redno po sten v njihovi šoli. Vmes je Fitzrov. Na fresko sem dodala neki način preživela z Darwi tudi pri Šubicih knjižni ilustraciji, redno ob- drugih ladjah pošiljal v do- ŠubiČeva dodala nekaj slik v tudi seznam iičencev z Dar- nom in ta razstava je zaklju- javlja v. vseli pouierubiie j šili sbvensldh otroških in mla» se "slikarska dinskih revijah, doslej je ilus riiovino, kjer je, Se preden jîic prirodoslovno zbirko LoSke- winovim imenom. Iz tega čeknekegaobdobja. Okrogel je po petih letih vrnil, posta- ga muzeja. Letos, ko so pote- seznama se usipajo hrošđd, stolp je tudi simboličen, pojal slaven. Torej teža kamni- kala praznovanja ob zoo-let- desno zgoraj pa je še eno nje- tovala sem okrog, a se v bi-^^ ^ trirala več kot dvajset samo- tih znamk simbolizira tudi nid Darwinovega rojstva, pa govo pismo, v katerem ugo- stvu sploh nisem nikamor VVStU pO OCCtU stojnih knjižnih izdaj. Drugo težo njegovih spoznanj." je pripravila še dve razstavi v tavija, da bo, len kot je, težko premaknila. Še vedno osta- pomembno polje njenega Hkrati je izdala tudi znamke Slovanski knjižnici in v Pri- zmc^el šolo in vse, česar se je jam sama znotraj sebe, taka tako imenovane cinderelle rodoslovnem muzeju v Ljub- lotiL Seznam in pismo sta po- kot sem." IvetU SublCU, ustvarjanja je freskoslikar p sivo. s freskami plemeniti (pcpclkc), to so znamke, ki Ijani. enem najbolj fasade arhitekturnih objek- so sicer od pošte nepriznane. Avgusta letos se je s pomoč-tov ter posvetnih kot tudi sa- imajo pa seveda velik pomen nikoma, asistentko Tanjo So- leg Številnih drugih dragocenosti last šole." priznanih kralnih prostorov. za izdajatelja. Maja Šubic je zaključila obdobje uspešnih skoraj de-Po razstavi v Tehniškem setih let, v katerih so se ob kolov Boh in zidarjem Mila- muzeju v Bistri je razstave in načrtovanih razstavah pogo- predstavnikov zanimanju za Darwina. Ko je Skof]a Loka • Mesto, kjer je Shrewsbur), kjer je na tam Naj se vrnem k Majinemu Sledila je razstava na OS nom SpiČkom, spet podala v dogodke, povezane z Darwi- sto stvari odvijale kar same nom, sklenila z dogodkom po sebi. "Pri meni stvari I , pred približno tridesetimi prav tako na freskah izposta- kajšnji Darwinovi šoli izdelala prejšnji ponedeljek na Škof- same potrkajo na vrata, ko je SlOVeflSlCe^a Uti učiteljica biologije v g, vila predvsem motive fosilov, veliko fresko. "Na freski je jelo§kcm gradu. 2a odprtje čas, in takrat se potem mak- razredu osnovne šole, potem hkrati pa je spet izdala serijo upodobljena ovaina karta sve- razstave je Maja Šubk:, tudi slmalno potrudim. Nikoli ni- povojncga ko je obddala poglavje o znamk, takrat že samolepil- ta, na sredini razdeljena z velika ljubiteljica glasbe, s sem imela velikih načrtov, le Charlesů Darwinu in njeg> nih. V letu 2004 je pripravila glavnim poldnevnikom, ká ga pomočjo prijateljev, škoi^elo- odzivala sem se na zanimanje drugih za moje delo in ga win 2 daljnogledom, spodaj kov, pripravila glasbeni kon- skušala opraviti kar najbo- pa se konča s svetilnikom, ki cert. Šest avtorjev je napisalo Ije." Sicer pa, sorodstvo iz SUlCarStvaf ZC vem razvojnem nauku, pred- dve razstavi Potovanje na lad- na vrhu označuje mladi Dar- ških sldadateijev in glasbeni lagala učencem, naj si v JI Beagk. na Inštitutu Jožef Stefan in v Biološkem središ- dvajset let knjižnici izposodijo knjigo JI' ' Potcvanjc na ladij Bea^. če ču. "Bolj kot galerije so me stoji v prelivu Beagle, ki ga je nove skladbe, vezane za Shrew3bui>îa jc vdiko, v na- naaaljUje z jih zanima kaj več o tem, je kot razstavišča zanimale odkrila in poimenovala prav znanstvenika. V okroglem daljevanju pa se bc lotila . Maja Subie naredila prav to. znanstvene in izobraževahie odprava, na kateri je bQ Dar- stolpu pa se predstavlja z no- Erasmusa, Darwinovega M(y0. ^'Šlasempota dnevnik, ki pa institucije," razmišlja Subi- vrin. Desno spodaj je ladja vimi pîatni mističnih pokra- dedka. GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra 2000 EKONOMIJ i fA r FIN A sUfan.za rgi si 17 Leto 2010 leto Tako o nepremičninskem trgu v prihodnjem letu meni nepremičninska posrednica Andreja Kern Egart: "Iztekajoče se leto ni bilo najslabše. Pri posredovanju nam je Šlo bolje kot leto prej." Bo^ttan Bogatat Kranj • Nepremičninski trg že dobro leto doživlja viharne čase, od skoraj popolnega zatišja do postopnega oživljanja v zadnjih mesecih. V do-brem letu se je takšno stanje najbolj poznalo na cenah. Kako bi oceniJa leto, smo vprašali .^jidrejo Kem Egart iz nepremičninske agencije K5 Kem: "\f!tn se je začelo zelo sU- bo. do sredine leta ni bilo ne transakcij ne povpraševanja, ponudba nepremičnin pa je naraščala. Poleti se je obmi- Andreja d so postali izbirčni, cene so gubijo, starejša stanovanja cen. Priporočam jim. da naj "V obeh primerih, še naj- padle in prav je tako. Danes več prometa smo opravili pri lahko hj^pcu ponudimo vsaj dobrih lokadjah pa bodo se hitro odlodjo. Leto 2010 obdržala stanovanjih in hišah- Prese- deset različnih nepremičnin, nekoliko pridobila. neČeni smo bili, ker je bilo kdr je dobio, saj tiekatciiin bo leto nakupov, kupd bodo imeli dobro izhodišie za pogajanja. prodajalu pa - neka- II veliko pcvpraševanja po sta- veliko pomeni, v katerem Pa vendar je v Kranju že se- teri bodo prodajali, drugi pa rejših hiiah, ki ne dosegajo nadstropju je stanovanje, daj veliko neprodanih novih želeli prodati. Slednji za pri- visokih cen, vendar so pri- drugim dvigalo, tretjim so stanovanj, če od večjih ome- memo ceno. meme za preureditev v dvo- pomembni stroški, četrtim, nimo zgolj soseske Sotočje da je nepremičnina v bližini Stanovanjskega sklada RS m Kako bi ocenili poslovanje družinsko hišo." staršev." Za koliko so se znižale cene? "Večji padec so cene stanovanj doživele lani, od io do 15 odstotkov, letos pa so sle- Planina jug investitorjev Lo- nepremičninskih podjetij v kaÍDvest in Giadblncc GIP, letu, ki se izteka? Ali lahko na poveste nadal j* nje korekdje cen? "Menimo, da so se umiri» čakajo Še projekti Mlaka, Stara Sava, Mlekarna... "Govorim lahko za naše podjetje. Prvo polovico leta "Pred približno tremi leti 2008 smo še zelo dobro dědili le še malenkostni po- te, padcev ne pričakujemo so napovedali gradnjo vseh lali» na jesen se je začelo popravki. Govorim o t^ v Kra- več. Ker novih projektov v naštetih novogradenj. Takrat slovanje ustavljati. Do maja, nju, saj je težko posploševati prihodnjih letih ne bo več ve- smo ugotavljali, da bo taka junija 2009 je vladalo mrtvina Gorenjsko, kaj §ele za slo- liko, saj so jih investitorji količina stanovanj zrušila lo. Mi smo letos pri posredo-venski trg nepremičnin. Še umaknili ali zamrznili, pa trg, 2 gospodarsko krizo pa vanju nepremičnin delali največ cene so sicer izgubili lahko cene znova začnejo ra- so nekateri projekti zamrz- boljše kot lani, pri lastnih in- apartmaji v Kranjski Gori, stL Trga ne moremo primer- njeni. Upam, da bodo le sča» vendar so bile prej tam tudi jati s situadjo v letih 2006 in soma prihajali na trg, po dve- vestidjah pa slabše. Gradnjo smo ceio ustavili." Pridobili VSi, najbolj Elan Po skoraj dveh desetletjih so hipoteke Elana preteklost. Bošttan Bogataj Nepoplačane terjatve ne-...................................................kdanjega Elana v stečaju, ki Begunje - "Za Elan je sodna so bile zavarovane s hipote- poravnava izrednega pome- kami, so skupaj znašale 54 na, saj bo tako razbremenjen milijonov evrov, od tega je hipotek, s katerimi so bi!e odpadlo na Gorenjsko banko obrciueiijeiie nepremičiiijie. 16 milijonov, na KIH pa 38 Na ta način bomo lažje samo- milijonov evrov. "Zahvala za stojno zagotavljali vire finan- poravnavo gre uspešnemu oranja, boniteta in možnosti sodelovanju z Gorenjsko zavarovanja pri bankah se bo- banko, nadzomemu svetu in sto krepko izboljšali," je dan lastnikom Elana. To je velika po podpisu sodne poravnave stvar za Slovenijo, ta novica za izbris zastavnih pravic na bo pozitivno sprejeta tudi pri nepremičninah med Elanom, naših dobaviteljih in konku- kov, hipoteke pa se niso brisale. tožbeni zahtevek bi banki upnid lahko vložili šele po zaicljuČku stečaja (ta Še ní zaključen}. Po skoraj dvajsetih letih od knjiženja hipotek so se Elan in barUci po trimesečnih pogajanjih s skupno 54 milijonov evrov terjatev pobotali na 7,2 milijona evrov. "Pridobili smo vsi. Banki sta ocenili, da bi se postopek še dolgo nadaljeval, mi pa bomo lahko lažje reprogramirali in zavaro- vah nove kredite," je dejal predsednik uprave. V prihodnjem letu pričakuje boljše poslovno leto in višje prihodke kot letos, ko so realizirali zastavljene dlje, vendar, tako Fcrko; "Ostajata Še dva večja problema, to sta tovarni Komerdalno in hipotekamo rend," je še pojasnil Ferko. Robert Ferko 1 p«®^ »^»^í v Bmd in v Obrovcu. Doma, banko Ljubljana v stečaju (KIH) in Gorenjsko batiko (Nekdanji) Elan je hipoteke z bankama pridobil aprila v Begunjah, pa kljub izgubi banki sta prijavili hipoteke. 7,5 milijona evrov, delamo povedal predsednik uprave 1990, oklobra istega ieta pa Elan so leto kasneje prodali dobro in bolje od konkuren- skupine Han Robert Ferko. se je začel stečajni postopek, konzorciju hrvašhh upm- ce," je optimističen Ferko. Objekti Oljarice (spet) naprodaj Matjaž Grigobič spremembo prostorskih aktov tako Kranj - Tovarna olja Gea iz biio območje iiainenjťxio sta Slovenske Bistrice ie znova trgovskim prodajo stinskim, proizvodnim nepremičnin nekdanje nim storitvenim in poslov« Čas om nim stavbam postala del slovenskobistri- slednje potem kmalt idi pri tokratni prodaji, 2 tretja v zadnjem letu pričakujejo, da bodo ki za prodajo zaokroženega nino za prodajo nepremičnin zemljišča v Britofii skupaj 2 industrijskimi objekti, infh-stnikturo, ki je služila proizvodnji rafinirane ga rastlinskega olja in delikatesnih proizvodov. V sklopu nekdanje Oljarice je tudi manjša hidroelektrarna. Skupna površina zemljišča z cýekti je skoraj 25 tisoč kvadratnih določili, glede na prisp>ele ponudbe. Zainteresirani ponudniki morajo ponudbe poslati v petnajstih dneh od objave, to je do 5. januarja, o,izbiri pa bodo obveščeni v tridesetih dneh po zaključku postopka. Ce nobena od ponudb ne bo zadovoljiva, si v Gd pridržujejo pravico, da se ne odlodjo za metrov. Za zemljišie je vlo- nobenega ponudnika Za zemljišče nekdanje Oljarice je vložen predlog za spre* membo namembnosti. Maribor Novoletna donacija Probanke bolnišnicam V Pfobanki so se letos odločiti, da se bodo odrekli vsem obdarovanjem in da bodo denar namenili otroškim oddelkom slovenskil^ bolnišnic Napredek na področju skrbi za zdravje je^velik in bolnišnice bi mu rade sledile v celoti, vendar so vedno omejene tudi s finančnimi zmožnostmi, so prepričan) v Pfobanki. Denar srno zato namenili sedmim slovenskim ustanovam, ki skrbijo za zdravje otrok, med njimi je tudi Zdravstveni dom Kranj, kjer bodo donacijo porabili za nakup ultrazvočna sonde za slikanje otroške glave. "Vemo, da aparati ntso vsemogočni, hkrati pa se zavedamo, da velikokrat prav dobra opremljenost bolniinic iahko reši bolnike bolečin in jim da upanje na ozdravitev. Prispevek dajemo z iskreno željo in zavedanjem, da je zdravje najlepše darilo," je povedala Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke. M. C. L|UaL>ANA Kazalnik gospodarske klime enak Iz Statističnega urada Republike Slovenije so sporočili, da je bila vrednost kazalnika gospodarske kiirne v ietoSnjem de* cembru 2 minus ig-odstotnimi točkami enaka kot novembra. Glede na december zooS, je bila vrednost kazalnika viš* ja za sedem odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 22 odstotnih točk. Kazalnik zaupanja seje nekoliko zvišal v predelovalnih dejavnostih in v trgovini, znižal pa se je v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. M. G. Obvestilo v četrtek, 31.12.2009, bodo ekspoziture Gorenjske banke d.d., Kranj poslovale Poslovni do 12.00 ure. pred prazniki www.gbkr.5 Gorenjska ^ Banka K t \ i i i » 4 i8 KMETIJSTVO cveto,zaplet n ik ^g-éas.si GORENJSKI GlAS torek, 20. decembra 2000 Sv. Stefan požegnal živino Tradicijo blagoslova živine na Štefanovo oživljajo v števiinih gorenjskih krajih. Na Križu pri Komendi hranijo votivne figurice konj, stare tristo let. Iasna Paladin Med prvimi pa so po drugi ....................................... svetovni vojni v javnosti pre* Križ pri Komendi • Světí šte- povedan blagoslov znova fan, ki je pred mnogimi sto- oživili na Križu pri Komen- letji nadomestil starodavne- di, kjer so svoje konje letos ga slovanskega boga živine za varstvo pred boleznimi in Velesa, je v slovenskem pros- nesrečami blagoslovili že toru že od nekdaj eden bolj osemnajstíč. Po mali jih je 2 priljubljenih svetnikov. Na blagoslovljeno vodo pokropil njegov dan, 26. decembra, komendski župnik Zdravko po mnogih Irajih blagoslav- Žagar. "Votivne figurice Ijajo živino in sol. kriški cerkvi so stare okoli Konje so tako tudi letos bla» tristo let in so ene najlepših gosloviliv Nevijah, gornjem pri nas, kar nam priznavajo Tuhinju, Šentvidu pri Lukovi- tudi nekateri strokovnjaki. d, v Zireh, Zirovnid, Hrašah, Danes smo blagosloviii 44 Blejski Dobravi, v Srednji vasi konj» kar je za naš kraj veli» pri Šenčurju, na Štefanji ko, saj danes konj po kmeti-Gori, v Naklem in dnjgod. jah ni veř toliko, kot jih je Blagoslov konj so četrtič pri- bilo včasih," je povrial kiju-pravili tudi starološká konje- čar Ivan Hlade. V cerkvi braniki. Na ploščadi pri cerkvi v nifo približno sedemdeset Stari Loki se je zbralo okob ro^no izrezljanih figuric štirideset konj in oslov, nekaj konj in krav. Domačini jih jih je prfilo tudi z vpr^o. Sol, sicer nimajo več navade no- vodo, knih, konji<'e »7 voska siti na stranski oltar, ki je po- in na koncu še konje je blago- svečen prav sv. Štefanu, kot sioviJ župnik Alojz Snoj. so to počeli nekdaj. Na Križu pri Komendi so letos blagoslovili 44 konj. Sekire se slovenski grunti ostajajo Tako je na letošnjem srečanju kmetov v Naklem dejal starosta slovenskega kmečkega gibanja Ivan Oman Mattaž Grégorič Naklo - Že useniiiajslo leto zapored so se v pivnici hotela Marinšek v Naklem srečali številni kmetje iz kranjske, nakelske in preddvor« ske občine in se poslovili od iztekajoč^a se leta. Tradicionalnega srečanja, ki se je začelo na pobudo nakeiske-ga župana Janeza Štularja, so se udeležili tudi predstav- niki kmetijskih zadrug Kme tijsko gozdarskega zavoda iz Kranja in Biotehniškega centra Naklo, aplavz pa je s svojim obiskom in govorom požel prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in Član prvega slovenskega Ivan Oman v družbi nakelsk^a tupana laneza Stu la rja predsedstva ter sta venskega kmeČkeo je vedel, da bo ràslednje bis» tîko državi, da premalo stori letošnjem šolskem letu vpi- tveno težje. "Tako, dragi za kmetijstvo. Večinoma bo sali sto dijakov veČ, kar je do- Ivan Oman. Oman je med moji, za zdaj nehajmo tama- opozarjali tudi, da bo treba bio zagotovilo, da bodo 2 drugim okrcal tudi sloven- ti in se spomnimo na to, da prevzeti odgovornost za na- znanjem mladim zagotovili sko zadružništvo, ki ne ima grunt korenine do pe- kup več kot polovičnega de- prihodnost Šola je uspešna opravlja vseh nalog, kot bi kla, in vztrajajmo na svojih leža Ljubljanskih mlekarn, tudi pri mednarodnih pro- jih moralo, in opozoril, da ni gruntih tudi takrat, ko je tež- ki je naprodaj, in najti sred- jeJctih in pri pridobivanju ev- bilo storjeno vse in ne tako, kot bi moralo biti. Ob tem se ko," je zaključil. stva, da bodo kmetje imeli ropsîdh sredstev. spomnil Srečanje je v prvi vrsti na- vsaj Četrtinski delež v iastni- Po tradiciji se je srečanje svojim ko- menjeno sproščenemu dru- ški strukturi. Ve6na je sicer po molitvi v sproščenem sodaiizma ženju kmetov, ki si v teh menila, da bo prihodnje leto ozračju nadaljevalo s kosi- dejal, da bo kapitalizem še prazničnih dneh vzamejo za kmetijstvo še težko. lom, kmetje pa so imeli pri- bolj grd, kot je bil sociali- nekaj več časa tudi zase, Nekaj optimizma je v svoj ložnost, da so se pogovorili kakšno bolj ugodn takn. ip kljub temu pa so si govorni- govor vnesla ravnateljica tudi o stvareh, za katere je ki tokrat vzeli nekaj več Časa Biotehniške Šole Andreja bilo med letom premalo 7n razmišljanje o krizi in kri- Ahčtn, ki je povedala, da ro v MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, spletni marketing, d.o.on Lirostfojska c. 44c, 1000 Ljubljana. Slovenija. T:01 51 35 700 VEC INFORMACIJ IN zaposlitvenih OGLASOV (300 - 500) à NA: wvp'w.mojed elo.com, j nfo^^moj edelo.com ArhfteM m/ž (^nčur pri Kranju » Zaradi éntve oaiih sloritev v domaći ir> li;di medrtarodni orostor vaOi^r^O k $0đe(0v^ njki! arhitekta rr/i z obl«ovar>o viziio. a voden|d projdMov na področju artirtektu megs projSMiranja, PhćaKujerno: un^rzDetnl dipiornirsni Inženir arhitekture. kreaHvne sposobros», usmaqenost v tirr^sko delo. tzkuánje na področju arhilektumeça projeK-Tirarija, crganizaclj^ke m vodstvene sposobnosti. Ržlin^k Pere skuptna Delavska c^ sta 2, 4206 Šenčur, prijave zbírarw do 27. Oi. 2010. Več na www mopd^o com. specidim v HR kontrolmgu m/2 (Osr^ie stovensKa regila ter pofovanfa v Tujino) Vašei^đAktf^' univeiTAeina irobrazba, najmanj 4 letadekM^ihizkuàenjvfirta^em all HR kontrolingu. aKiMV znanje angiesKega jeaKa, MS Ot^ce. poznav^ia vs^ en^ ga finančnega afa HR sisfema in GAftP standardov, po^naranje piaičnih sdemov. sistemov nag-ajevarja in Anansnih analiz. bencNmarking, storit>eno nar?iman načfn daCa. na- íaneSnořS, orignvnmfjst. ^nrtiriffiost Dr Peodl i Dr Pi9«na©f. d. o. o., KňióevauliCd 9, 1000Liubliana. prij^M« zbiramo do 20. 0>. 20i0. Večna wwsv.mojedelo.com. SWadí&cník m/ž(Kranji Pr^ujemo: s/ednjeâo^ka čeobfSzba tehnične ari ekonomsko komer&ain« amen (S ST.^, požnavanie deia z računalnikom Office); znanje tu^ga lezil^ (oemičina alj angleščina)» komuniKati^oai. urejenost, poznavan/e področja avtomobHczma; na* tančAosi, 9tsiemattčnosi. pozitivna . poznavanj skJadščnega poslova* nja. Avtohiša Vrtač, d. o. o., Delavsl^ cssta 4, 4000 Kran|, pnjave zbliamo do 23. 01. 2010, Več na www,mofedelo.com. Direktor za varnost m/2 (UruseJi. Uelgija) Glavne reloger obUkovaije In razvoj no\'e oelostne zasnove varnosti« u:'esnićeva/^ie sirateiM^ ciij^ ínstHucije na področju varnosti, oplimiziranje uporabe vi'ov ob zag^ lavtj^ju Kakovosti stontev. vodenje dirEKtorata 2 80 uradniki in veliko ajnanjími po- godbeníi^i 'w^d Evr^psKi parlament, prijave zâ^iiamo do 12 01. 2010. Več na «VNVW. mofoOolo.cem. Voznik avtočrpalk« m/ž (^koQa LOKa - delo tudi na terenu, zato je potrebno delati tudi zunar krala dela) De(o bo obaegajo. prevažanje avtočroal)«. tudi za potrebe betoniranja. sodelovanje vozUa ali ćrctalke. votfmíe evidnnr n vorilit. oprsn/jenih voinjah. oD^av* lianje dei s stroji isike gradbene mehanizacije, deto je pretežno na terenu. SGP Tehnik. d. d., Stara cesta 2.4220 škofia Lctó. prijave zEura-ro do 21, 01. 2DiO Več na www.moie<$elo.com. Prodajalke/ ge (.csirezne STteri, Abanka d. d.. Slovanska cesta 58. îôi? Ljubiians. pnjave zbiramo do U. 01. 2010. Već na www.mojedelo.com. Projcktûnt • statik m/i jeklenih kor\strukcil {Polhov Qrad«c) Zaposlimo pmjeklanta * slalilta m/ž jekfenih instrukcí]. Poç^i: diplomiran iigženir gradl^eniitva sli sirojni§hra, izKušnje» katagortje 6. Kc^slrukclje Scnwanmann, d. o. o.. Pristava 128. 1355 Polhov Qradec, prijave zbiramo do 20. 01. 2010. Več na www.mojejelo.cbm. Poslovni sekretar v kabinetu poslovodstva m/ž (določen čas) (škoQa Loka) Oeto bo obseg^o: sprsjemane posiovniti pannerjev po načeb sodobnega pcskwne- ga protokola, organiziranje poskwnlh sreč^ij, koiegyev ooslowxish.ia, postovmn, strateških konferenc in dn^grh poslovnih srečanj sodelavcev družb skupine Tehnik opraw janje vseh nalog s področja stikov z javnostjo, organziranje tiskovnih konferenc ir> ostalih promorijsUh dogodkov družb skupil tehnik SGP Tehnik, d, d.» Stara cesta 2, 4220 Škota Loka, pnjave obiramo do 20. 01. 2Û10. Več nawww.mojedelo.com. Komercialist m/ž (Sko^ LoKa) Mednarodni koncem V6H z dej^osljo vete^irodaje ne področju okov^ tn repomia- tenalov za sla/bno pohištvo, s podnjžnico s seóetem v Sko^ loki zaposli koirercia- lista/komercâlistko. Pogoji: homunikaihmost. predanost delv. pasivno znanje nemščine in ar>gieščin&. sredn^ešolskd izobrazba. VBH U^oMna.d. 0. 0., Kidričeva 75, 4220 êkofîa Loka, prijave zbijamo do 17. 01.2010. Več na tvww.moiedeio.com. vodja prodajalnesiesiovodja m/z, Kranj (Kranj) Pnčakujemo: «skušnje ph vocbnju mai«>roda|nih enoL zaže4er>o znanje angleškega jeztka. V. s4opn|a izobraibe oz. poslovodni (zpt, stontveno usnerjan in navdušen nad prodajo, osredotočen na rast prodaje, pripravljen previen odgowncel in Oiii samo-lniciatn«n, spaaobnosi vodenia. učenja in koTiunJciranja z z^oslenimi. JYSK, d. o. o.. c«9tav m«stni k>g âGa, 1000 l^wDljana, pitjdw zbiramo do 0$. Ol. 2010. Več na www.moiedeto.com. Več prodajalcev m/z, Kranj (Kranj) PrwaXujen»: storitveno usmerjen in navdušen nad prodajo» dober člen tfma, hkratj neochÂson, popravljen prtvaeii odgovemoci» prfprovljonost so vsak dan naučrtiKaj n^ vega,i««)če«>municiraiev8g 88a. 1000 Ljubljana, prijave zbramo do 06. 01. 2010. Več na www.moiedálo.cť^ kme^ iz Čirč se redno udeležujejo srečanj Kranj Do srede vpis namestnikov nosilcev Nosilci kmetijske dejavnosti imajo še jutri čas za vpis podatkov o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev. Podatke je trsba posredovati na obrazcu, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavi/en na spletni strani rkg.gov.si/C£RK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika je treba poslati na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Namestnik prevzame pravíce in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v pri- meru smrtt nosilca alr ko nosilec postane začasno ali trajno (pravilno nesposoben. Vpis v register je treba urediti zaradi nemotenega poteka izplačil subvencij. M. G. i « 1 1 4 I GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra 2009 Á infoígíg-^s.si 19 bo Silvester tekoč in sladek Sprehodimo se po prazničnih napitkih in sladicah, ki so jih pripravljale naše mame in babice» dandanes pa so šli bolj ali manj v pozabo. Predlagam, da jih nekaj potegnemo iz naftalina in z njimi postrežemo v slovesni zadnji noči v letu. Pavia Kliner minut. Posebej skuhamo četrt litra kvalitetnega vina in O zimsko-prazničnih na- ga prilijemo k precejenemu pitkih smo na straneh Go- jaboičnemu čaju. Sladimo renjskega gJasa nekaj že za- po okusu, pisali, ker pa se nam je zdelo premalo, dodajmo še nekaj receptur in nasvetov za tekoč in sladek prehod iz starega v novo leto- Llpov grog Zimski napitek, ki ga obožujejo zlasti večno prcmra- ženi in bolehni, pripravimo sledeče: četrt kilograma sladkornih kock obdrgnemo ob limono in pomarančo in jih Tolaat nekaj besed o pun- stresemo v posodo, dodamo ču, ki ga na naših novoletnih sok limone in pomaranče, stojnicah žal ne ponujajo, dve do tri žlice konjaka ali enkramega pa pripravljajo ruma, tri četrt litra na hitro naši severni sosedje. Kdor je zavretega rdečega vina in pol Kozarce s prazničnim napitkom pritîsnimo v sladkor, da obiskal praznični Dunaj aU litra Upovega čaja. Premeša- ^^ prispevali k svečanosti trenutka. Novoletni punč z m al i novcem pa kakšno drugo avstrijsko mesto, bo že vedel, o čem govorimo. Če že nimamo priložnosti podati se čez mejo, si ga privoščimo vsaj mo in ponudimo. Medenjak boljše vrste Za medenjak boljše vrste v doma. Receptov zanj je malo ponvi raztopimo pol kilogra- morje. Izpostavimo dva. Pri ma medu- Ko je tekoč, ume-prvem stresemo v kozico de- šamo pol kilograma moke in set dekagramov sladkorja, ga dodamo deset dekagramov prelijemo s pol litra vode in jelenove soli (gre za zmes zavremo. Med vretjem pobe- amonijevega hidrogen kar-remo peno. Posebej zavre- bonata in amonijevega karmo še pol litra vode, dodamo bamata. Svoj čas so jo prido- žličko ali vrečico ruskega bivali 12 rogov jelenov, od tod čaja in pustimo pokrito stati tudi njeno nenavadno ime. nekaj minut Nato čaj prece- Uporablja se kot rahJjalno dimo in prilijemo k zavrete- sredstvo za težka peciva in , ,, . , mu sladkorju, dodamo še tri piSkote. Namesto nje pa lah- " ali štiri žlice malinovega si- ko uporabimo sodo bikarbo- rupa in nekaj žlic rums, pre- no ali pecilni prašek). Nare- jubne oblike piškotov in spe- pol dtrone. Iz testa naredi- mešamo in ponudimo v ko- dimo testo in ga puslimo čez čemo. zardh za punČ. Punč iz jabolčnih olupkov noč ali vsaj nekaj ur počivati, potem primešamo petnajst Novoletni obročki dekagramov (ah tudi manj) fino nasekljanih mandelj- mo dolg svaijek in ga razrežemo na za oreh velike kosce. Te kosce z roko strklja-mo, da dobimo tanke palči- V testo umesimo štirinajst ce, katere zaokrožimo v nov. nekaj drobno seseklja- dekagramov moke, štirinajst majhne obročke. Položimo Drugi recept za punč je še ne iupinice limone ali poma- dekagramov surovega maS' jih na pomazan pekač in bolj preprost kot prvi: v liter ranče (ali pa sok) in po en la, sedem dekagramov slad-vrele vode vsujemo veliko gram cimeta in nageljnovih korja, sedem dekagramov spečemo v ne prevroči pečici. Pečene zložimo na krož- pest posušenih jabolčnih žbic. Vse to zelo dobro pre- zmletih mandeljnov, ščepec nik in posujemo z vanilin olupkov in košček limonine mešamo in testo položimo zmletih klinčkov, četrt žličke sladkorjem. Naj vam novo Iupinice ter kuhamo trideset na pekač ali pa izrežemo pol- cimeta ter nastrgano lupino leto teče gladko in sladko! 1 ... Á P KUHARSKI RECEPTI Za vas iZBřRA Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: kokošja juha z rezanci, mrežna pečenka, pražen krompir, zelena solata, vanilijeva krema; Večerja: mešana solata s koščki kokošjega mesa, toast, natrt s česnom in oljčnim oljem. Ponedeljek - Kosilo: govnač {enolončnica s sladkim zeljem, krompirjem in govedino), čebulni kruh, ocvrta jabolka; Večerja: tlačenka, radič s fižolom. Torek - Kosilo: krvavice s kislim zeljem, ajdovi žganci, orehove rezine; Večerja: "poštengana" prosena kaša s krompirjem in ocvirki, vroče mleko. Sreda - Kosilo: makaronovo meso, zeljnata solata s fižolom. sadni puding s smetano; Večerja: osličevt ocvrtW po pariško, okisan krompir s čebulo, kruh. Četrtek - Kosilo: telečja rižota, zelena solata; Večerja: tatarski biftek, maslo, toast, francoska solata, bograč s krompirjem v kosih, orehova potica. Petek - Kosilo: goveja juha z rezanci, puranji zrezki v smetanovi omaki z gorgonzolo, njoki, motovileč z rukolo in jajcem, limonin kolač; Večerja: narezek, pečene paprike, jaj-čevct v marihadi, toast, drobno pecivo. SobçU - Kosilo: Ričet z zelenjavo in suhim svinj'skim vratom, popečene skutine palačinke; Večerja: krompirjevi žgan-ci z ocvirki, zrezki mladih govejih jeter na čebuli, zeljnata solata s fižolom. Orehove rezine ali kroglice Sestavine: 50 dog orehov, 20 dag trdih keksov, 20 dag zmlete čokolade, 5 dag kandi ranih pomarančnih lupinic, i o dag sladkorja, nekaj žlic sladke smetane, 2 oblata. Orehe in kekse zmeljemo, dodamo čokolado, pomarančne Iupinice, sladkor in toliko smetane, da lahko zgnetemo čvrsto testo. Razporedimo ga na oblat, pokrijemo z drugim in damo v hladilnik za nekaj ur, nato pa z ostrim nožem narežemo na rezine. Lahko pa fz mase oblikujemo kroglice, vanje vtisnemo po pol orehovega jedrca m povaljamo v kristalnem sladkorju. Limonov kolač Šesta/ine: 250 g moke, 200 g masla, 4 jajca, 200 g sladkorja, nan bo na lupin ica i bio limone, pol pecilnega praika, sok dveh liman. Maslo v ponvi stadmo in ohladimo. V skledi penasto ume-šamo jajca in 75 g sladkorja, dodamo naribano limonino lu-pinico, nato pa med mešanjem postopoma dodajamo maslo in moko, presejano s pecilnim praškom. Testo porazdelimo na ozek, dolg pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko, postavimo v hladno pečico, nato pa pečemo na 180 do 200 stopinjah Celzija dobrih 20 minut. Preostali sladkor zmešamo z limonovim sokom, da se razpusti, ter z njim po-kapljamo še vroč, večkrat preboden kolač, da se prepoji in ostare sočen. Spreobrnitev 128 V RAKOVIH KLESCAHt 2. DEL Marîfta Smolnikar Zdrav âovek ima tisoč raz- mcmben političen Junkcio- se je v tem času dogodil tako Sveti duh, Kot rečeno, na sto mene storiti domala ni- ličnih želja, bolan eno same: nar, da je biřo (za preživetje velik čudež, kot je bila, deni' mojo priprošnjo. Česar, po drugi strani bi mo- ozdraveti. Kdo je to misd pni izrekel, ne vem, vsekakor drži. d ruži ne ) modreje svojega naj* mo, najin a cerkvena po roka Ne rečem. Zaradi moje bo- ral.zaupati meni in moji ne- mlajšega otroka in mojega poznejšega moža ne krstiti. NajveSi premik ali bom rt' Tako je moj mož, za razliko iik pred mojim prvim obseva- leznije Andrej še vedno precd upodjivi volji, ki jo pozna in s njem glave. Nakar je Andrq začel obiskovati št tako ime- prestrašen. Neumnosti, če katero živi pd svojega dvajse- tako rečem, pa vendar ne po- tega leta. A nič ne zaleže. No- kia kar čudež, seje v zvezi z od svojih se arejí sester in novanikatehumenat, se pravi črn več. Recimo. Ponoči spim heno zagotavljanje in prepri-mojo boleznijo dogodil v živ- brata, ostal nekrŠČen in tudi verouk za odrasle, zaradi pri- kot top. Še do nedavnega me čevanje z moje strani. ljenju mojega moža Andreja. Verjamem, daje Odrešenik ta bolj ali manj brezveren Člo-vek. Vse dokler se ni meni do- pravě na njegov krst kot pogoj je Andrej domala vsako noč Hvala Bogu ima kot neko za birmo. Pred enim mese- tresel za ramo toliko časa, do- svojevrstno terapijo na voljo čudež (ki, kajpada, uradno godila bolezen. Ta gaje tako cem pa je začel obiskovati ulo kler se nisem zbudila, in sicer vero. In z njo upanje; v mojo ni priznan, pač pa stvari zelo prestrašila, da ne rečem nedeljsko mašo. In vse to, da zato, da me je vprašal: "Mar- ozdravitev in v svoj mir. Sreč' sama tako vidim in presc» streznila, daje z mano vred se razumemo, brez mojega jeta, si še živa?" Šele ko sem na sem, áa je odkril to pot. jam) storil prav na moje pri- začel zaupati Bogu. Še zlasti prigovarjanja, kar marsikdo odgovorila: "Seveda" ali "Kot Dejstvo je, daje zdaj. se pravi, poroálo. potem, feo mi ni pomagala ne iz najinega okolja težko verja- vidiš in síííír je zaspal nazaj, odkar se je obrnil k veri, njego- Podejmo, o čem konkretno prva ne druga kemoterapija me oziroma sploh ne more Žal je tako, da v mojo po- va notranja napetost, ki seje govorim. Čeprav je bila An- ne obsevanje giave. dojeti. Vsekakor sama veru- polne ozdravitev (v nasprotju navzven izražala v strahu, ne- drejeva mama verna ženska, V zadnjih dveh letih in pol jem, daje mojemu možu pot z mo>no) še vedno ne zaupa str7?Kosti in celo v neke vrste je bil oče v nekdanjem komu- se je najino zakonsko življe- spreobrnitve, če se izrazim v stoodstotno. Po eni strani ga napadalnosti, vidno popustila. nističnem režimu tako po- nje tako sprememio oziroma katoliškem duhu, pokazal razumem, saj ne more name- (Se nadaljuje.) » i I À- 20 PISMA / OGLASI i nfo ®g-glas. si GORENJSKI GLAS torek, 29. decembra 2009 PREJ EU SMO pcjasnjeval, ker sem o njem Že imen in seveda loga ni želela obravnavati in čana je iz protesta odstopil ta- za deponijo na Črnivcu, od Iztok Ćop izigran pùal. Moram pa seveda odločno zaumttí nekatere županove trditve. Ma januarski s^'i Kctnisije častnega občana dajal najve^o podpo- ne sprejeti ? KVIAZ je sp rejd kmir\i podžupan dr. Avgust katere nimamo občani níí, ra- oktohrski sç'i, na ka- stališče, da zaradi procedural- Mencinger. Takrat pa župan zen velike zadolženosti, Znani točka " lmer\ovanje nih razlogov naša kandidatu- občine Radovljica, niste sklice- ste po tem, do vas je državna ra ne m o re Wtí sp rejeta, če- vedi tiskovnih konferenc, niste inšpektorica kaznovala zaradi V rubriki "Pisma bralcev" za mandatria vprašanja, vo- gal, da se točka umakne z prav je predlog podprla celotna se javno zgražali, ker svetniki hudih nepravilnosti pri 'mode- ste dne 18. decembra 2009 ob- litve m imenovanja smo imeli dnevnega reda tn da župa n do jav ili prispevek radovljiškega na dnevnem redu le Sklep o naslednje s^e opravi pogovort opozicija oziroma 11 svetnikov/ V SDS smo bili irt smo še vcáe koaliáje niso izghiovali nju občine, napisanih na yj častnega občana. Takrat ste straneh, in še bi lahko našteva- iupana Janka S. Sít+íta. V imeruivanju direktorja K^mu- itev sogioCTO z vsem i vedn o prepriča n i, da bi župa n Ir tihol? li. 2 vašim načinom vodenja tem prispevku je toliko neres- naie Radovljica. Toliko o moji strankami moral postopek prekiniti, na Župan pravi, da sem v jav- pa se očitno ne strinjajo tudi nic in zavajanja javnosti, po- amnaiji. Nadalje, v zapisni- skim svetu, Točka je bila so- to smo ga na seji OStudiopo- ncsti znan kot ^vni akter na- vaši strankarski kolegi, saj je leg osehn ih diskvalijîkacrj, da ku septemb rske seje KMVI je glasno umak njena z dnevnega zcril i. Župan b i moral ravna - sprotovanja imenovanja Izto- protestno odstop il predsednik jepotrcben moj odgovor. Zgod' pod točko "Razno" (???) za- reda ba o n^iz^asovanju častnega pisano: "Župan je članom občana, kije na videz zelo pre- KMVI predstavil začetek po- prosta in enoznačna, žal ni stopka z imenovanjem častne.- novembrsko sqo mandatna vp 5 m imenovanja ři toliko bolj premišljeno, saj se ka Copa za Častnega obiana. KMVJ, torej tiste komisije, fci je podoben precedens zgodil že To dgstvo v celoti odločno zav- je vodila postopek za imenova - pred leti, koje njegova koalici' račam. Ker pa ste odprli to nje Častnega občana. Za piko ja z njim vreA nasprotovala temo. vam novem, po čem ste na "i " pa vam jt sedaj u^c taka. Čeprav Iteviinih ne zani- ga občana Obârie Radovljica, žili svoj predlog. Ne vem, za- izi^litvi zgodovinaija dr. Ce- zr^ni vi, gospod župan. V jav- tudi polovica svetnikov in usta ma, kako Je postopkovno tekla Po razpravi vseh navzočih je sramovali ntta Avguština za častnega ncsti ste znam med dr\^m po nomla svojo neodvisno srcupt zadeva, je fcistva te zgodbe bil sprejet sklep 150/29: KMVI smo zagovarjali naš vloženi občana in to brez vnapr^ po- tem, da ste zaradi politične no. prav v tem. Sa kakšen načinje podpira župana, da opravi predlog župan pel/al ia postopek, ki ga preliminarne razgovore v zve- dr. Duše očitno ni peljal in izpeljal na zi s postopkom za imenoi^nje znan^ pravi način. Samega pcuka častnega obCana^ Na ssji je pe?!Zal pcstopka ne bom več podrobno župan omenjal nekaj možnih njegovo občana vedanega nasprotovanja. Po- preračunljivosti zamenjali PetraČa, sicer pri- pravni izpit smo naredili po stranko. Znani ste tudi po instvenika iz Kro' premoru enega leta, torg lúa tem, da ste zapravili več kot « župan oziroma 2003. Zaradi ne-imenovanja ^j9'9i9»i S ei^fov (uradni po* Zvoní Prîzelî, predsednik 00 SDS Radovljica koalicija našega pred- dr. Avguština za častnegfi ob^ datek z dne 29. oktobra 2007) se hWat\ bo Vuit^orr i P' «fiiam da»» «i Cena» Gorenjski Glas : Koledar • lahko kupite . »truju. ^íiMOepottt ; ^ Fotografije mesečnega koledarja ^u^kíma e/€€/eíci/t€i prikazujejo življenje, kot je bilo nekoć Moà cřfM fanledaoa: 4^80 EIR. ttfu a Rdroàiik^: 4^1 EUI+počíná Gorenjski Glas Radenci Zareta obiskali tudi prijatelji Planice V ponedeljek» 14. decembra, je Svetozar Guček iz Ljubljane praznoval devetdeset let. Vsi» ki poznajo smučanje in Planico, ga kličejo kratko Zare. V Radencih, kjer je na zdravljenju, so ga poleg sorodnikov obiskali tudi prijatelji Planice. Sprejel jih je z orglicami, v pogovoru so obujali spomine na prehojena leta. Dostojanstven In piker je pripomr>il, da je enajst mesecev preživel v Dachau na Dolfetove stroške. V Planici je biJ na vseh tekmah od 1933. leta dalje. Spet je kritično pripovedoval o stavbeniku Ivanu Rožmanu, funkcionarju Josu Gorcu in inženirju Stanku Bloudku.*Obžaluje, da je stavbenik, mecen in projektant Ivan Rožman 0901-1937) spregledan v zgodovini Planice. Tudi sina Aleša je navdušil za smučanje in za zgodovino smučanja na Slovenskem. Poz-drave mu je prinesel tudi Janko DerniČ iz Radovljice, ki je bil doslej še prav na vseh plani§kih tekmah, od prve» ko je nosil smučko Nor/ežanu Birgerju Ruudu, do letošnje. S. M. Železniki Dražje stavbno nadomestilo in komunalne takse Stavbr^o nadomestilo bo v občini Žeiézniki po novem letu višje za 1,6 odstotka. Občinski svet je na zadnji seji namreč sprejei novo vrednost točke, ki bo znašala 0,004379 evra. Za enak odstotek so povišali tudi vrednost točke za izračun komunalnih taks, ki bo po novem znašala 0,05050 evra. A. H. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM im/ž) DCLAVCC BREZ POKUCA rok do: 31.122009; OGREX, Ć.oa. POOfiECA 5, MAVĆtCE 0»«OVNOSOL5KA JZOfiRAZSA PROtZVOONI DEUVECrokdo: 02.012010, ADECCO H.R.. BBhtCiCfVA UL i) a. liil U-CKNUCE ŽELEZOKRIVEC rok do: 07X) 1,2010: rok do: 25.012010; ORA« GAN lUEV, S.P,STRAŽARJEVAUL 13. U ^MOřNA NATAKARřCA; rokdo:07.012010; JAGOOKI BAR» ÎARA S P, nfl <0U 3.1217 VODkCe WDAJALEC V MESNICI; rok do; 08.01.2010: MH MESAfiUA HANZEKOVIČ £,C dûo, UL FRANA KOVAĆIČA ft 9241 VERZL SOBARICA IN ClSTlLKA.' rok do:07X)1201 ft KR?TO TRIPlC S.P. TTOCLMSKA C. 13. BOHINJSKA BISTRICA OeoeLOVALEC KOVIN rok do: 12.012010; SAX KONSTRUKCUE. d.0.0, RCTNJE 1 A kriZe VAANOSTNIK fokdřv 17fll ?010;B8RS€CURrrV,dí»í>,LP'ALl5KAC.S,U BOLNIČAR rok do; 30-122009; OBALNI DOM UPOKOJćNCEV KOPER. KROŽNA C. 5,6000 KOPER Nl2iA POKUCNA IZOBRAZBA (00 3 L£T) POMOCNIKV KUHINJU r^kdo:D3.0U01ftSI do.o,SLm^A 74.1241 KAMNIK PEK iok do:06.012070;MLjNOTlST,d.dv TOVARNIŠKA C. 14. 5270 AJDOVSCNA MIZAa tok do: 08.0î20Ift FRANC POZVEK SPvC. ANDREJA SfTEN- CA198.U VARI Lic rok do: 29.12.2009;R£A METAL, d.o.o.. RAJÍPOVA UL, 18. 2250PnjJ rok do: 08i}1.20î0; TîHNOMOWT. đ.0,0., RAZWGOVA OL T1, »ûûMARldOR FRIZER rak do. 07.012010; ALEX KUDUZOVIC S.P, MUAVCEVA UL 15.1291 SKOFUICA VOZNIK rok do: ROl 2010.08LAK&OBLAK, đo.o, PREURNO/A UL 11,2000 MARIBOR PROOAIALEC rok do: OiSi) 201 ft FISHER INTERNATíONAL doo, KJDRfCE-VA UL 36,3000 CEUE rek do; OÎ-012010; OGREX. d.o.o, POOHECA 5. MAVCiCE KUHAR rok do: 31.12,2009; AlňEST CATERING, d o o, ZG. BRNIK Î3U A, 4210 BRNIK AERODROM rok do." 07.01.2010; KR^O THI PlC S P- TRIGLAVSKA C13, BOHINJKA BISTTÎiCA NATAKAR rok do: 05.01.2010; JOŽEPA OSTTíOVRÍNIK, S.P, PARTTZAN-5KAC.53,3320 VELENJE rokdo:07,0120taKRSTOTRlPlCS.P,TW5LAVSKAC.l3.BO-HI hUSKA SlSn^lCA ^RfeMUA POKUCNA IZOBRAZBA NAH'AVUALEC OROOli/PflEDE LA VA řLASTlČNIH MAS; íok dO: 31.122009: ELVEi dO.O. UL AhíTONA TOMS iCA 35,1294 VlSr^A GORA VZDRŽEVALEC STROJ PV IN OROOJ; rok do: 31.122009; BL- VEZ.d^.0, ULArTONATOMSíČA35.1294VfSNJA GOftA OEIAN^V AVTOMATSKI AVrOP8ALNICI;rokdot01.0l2010; OfTASj. dao, ZG. SJTNJt 1. ŽABNICA RESEVALK IZ V00£' rok do.- 02J522010; ROJAL ĆO.O^ AN- KAftANSKA C. 7 B, 6000 KOř^R LESARSKI nHNiK rok do: 21.01.2010; JANEZ MRAK S.Pv STUDENCKTE 3a 121S MEDVODE rok do: 08.012010; VBH TTlGOVïNA. 0.0.0, «DftfCEVA C 75. iKlOi^ SinOTNI TIHNIK fOk do: 31.122009: ELVEZ, dxj.o, UL AMTONA TOMSICA 35, 1294 VISNJA rok do; OÎ.012010; PATAN. d.0.0, ZABflEZNICA 53 B, ŽIROVNICA fOk do: 12,012ÛÎO;SAXKONÎTRUKCUE.d.o.o, RCTNJE 1 A, TR90V1N5KI P03LOVCOM rok do: 12.01,2010; FISHCR IWTEflNATlONAL d.0.0, KIDRIČEVA UL. 36,3000 CEUE KOMERCALNI TEHNIK rok do. 18.01.2010; 8EUMED. d.0.0. KOSOVELOVA C, 2.1290 GROSUPUE rok do: 31.122009; INDEPENDENCE INTERNATIONA d.OA. CANKARJEVA UL 50, RADOVUICA KOMERCALIST rok do; 30.122009; VA SPEOlCUA d.o.o, KIDRIČEVA C. 97, SK. LOKA GIMNAZUSKI MATUHAriT rok do: 30.12,2009; FUNDACUA VINCENC A ORAKSLEWA ZA ODVISNIKE ZORAVU EN JE. SLOVENSKI TRG 1. KRANJ SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA OCKUPOVALEC LESA' rok do: 08.01201ft GG SLED. d o.o.. UUBUANSKAC.19.BLED ORGANIZATOR DtLA ZAV. ZASTOPNIKOV-PODROCNI VODJA* rok do: 31.12.2009; QMWE zavarovalnica d.d, PE LI. KO- MB^SK£ÛAUl.4,UUBUANA KOMERCIALIST IN SERVISER NA TERENU; rok do: 29.122009; MATMAR-LINE, d.0.0,. BRNĆiCEVA UL 13. 1231 U-CRNUCE ZASTOPNIK If; rok do: 04,01.2010; MERKUfl za^^arovaIn«8, d,d. DUNAJSKA C. Sd. UUBUANA ZASTOPNIK I; rok tfo: 15.022010; MERKUR zavarovalnica dxf, DUNAJSKA C 58, UUBUANA INl STROiNiSTVA rok do: 15.01201CÇ LOGAR TRADE, d.O.O. POSLOVNA CONA A 41, ŠENČUR KOMERCIAUSTfVSi} rokdo: 12.012010: ISKRA ISD^VARNA d.0.0,, SAVSKA LOKA 4, KRANJ řlZIOTCRAPeVT rokdo. 27 022010: VDC KRANJ, NDRtCEVA C. 51, KRAro DIPL INŽ. LABMATORUSKE BIOMEDIGNE (VS) rok do: 06.0120IG; SPLOSNA BOLNISNICA IZOLV POUE 40, 6310 fZOLA UNIV. DIPL. INt GRAOSENI&TVA ZA HIDROTEHNIĆNE ZGRADBE rokdo: 14.012010; DHD, d.0,0„ P R A PROTŤJI KOVA UL 37, 20CO MARIBOR (MFL EKONOMIST (VS} rokdo: 02.012010; ANGUS, ćo.o, NA GRAOU 8. 6258 PRE-STRÁNEK raOF. ANGLE^INE rok do: 06.012010; 05 NAKLO, GLAVNA C. 47. NAJOO UNIV.DIPL PSIHOLOG rok do: 28.012010; VDC KPANJ. WDRlCWA C Si. KRANI DR. MOIGNE rok do; 03.C12010; OZG, OE ZD 8L£D, ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1, BLED rok do: 03,01.201 ft OZG. C£ ZD JESENICE C, MARSALA TTTA 7BJESENK:: rok do: 03.012010; OZG. CE ZD RAOOVUCA, KOPALJSKA C. 7, ftADOVUCA rdl.st/ rok do: 02 012010: ALPIS. d.o,o„ GORFN PSAVSKA C. 15 A KRMU Prosta dolovna mests objavl|ftmo po podatkih Zavoda RS za zapoUovanJe. Zaradi pomanjkanja prostora nbo objavlJ«fla vsa. Prav ta ko zaradi preglednosti ob>av b« pui^o pogoj«, ki jih postavljaj dctoda)ak] (delo za dolota ias, zahtevane delovr^e iskulr^ posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manj- kaj»fi potfatki so doftopnl: - na oglasnih deskah obrnoàifh slulb In uradov za delo zavoda; - na domači strani ^voda RS za zaposlovai^e; http:/AMWw.ess.gov.sl; - pri deloda^akih Brake opozarjamo/ da so moreNtne napake pri objavi moaoče. Î Î I I U 1 » C/) -2 O C/5 C V O O eg 0 0 0 0> rt <0 0 K 0 CA M 0 C*J M 0 S CVJ N CA N 1 iO 0 (D CO * e> rt * m CN rt rt 0> OJ r-: CM rt IA C\J m K S CM CD <0 O) 0 cv rt 9» lA rt rt IA rt (A t rt <0 (0 rt CA • lífí tÛ a> 8 s E o u 9> M X 4 » O [D o t) •o M •o Q) _ o z E S Û o v <5" ÛC "5 (L 2 It- p -D -o r O O 4> •O a •D o 1 (0 < z o C/) o s Si o s < i! o S UJ g (0 + M + + o 1° §§ o E 2 o CA s Î o CD Ž KI V |]> C o a LU en I 3 o ? ® = i o ©'O « ® 5 E ss o o v o Q. a S o «.o g 2 W CJ UJ N cL cc O r 0 UJ o N < O o z m p o: iA UJ z h- » ŽS ^ O ^ cco 0. ta s Z cc o D o o (si O. z UJ o UJ KA I ûi'O m 03 û O s> o UJ UJ a: s o <0 LU o O o a ffi § A < D û o řn ŒO UJ û ^ o (A o (A s u XA "s 2 ^ ^ ? 03^ ^ So Oujg < û p o CA ^ Œ _ Û H O 00^ 05 S O CM 0 K <0 CO CO 0 CO 0 rt CM (A (O Ol if> CD iA IA lA tO lA rt IA CSř rt rt <0 rt (D iň rt s (D ř^ ID •A * S M CM £ I E £ o ^ C» S e 'S i 1 CC o 09 O C •o 2 E ff le g Q. CL C Û O ^ X û « o o S •o ifi n Sil (A Z « « i'g CB 0) •O DlUJ P .5 û O CM (O 5 CM S o C N O "j Sg a •92 s > < I o o (A 2 X Ě O a •a < i o tû o 2 a g C CL B3 . 2 CL Û. O kA « K K lA h. è 9 a 2 a o a S •r3 s; ® §8 « CM •5 O « Í3 S O o •o 5 O) »o eI o o 'o o E 0) (A •o A O CQ D »O •O 4 £ a «) 0) M o> o o CM £ O Í3 'O C < o Ol _ a O UJ < Ul û J a O i o i « £ S a s o O Û. rt § o O) Q> S o £ OJ •D 0 rt 0) o o •o 4) 0> O o CNJ v a Ç o 3 o o o û 0 1 û O g o o X cc a 5 3 < o o o tó IA Í0 CD rt 2 3ÎJ CA ZS O Ul (L a t ^ o. UJ sta ië s CL UJ !i s z Ul & C£ 9 a ^ CA 0) g (A 3 S g cc CL a: 3 0> o CVi S t\> a. C Q. S o N I ■6 S. 000 o O O O CV CM fe to <0 CO CÛ o lU < z i o UJ UJ a 3 J CA (fí rt £ CL O O « o £ i •a'3 o o a o Sli » >0 O << « o g> Q> •O m £ o •o o < KA Z O o û û o o s N Ul "O M £ O û •00 33 O. A. O û O o a 'O o Ul o o tA O o (A (A O a. h- > (A ^ MJ CC CA O I/) 10 «A « ^ lA IA O lA (0 O 0> 05 O lA ^ P) d O (O (0 0 o O CD CD rt 9 O cf IA O O ^ O 0> O lA lA lA (A CM rt r^ O lA CO tO cj in CO 4Û « ^ P (D IA U) : 01 CC <0 Cg 2 CO rt OJ S + K + gg 2 2 2 S û û Coo s Z X s S a û. a a 3 <3 Z 3 S > ^ U < o V> d » > m o m O > So . m 55-n t Ň > = s s s o Í2 CD = 2-Z se m % H ig O o (fi 9 <û tO s 3 3 û> C o a I S ta iû TJ 0 1 s 3 S? s (O O) o a o § 3 S o s 3 S O Cfí PS, a> o 3 Q> O o O) ^ T 8. g = CL o a CT S' o- fç 5- fi) <0 a o •o o O' C M O) 8 I 7 tf' S s> ^ I? ? * a O fi> S'S. Š SI a. 3 O rj « tO M o o o u •o f> C ■o ^ o 3 O 51 O a 3 it i> (P ^ 3 o* lO O a o •o 3 5 S B o TJ ? O o 3 tfi' (Û O a (P Q: 3 (T A o CD 01 .. 2 œ S O a o o â O 3 u

(D I N A I? O s ' 2 S 9 S S m 55 m 9 s Grm C 5 w o 2 > 5> m _ ^ r m C. O TJ m _ ^ > o O o > S3 O 0»C) > * ^ig O O S>o S S^ o s o K» D 3 S ro " řo o • O) fO o O ni o. Si CO z z: CO b 2 o-g S o n> r >a f> b o = g® «■g: a a 3 O. 3 ro řo M ro O O o (£> o« g ro en o s u •D 3 O C O) r^ O 21 O 3) ft o O O <0 tp S O S R S- Ž sr o. fi3 •D 3 i 9 s 3 3 < o ^ a 5. O C o O o s n- o 2 s fi) U) <0 a 3 a § o A S 3 r^ S > O O Œ o* o« o. A 3 » o •o 3 (Û ^ 3 I 3 O C7 O 3 U> ř o CT t- 3 0 f a s 03 3 • * M ^ řo O 1* M N> L o o o <0 CD u « ç> řO s ^ fâ - -I oS O û» 21 i: t» a 3 3 S t c C 9 a M 3 » s; rj ÍV 3 N 3 ir Q O cr (3 N S> CT N O Cl O a s O" CL < H 5 & ^ (û D o 3 (D •O 3 o 3 s o Ci' CL O ÍD O < Oi •o TJ C ro o 3 3 2 3 (t S, O á ro g" o o o V C m O V o z m m Z o C s o 03 f> m * o > m T O o g s > •o > s O C/) o « o "O 3 ť> o s a CT o- ?D O o 3 fv jr O N W » 5 a» O O o ro o à ni o D E O O û> cr> (D O § 3. O o* r>. O CT W-P Z o v tt 3 s _ g'S-E o C CO ro o ro ro ro O O p (fl •u s n> «L 3J-0 « O O s ř 4 O O CO <0 o Q. g» tu g«, o 0> (J) • s ZI fD o- ' o = ro Ď) ^ Ci' o 9 « Oî ř^« (A 8 ^ O tt fD o. D* M 3 a O Û. cr _ 3 ? cd c N Û. .ro ro Z ro « ro O O <0 n' (A IN^ CD Ç L. §2 M 3 A 2 c/> m a 3 a 3 I O C 3 fO ro S 3 O > N m C 7> o ■t 3 ar s O c^ ÎS. ff S. i N 6 ro 2 o S 9 -o to o u, s <9 "O o 3 O S Q. ro 2E P o Q. 3 <0 3 Çft a o o 3 a i 3 o ÏS 5 X X o 3 3 rt _ (fy-o 5 o B. 8- C TT ^ C tJ I I •o š o a (t ro o- Vh o< O ro o o S o o CO O) m řo 3 3 3 S o S o o ct» g a o o o. A CA« (D O 3 0 1 (à S 3 S Q. O CO CT O 3 > o m X I (O CO Li S = 3 a » 3 M 8' to K 2a O o 3 (d ÇA 3 O b o 10 CÍ1 ® 0. a> o 3 m w 33 D> - N T3 O o- o s. <0 & 3 0) 3 0 1 2 m < < O Q: fĎ 3 3 ro O C/3 ff) O D m (Ji m M I řO <0 * X 10 (Û GORENJSKI GLAS torek, 20. decembra 2000 ŽlSOVNICA Prihodnje leto največ Zd dvorano Občinski svetniki v Žirovnici $0 na zadnji seji sprejeli občinski proračun 2â prihodnje leto. Prihodki naj bi znaSali dobre štiri mihjone evrov» odhodki pa 5,S milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo krili s presežkom sredstev na računih iz preteklih let, poleg tega pa naj bi se občina prvič v zgodovini zadolžila za 450 tisoč evrov, in sicer za Investicije v komunalno infrastrukturo. Prihodnje leto bo sicer največja občinska Investicija gradnja večna* menske dvorane pri OŠ Žirovnica, za katero je v proračunu predvidenih kar 2,1 milijona evrov, med večje projekte pa sodijo tudi rekonstrukcija regionalne ceste in gradnja pločnika, gradnja fekalne kanalizacije v Zabreznici in povezovalnega kanala Vrba-Stu- denčice ter posodobitev vo* dovodnega omrežja. Franca Pfajfarja je ob tem zanimalo» zakaj v načrtu razvoj* nih programov do leta 2013 ni obnove regionalne ceste in gradnje pločnika proti Rodinám. Župan Leopold Pogačar je pojasnil, da načrt razvojnih prograrDov zajema drugo fazo obnove ceste na Březnici, medtem ko se morajo o nadaljnji obnovi ceste proti Rodinam z državo še dogovoriti. A. H. Odprli športni center Preska Po petih letih gradnje so v Medvodah uradno odprli Športno rekreacijski center Preska, kjer se je letos že dalo leči po umetnem snegu. Mata B ehtonceli « * • J « • « h « « J Medvode • "Gradnja teka-škega centra v Preski se je za« čda leta 2004. Prvi koraki so bili pridobivanje dokumentacije, trasiranje prog, pridobitev soglasja lastiiikov, posek gozdnih delov proge in čiščenje divjega odlagališča odpadkov. Nadaljevalo se je z gradnjo prc^e, propustov, vrtine za vodo, zadrževalnega jaška, z nakupom tehnološke opreme, bivalnih kontejner-jev, teptalnega stroja, snežnih topov in nazadnje še 2 razsvetlitvijo dela proge»" je potek gradnje na slavnostnem odprtju 23. decembra opisal Aleš Galof, predsednik SD ŠRC Preska. Center bo namenjen vsem ljubiteljem teka na smučeh in prav miadi smučarski tekači ŠD ŠRC Preska so na odprtju kot prvi preskusil predsednik tO $RC Pr«ska Žaga center. Kljub odjugi se je v dolgi progi," je še dejal Ga- zvezi Slovenije. Izrazil Preski na ta dan Še daJo ted Skoraj teden dni so jim na omogočale izdelavo unletne ga sneaa. Prav možnost iz ko na smučeh tekli tudi v navzoče nagovoril tudi Jože večernih urah pod reflektor- Klemenčič, koordinator teka ji na dva kilometra in pol na smučeh na Smučarski lof. Projekt Športni center bodo tekači centralne Preska je v petih letih stal regije z veseljem uporabljali mreč nizke temperature okrog pol milijona evrov, de- te proge, da bi bilo v Preski nar pa so prispevali Fundacija za šport Ministrstvo za tekmovanj, zaž€ čim več snežnih delave umetnega snega z šolstvo in àport in Občina mrzlih dvema topovoma in razsvet- Medvode. ni ŠD ŠRC Preska v teh dneh java proge ob gozdu ie no- Trak sta prerezala Aleš Ga- OMr^ali vost centra. "Ljubitelji smu- lof in župan Medvod Stanis- čarskega teka bodo tako lah- lav Žagar, poleg njiju pa je čianiše lahko trenirajo •o n o 3- 1 CO 0> o> <0 s <0 O) CO CO O) CÛ ft « <0 ->1 CO CJ CO -sj 01 CD s o Ši 3 s fi» a Û CP s g ^ s ro o 'v o "O CO o (9 B I -o O o t s u * ÇH (t CX O a 3 CO (p (O 3 gS œ Si -k SI' <0 O) 3: *. m (O (0 <0 -»J i CD. O O "O S 3 (Ď tfi S CL. 3 CD <0 0> O) I fD <0 CD CD CO ro 0> o 0> C CO o C/)-® © ÍO D " CO CO Q (fi C •n <0 GO 9 a |i| -I" 10 Q C 2 J. ® D U O a o ¥ (A řt> CO '5' ro o " o* »s o fi -s (D ^ CO O ^ CD •»J en fi> 3 ro If •o s s £ o — (P • M U> <9 « <Û CD ro b> o S ro •D A 3 a m g S ® 5 L> ^ S* O 3 S a B S:» O g* CD' S ^ ±0 331 o 3 ^ 0« fi) çy (D S. •D (D o ? 3 0>-<0 hù 4 O itT o S (b o 3 C O " 3 ^ (è £it S VI ta n i 3 « (D D Û> O cr À (D ^ O 3 (D « fo o- CD â O s: (û ^ ô) lû « 3 o 7 a ^ § S O. m § ^ a = íř ro I M X ro o o CD s o O X m E » m w 3 i i k I GORENJSKI GLAS ' torek, 29. decembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info(S>g^as.si 23 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 obir/o ^preenumopo íakiul>4/?014?*134li osritno nj Slnweiuvunti 4. ; ^n*i3j|* iTIdjÎOQldSÎ^Q'QlâS SÍ JANEZ ROZMAN S^. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RAOOVUlCA. UU 04 53 15 249, PAX: 04 53 04 230 ŽIVE JASLICE V RA2KRIÎJU: 2.1. 2Û10; TRST: 8. h 2D10. VESELE NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 20T0t Obvestila o dogodkih ob/avliamo v rubrik» glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Otroška novoletna zurka » Kropa ' Otroška novoletna žurka za vse otroke iz Krope in • Upniške doline bo v Kulturnem domu Kropa danes, v torek, • 29. decembra, ob 17. uri. : izleti Pohod po Otmarjevi poti Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 9. jaruar- : ja, na pohod po Otmarjevi poti iz Podrage v Stjak (Vrhe med i Vipavsko dolino In Krasom). Informacije in prijave do četrt- i ka, 7. januana, Frand Erzin, tel. 041/875-812. : OBVESTILA Koča na Kriški odprta Križe ' Planinsko društvo Križe obvešča, da je koča na Kriški gori med prazniki odprta, do vključno 3. januarja 2OÎO. loto Rezultati 10B> kroga - 27. decembra 2009 2,6, î0, i6,2i,}6, 38 in 5 Lotkoi 41 ; $'6 2 Loto PLUS: 4,19.22,2$, 34,36, 39 In 8 redv>d&n1 sklad 104 Irrog:) n Sedmico: 62S.00Û Predvideni sklad 104. kroga za Lotka: 430.000 i PrftHi/i^ni Tre$tno jedro), 4000 Kranj, 04/236*92*14, mobi: ^41 /4S>8S7 e^po&td: i Vi Gorenjska 96 MHz A D I O Z A RADO -EONE •V i i Mále oglase sprejemamo: za objavo v četrtek, 31.12. do tDriu, 29.12. do 14. ure. in za objavo vtorek 5.1. do petka, 31.12. do 11. ure. Deknmi às; ponedeljek in torek neprekinjeno od 6.dc17.ure,vsreeL 3C0 eurov + stroški, « 040/650-652 MÙf743 FESST, d. o. o^ n^rem'^ninska družba. Koroška €2, Kran), relefoft 236 73 73 Fax; X36 73 70 E>po$ta: mfb®fesst,ii Internet ]TD NEPREMIČNINE» d.0.0. MAISTROV T«C 7. 4000 KRANJ TîL: 04/25-81'lio, 04/23-6&-67D 041/755.496, 040/Í04.661, 041/900HÍ09 e^aoStj: Hd.nepfenlcnlne^^sM«'^^ WWW.ft^lilS^ Ks KERN NEPREMIČNINE Maistrov tf g 4000 Knn] Tel 04/202 15 53.202 25 66 CSU 0^1/320700, tniíl inb^li^Jsm.si MOTORNA VOZILA AVTODELI IN OPREMA : PRODAM VITLE 12 V, 5400 iiia n avtovleke« S9S , sa tenanska vo- , «041/709- STROJI IN ORODJA : PflODAM ŠEPING • 490 eur, nov Kjparsko-graverski voz • 3ÔÛ EUR, flraficrw preso za visoki tisk • 390 EuR tr 04C/609-604 0007733 GRADBENI MATERIAL KURIVO PRODAM ■ 1 • ORVA - metr^kA ali r&âagan a. moirie dostava, n 04i/?i8-0i3 DRVÀ • mešana: OJkev, gaC )er, javor. jesen, hrast, možnost razreza in dosta- ve, cena 40 eur, tr 070/3; «07»« DRVA Oukova, delno suha. cena 45 EU^. moins razrez in flosiavs, « 040/338-719 GLASBILA KUPIM DIATONIČNO haiDoniko B -S-AS, tr 031/764-207 mo?73s 4 ŠPORT, REKREACIJA PRODAH BlUARD, « 03V206-724 9007311 JEDILNI in krmnf krompir. 9 04/23- 11-512,04/23-11-^06 mrsi KVALITETEN caberret sauvignon, ugodno, možna dostava večjih količin. « 031 /206-724 aoo?3T? VZAEJNE ŽIVALI ZAPOSLIMO kuharja, 2A, ti. o. o.. Zgornje Bitnje 32, Žabnics, O 040/237-818, po 18, un PRODAM OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM ŽENSKE ročno pletene in kvaůkane puloverje, « 031 /852-255 «007744 MEDICINSKI PRIPOMOČKI slAGNJETA za meso« ugodno, Q 04/25-51-171.051/410-136 «OOTC-Í KRAVOpfedtelitvijo.tri stareaa 120 dni, 9 n bikca, -114 9&0773e OKULISTtĆNI oreg edl za očala In kontaktne leče, popjsti za upokojence in studente. Opilka Aleksandra, Qiandia Kranj, C. 1. mala 77, o 04/ 23>S0-123 900710 AKCIJAH Prodam pra&če 120 do isnkg in svjftje 250 dO 300 kg.Prašiče lahko tudi dostavimo, v 041/661 693 PRAŠIČA za zakol, dcmača krma, tt M0773S 2A NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodalo artiklov za varovanje www.sinkopa.si, Sinkopa, d. o. o., rovnica S7, ifovnfca, ft 041/793-367 «0073» AVTOSTEKLA Jelovčan d,o.o..2ab- nica 24, žabnica. zaposlim sodelavca v avto^montnl dejavnost, montaž av-tosrekel, zaželene izkuinje, vozniiki izpit kategorije 0. tr 041/756-166 9007 n2 STORITVE NUDIM PRAŠIČE, težke 140 kg. V 9007747 KUPIM bi kca, težkega od ičO- 200 tt ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM BiKCE in teličke od enega tedna do 250 kg ter kravo ali telico, O 051/372-4&6 9oorm MLADIČKE Jack Ru&sell tener, čistCK bTvne, brez rodos^ik£, zelo lepe, cena 500 eur, 9 040/472-747 POSLOVNI STIKI KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM TRAKTOR Universale 643 DT z s^iko opreme, ugodno prodam. 9 041/ 916-873 Í007-M2 KUPIM TRAKTOR Ur$u5âJilWT 031 /868-034 COTÔVINSKI KftEDin DO 10 L£T ZA VSE ZAPOSUNE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TIR UPOKO)ENCE, do 50 % obr., obveznosti ni&o ovira. Tudi kre- drtj na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovce Robeft Mlinska 22,2000 Maribor, 02/2S2-4S-26,041/790-560 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-&5' 170, 041/733-709; žaluzije, roloji, fO-lete, lameUie zavese, plise zavese, ko-mamiki, markize, www.asteríks.net accrs^i KNAUF izd^ava mansard, sten, spuščenih strooov ter sl^kopieskarska dela Igor Fabiani, s. p,. Snakovska cesta 16, Križe, « 041/691-273 M0757S TESKJENJE OKEN IN VRAT, trčena tesnila, do 30 % prihranka pii ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! ZmanH áan itrup, 10 let gdiancje. B£ & MA, d. 0. 0., Eksleijeve 6 Kajnnik, 9 01/83-15057, 041/694-229 «C7232 ZASEBNI STIKI POSREDOVALNICA, spoznavanje za »nske 1S EUR lamo&ka 50 EUR za rr 37 « ^ « ^ t ^ * ^ t ^ ^ •Jdam« TàMnni, tr 9007367 ŽENSKE vMh starosti, z vMh dslov države in zamejca, iščejo zveste sopotnikih trojna razmcrjo, 9 031/836- 378 d0073M PRIDKLKI PRODAM BELI in rdeel jeđini Krompir ter krmni krwnpir, okolica Krvi\à. tř 041/971-508 flÛ07U6 ZAPOSLITVE (m/i) NUDIM RAZNO PRODAM jeoilni krompir, 9o41/93s>$06 M07337 IŠČEM DEKLE za delo v staro do 40 let, ízkuánle rnso pogst. delo po dogovoru, Šipec Moni^. S. p, VetddOuO $da. Cerfdje. O 040/330060 «ccTeir 4 PUVnIČA alu. or. BMW X2 17C z let. pnevmatikami In ža^ Rezkar STd, ©03 t/638-7 53 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil na§ dragi Niko Drnovšek Oà njega se bomo poslovili danes, v torek, 29. decembra 2009, ob 15. uri na pokopališču v Kiarîju. Žaia bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vtóid na tamkajšnjem pokopališču. Vsi oi^ovi Kranj, 23. decembra 2009 Si U več na vrtu. m v W?ť nič več sc tvoj giûr ne sliii, U lučko nagrobu upihnil bo vihar, v noiiři srcih k ne bo nikdar. V SPOMIN Te dni mineva pet let. odkar si nas zapustil Rajko Aljaž HvaJa domačim v Vogljah, ki lepo skrbijo za njegov prerani grob, hvala tudi vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, podarjate cvetje in prižigate svečke. Aljaževi Iz Zapog * I li 24 GORENJSKJ GLAS torek, 29. deccmbra 2009 Anketa Samostojniže, ne pa tudi enotni Ana Habtman V soboto smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Samostojni smo že osemnajst let, smo v tem času obstali tudi enotni? F010. Tini Ûokl Še m SO Smajič: "Bolj slabo smo enotni. To se med drugim kaže tudi v povečevanju brezposelnosti in propadanju podjetij." Marjeta Kert Marjan Mravlje: "Samostojni smo, zagotovo ; "Nismo enotni. Poglejte, kaj pa nismo enotni. Vsak bi : se dogaja v skupSčini: opozi- se rad nekaj orepiral, | cija in koalicija vlečeta vsak ogromno je tudi lumpov, j po svoje, eden nekaj predla- ki kradejo... ga> drugi ne sprejme... Nagajajo si, gre jim le za stolčke." Stane Kolar "Grozno me motijo razprtije med političnimi strankami oz. koalicijo in opozicijo, kar razbija enotnost. Naj dodam, da imajo nekateri desetkrat viSje plače od dru gib." Zora Sobot "Niti približno nismo enotni. Neenotnost se kaže na številnih področjih, tako med ljudmi kot tudi politiki/' Petrove jaslice tokrat drugačne Na Povijah nad Trstenikom Romjev Peter že devet let postavlja jaslice na prostem. jožs Košnjek Povije - Povije so prijetna, pod Storiič umaknjena vas nad Trstenikom s čudovitim pogledom na kranjsko ravan in Se naprej proti Ljubljani. Na desni se odpira pogled proti Juiijcem, levo pa proti Kamni§kim in Savinjskim Alpam. Na Povijah, kamor nas usmeri kažipot na cesti med Trstenikom in BaŠ- !jem, že devet let na prostem pred svojo hišo postavlja jaslice domačin Peter Stare» Romjev po domače. Sam se natančno ne spom» ni, zakaj se je odloČil za postavljanje jaslic na prostem, zdi se mu pa. da je nekega popoldneva pred božičem leta 2000. ko se je vrnil z dela na krajevnih cestah, Peter Stare pred jaslicami na vrtu svojega doma na Povijah kjer je bil cestar, ugledal prazno televizijsko škatlo in vil jih je na vrtu pred hišo. nova. Podobno je videi v nje na božični večer. Izjema se spomnil, da bi lahko va- Od takrat naprej Peter vsako ljubljanski stolnici in našel je le maketa farne cerkve sv. nio postavil jaslice. Ker je leto postavi jaslice pri vrt- izdelovalca. Figure pa so Še Martina na Trsteniku. Za Peter človek, ki jev živijenju nem kozolcu, ki ga poleti stare. V jaslicah ne mara no- prihodnji božič, ko bo deset počel marsikaj, je prazno le- krasi cvetje. Letos so Petrove bene nepotrebne navlake, let od postavitve pndh jaslic, seno ohišje Še tistega večera jaslice nekoliko drugačne. Le tisto, kar naj bi bilo v be- pa pripravlja Peter presene- dalo zavetje jaslicam. Posta- Betlehemska votlina je tlehemski votlini in okoli čenje. Škofja Loka {aslice na Mestnem trgu Na Mestnem trgu v Ško"!)! Loki pod Marijinim 2r>amenjem tudi ietos stojijo jaslice. Postavili so \\h člani Prosvetnega društva Sotočje, na ogled pa bodo Se do 30. decembra. V začetku decembra so svoje jaslice razstavili v kulturnem domu v Grobljah. D. 2. Novorojenčki - Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 36 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 12 dedkov. Najlažja deklica je tehtala 2420, najtežji deček pa 4310 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 3 dečkov In 6 deklic. Najtežji deček je tehtal kar 4720 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2710 gramov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno, rahlo bo deževalo. V sredo in četrtek bo oblačno z občasnimi padavinami. V sredo zjutraj bo v Zgomjesavski dolini lahko rahlo snežilo, čez dan se bo otoplllo. Aeeiciia RS 3i okolji, LJ<;td sa m«i«9ieloe)Íe TOREK SREDA -3/2°C ČETRTEK V6X o Rsks KRATKE NOVICE BL£D Znova bodo sklenili krog prijateljstva Okoli Blejskega jezera bodo tudi letos sklenili krog prijateljstva. Jutri od 12. ure dalje bo na stojnicah ob pešpoti okoli jezera rixigoče spoznati dejavnosti občinskih društev in klu' bov. Na igrišču Zakajček v Veliki Zaki bo Društvo za varstvo okolja 8led ob 15. uri pripravilo zabavno prireditev za otro-ke, na terasi kavarne Park pa si bo ob 16. uri mogoče ogle* dati ognieni spektakel in pričakati dedka Mraza, ki bo nato z blejskim fijakerjem v družbi zajčka Sportyja obiskal prizorišča ob jezeru. Ob 17. uri pa bodo na glavnem prizorišču na Promenadi in ob stojnicah razdelili tisoč bakei, s katerimi se bo mogoče odpraviti navođen sprehod ob jezeru. Točno ob 17.30 bo nebo nad Bledom zažarelo v soju luči, iz blejske farne cerkve in cerkve na otoku pa se bo oglasilo pritrkava- nje. Na terasi kavarne Park bo sledil promenadni koncert Godbe Gorje. M. R. CoRjE, Gozd-Martuljek Devetdesetim otrokom polepšali praznike V okviru akcije Mobitelova snežinka preživlja praznične počitnice v domovih zavoda za letovanje in rekreacijo otrok v Zgornjih Gorjah in na Srednjem vrhu devetdeset otrok iz vse Slovenije. Petdnevno zimovanje jim je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije omogočila družba Mobitel Za otroke so pripravili pester in zanimiv program» v okviru katerega veliko časa preživijo v naravi. "Učimo se osnov nordijske hoje, spoznavamo znamenitosti okolice, v delavnicali izdelujemo različne predmete iz naravnih materialov, hodimo na sprehode ter pripravljamo športne in družabne igre," je pojasnil pedagoški vodja zimovanja Tomaž Zadnikar. Obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz z darili. M. R. Od danes dražji naftni derivati Cene naftnih derivatov so od danes spet nekoliko višje. 95» oktanski motorni bencin bo dražji za 0,001 evra na liter In bo torej stal 1,116 evra. 93-oktanski bencin bo dražji za 0,002 evra na liter in bo posfej treba za liter odšteti 1,135 evra. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 0,001 evra na liter in bo liter po novem veljal 1,054 evra. Cena kurilnega olja se bo zvišala za 0,007 evra na liter in bo tako znašala 0,612 evra za liter. D. Ž. RADIO KRANJ d.o.o. SiriiarievA ul. 6, KRANJ TřiffOř^ (04) aei (04) (04) <0»t> FAX* (04) 261 (04) 2ai •MOftMfVlU *fiHMCU» rtODia r*dlokratiK)radlo-lcrM>|«»l i \ www.radio-kranJ.si J. à Y V i