NASLOV
VEDO, DA NISO SAMI
str. 12
Leto XXXIII Št. 48
Murska Sobota, 16. julij 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

Žetev v Pomurju — Letos slabši hektarski donosi — Spodbudna odkupna cena
IZ KORIT V MLINE
OMEJITEV DO 1.500 IN 400 : DINARJEV!
Sklep guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, da smemo Jugoslovani le enkrat letno odnesti na tuje 1500 dinarjev in da smejo tujci podobno le enkrat letno vnesti k nam za 1500 dinarjev v tujini kupljenih dinarjev, je star nekaj več kot tri tedne. Spričo tega je za kakršnokoli celovito oceno efektov, ki jih je povzročil ta ukrep, še nekoliko prezgodaj. Kljub temu so nekatera dejstva na dlani. Zlasti, da se je na pomurskih mejnih prehodih zmanjšal promet, po občinskih upravnih organih za no-' tranje zadeve pa je vse več zahtevkov občanov za izdajo stalno-obmejnih prepustnic.
Redkejši promet po 4. juliju, ko je ukrep stopil v veljavo, beležijo na vseh petih mednarodnih oziroma meddržavnih mejnih prehodih v Pomurju, Gornji Radgoni, Gederovcih, Kuzmi, Hodošu in Dolgi vasi. Carinski delavci in miličniki so morali doslej že ničkolikokrat pojasnjevati potnikom, da predpis ne pozna izjem. Po- H stopek je ta, da dobi ob prvem prehodu čez državno mejo vsakdo v potni list uradni žig, s čimer je izkoristil možnost prenosa 1500 dinarjev in sicer ne glede na to ali ima s sabo res toliko denarja ali pa le recimo 300 dinarjev. Če imajo recimo štirje družinski člani skupen potni list, potem ' lahko ob odhodu v tujino prenesejo štirikrat po 1500 dinarjev ali skupaj 6000 dinarjev. Ce pa se s skupnim potnim listom odpravi v tujino samo eden od družinskih članov, potlej hkrati izkoristi pravice drugih, vendar lahko odnese čez mejo le svojih 1500 dinarjev. Naj poudarimo — za službena in športna potovanja vsaj za zdaj še ni nobenih izjem.
Podoben postopekje v primeru, če ima potnik stalno obmejno prepustnico. Zdaj veljavni predpisi namreč dovoljujejo, da je mogoče s to listino v maloobmejnem S prometu mesečno prenesti 400 dinarjev, letno torej’4800 | dinarjev. Pri prehodu čez državno mejo carinski delavec  zabeleži v stalno obmejno prepustnico vrednost, ki jo | potnik iznaša ne glede na to ali bo tudi v resnici, vzemimo  v Avstriji ali na Madžarskem, kupil blago v višini žabe- I . ležene vrednosti.
IOb tem velja opozoriti, da je možno čez prehoda v  Hodošu in Dolgi vasi potovati letno v sosednjo S Madžarsko s stalno-obmejno prepustnico le osemkrat, I kar pomeni, daje mogoče v enem letu prenesti, osemkrat I po 400 dinarjev. Poleg tega mora tisti, ki potuje s potnim listom v Madžarsko, zamenjati 840 dinarjev za forinte, tisti pa, ki potuje s stalno-obmejno prepustnico, pa 420 | dinarjev. S tem, daje v zvezi z omejitvijo prenosa na 400 f dinarjev z obmejno prepustnico možna toleranca tudi do | 500 dinarjev.
Ker so torej s prvim prehodom čez državno mejo izkoriščene vse dinarske ugodnosti, bo treba imeti za vsako nadaljnje potovanje v tujino v rokah devize. Vsak 1 I potnik pa bo hkrati dolžan ob prehodu pokazati cariniku i bančno potrdilo o dvignjenih devizah.
Zaradi ugodnosti, ki jih imajo potniki v maloob- mejnem prometu, torej lastniki stalno-obmejnih pro-pustnic, ki pa imajo lahko poleg tega še potni list, seje v 1 I zadnjam času pri vseh štirih občinskih upravnih organih S  za notranje zadeve občutno zvišalo število zahtevkov za  I izdajo omenjenih prepustnic.
Tako se je recimo v Murski Soboti število vlog za izdajo propustnic po 4. juliju zvišalo na 190 do 210 — za prehode v Avstrijo — in na 80 tedensko za prehode v I | Madžarsko. V primerjavi z letošnjim aprilom, ko so te- j j densko zabeležili le 90 do 110 zahtevkov oziroma največ I | 20 za Madžarsko, je to kar enkrat več. Pri tem ugotavljajo, I I da prihaja veliko takih občanov, ki sicer, imajo stalno-   obmejno propustnico, vendar že lep čas neveljavno, ker I s očitno niso čutili potrebe, da bi jo podaljšali ali pa vrnili S M organu, ki jo je izdal.
Podoben porast vlog za izdajo obmejnih propustnic beležijo v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru s po-jasnilom, da je treba na izdajo nove prepustnice čakati 1 I največ tri tedne in le izjemoma kaj več, medtem ko i | opravijo podaljšanje te listine še isti dan.
Do omenjenega sklepa, je v bistvu moralo priti, g da bi po tej poti ublažili posledice, ki sc^nastale spričo prevelikega iznosa dinarjev na tuje*
Branko ŽUNEC |
Ledava, ki druži in razdvaja
Vestnikov vlak, ki bo prvo soboto v septembru popeljal Vrstnikove bralee na izlet v Varaždin, že sprejema prijave.
Oglasite se v naši upravi v Murski Soboti, kjer boste dobili podrobnejše informacije.
Slabosti v svobodni menjavi
Razen krajših zastojev, ki jih je povzročil zadnji dež, lahko zapišemo, da je žetev v Pomurju doslej potekala nemoteno. Tako so nekateri kmetje letošnji pridelek pšenice že pospravili, ostali ga bodo v prihodnjih dneh, z žetvijo pa hitijo tudi na površinah družbenega sektorja. Prvi podatki, ki so na voljo, pa niso ravno najbolj razveseljivi, saj kažejo, da bo letos pšenice precej manj kot prejšnje leto. Vzroki so znani, saj že jeseni nismo zasejali vseh predvidenih površin s pšenico, neprecenljivo škodo na posevkih pa sta povzročila še suh zimski mraz in neugodne vremenske razmere v spo-
mladanskih-mesecih.
Pšenice bo torej letos manj kot prejšnje leto, zato mora biti skrb, da čim več dragocenega pridelka spravimo v skladišča mlinov, še toliko večja. Za ceno, ki velja za letošnji pridelek pšenice, lahko trdimo, da je za proizvajalce spodbudna, zato ne bi smelo biti vprašanje, kako uresničiti predviden plan odkupa. Tudi v Pomurju smo akcijo v tej smeri dobro zastavili, v vseh občinah delujejo posebni koordinacijski odbori, ki skrbijo za uresničitev zastavljenih ciljev, pa tudi sami pridelovalci so s pogoji odkupa dobro seznanjeni. Pravtako ne bi mogli
trditi, da med pridelovalci m interesa za oddajo pšenice, pač pa je večji problem v tem, da je letos pšenice premalo. Družbeni sektor, kjer bodo pridelali okrog 4.700 ton pšenice, bo prodal ves svoj pridelek, kmetje pa naj bi je prodali okrog 2500 ton.
V vsesplošnih prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva ima prav kmetijstvo pomembno vlogo, zato pričakujemo, da bodo kmetje tudi tokrat pokazali visoko politično zrelost in izpolnili svojo obvezo do družbe. Ob sedanjih cenah se pšenice,vsekakor ne splača pokrmiti živini, saj je zame-
njava za koruzo mnogo ugodnejša, korist pa obojestranska — kmetova in družbena! V Sloveniji bomo letos potrebovali okrog 120 tisoč ton pšenice in čim več si je bomo zagotovili doma, toliko manj deviznih sredstev bomo porabili za nakupe v tujini. Plan 25 tisoč ton doma pridelane pšenice Zato nikakor ni pre-ambiciozen. Če bo vsak kmet prodal le 10 odstotkov letošnjega pridelka (to je le toliko, kot je včasih znašala merica za mlačev), bomo plan že izpolnili, pridelovalce pa pozivamo, da ga presežejo.
L. Kovač
aktualno po svetu
Neredi,ki že skoraj dva tedna trajajo v britanskih mestih, so se nadaljevali tudi ob koncu tedna. Po podatkih britanske policije so samo ob koncu tedna zaprli čez tisoč oseb, predvsem mladih, britanska vlada pa je v ponedeljek sklicala izredno sejo, da bi ugotovili možnosti ustanovitve posebnih sodišč, ki bodo sodila izgrednikom.
Opozorila in zaskrbljenost
Kot že nekajkrat doslej so v Moskvi ponovno opozorili, da zaradi notranjega in zunanjega sovražnega delovanja grozi Poljski kontrarevolucija. Časopis Krasnaja zvezda, ki je že nekajkrat objavil komentarje na to temo, tokrat objavlja imena mnogih skupin, ustanov, organizacij in posameznih osebnosti v tujini, ki skušajo likvidirati socializem v Poljski. Organe severnoatlantskega pakta omenja kot prvega in največjega huj-. skača, delovanje nekaterih zahodnih radijskih postaj pa ocenjuje kot ,,koordinacijo in enotnost akcij” ter poudarja, da si ,,zunanja in notranja kontrarevolucija” na vse načine prizadevata iztrgati Poljsko iz socialistične skupnosti.
V članku ni povedano, da najvišji poljski voditelji pogosto izjavljajo in to vnašajo celo v partijske dokumente, da Poljska, kot je posebej poudarjeno tudi v sporočilu ob Gromikovem obisku, odločno zavrača poskuse ,, določenih krogov na Zahodu”, da bi izkoristili poljske dogodke za diskreditiranje socialistične ureditve in morda celo za spremembo razmerja sil v Evropi.
Pred dnevi je sovjetski tisk objavil tudi pismo generalnega sekretarja KP ZDA Gasa Halla (pri tem ni omenil, komu je bilo naslovljeno), v katerem je za protipoljsko delovanje .ob
tožen Washington in veliki ameriški kapital. Krasnaja zvezda poudarja, da je ,,dejstvo, da ideološke službe držav pakta NATO na čelu z ZDA neposredno sodelujejo v psihološki vojni proti Poljski”. List dodaja, da protipoljsko dejavnost propagandnih središč usklajujejo s tekočo politiko vlad, organizacij, političnih strank in raznih skupin iz držav NATO. Njihovi diplomati in novinarji v Varšavi, trdi list, dobivajo navodila, naj vzdržujejo stike z ,,nasprotniki socialistične ureditve” na Poljskem in naj jim nudijo najrazličnejšo pomoč. V ZDA aktivno deluje emigrantska organizacija ,,Svobodna Poljska”, v ZR Nemčiji pa ,,Poljska socialistična stranka”, piše Krasnaja zvezda in omenja tudi imena njihovih voditeljev. Protipoljsko delovanje pa povečujejo tudi radijske postaje Glas Amerike, Svobodna Evropa in Nemški val. Ker pisec komentarja meni, da vse to samo povečuje nestabilnost na Poljskem, po ovinkih opozarja poljske oblasti in jih posredno kritizira. To je moč razbrati iz njegove trditve, da Zahod od poljskih oblasti ,,brezobzirno zahteva, da so strpne do razvoja dogodkov in da se naj ne upirajo kontrarevolucionarnim elementom”, ker bodo sicer ostale brez zahodne gospodarske pomoči in posojil.
Avtor komentarja tudi trdi, da sovražniki Poljske želijo povzročiti razdor med Poljsko in njenimi zavezniki ter očrniti sovjetsko-poljske vezi. Prav tako širijo klevete o zunanji nevarnosti, ki preti Poljski s strani Sovjetske zveze oziroma najbližjih poljskih zaveznikov.
Glasovom na Zahodu o tovrstni nevarnosti avtor zoperstavlja trditev, da se prav Združene države Amerike in države pakta NATO grobo vmešavajo v notranje zadeve poljske države.
Načrtovali atentat na Fidela Castra
Na 2. plenumu centralnega komiteja kubanske komunistične partije je predsednik Fidel Castro prebral referat, v katerem je ocenil, da so v prvi polovici letošnjega leta v kubanskem gospodarstvu dosegli ugodne rezultate, najboljše pa so dosegli pri proizvodnji tobaka in sladkornega trsa, ki sta tudi najpomembnejša izvozna proizvoda tega karibskega otoka.
V svojem referatu je Castro analiziral tudi mednarodni položaj. Načelnik generalšta-
Štirje kandidati
Čeprav se je za presedniške volitve v Iranu prijavilo kar 71 kandidatov, je svet varuhov ustave odločil, da bodo Iranci lahko izbirali le med štirimi kandidati. To je spo- ročila iranska časopisna agencija PARS, kije objavila tudi imena kandidatov. To so bivši minister za kmetijstvo v začasni vladi Abas Sajbani, podpredsednik parlamenta in predstavnik Isfahana Ali-Akbar Parvareš, predstavnik Teherana v parlamentu Habi Bolah Asgar Ovladi Mo-salman in iranski premier Ali RadžaL Vsi kandidati, razen Radžaija, so člani vladajoče islamske republikanske g stranke. Po oceni opazovalcev ima največ možnosti za zmago na volitvah prav premier Radžai.
? Medtem pa se po vsem Iranu nadaljujejo atentati, sojenja in streljanja predvsem pripadnikov tajne levičarske organizacije Mudžahidini halk. Tako so v ponedeljek us mrtili še šest pripadnikov te organizacije, v nedeljo pa sojih usmrtili 12. Tožilec iranskega revolucionarnega sodišča je izjavil, da bodo vse, ki pripravljajo teroristične in anarhistične akcije, obravnavali kot »borce proti bogu« in jim bodo sodili po koranu. To pa pomeni smrtno kazen.
Španija v pakt NATO?
Španska vlada se je odločila, da bo sklicala izredno zasedanje parlamenta, da bo lahko sprejela sklep o vstopu te sredozemske države v zahodno vojaško organizacijo. Izredno zasedanje naj bi bilo že prihodnji mesec. Sicer pa si vlada premiera Sotela zelo prizadeva za zagotovitev vseh pogojev, ki jih potrebuje za vstop v pakt NATO. Španski zunanji minister je v ponedeljek odpotoval v Bruselj, kjer naj bi sklenil
ba kubanske vojske Raul Castro pa je na plenumu govoril o problemih v zvezi z obrambo države. Iz Havane so med tem sporočili, da so varnostni organi zaprli pet Kubancev, ki so prišli iz ZDA in se 5. julija skrivaj izkrcali na otoško obalo. Skupina emigrantov je načrtovala več sabotaž, ugotovili pa so tudi, da je nameravala izvesti atentat na Fidela Castra. Varnostni organi so pri njih našli eksploziv, orožje ameriške proizvodnje in protirevolucionarno propagandno gradivo.
privolitev vseh petnajstih članic pakta za vstop Španije v zahodni blok. Pred tem je že obiskal vsa glavna mesta posameznih držav, pred kratkim pa se je vrnil iz Washingtona, kjer mu je predsednik Reagan izrazil veliko željo Združenih držav Amerike za vstop Španije v > pakt NATO. Zvedelo se je tudi, da so Združene države Amerike izvajale poseben pritisk na Madrid, da bi dosegle uresničitev tega cilja.
Medtem pa se močne sile znotraj same Španije upirajo tej odločitvi. Tako sta Santiago Carrilo v imenu komunistov in Filipe Gonsales v imenu socialistov sporočila, da se bosta z vsemi sredstvi, ki jih imata na voljo, uprla vstopu Španije v zahodno vojaško organizacijo oz. da sklepa ne bi sprejeli s prihodnjim referendumom. Kot se je zvedelo, je voditelj španske diplomacije vstop v pakt NATO povezal z vrnitvijo španske suverenosti nad Gibraltarjem v*določenem časovnem obdobju. Zato bo Španija zahtevala o tem vprašanju obnovo pogajanj z Veliko Britanijo. Po drugi strani pa je Sovjetska zveza že dala vedeti, da bi vstop Španije, v pakt NATO pokvaril blokovsko ravnotežje v Evropi, to pa je po mnenju Moskve lahko zelo nevarno.
TEHERAN — Iranska časopisna agencija PARS je sporočila, da so v soboto v mestu Madžit Sulejman usmrtili dva pripadnika levičarske organizacije. Obtožili so ju aktivnega sodelovanja v zaroti proti iranski islamski . republiki ter korupcije in protirevolucionarne dejavnosti. Ista agencija je tudi sporočila, da so v mestu Nahi-džanat usmrtili neko osebo zaradi ogrožanja varnosti islamske družbe in vohunstva.	1
TEL AVIV — Izraelske vojaške oblasti so sporočile, da so na zasedenem bregu reke Jordan odkrili primer kolere. Obolelega so takoj prenesli iz palestinskega taborišča v bolnišnico, celotno taborišče pa osamili. Ob tem FP poroča, da slo v Jordaniji samo ob koncu tedna zabeležili 24 novih primerov obolelih za kolero.
RIM — Italijanski parlament je v soboto izglasoval zaupnico Spadoiinijevi vladi, potem ko jo je pred nekaj dnevi podprl tudi senat. V poslanski zbornici so Spadolinijevo vlado podprli poslanci krščansko-demo-kratske, socialistične, mcialno-demokratske, republikanske in liberalne stranke, proti pa so glasovali komunisti, pripadniki italijanskega gibanja ter nekatere druge manjše stranke.
PEKING — Pekinški časnik Renmin Ribao je ostro napadel Vietnam in Sovjetsko zvezo, ker nasprotujeta mednarodni konferenci o Kampučiji, ki jo skušata preprečiti. Se posebej kritizira vietnamsko izjavo o tem, / da je mednarodna konferenca v Združenih narodih nezakonita in da so države organizacije združenja jugovzhodne Azije, ki so dale pobudo za to konferenco, del mednarodne reakcije.
NEW DELHI — Velike poplave, ki jih je v indijski državi Bihar povzročilo monsunsko deževje, so odrezale od ostalih delov države okrog 40 tisoč ljudi. V dveh tednih je izgubilo življenje najmanj 90 ljudi.
V žarišču dogodkovi
Medtem ko se je več mesecev po devalvaciji napovedovala uveljavitev ustreznih svežnjev ukrepov (ki bi morali biti uveljavljeni hkrati s spremembo tečaja dinarja), sedaj niti besede * več o tem, ne glede na to, da visoka stopnja inflacije dramatično demantira junijske napovedi o zmanjšanju inflacije, o zaščiti kupne moči dinarskih hranilnih vlog itd. Tudi ta politično nepripravljena devalvacija dokazuje, da se nismo ničesar naučili od prejšnjih bolečih razvrednotenj nacionalne valute. Spet se govori o nujnosti spodbujanja izvoza z razvrednotenjem dinarja, ne-upoštevajoč, da pomeni to izvoz nacionalnega bogastva, vloženega dela. Za devalvacijo se zavzemajo tisti, ki si s tem zagotavljajo možnost nezasluženih dobičkov — dohodkov, ki niso rezultat vloženega dela in sredstev.
Zaščita kupne moči dinarskih varčevalcev spričo devalvacij dinarja postaja izrazito politično vprašanje s pomembnimi gospodarskimi posledicami. Zato je vprašljiva odločitev Ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je nedavno zavrnilo po
budo dinarskih varčevalcev za ugotovitev neustavnosti lanskoletne devalvacije dinarja, ki je resno oškodovala njihove dinarske prihranke. Ustavnd sodišče ugotavlja, da so devizni in dinarski varčevalci enakopravni. Formalno gledano je odločba pravilna, ne ustreza pa dejanskemu stanju, saj ne upošteva negativnih posledic takšnega ukrepa za dinarske varčevalce in s tem za gospodarstvo. Pričakovati je čedalje večji beg od dinarskih vlog in njihovo zamenjavo v devizne prihranke, zlasti z nakupom turističnih deviz na črno, s čimer se zmanjšuje priliv konvertibilnih deviz v družbeni sektor.
S tem v zvezi velja omeniti pisanje zahodnonemškega tiska, da bodo zahodno-nemški turisti na Jadranu dobili za sicer padajočo vrednost marke še vedno 1,33 % več od vrednosti lanskoletne marke, medtem ko bodo dobili v Veliki Britaniji 0,69 % od lanske vrednosti angleškega funta. To sicer napoveduje večjo usmeritev zahodnonemških turistov na Jadran, hkrati pa pomeni, da bomo morali dati več
POMANJKANJE POLITIČNE VOLJE ali ni in ne more biti opravičila
blaga in storitev nemškemu turistu za isto količino mark, ki smo jo prejeli lani. Gre za ugotovitev marca meseca, položaj se je do pričetka turistične sezone še poslabšal.
Izredni in vsega priznanja so vredni napori slovenskega izvršnega sveta za povečanje izvoza konec minulega leta na konvertibilno območje. Toda v bodoče bi se morali temu izogniti, saj tak izvoz, ne glede na njegovo rentabilnost, preveč spominja na vsakoletne razprodaje za vsako ceno. Tuji kupci so izkoristili to našo zagato in diktirali nižje cene, kot bi jih sicer lahko normalno dosegli.
Primer nesposobnosti gospodarske politike je novoletno pomanjkanje surovega masla. Zveznemu izvršnemu svetu, tudi republiškim IS, so morale biti vnaprej znane politične posledice zaradi pomanjkanja surovega masla ob novoletnih praznikih. Namesto da
bi pravočasno kupili potrebne količine po nižjih cenah in surovo maslo transportirali z vagoni, smo ga kupovali v kritičnem trenutku po diktiranih višjih cenah ter ga transportirali z letali.
V uvodniku sobotne priloge Dela piše, da so se osebni dohodki v Jugoslaviji v treh mesecih letos povečali povprečno za 35 %, od tega v Sloveniji za 19 % v Makedoniji za 33 % in v BiH za 44 %! Delovni ljudje v Sloveniji se sprašujejo, kako je mogoče naraščanje osebnih dohodkov najhitreje v manj razvitih republikah, ki sprejemajo dotacijo iz zveznega proračuna oziroma iz bolj razvitih republik — pokrajin, upoštevajoč, da se »javnim« uslužbencem osebni dohodki sploh niso povečali.
Kako je moooče. da se še vedno razsipa z denarjem v tako zaostrenih pogojih stabilizacije, kot je npr. udeležba 48 novinarjev na evropskem prvenstvu v košarki. Tuja sredstva obve
ščanja pišejo, da je bila naša »obveščevalna« ekipa najštevilnejša in menda štirje novinarji na enega košarkarja. Podobno velja za udeležbo 36 novinarjev—televizijcev na ministrski konferenci neuvrščenih držav februarja v New Delhiju, čeprav ni šlo za konferenco na vrhu, ampak za »zaprto« konferenco zunanjih ministrov in so novinarji posredovali le to, kar jim je povedal predstavnik naše dele-aaciie.
Upravičena je bojazen, da bodo isti krogi izkoristili »Kosovo« in novoustvarjeno stanje za nove pritiske in za opravičilo krepitve administrativnih ukrepov, skratka za nadaljevanje gospodarske politike po starem. Kosovska tragedija bi imela manjše razsežnosti in bi bila manj boleča in tudi politično manj škodljiva, če se ne bi dogodila v hudih gospodarskih pogojih. Ona je resno opozorilo tistim, kfše vedno nasprotujejo uresni
čevanju gospodarske politike, sprejetih resolucij in dogovorov ter vztrajajo pri njihovem izigravanju, da bi prišli do nezasluženih dohodkov.
Kosovska tragedija opozarja na izredni pomen pogovora, ki ga je imelo slovensko državno in partijsko vodstvo 24. decembra 1979 s predsednikom Titom v Ka-radjordjevu, ko je predlaga* lo, z vso dokumentacijo in argumentacijo, da je nujno napraviti določen preokret v politiki financiranja manj razvitih republik in pokrajin Jugoslavije.
V zvezi s tem ni bilo treba preseči način, ki omogoča, da kljub doseženemu raz- z voju v krogu nerazvitih še vedno ostajajo vsi, namesto da bi vsi skupaj usmerili večino sredstev v hitrejši raž* voj najbolj, nerazvitega Kosova.
(po sobotni prilogi Dela)
VESTNIK, 16. JULIJA
STRAN 2
Za demokratični centralizem v zvezi komunistov
.Uresničevanje demokratičnega centralizma v zvezi komunistov kot temeljnega principa odnosov organiziranosti in delovanja partije je že dalj časa predmet razprav v družbi. f®jayljajo se različni, čeprav neštevilni zagovorniki novega izboljšanja in posodabljanja. Včasih podčrtujejo komponento demokratičnosti, drugi pa vztrajajo na krepitvi centralizma. Te teoretične razprave, tudi če bi bile številčnejše in resnejše, kot so, je lahko pobiti z dejstvom, da je celotna dosedanja praksa dela in življenja zveze komunistov potrdila vsebino in načela demokratičnega centralizma kot pravilnega in edinega možnega v revolucionarnem delovanju partije.
Problem torej ni teoretičen, čeprav ga ni treba zapostavljati, temveč leži v praksi, v dejstvu, da smo priče določenemu zastoju vsebine demokratičnega centralizma. Razprave, ki potekajo v okviru priprav na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kažejo, da bi morala biti ta vprašanja stalno prisotna v osnovnih organizacijah ter forumih in organih zveze komunistov. Praksa pa nasprotno kaže, da v zadjih treh letih noben centralni ali pokrajinski komite zveze komunistov, niti centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije ni postavil na dnevni red vprašanja uresničevanja demokratičnega centralizma. Že prve razprave v okviru predkongresnih razprav kažejo, da je treba vsebino in načela demokratičnega centralizma, tako kot so potrdili tudi na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, še naprej utrjevati in afirmirati v novih dokumentih Zveze komunistov Jugoslavije. Na njih je treba graditi odnose v zvezi komunistov in razvijati vlogo partije v političnem sistemu.
Manj čez mejo
Po 4. juliju, ko je začel veljati odlok, po katerem lahko jugoslovanski državljani ali tujci le enkrat letno, in sicer ob prvem prestopu meje, prinesejo v Jugoslavijo ali odnesejo iz nje 1.500 dinarjev, se je število domačih turistov na meji občutno zmanjšalo. V zvezni carinski upravi pravijo, da je se preura-njeno govoriti o posledicah tega ukrepa, da pa le-ta ni vplival na zmanjšanje obiska tujih gostov. Nasprotno, na Šentilju se je prehod tujih gostov celo povečal.
Ob tem naj dodamo, da omenjene omejitve ne veljajo za občane, ki potujejo čez mejo z maloobmejno dovolilnico. Zanje veljajo isti predpisi kot doslej.
Simpozij ima prihodnost
Mednarodni kulturno-zgo-dovinski simpozij Modinci je postal v teh letih pomemben za odnose med deželami udeleženkami: Slovenijo, Hrvaško, avstrijsko Štajersko in Gradiščanskim ter madžarsko Železno županijo, in je njegov nadaljnji razvoj nujen. Taka je ocena teh pomembnih srečanj zgodovinarjev in drugih znanstvenih delavcev iz petih dežel udeleženk po letošnjem 12. simpoziju na temo Kmet in kmetijstvo v panonskem prostoru po prvi svetovni vojni do svetovne gospodarske krize, ki je bil med 6. in 9. julijem v Radencih.
Na posvetovanju Modinci ’81 pa so udeleženci opozorili še na nekatere druge, izredno pomembne razsežnosti, ki jih ima simpozij. Namreč, da je pravzaprav že od vsega začetka krenil po poti, ki jo je začrtala konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih v Helsinkih. To hkrati pomeni bistven korak naprej v krepitvi sožitja in sodelovanja v tem delu Evrope.
Za krajše izjave o posvetu smo zaprosili tri udeležence oziroma predstavnike posameznih dežel: Gyorgyja Csonka, podpredsednika sveta Železne županije,dr. Johanna Seedocha, višjega znanstvenega svetnika arhiva z Gradiščanskega, in dr. Va-neka Šiftarja, enega od pobudnikov za ustanovitev simpozija Modinci.
GYORGY SCONKA: Mislim, da je s tem znanstvenim sodelovanjem izpopolnjeno tudi siceršnje sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Tema simpozija je v bistvu analiza sta-
nja v kmetijstvu in med kmečkim življem v času med
GYORGY CSONKA: „Sim-pozij povezuje zgodovinarje petih dežel.”
obema vojnama. Skupaj smo živeli v tem prostoru, in je zato tudi prav, da skupaj proučujemo posledice in tem dogodkom določimo mesto v zgodovini. Mislim, da pomeni to sodelovanje nov korak k še bolj čvrstemu in uspešnemu sodelovanju.
Letošnje leto je dvanajsto v življenju simpozija, kar priča o njegovi trdoživosti, resničnosti. Tudi v prihodnjih letih bomo imeli skupne teme in jih bomo na srečanjih v eni ali drugi državi tudi proučevali. Simpozij je potemtakem nekakšen povezovalec zgodovinarjev petih dežel. Vloga zgodovine je v našem obdobu čedalje pomembnejša, zato sem prepričan, da ima veliko prihodnost. Naša preteklost ima mnogo stičnih točk, ki bi jih bilo v naslednjih letih in desetletjih vredno obravnavati.
DR. JOHANN SEEDOCH: Temelje simpoziju smo postavili leta 1969 na Gradiščanskem. Ves čas smo si pri-
SLADKI VRH — V tovarni Sladkogorska na Sladkem vrhu je v soboto izbruhnil požar, ki je uničil del obrata, kjer izdelujejo toaletni in drug papir. Čeprav je v gašenju požara sodelovalo sto gasilcev iz Maribora in 8 prostovoljnih gasilskih društev iz bližnjih krajev ter 25 pripadnikov JLA in delavci tovarne, so ognjeni zublji upepelili 70 metrov proizvodnje tovarne Paloma, 50 metrov pa so uspeli obvarovati.
BEOGRAD — Delegati odbora zveznega zbora skupščine SFRJ za ljudsko obrambo so podprli predlog, naj bi po hitrem postopku spremenili določila zakona o vojaški obveznosti. Po novem naj bi rekrute pošiljali na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem
dopolnijo 30 let, ne pa do 27. leta, kot doslej. Po izteku tega roka naj bi rekruta, ki' je sposoben ali delno sposoben za vojsko, poslali v rezervne
zadevali, da bi se sosednje dežele znale sporazumeti med sabo, saj smo to tudi vgradili v njegov temelj. Namreč, razvijanje in ohranjanje dobrososedskih odnosov, ki so v zgodovini, ki jo proučujemo, na prvem mestu.
Ce bomo delali tako kot doslej, potlej se ne bojim za prihodnost simpozija. Mislim, da nas bodo ta srečanja — naj bodo v Sloveniji, v madžarski Železni županji, na avstrijskem Štajerskem, Gradiščanskem ali na Hrva
Dr. JOHANN SEEDOCH: „Ta srečanja nas bodo v prihodnje še bolj združevala.”
škem — in razprave o temah iz zgodovine in sedanjega trenutka še bolj združile.
DR. VANEK ŠIFTAR: Sprva se je simpozij ukvarjal s proučevanjem čiste zgodovine, predvsem — da tako rečem — iz srednjega in delno novega veka. Kasneje, ko smo sodelovanje širili, smo hkrati širili tudi teme in se tako vse bolj približevali aktualnim. Simpozij se vsako leto seli v drugo deželo in dežela gostiteljica ima to pravico, da predlaga temo, ki naj bi jo obravnavali.
Kljub temu, da si na Kosovu prizadevajo za odpravo sovražnega iredentističnega delovanja in da so v nekaterih okoljih glede tega zelo uspešni, pa to ne pomeni, da problemov ni in da je vse v redu. O teh vprašanjih je konec prejšnjega tedna razpravljala tudi občinska konferenca organizacije zveze komunistov Peč. Kot je bilo slišati, v nekaterih delovnih organizacijah in osnovnih šolah prepočasi uresničujejo politično diferenciacijo. Predvsem v nekaterih okoljih s samozadovoljstvom menijo, da je mogoče probleme reševati s tem, da se omejijo od realnosti, v sred-
Pobesnele cene
Po podatkih za prvih šest mesecev na področju cen spet nismo spoštovali dogovorjenih okvirov, prav tako pa tudi nismo sprejeli ustreznih ukrepov. Posledica tega je, da so se cene industrijskih proizvodov y minulih šestih mesecih zvišale za 24,4 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 503 odstotka. Cene na drobno so se v primerjavi z lanskim junijem povečale za 49,9 odstotka. Hkrati so se življenjski stroški povečali za 22,4 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa celo za 43 odstotkov.
Letos smo se lotili zelo aktualne teme. To je kmečko vprašanje v panonskem prostoru in položaj kmeta, njegova organiziranost in delovanje političnih strank. Verujemo in upamo, da nas bo to izhodišče, ki je sedaj zavzeto, pripeljalo v dve smeri: najprej, da bomo ta simpozij vnesli v kulturne konvencije, ki jih Jugoslavija sklepa s sosednjimi državami, in da bomo — kot je bilo poudarjeno — prišli v obdobje po letu 1945, ter se, tako kot znanstveniki, kulturni delavci in zgodovinarji, vključevali v napore, ki jih je začrtala že helsinška listina. O njej veliko razpravljamo, prisotni pa sta tudi ideji neuvrščenosti in sodelovanja. Radi bi skratka prišli do tistih spoznanj, iz katerih se moramo naučiti, kako ne memo delati in obenem dati spodbudo, kako v prihodnje ohranjati mir v tem delu Evrope in v svetu.
DR. VANEK ŠIFTAR: ,,Vključevali se bomo v napore za ohranjanje miru in sožitja v svetu.”
BRANKO ŽUNEC Foto: A. Albert
KOSOVA NI USTVARIL
njih šolah pa je navzoče tudi prizadevanje, da kritizirajo druge, da bi se tako izognili razčiščevanju razmer v lastnem okolju.
Komunisti Peči so med drugim poudarili, da se je treba bojevati proti vsem oblikam nacionalizma in pritiskov na pripadnike srbske in črnogorske narodnosti ter proti tezam, da nihče od pripadnikov albanske narodnosti ni izvajal teh pritiskov, kot tudi proti tezam, da so se vsi Srbi in Črnogorci izselili samo zaradi pritiskov posameznih pripadnikov albanske narodnosti.
Seje občinske . konference zveze komunistov Peč se je udeležil tudi član predsedstva pokrajinskega komiteja Ali Sukrija, ki je med drugim dejal, da člani zveze komunistov lahko ostanejo le tisti, ki so se pripravljeni bojevati za našo skupnost.
Naše federacije pa tudi te pokrajine, je dejal Ali Sukrija, ni ustvaril en sam na-
I rod ampak vsi skupaj, zato moramo ta dosežek skupno graditi in ohraniti. Geslo ,,Kosovo republika” je usmerjeno proti ustavni ureditvi, je poudaril Sukrija.
Dolga pot do baze
Pred letnimi dopusti se praviloma sestane tudi odbor za družbeno akcijo varčevanja pri zvezni konferenci SZDLJ. Morda je tudi drugod takšna navada.'
Za razliko od prej, ko je bil ta odbor ambiciozneje zamišljen, saj je bil koordinacijski odbor, imel pa je za predsednika podpredsednika ZIS, je ta odbor skromnejši. Najbrž zato ker so tudi rezultati družbene akcije varčevanja skromnejši. Na področju energije, kjer želimo predvsem zamenjati nafto s premogom, kajpak bolj z besedami kot dejanji,‘so namreč ugotovili, da je bilo varčevanje najuspešnejše tam, kjer so zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala prenehali s proizvodnjo. Sicer pa so prihranki posledica administrativnih ukrepov in večanja cen, so sporočili iz stalne konference mest in občin Jugoslavije.
Zaradi tega so lani tega časa v ZIS sprejeli poseben program racionalizacije, varčevanja in zamenjave uvožene z domačo energijo, ki ima kakšnih oseminštirideset točk konkretnega delovanja, vendar doslej vse to še ni prišlo v prakso delovanja organizacij združenega dela.
Zakaj?
Tovariš iz gospodarske zbornice Jugoslavije je gladko pojasnil, zakaj je pravzaprav tako. Zbornica ima namreč kar celo serijo splošnih združenj vseh dejavnosti in panog in ta združenja so porabila za odločanje o tem programu ZIS pol leta. Nadaljnjega pol leta je bilo potrebno za nadaljnje korake odločanja navzdol k bazi. Tako je torej minilo eno leto, pa še niso prišli v bazo.
Tovariš iz ZIS je ob tem ugotovil, da ta program ukrepov pravzaprav nima nikakšne zakonske regulacijske moči in je bolj deklaracija — družbeno politični apel na dejavnike ki imajo z energijo opravka in zato je pač tako, kot je.
PISmO IZ BEOGRADA
Na vso srečo je ta program ZIS dolgoročen program in njegovega uresničevanja tp dopustniško zatišje pravzaprav ne bo mnogo oškodovalo.
Za dolgoročno spreminjanje odnosov je potreben čas, a tega je zaenkrat še na pretek, med tem ko je za hitro uk; spanje potreben denar, ki pa ga še dolgo ne bomo imeli dovolj za hitre intervencije, čeprav zelo dobro vemo, kaj je potrebno za. učinkovito spreminjanje česarkoli že — zlasti pa za zamenjavo nafte s premogom: kolikor porabimo za tisoč ton nafte, je potrebno za modernizacijo premogovnikov, toda če bi devize za nafto uporabili za vlaganja v premog, bi ostali brez premoga in brez nafte, ker modernizacija premogovništva ni uresničljiva čez noč.
Isto pa velja za usposabljanje železnic, da bi prevzete tovor s cest, ker bi bili tudi tu učinki prihranka nafte tolikšni, da bi se izplačalo vlagati v modernizacijo železnic. Podobno je z ladjevjem, ki ga je, zastarelega kakršno je, treba v celoti zamenjati in še z marsičim, kar je že precej časa na dnevnem redu sestankov v gospodarski zbornici Jugoslavije, kjer pripravljajo razne dejavnosti za takšno sodelovanje, ki bi zagotovilo, da bo volk sit in koza cela.
Morebiti pa je pomembnejše od denarja to, kako smo navajeni misliti in delati. V vseh velikopoteznih načrtih razvojnega sodelovanja zainteresiranih dejavnosti je namreč dana prednost velikoserijski proizvodnji, ki ima zagotovljeno tržišče z uresničevanjem skupnih načrtov. Toda vsaka organizacija se preveč boji zase, da bi si upala prevzeti veliko tveganje in vstop z vsemi sredstvi in močmi v uresničevanje tako zastavljenih načrtov. Samo en člen take verige sodelovanja naj popusti, pa je lahko za sleherno od sodelujočih organizacij katastrofalno.
Tako smo pravzaprav pri, spoznanju, da se preveč bojimo tveganja in da se vsakdo sprašuje: zakaj bi pravzaprav sploh tvegal, če pa je res, da lahko živiš tudi brez vsakršnega tveganja. Za velike uspehe tako ali tako še nihče ni bil nagrajen, vsaj ustrezno ne, raje so ga sumničili potegavščin ali še česa hujšega.	Viktor Širec
STRAN 3
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
 Z ZBORA LJUBLJANSKE BANKE - POMURSKE BANKE
Možnost povezovanja gradbenih
Na zboru Ljubljanske banke — Pomurske banke pretekli petek v Murski Soboti so delegati ob obravnavi uresničevanja planskih nalog v prvih petih mesecih letošnjega leta sprejeli konkretne smernice za delo izvršilnega odbora in strokovnih služb banke pri nadaljnjem izvajanju nalog iz letošnjega plana. V okviru Ljubljanske Banke — Združene banke je potrebno zagotoviti potrebna sredstva in limite za odkup vseh razpoložljivih količin hrane in krme. Preko konzorcija bo potrebno doseči, so nadalje poudarili, da se bodo sredstva za vlaganja v kmetijstvo usmerjala že med letom, da bi možnosti za pridelavo hrane tudi v Pomurju učinkoviteje izkoristili. Takoj je potrebno pristopiti tudi k analizi investicij v teku in skupaj z združenimUelom čimprej pripraviti predloge za verifikacijo novih investicij, ki izpoinujejo vse z resolucijo dogovorjene kriterije. To je potrebno predvsem zato, da se razkorak med razvitimi in manj razvitimi ne bi povečeval, pa tudi za zaposlitev presežka delovne sile v Pomurju gre. Izvršilni odbor pa so delegati tudi zadolžili, da do prihodnjega zbora, predvidoma bo v mesecu septembru, pripravi srednjeročni plan banke in rebalans plana za letošnje leto.
Delegati zbora banke so soglašali tudi z imenovanjem Rudija Horvata, diplomiranega ekonomista, doslej vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Pomurske banke, za njegovega predsednika.	ib
V srednjeročnem načrtu murskosoboške občine za leto 1976—80 je poudarjeno medsebojno povezovanje OZD gradbenih dejavnosti. Ob pregledu opravljenih nalog in doseženih ciljev so delegati skupščine ugotovili, da se ta naloga ni uresničevala, zato so sprejeli določena stališča in sklepe ki so širše oblikovani. Med OZD gradbenih dejavnosti mora priti do tesnejših poslovodno-tehnolo-ških povezav, dogovarjanj in specializacij na osnovi dohodkovnih odnosov in delitve dela. Delovne organizacije pa se morajo oblikovati, tako, da bodo nudile celotno ponudbo od projekta do končnih del.
To je bila torej politična pobuda, ki temelji na obstoječih družbenoekonomskih problemih. Razdrobljenost našega gospodarstva je rodila slabosti v vsaki posamezni delovni organizaciji, kakor
Koliko solidarnosti za Apaško dolino?
Vrtnarstvo in skupne službe, VGP TOZD Mura Murska Sobota, DO Temelj Cankova, DO Graditelj Beltinci, DO Komuna Beltinci, IMP TOZD Blisk Murska Sobta, DO Projektivni biro Murska Sobota, SGP Konstruktor — TOZD Opekama Puconci, DO Platana Murska Sobota, vključujejo v svojem proizvodnem procesu raznovrstne gospodarske in negospodarske dejavnosti. Nekatere organizacije opravljajo del dejavnosti drugih organizacij. Posledica neizkoriščenosti opreme so visoke cene storitev in proizvodov.
Vertikalno povezovanje bi lahko odpravilo dosedanje probleme in prispevalo k uresničitvi splošnih, kakor tudi posebnih ciljev. Učinkovitost bi bila še večja, če bi tudi gradbene organizacije občih
organizacij
bi smeli zanemarjati, ampak je potrebno o njih temeljito premisliti in jih upoštevati. Vsak se zaveda, da v kratkem času vsega željenega ne bo mogoče doseči. Zato je potrebno graditi temeljito in postopno ter upoštevati obstoječe stanje. V tem času in v začetni fazi bi bilo sprejemljivejše, če bi se ustanovili dve novi delovni organizaciji, in to delovno organizacijo za visoke gradnje in nizke gradnje, ki
V torek, 21. julija, ob 20. uri bo v Ljubljani, na Trgu revolucije, osrednja proslava v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda, ki bo povezana z odkritjem spomenika velikemu mislecu in revolucionarju Edvardu Kardelju. Na slovesnosti bosta govorila dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije, in Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ, ki bo tudi odkril spomenik.
bi vključevali organizacije s področja komunale, cestnega in vodnega gospodarstva ter za vzdrževanje stanovanjskega fonda, čeprav bi bilo boljše, da bi bila le ena delovna organizacija. Pomemben pa je dohodek, ki omogoča, da se lahko uresničujejo dohodkovni in družbeni odnosi.
Naše gradbince čaka torej odgovorna odločitev.
Majda Zver
Čeprav gre menda za še ne povsem uradne podatke, zdaj že lahko — vsaj delno — odgovorimo na vprašanje (postavili smo ga v Vestniku 25. junija letos), koliko solidarnostnih sredstev je šlo za sanacijo posledic lanskoletnega neurja s točo v Apaški dolini.
Na občinskem izvršnem svetu v Gornji Radgoni pravijo, da sta se pri tem še posebej izkazali kmetijski delovni organizaciji Kmetijski kombinat in Kmetijska zadruga. Predlagali sta namreč, da dobi vsak prizadet kmetovalec delno nadomestitev prehrane za živino. Tako je bilo brezplačno izdanih nekaj nad 322 ton koruze v vrednosti blizu 2,5 milijona dinarjev za zasebne lastnike goveje živine in svinj na območju Apaške doline. Od štaba za odpravo posledic toče in neurja v Apaški dolini je Kmetijska zadruga prejela skoraj 1,7 milijona dinarjev, razliko do 2,5 milijona dinarjev pa sta solidarnostno pokrili živinorejsko-poslovna skupnost Slovenije (660 tisoč dinarjev) in občinska kmetij-
VEČJA AKTIVNOST ZK
Ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja, pa tudi napori za uresničitev stabilizacije, narekujejo povečano aktivnost gospodarstva, zlasti še osnovnih organizacij ZK v občini, so dejali na seji komiteja občinske konference ZKS Lendava. Povečano aktivnost terja trdi dokaj neugoden položaj len-davksega gospodarstva ob prvem polletju, saj podatki kažejo, da se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal, zmanjšal se je tudi izvoz, porasla je nezaposlenost.
Povedati je potrebno, da v lendavski občini že dve leti niso inve-
-Irali večjih objektov, delno zavoljo pomanjkanja dobrih programov, v glavnem pa zaradi tega, ker gospodarstvo ne premore dovolj sredstev. Investicijska politika je torej pristrižena, mora pa postati še bolj selektivna. Vendar pa komunisti lendavske občine menijo, da se morajo ukrepov držati vsi, sicer ne bo dosežen namen, za katerega so sprejeti. Kje so vzroki, da se izvozni programi ne uresničujejo, da se industrijska proizvodnja manjša? Komunisti bodo o tem morali kritično spregovoriti in
ZALOŽENOST NAŠIH MESNIC
Na seji izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Lendava so obravnavali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj za sedanje srednjeročno obdobje ter o pravilniku o pogojih in merilih za sedanj pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini. Ko so razpravljali o srednjeročnem planu stanovanjske skupnosti, so ugotovili‘da bo, kot sedaj kaže, za gradnjo stanovanj manj stanovanj, zlasti ker bo zanje potrebno odšteti sredstva iz čistega dohodka organizacij združenega dela. Delovne organizacije bodo za ta namen imele manj sredstev, to pa pomeni, da bo pri gradnji stanovanj prišlo do zastoja, ki se vidi že danes, saj planiranih 70 stanovanj v letošnjem fetu ne bo
mogoče zgraditi.
Jani D.
Obiskala sem mesnici na lendavski cesti in na tržnici.
V obeh mesnicah je založenost zaenkrat dobra, primanjkuje jim samo teletine.
Kljub visokim cenam prodajajo podobne količine kot prej, na kar prav gotovo vplivajo dopusti, saj v tem času ljudje porabijo več, kot v zimskih mesecih.
Največje povpraševanje je po piščancih, saj je to meso najcenejše. Kilogram junčjega stegna stane 190 dinarjev, pleča so po 178 junčje hrbtišče (kare) pa 153 dinarjev. Najcenejša so rebra 88 dinarjev. Cena svinjskega stegna je 178, pleča pa stanejo 140 dinarjev.	Eva A
sko-zemljiška skupnost v Gornji Radgoni (100 tisoč dinarjev). Tozd Kmetijstvo v Črncih je dobil skoraj 136 ton koruze za 1357 glav govedi v vrednosti okrog milijon dinarjev.
Prav tako niso ostali praznih rok v krajevnih skupnostih Apače in s Stogovci. Prva je bila deležna 2,5 milijona dinarjev solidarnostnih sredstev, druga pa 2 milijona dinarjev, v obeh primerih pa so šla sredstva za saniranje škode na
komunalnih objektih, predvsem telefonskem in cestnem omrežju.
Naj k temu dodamo, da smo k sanaciji škode, a ne le v Apaški dolini, marveč tudi na drugih prizadetih območjih v Pomurju, veliko prispevali vsi zaposleni, saj smo do prvega aprila letos solidarnostno, na podlagi enodnevnega zaslužka in iz krajevnih skupnosti, zbrali skoraj 10 milijonov dinarjev. O podrobnejši delitvi teh sredstev pa bomo poročali v eni od naslednjih številk našega tednika.
Branko Žunec
to kljub dopustniškemu razpoloženju. O tem bodo 23. julija govorili tudi na občinski konferenci ZKS v Lendavi, na katero se osnovne organizacije, zlasti v organizacijah združenega dela, te dni pripravljajo. Komite občinske konference je menil, da bo potrebno storiti vse, da se načrtovani gospodarski razvoj občine v letošnjem letu dosežene, za to pa s najbolj odgovorni komunisti v vodstvih organizacij združenega dela. Drugo pomembno področje, ki je ta čas v ospredju delovanja 'osnovnih organizacij ZK v občini, je evidentiranje kandidatov za nova vodstva osnovnih organizacij, za občinsko konferenco in osrednje organe ZKS. Evidentiranje je v glavnem končano, sedaj pa bo potrebno usklajevati evidentirane kandidate, da bo v septembru že lahko izoblikovana kadrovska struktura. V delu zveze komunistov lendavske občine torej pravih počitnic skorajda ne bo, vendar pa drugače ne gre, če želimo da bo konec leta le prinesel boljše rezultate.
Jani D.
Vroče gospodarsko poletje
Obseg industrijske proizvodnje je ob letošnjem polletju za dobrih 11 odstotkov manjši, kot v enakem obdobju lanskega leta, toda če izvzamemo INA Nafto, je ostala industrija izdelala za 0,5 odstotka več kot v lanskem letu. Toda to ni zadovoljiv rezultat. Se slabše je na izvoznem področju. Izvoz je namreč za 13 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi problemov z reprodukcijskim materialom, v glavnem pa zradi nekonkurenčnosti delovnih organizacij na zunanjem tržišču, saj bi nekatere sicer lahko prodale na tuje veliko več, a za ceno dokajšnjih izgub. Slabi rezultati se kažejo tudi v kmetijstvu, saj so slabi vremenski pogoji lansko jesen vplivali na ' manjši pridelek koruze, to pa se bo poznalo in se že pozna pri živinorejski proizvodnji. Letošnji pridelek pšenice bo po prvih ocenah manjši kar za 50 odstotkov. Nič kaj razveseljiva slika, vendar pa za težave v kmetijstvu ne gre kriviti samo delpvne organizacije; vsepreveč se namreč kasni na primer s cenami kmetijskih pridelkov.
Odkup pšenice ni samo stvar zadrug, zanj se mora v tej situaciji zavzeti tudi socialistična zveze. Skoda bi namreč bilo pokrmiti pšenico živini, potem pa za vsakdanji kruh uvažati. V prvem polletju letošnjega leta ugotavljajo slabše rezultate tudi trgovci in gostinci. Trgovsko podjetje Univerzal je sicer povečalo promet za 47,4 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta, toda ob 46,8\>d-stotnem povečanju cen na drobno je to pravzaprav nič. Gostinci ugotavljajo za 7 odstotkov manj nočitev, pa tudi
sicer njihovi rezultati niso za-dovo!jivi„ Težji pogoji gospodarjenja so zavrli investicijsko dejavnost na vseh področjih, to pa čutijo tudi gradbinci, ki so opravili v tem času za 7,7 odstotka manj efektivnih delovnih ur kot lani, še zlasti velja to za gradnjo stanovanj, saj bodo po planiranih 78 stanovanj letos lahko realizirali le 45.
Investicijska vlaganja so bistveno manjša na vseh področjih, pa tudi investicijski krediti bank se usmerjajo v dokončanje že začetih investicij, vlaganja v nove naložbe pa se odlagajo za prihodnje leto. Delež lastnih investicijskih sredstev delovnih organizacij je še vedno dokaj nizek, znaša pa nekaj nad 35 odstotkov. To je torej podoba lendavskega gospodarstva ta trenutek. Gospodarstvo bo moralo v drugem polletju storiti veliko več, predvsem pa se mora povečati obseg industrijske proizvodnje ter doseči tisti izvoz, ki so ga delovne organizacije začrtale v svojih programih. Seveda pa bo potrebno selektivno reševati posamezne primere in z izvoznimi spodbudami pomagati k večjemu izvozu. Verjetno bo potrebno delati tudi ob sobotah, kakor je to že v drugih delovnih organizacijah izven občine. Med večjimi investicijami, ki jih velja' omeniti, bo letos le gradnja tovarne LEK, ki seje že pričela, toda v njej bo dobilo zaposlitev večje število delavcev šele v prihodnjem letu. Na dlani je, da stopnja zaposlovanja, sprejeta z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine, letos ne bo dosežena, saj se je doslej namesto nekaj sto, zaposlilo le nekaj deset de-
Med petimi gradbenimi delovnimi organizacijami, ki so se prijavile na natečaj za izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu, sta najugodnejša ponudnika SGP Konstruktor iz Maribor in SGP Slovenija ceste — Tehnika iz Ljubljane. To je ugotovila posebna strokovna komisija pri PZC na osnovi analize elementov ponudbe in kriterijev, kije pripravila tudi posebno poročilo o katerem je razpravlja! osrednji gradbeni odbor za izgradnjo kirurškega bloka soboške bolnišnice. Kljub skrbno pripravljenemu in strokovno utemeljenemu poročilu se člani odbora niso mogli odločiti, kateremu izmed dveh najugodnejših ponudnikov oddati izvajanje gradbenih del, ker so menili, da so nastale izredne okoliščine glede omejevanja investicij. Poleg tega pa jim primanjkuje kvalitetnih sredstev izvajalca del, ki so pogoj za pričetek izvajanje investicije. Zato so se dogovorili, da se bo posebna skupina te dni sestala s predstavniki obeh gradbenih delovnih organizacij in razčistila nekatere nejasnosti. Sele nato se bo ponovno sestal osrednji gradbeni odbor za izgradnjo bolnišnice in pripravi! predlog delavskemu svetu.. Pomurskega zdravstvenega centra, ki se bo dokončno odločil o izvajalcu gradbenih del pri izgradnji kirurškega bloka soboške bolnišnice. Člani gradbenega odbora so se tudi zavzeli za to, da se čimprej sestanejo predstavniki izvršnih svetov pomurskih občin in pripravijo popravek 4. členu predvidenega zakona o omejevanju investicij, kjer bi naj dodali besedilo, da se izjemoma dovoljuje dograditev bolnišničnih
K separaciji še
V delovnem kolektivu opekarne v Gornji Radgoni, kjer že od začetka letošnjega januarja velja začasen ukrep družbenega varstva, snujejo nove proizvodne programe. K temu sta jih primorala pomanjkanje gline v obstoječem glinokopu in vse višji stroški energije, zlasti mazuta. Tako so se odločili za izgradnjo betonarne v Gornji Radgoni, ki naj bi se začela prihodnji mesec.
Sicer pa so v tej delovni organizaciji, kjer združuje delo in sredstva nekaj nad 100 delavcev, upravičeno v skrbeh, da jim bodo naravne zaloge gline in gramoza kaj kmalu pošle. Največje preglavice imajo že lep čas z izkoriščanjem separacije v Zgornjem Konjišču v Apaški dolini. Gre za območje, bogato z gramoznimi materiali, ki so še posebej primerni za izdelavo betona in betonskih izdelkov. Nenamensko in vnemamo izkoriščanje teh naravnih danosti pa jih je v tem letu privedlo do resnejšega razmišljanja, da bi kazalo gramozne materiale ople-menjevati, s čimer bi hkrati racionalno in kar se da organizirano izkoristili naravne zmogljivosti, predvsem pa izboljšali

kvaliteto svojih proizvodov.
Tako so se torej odločili za nadaljnji razvojni ko* rak, ki ga vidijo v izgradnji betonarne in proizvodnji betonskih električnih drogov za nizko in srednje-napetostno omrežje. Izgradnja je takorekoč tik pred vrati, saj se bo predvidoma začela v avgustu, naložba pa jih bo veljala okrog 7 milijonov dinarjev. Pri tem bo 50 odstotkov

STRAN 4
VESTNIK, 16. JULIJA^
„Rdeči” kotički samevajo
Pa je od 4037 članov zveze komunistov v naši regiji v obdobju 1979/80 kar 579 končalo eno od oblik idejnopolitičnega lz°bra?evanjain usposabljanja pri medobčinskem študijskem sredtscu politične šole Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Murski Soboti, je gotovo da razveseljiv podatek. Bil pa bi se spodbudnejši, če se v njem — kot smo lahko slišali na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje — ne bi skrivalo vse polno odprtih vprašanj, dilem in pomislekov.
Eno temeljnih vprašanj je, kako naj družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje zajame ne le komuniste — po posebnem programu pri občinskih konferencah SZDL in delavskih univerzah pa morda še vodje delegacij in delegate — in že izjemoma kakšnega vodilnega ali vodstvenega delavca ali strokovnjaka, marveč prav vse, ki so kakorkoli aktivno udeleženi v sistemu socialistične samoupravne demokracije. Skratka, da bi imel vsak, poleg poklicne usposobljenosti, še dobršno mero družboslovnega znanja, ki — kot posamezniki radi poenostavljajo — ni samo sebi namen, temveč lažjemu spoznavanju in predvsem spreminjanju zdaj hudo zavozlanih razmer. Jasno je, da bi se moral ta proces začeti že v osnovni šoli, če ne
— razumljivo, da na ustrezen način — v vzgojno-varstve-nem zavodu in se nato nepretrgano nadaljevati v srednji, višji in visoki šoli oziroma pri opravljanju določenih del in nalog. Seveda je treba za vse to ustvariti ustrezne pogoje, ker pa ne bo ravno preprosto.
Pri medobčinskem študijskem središču politične šole CK ZKS v Murski Soboti, so doslej vpeljali šest izobraževalnih oblik družboslovnega usposabljanja: seminar kandidatov za sprejem v ZK, seminar za novosprejete člane ZK, občinske politične šole ZK, trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, dopisno šolo marksizma in seminar o samoupravljanju v združenem delu. Kljub dokajšnji razvejenosti, pa — kot ugotavljajo — namena še niso
dosegle. Vse preveč je namreč zgodovine, teoretiziranja, nekritičnega povzemanja in kar še posebej odvrača — klasičnih predavanj. Zlasti odvrača mlade, s katerimi se bo treba na tem področju veliko več ukvarjati kot doslej. Torej ne le pri predmetih Temelji socialistične morale v osnovni šoli in Samoupravljanje s temelji marksizma in poklicni v srednji šoli, ampak tudi v mladinskih in pionirskih organizacijah, v vsakodnevnem delovanju in nenazadnje na mladinskih delovnih akcijah. Tudi na usposabljanje predavateljev — na ravni regije deluje aktiv predavateljev za družboslovje — ne kaže pozabiti.
Poglavje zase so tako imenovani »rdeči« kotički v osnovnih organizacijah ZK. Gre za kotičke, kjer bi imel vsak član ZK (in prav bi bilo, da še kdo drug!?) na voljo nekaj marksistične (družboslovne) literature. Teh, kot da v zadnjem času ni več, kar je brez dvoma treba pograjati. Svojčas smo o tem veliko govorili in tu pa tam kaj postorili in pri tem je
ostalo. Le v knjižnicah — a ne vseh! — so se ti kotički še ohranili. Žal se v njih le red-kokdo ustavi, če pa že, potlej le toliko, da bežno preleti police, založene z družboslovnimi knjigami. Izjema so seveda tisti, ki se tako ali drugače ukvarjajo z družboslovjem, recimo predavatelji za to področje, študentje in morda še kdo.
Bilo bi idealno, če bi tovrstno izobraževanje in usposabljanje tako razvili, da ga sploh ne bi bilo treba posebej organizirati. Lahko pa se temu vsaj približamo. Nekaj poti smo že nakazali, ni pa odveč, da omenimo še dva predloga, ki smo ju slišali na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje. Namreč, da bi kazalo združiti seminar kandidatov za sprejem v ZK s seminarjem za novosprejete člane ZK in zaostriti odgovornost vseh tistih — tudi medobčinskega študijskega središča — ki bi se morali v prihodnje več ukvarjati z družboslovnim usposabljanjem mladih.
Branko Žunec
Mladi na počitnicah tudi delovno
Delavci v vedno večjem številu odhajajo na. težko pričakovani dopust, njihova mesta pa v številnih delovnih organizacijah polnijo mladi. Seznanjajo se z delovnim procesom v proizvodnji, spoznavajo dobre in slabe strani osemurnega delovnika in s pridom uporabljajo v šolskih klopeh pridobljeno znanje. Poiskali smo mlade, polne delovnega elana, v Pomurskem tisku, v blagovnici Potrošnik in na kirurškem oddelku v Murski Soboti. Vsi so z veseljem podali svoja mnenja in izkušnje, kolikor so jih v tem času pač pridobili. Seveda so mnogi med njimi skovali tudi že načrte za počitnice. Najbolje pa bo, da o delu in načrtih kar sami spregovorijo:
Asfalt tudi v Spodnji Ščavnici — pred dnevi so dobili prve kilometre asfaltne prevleke tudi v KS Spodnja Ščavnica, ki je bila doslej edina v gprnjeradgonski občini brez metra asfaltnih cest. V tej prvi etapi so zajeli 5,2 kilometra ceste od Spodnje Ščavnice v smeri Polic in Zbigovec. Vrednost opravljenih del znaša 12 milijonov dinarjev, sredstva pa so prispevali krajani s krajevnim samoprispevkom in občinska samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost. Ko bo povsem urejena že omenjena trasa — potrebno bo še v ’. ° ???,n ""S?1' bankine — bo ostalo v KS še približno 6 kilometrov neasfaltiranih občinskih cest m Kot predvidevajo, bi naj dobila prva novo preobleko cesta iz smeri Spodnja Ščavnica proti Lešanam m se pri Treh knzih povezala z že asfaltiranim delom.
V. Paveo
GORNJA RADGONA
Zgledi vlečejo
Socialno varstvo in socialno skrbstvo v gornjeradgon-ski občini sta vnovič dokazala svojo »tesno povezanost«. Po tem, ko je delegatom skupščine zborov uporabnikov in izvajalcev občinske skupnosti socialnega varstva šele po dveh letih uspelo, da so se zbrali v zadostnem številu in bili končno sklepčni, vse kaže, da stopajo po njihovih stopinjah tudi delegati skupščine socialnega skrbstva. Na obeh napovedanih sejah v mesecu juniju niso bili sklepčni in so morali preložiti skuoščino na mesec oktober.
Kaze, da zgledi vlečejo, posebej še slabi. Upamo le, da delegati občinske skupščine socialnega skrbstva v Gornji Radgoni ne bodo v tem dosledni! Saj bi se vtem primeru srečali pod skupno streho šele na koncu prihodnjega leta, ali pa celo kasneje. In to bi bil za socialno skrbstvo v občini hud udarec, ali ne?!
vp
IZVOZNA NUJA TOVARNE VARILNE OPREME
Večje izvozne spodbude
Tovarna varilne opreme je največja temeljna organizacija združenega dela Gorenja Varstroj v Lendavi, na zunanjem trgu pa se čedalje bolj uveljavlja. Lani so naredili sto tisoči izdelkov, letos pa že dvestotisoč, kar pomeni zelo hiter razvoj, ta pa prinaša s seboj veliko problemov, ki jih sami seveda ne bodo mogli odpraviti. Če je današnji iyvoz potreben zaradi deviz pravijo v tovarni, bo jutrišnji potreben zaradi tega, ker je domače tržišče že skoraj danes premajhno za tako veliko število varilnih aparatov. To seveda pogojuje spremembo tehnologije, pa tudi redno dobavo reprodukcijskih materialov saj brez njih ni mogoče na tuja tržišča. V tovarni se zavedajo, da so tudi cene bistvene za izvoz, toda te so pri nas prešle že vsako mero, izvozne spodbude pa so premajhne. Po letošnjem planu bodo izdelali za kakih 600 milijonov dinarjev, od tega pa naj bi na zunanje tržišče poslali za 100 miljonov dinarjev vrednosti varilnih aparatov. V prihodnjih letih naj bi se izvoz še povečal, ker, kot so dejali, vidijo le v tem svojo perspektivo. Delavci tovarne varilne opreme — teh je kakih 400, menijo, da bodo z lastnimi silami uspeli v svojih namerah, vendar pa pričakujejo tudi pomoč širše družbe.
Jani D.
Kje so mladi kmetovalci?
Soboška občina je bila še do nedavnega med najbolj zaostalimi občinami v Sloveniji. Razvitost neke občine se med drugim meri tudi z deležem agrarnega prebivalstva, torej je še do nedavnega živela večina ljudi na vasi. Sedaj spadamo med srednje razvite občine, hkrati pa se ubadamo s problemom, kdo bo v prihodnosti obdeloval zemljo. Vplivati moramo predvsem na mlade, pa tudi že na šolsko mladino in njihovo usmerjanje. Tudi občinska konferenca mladih v Murski Soboti je želela s komisijo mladih kmetovalcev vplivati na mlade. Vendar uspeha ni bilo. Vzrok je v tem, da je večina mladih zaposlenih in delajo na kmetijah le v prostem času, gospodarji pa so starejši ljudje. Le redki sofisti, ki so se posvetili samo kmetovanju. Zato so bile velike težave pri ustanavljanju osnovnih organizacij mladih kmetovalcev, saj v eni vasi ali eni krajevni skupnosti ni dovolj mladih kmetovalcev. Zaradi regijske razkropljenosti so še ti redki med sabo nepovezani.
Osnovne organizacije mladih kmetovalcev so začeli ustanavljati po mladinskem kongresu v Moravcih 1974. leta. Delujeta samo dve, v Mlajtincih in Teša-novcih, kjer je ostalo več mladih doma. V bodoče imajo v načrtu ustanovitev takih organizacij v Melincih, na Cankovi in v KS Gornji Petrovci. Na mlade so vplivali preko OO ZSMS, krajevnih skupnosti, kmetijskih zadrug in s spodbujanjem kmetijske šole.
Programi osnovnih organizacij mladih kmetovalcev pa še niso dovolj organizirani, predvsem jih je nujno uskladiti s programi temeljnih zadružnih organizacij, ki bi naj nudili tudi potrebne
mentorje in koristna navodila. Konec julija bodo prek konference mladih iz KS organizirali traktorsko tekmovanje osnovnih organizacij, v načrtu pa imajo poučno ekskurzijo, sodelovanje v kmečkih igrah na Vranskem, za jesen pa pripravljajo kviz tekmovanje s področja kmetijstva ter razna predavanja. Tudi v lendavski občini se ubadajo s podobnimi problemi. Aktivno delujejo na tem področju in so do sedaj ustanovili prek OO ZSMS štiri aktive mladih zadružnikov. Čeprav so že povezani s temeljnimi zadružnimi organizacijami, pa to sodelovanje še ni pravo, pogrešajo strokovno mentorstvo, saj bi le tako lahko
pravilno usmerjali mlade na kmetijah.
V okviru OK ZSMS Gornja Radgona imajo ustanovljenih šest osnovnih organizacij mladih kmetovalcev, od teh pa bolje delujeta le d ve. V novem programu so si zadali tudi nalogo, da prevzamejo od zadruge njive, ki jih bodo nato mladi kmetovalci obdelovali. Seveda pa je potrebna boljša povezanost s temeljnimi zadrugami. V Ljutomeru imajo ustanovljeno področno konferenco mladih kmetovalcev in v njenem okviru štiri osnovne organizacije. Tudi njihovi člani se bodo udeležili kmečkih iger na Vranskem, sami pa pripravljajo kmečke igre v Logarovcih, občinsko tekmovanje Najboljši traktorist ter strokovno ekskurzijo v tovarno sladkorja v Ormož. Za idejnopolitično usposabljanje bodo pripravili seminar za mlade kmetovalce. Ne najdejo pa skupnega jezika s temeljnimi zadružnimi organizacijami ter društvom kmetijskih tehnikov in inženirjev.
Občinske konference ZSMS se torej trudijo, da bi vplivali na mlade. Vse to pa ni dovolj, če ne bodo sodelovale tudi druge družbenopolitične organizacije in društva.
R. Peček
STRAN 5
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
Slabosti v svobodni menjavi dela
Zadnje čase se veliko razprav v murskosoboški občini suče okrog nadvse pomembnih vprašanj, ki v glavnem zadevajo organizacijske in dohodkovne težave posameznih temeljnih organizacij združenega dela v primerjavi s celotno delovno organizacijo, kjer je opazen »monopolni« položaj strokovnih skupnih služb. To marsikje vpliva na krhanje dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije ter na slabosti v svobodni menjavi dela. Z zakonom o združenem delu je namreč jasno opredeljeno, da način združevanja znanja, dela in sredstev ne bi smel temeljne organizacije, ki je na primer zaradi organizacijskih posebnosti izključno proizvodnega značaja, potiskati v pasivnost. Očitno pa je praksa še daleč od zapisanih določil.
Kaže se dokaj počasno in težko uveljavljanje odnosa svobodne menjave dela na vseh področjih. V procesu preobrazbe družbenoekonomskih odnosov v združenem delu murskosoboške občine — to bi verjetno lahko ugotovili tudi za ostale pomurske občine — je glede uveljavljanja svobodne menjave dela, ki jo tolikokrat poudarjamo, tako v materialni proizvodnji kot na področju družbenih dejavnosti, še vedno značilno neizpolnjevanje določil zakona o združenem delu. V zvezi z navedenim je še posebej pomembna neposredna svobodna menjava dela med delavci delovnih skupnosti in delavci temeljnih organizacij, združenimi v delovno organizacijo.
V murskosoboški občini torej s trenutnim stanjem niso povsem zadovoljni. Dogaja se namreč, da v večini delovnih organizacij delovne skupnosti pridobivajo svoj celotni prihodek na takšen način, ki bi ga lahko označili za proračunsko pridobivanje sredstev. Vemo pa, da mora biti že v samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v posameznih delovnih organizacijah opredeljena odvisnost celotnega prihodka delovne skupnosti od vrste, obsega in kvalitete dela terod ustvarjenega dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Primeri prodajanja storitev po ovrednotenem programu in cenah, ne da bi upoštevali tudi druge ele-
LENDAVA
Evidentirali 1.200 občanov
Dosedanji potek evidentiranja možnih kandidatov za družbene funkcije v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je uspešen, so ugotovili na seji predsedstva občinske konference SZDL Lendava. V vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so izvolili odbore za kadrovska vprašanja in volitve ter določili evidentičarje za vodenje enotne evidence možnih kandidatov. Po podatkih občinske volilne komisije je bito od leta 1974 do lanskega teta v lendavski občini evidentiranih kar 4500 občanov za možne kandidate, veliko jih Je bito izvoljenih in delujejo v sedanjem delegatskem sistemu. Letos pa so v občini v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih evidentirati že 1200 novih možnih kandidatov, kar predstavlja 60 do 70 odstotkov vseh delegatov. Delegacije so v tem času analizirale tudi svojo dejavnost in se dogovorile, da o slabostih delovanja seznanijo krajevne konference SZDL ali samoupravne organe, da bi se v bodoče lahko slabostim izognili. V Lendavi šo sprejeli načelo, po katerem naj bi ob novih volitvah zamenjati vse neaktivne delegate, istočasno pa bi dobrim delegatom dati možnost nadaljnjega dela, seveda v kolikor ne gre že za njihov tretji mandat. Na tak način naj bi se nadaljevala kon-Smsiteta delegatskega sistema. Evidentiranje možnih kandidatov se seveda še ni nehalo, čeprav bo zaradi letnih dopustov zastalo, toda v jesenskem obdobju bo potrebno z delom nadaljevati ih po mnenju predsedstva občinske kon-ferer.ee SZDL Lendava paziti tudi na to, da bo med evidentni-:!:-:^ več žena, mladine, članov ZB in ZK, da o narodnostni Murini pot,pose« 8o,or,0.
GORNJA RADGONA
Zaposlovanje mladih
Zaposlovanje je občutljivo vprašanje, ki terja načrtno in odgovorno delo. V današnji zaostreni gospodarski situaciji, ko smo priča vse bolj skokoviti in nenačrtovani rasti cen, ki v nekaterih panogah že ogroža življenjski standard delavcev, pa je prav odpiranje novih delovnih mest zelo pomembno. Toda kaže, da tega niso v Gornji Radgoni in verjetno tudi v regiji, pravočasno so doumeli in se zato danes srečujejo z resnimi težavami.
Kaj pravijo številke: danes je v občini zaposlenih 6959 občanov, od tega 5707 v gospodarstvu. Nezaposlenih je po podatkih samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje trenutno 85, kar znaša okrog 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Podatek, ki ni vznemirljiv, saj gre v večini za težko zaposljive osebe z nerednimi delovnimi navadami. Toda poglejmo še drugo plat medalje. Od načrtovane 1,8-odstotne rasti zaposlovanja — ki je precej nižja od resolucijske — jim je uspelo v prvem trimesečju uresničiti le 0,7 odstotka. To je posledica neugodnih gospodarskih gibanj v tem obdobju.
Kljub temu da vseh sedaj nezaposlenih s takšnim tempom zaposlovanja ne bo mogoče zaposliti, pa ne bi bilo vzroka za vznemirjenje, če ne bi trkali na vrata tovarn in pisarn novi, mladi kadri. In to kadri, ki jih gornjeradgonsko gospodarstvo, pa tudi družbene dejavnosti ne potrebujejo, najmanj pa v trenutku, ko se borimo za zmanjšanje družbene režije in administracije. Pa tudi za ostale: vzgojiteljice, medicinske sestre,
ekonomske tehnike, prodajalke delovnih mest ni dovolj, in to ne samo na območju občine, temveč v širši regiji.
Poraja se logično in neprijetno vprašanje, kako bodo v Gornji Radgoni zaposlili 417 štipendistov, ki trenutno prejemajo štipendije iz sredstev združenega dela in kadrovske štipendije, da o tistih brez ne govorimo. Že letos končuje oz. je končalo šolanje okrog 200 mladih in veliko si jih bo moralo poiskati delo drugje.
In kdo je kriv za takšno stanje? Za to, da se šola še vedno večina mladih v družboslovnih smereh in ne v proizvodnih. Zakaj se je samo 14 kandidatov prijavilo na 65 razpisanih prostih mest za gradbince in zakaj je poklicna kmetijska šola zasedena le 36-odstotno in še to ne z mladimi kmetovalci, temveč s tistimi, ki so jih zavrnili drugje? In prav kmetijstvo bi moralo biti eno
/Novi izvršni svet skupščine občine Lendava, ki je te dni prevzel dolžnosti, je na prvi seji sklenil E'drobno analizirati izvozna pri-devanja sleherne organizacije roženega dela v občini. Podatki kažejo, da se je izvoz v letošnjih šestih mesecih zmanjšal za 13 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, in to prav v času, ko je zavoljo stabilizacije gospodarstva izvoz najbolj potreben.
Izvršni svet je na seji sprejel program dela za tretje tromesečje ter sprejel zadolžitve za posamezne člane. Da bi bilo delo izvršnega sveta čim bolj plodno, so se dogovorili, da bodo opravili tudi nekakšno inventuro uresničevanja odlokov in sklepov, da bi tako lahko pobliže spoznali uspešnost ukrepov, ki jih bodo na sejah sprejemali. Zaradi težavnega gospodarskega položaja
mente, vsekakor ne sodijo v pravi odnos do svobodne menjave dela.
Pri doslednem uveljavljanju načela svobodne menjave dela, se pojavlja sicer vrsta problemov s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah. Predvsem je prisotno pomanjkanje ustreznega kadra, ki bi moral odnos pri pridobivanju celotnega prihodka delovnih skupnosti tudi strokovno zastaviti in praktično reševati nastala vprašanja. Ob preobremenjenosti teh kadrov z operativnim delom pa je seveda iluzorno pričakovati, da se bodo stvari bistveno premaknile na boljše. Zamisel o nujnosti večje angažiranosti strokovnih institucij, ki bi pripravile strokovne osnove z omenjenega področja, ne bi kazalo enostavno odvreči. Še posebej zato, ker je treba s praktičnimi primeri dokazati, da je svobodna menjava dela v primerjavi s proračunom za vse delavce znatno primernejša in po ekonomski plati tudi neprimerno kvalitetnejša.
Pri pripravi kriterijev za uveljavitev zakona o združenem delu na področju uvelja-
vljanja svobodne menjava dela je največ storila doslej sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka, zato bi bilo prav, da se strokovni delavci iz ostalih delovnih organizacij čimprej povežejo z njimi. V samoupravnih sporazumih je potrebno med drugim tudi konkretneje določiti vrste del in pogoje, pod katerimi lahko delovna skupnost opravlja dela za tretje osebe. S tem bomo onemogočili, da bi delovna skupnost opravljala za tretje osebe nekatere vrste del, ne glede na ekonomsko upravičenost in realne možnosti.
Vsega tega se je treba nadvse dobro zavedati, ko govorimo o uveljavljanju svobodne menjave dela, kjer se še vedno pojavljajo določene slabosti. Prizadevanja morajo biti usmerjena v preseganje zamujenega, skupaj z delovno organizacijo bi naj temeljne organizacije postavile boljše temelje medsebojnim odnosom, za kar bo potrebno najprej primerno dopolniti samoupravne sporazume o združevanju v delovno organizacijo.
Milan Jerše
LENDAVA
Nerealizirani načrti o obrti
Malo gospodarstvo in v njegovem okviru samostojno osebno delo je pomembno za naš celotni gospodarski in družbeni razvoj, za izpopolnjevanje gospodarske strukture z obrtno in drobnoindu-strijsko proizvodnjo izdelkov in storitev, tako v okviru združenega dela, pogodbenih organizacij združenega dela, obrtnih zadrug in različnih oblik samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. To je zapisano tudi v družbenem planu razvoja lendavske občine, ob tem pa še vrsta stališč, ki jih je sprejela skupščina v lanskem letu. Kakšna pa je sedanja podoba malega gospodarstva? Na področju občine ni nobene organizacije združenega dela, ki bi spadala v obrtno dejavnost; ne deluje nobena pogodbena organizacija združenega dela, niti obrtna zadruga, obstoja le samostojno osebno delo s sredstvi v lasti občanov, ali po domače, obstojajo in delujejo le obrtniki, pa tudi teh je vse manj. Že dolgo je znano, da se zasebna obrt v lendavski občini glede na ostale pomurske občine najmanj
razvija in nič ne kaže, da bi bilo kaj bolje. Poglejmo nekaj številk. Skupno število obrtnih obratovalnic, vključno z avtoprevozniki in gostinci, je poraslo od 128 leta 1972 na 162 v lanskem letu, toda to povečanje gre na rovaš števila avtoprevoznikov, brez njih in gostincev se je število obrtnih delavnic zmanjšalo od 107 v letu 1972 na 99 v lanskem letu. Na prvi pogled se zdi, da je število obrtnih delavnic kar veliko, toda če pogledamo strukturo, se šele razgali vsa slabost obrtništva v občini. Skorajda ni več krojačev, čevljarjev je zelo malo, tistih, ki bi popravljali gospodinske stroje in druge električne stroje, pa je čedalje več. Da v razvoju obrti v lendavski občini nekaj ni v redu, pričajo tudi podatki o številu zaposlenih v zasebni obrti. 1972 jih je bilo zaposlenih 117, v lanskem letu pa 167, torej se je v osmih letih v zasebni obrti zaposlilo le 50 novih delavcev.
Če pobližje pogledamo, kje so zaposleni delavci v zasebnem sektorju, ugotovimo, da jih je kar 69 zaposlenih pri zasebnih zidarjih. Eno izmed stališč o razvoju drobnega gospodarstva je bilo, da bi organizacije združenega dela, zlasti s področja industrije, v svojih razvojnih programih opredelile tiste proizvodne programe, ki bi jih
izmed osnovnih dejavnosti v gor-njeradgonski občini, pa tudi v regiji. . . Vprašanja, ki sicer mlade ne bodo zanimala, ko bodo v veliki meri zaman trkali na različna vrata, vendar zahtevajo za nove vrata, vendar zahtevajo za nove generacijske prilive odgovore. In ne rešitve! Problem pa ne bo ustrezno rešen vse dotlej dokler bo vez šibka med združenim delom in izobraževanjem. Saj je znano, da se združeno delo še vse premalo vključuje v sistem usmerjenega izobraževanja, prav tako pa tudi slednje ne izhaja iz potreb združenega dela. In vse dotlej, dokler se omenjeni področji ne bosta zadovoljivo povezali na osnovah svobodne menjave dela, dokler ne bo štipendijska politika usmerjena v šolanje deficitarnih kadrov, bodo mladi iz gornjeradgonske občine iskali delo zunaj občinskih meja. Da o višje in visoko šolanih kadrih sploh ne govorimo. V. Paveo
LENDAVA
, Izvozna prizadevanja na rešetu
bodo spodbujali organizacije združenega dela k sobotnemu in morda tudi nedeljskemu delu, to pa je povsem upravičeno, saj je položaj lendavskega gospodarstva dokaj težaven. Sodeč po prvi seji, na kateri so zavzeto in poglobljeno razpravljali, o gospodarjenju, bo novi izvršni svet uspešno opravljal svoje delo, kar mu seveda vsi želimo.
Jani D.
Možnosti zaposlitve  med počitnicami 
Tako kot že nekaj let v poletnih mesecih, tudi tokrat deluje v
 prostorih murskosoboškega kluba mladih podružnica študent- _ skega servisa, prek katerega se lahko zaposlijo dijaki in študentje.  Ti bodo na osnovi pravilnika in III. člena, ki ga je sprejel svet I servisa na svoji seji, usklajevali delo. V členu je zapisano, da se  usluge in storitve članov študentskega servisa oblikujejo na način
in pod pogoji, ki so določeni s pravilnikom ter služijo kot infor- H mativne cene in za lažji dogovor članov servisa z delovnimi or-  ganizacijami pri določanju višine honorarjev.
Cene za delovno uro člana servisa se oblikujejo na podlagi
 strokovne izobrazbe, težavnosti, zahtevnosti ter časa trajanja dela, m Seveda pa so vse ostale podrobnosti opisane v pravilniku. Preden  bomo našteli skupine, po katerih so razdeljeni posamezniki, še  zapišimo, da je največ zaposlenih in zaposlitev iz murskosoboške " občine; fantje delajo predvsem kot fizični delavci, dekleta, za
 katera se prav v tem času najde primerna zaposlitev, pa v ostalih B navedenih skupinah, ki se delijo:
— na težja fizična dela, kjer dobijo na uro najmanj 55  dinarjev, za dela, ki trajajo polnih osem ur, pa je cena za 20
odstotkov višja, kar velja tudi za vse spodaj naštete skupine. Dela, m ki so vrednotena po teh cenah so nakladanja, dela v sladišču, I izkopavanja zemljišča, različna čiščenja in druga ...
—	na lažja fizična dela, kjer se zasluži na uro 50 dinaijev. — Dela, vrednotena po teh cenah so: pakiranja, dela v ekspeditu,
 pomoč pri inventuri, delo kurirja, telefonista, raznašalca časopi- I sov...
—	v naslednji skupini se zahteva strokovna izobrazba, ozi- I roma nižji letniki fakultete. Predviden je zaslužek najmanj 50
dinarjev. Dela, ki se obračunavajo po teh cenah so: dela vzgojitelja,  medicinske sestre, dela v računovodstvu, napovedovanje, analitik I dela ...
— nadalje se zahteva študent višjega letnika oziroma absolvent. Zaslužek je 55 dinarjev ali več. V tej skupini kvalificirana _ Idela pa so: lektoriranje, inštrukcije, pisanje reportaž, pakiranje I različnih predmetov, aranžerska dela, računske analize ...
_	— Pri inštrukcijah traja ura petinštirideset minut. Tu je —
 zaslužek za osemletko 70 dinarjev, srednjo šolo 80 dinarjev, višje H  šole in fakultete pa 100 dinarjev.
B — pri prevajanjih pa so teksti vrednoteni od 150 dinarjev B naprej, strokovni teksti pa od 200 naprej.	g
Ugodnosti so nudene tudi delovnim organizacijam, ki po   potrebi dobijo dijaki oziroma študenta željene smeri, ki se bo  B predstavil z napotnico, katere drugi del je potrdilo, ki ga po  opravljenem delu izpolni delovna organizacija in pošlje študent-
Iskemu servisu. Pa še nekaj manj znanih ugodnosti: čas dela  zaposlenega je odvisen od potreb delovne organizacije, pri izpla- B Čilu je potrebno ločiti sredstva le v primeru nesreče pri delu ali | poklicnega obolenja, ter 10 odstotkov vrednosti del za stroške
I poslovanja servisa.	g
Novost pri delovanju študentskega servisa, ki bo redno po-  sloval do 31. 9. 1981 vsak ponedeljek, sredo in petek od 730 do  1230 ure v prostorih Kluba mladih, Trubarjev drevored4, pa je še  računalniška obdelava podatkov, ki omogoča hitrejše poslova-Inje. Sporazum sklenjen z Jugobanko v Murski Soboti bo pripo- B mogel k hitrejšemu pretoku denarja.
Torej tisti, ki se želijo zaposliti s pomočjo študentskega B servisa, naj to čimprej storijo, kajti izpolnjevati je treba le nekaj
I najosnovnejših pogojev: — imeti morajo veljavno potrdilo o šo-  lanju oziroma potrdilo rednega študenta za tekoče šolsko leto — fotografije
—	50 dinaijev članarine. Vse to nam je povedal Jože Šiikler, * pri katerem boste, v želji, da si prislužite še kak dinar za nadaijne
B šolanje ali žepnino, dobili podrobnejše informacije.	B
Dela še vedno ne manjka, samo trdna volja je potrebna in  * zavest, da s svojim odgovornim in marljivim delom kar največ  pripomorete delovni organizaciji, hkrati pa bo trud tudi primemo
Priznanje »Mladi novinar velika spodbuda
19-letni Sobočan Milan Skledar, ki je letos končal četrti letnik zdravstvene šole v Rakičanu in se tako poslovil od srednješolskih klopi, bo gotovo še dolgo z veseljem pregledoval številne svoje članke in druge novinarske sestavke ter fotografije, ki ga bodo spominjale na bogato udejstvovanje na informativnem področju. Nedavno je namreč
Milan Skledar, dobitnik letošnjega priznanja RK ZSMS in tednika Mladine »Mladi novinar«.
prejel kot eden najboljših mladih novinarjev republiško priznanje Zveze socialistične mladine Slovenije in tednika Mladina, ki ima nazjv »Mladi novinar«.
»Že v osnovni šoli sem začel pisati v razna glasila, kjer so mi objavljali tudi pesmi. Tako je bilo tudi v času mojega šolanja na zdravstveni šoli, ko sem vse bolj posegal na literarno področje. Med drugim sem bil tudi urednik šolskega glasila »Po stopinjah Florence Nightingal«, vseskozi pa sem redno dopisoval še v Vestnik in- Mladino. Kmalu sem se navdušil za novinar
sko usmeritev«, pravi Milan Skledar, ki so mu zaupali tudi vodenje centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti. Nekaj časa je bil tudi vodja podobnega centra pri medobčinskem svetu zvezde socialistične mladine za Pomurje in član republiškega centra za obveščanje in propagando. Zlasti se je udejstvoval na literarnem in družbenopolitičnem področju, kjer ima še sedaj vrsto pomembnih funkcij-Lansko leto pa se je udeležil zvezne mladinske delovne akcije Šabac—Podrinje-—Kolubara in tam vodil skupino za informiranje.
Danes, ko se spominja svojih prvih začetkov v novinarstvu, govori o njih z nekakšno radostjo v srcu, ker ve, da je to njegova življenj' ska opredelitev. Zatrjuje, da mu vse to vzame kar precej časa, toda z voljo in prizadevnostjo, ki je zanj značilna, zmore vse to. In še več! »Veseli me«, pravi Milan, »delo med ljudmi, ko se ob kopici zastavljenih nalog porajajo znova in znova lepi trenutki, ki bogatijo in gr3' dijo človeka. Zato bom P® služenju vojaškega roka, ki me čaka že letošnjo jesen, nadaljeval študij na Fakulteti za sociologijo, političn® vede in novinarstvo v Ljubljani — smer novinarstvo, seveda z željo, da bi v svetu idej in resnice izklesal P° bodočega napredka.«
Pri vsem tem mu visok® priznanje slovenske mla°' ne pomeni močno spodbud pri načrtovanju in snovanj novih novinarskih prisP®* , kov.	Milan Jerše/
STRAN 6
VESTNIK, 16. JULIJA
kulturna obzorja
PISANJE O KULTURI
V tovarniških glasilih (pre)šibko
Kultura je v časopisu nekakšen most med športom in vsem ostalim. Sportje na koncu, pred njim pa je kultura. Dejstvo je, da se kulturniška problematika in teme o kulturi le izjemoma pojavljajo na prvih straneh. Čeprav ni nikakršna panoga, temveč vsakodnevni način življenja, je vendarle prikazovana kot panoga, vse preveč je odrinjena v nekakšen »rezervat«, rubrike, na posebej določene strani in podobno. In dejstvo je, da ga bralstvo preprosto prezre ali vsai zgolj površno pregleda, brez tega,’da bi se vanj poglabljalo. Ce hočemo govoriti o delovni kulturi, ki jo politično vedno omenjamo, potlej se moramo zavedati, da mora biti vedno prisotna.
V pomurskem kulturniškem prostoru, kjer poleg našega tednika premoremo še par deset glasil organizacij združenega dela — če omenimo samo te — bi nas morala ta spoznanja, ki niso nova, mnogo bolj vznemirjati kot nas sicer. Pri pisanju se namreč vse preveč ravnamo po dogajanju, celo — kar priznajmo si pišoči — odvisni smo od vsega tistega, kar nam prinaša (ali ne prinaša!?) kulturno snovanje, ustvarjalnost in poustvaijalnost. Pri tovarniških glasilih je to še posebej očitno, saj običajno ostajajo znotraj tovarniških »plotov« in le izjemoma posegajo čeznje, v širši, občinski, regijski prostor.
Svetle izjeme bi utegnile biti v občini Murska Sobota tovarna oblačil in perila Mura z glasilom Naše delo, industrij-sko-montažnega podjetja Panonija, v lendavski občini glasili organizacij združenega dela Gorenje-Varstroj in Elma, v občini Gornja Radgona Radenski Vestnik in glasilo Gorenj e-Elrada ter v ljutomerski občini Vesti iz Tehnostroja.
Napoved 11. folklornega festivala v Beltincih
Gre kajpada za večje delovne kolektive, kjer so na voljo — resda bolj skromna, a vendarle — materialna sredstva za kulturno dejavnost, animator (organizator!?) kulturnega življenja kot denimo v Muri, Radenski, Gorenje-Elradu in še kje, kjer so kulturna društva in skupine in potemtakem ni tolikšne zadrege, o čem in kako pisati. Je pa zato toliko večja tam — najraje v manjših, recimo jim kar dislocirani, obratih — kjer se kulturniki šele zbirajo in je moč najti v njihovih glasilih le tu in tam kakšno sramežljivo skrito vest o kulturnih dogodkih v občini, ponudbo knjig, kaj več pa že zelo težko.
Gre pravzaprav za svojevrsten nesmisel: kjer se kaj kulturnega dogaja, se o tem piše, kjer ne, ni kaj pisati. Pri tem se preprosto pozablja, da bi naj prav pisanje o delovni kulturi dajalo pečat in svojstveno težo tovarniškemu glasilu. Seveda se ne kaže slepiti, da bomo do tega prišli čez noč. Da pa bi se temu vsaj približali, ne bo odveč nekaj predlogov.
Kjer je kulturniško snovanje šele v povojih ali le stežka prodira — iz teh ali onih razlogov — bi se veljalo podati med delavce in jih povprašati, kakšne so njihove želje, potrebe, hotenja na področju kulture. Pripraviti tprej anketo, intervju ali serijo intervjujev, reportažo, portret. Tako se namen zanesljivo prej doseže kot s suhoparnim poročilom ali člankom. Sploh pa naj bi bilo pisanje spočetka kolikor mogoče afirmativno in najbrž bi se kar prilegel kakšen zgled. Saj menda veste, kaj imam v mislih!? »Smo tik pred tem, da ustanovimo kulturno društvo. Ker je našim kolegom v sosednjem kolektivu to pred nedavnim uspelo, smo si dejali: velja poskusiti...« Ali kaj podobnega. Skratka: z angažiranim, mobilizacijskim pisanjem, da dejavnost spodbudimo, jo delavcem razgrnemo in približamo — skozi različne prijeme — in ko je led prebit, tesno sodelovati z dru-štvom, skupino in seveda animatorjem.
Jasnoje, da so za vse to potrebni določeni pogoji: kadrovski, materialni (tehnični), organizacijski in še kakšni. Da bi morala biti kultura češče na dnevnih redih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Da manjka novinarskega znanja, sploh takrat, ko gre za pisanje o zahtevnejših področjih ^znotraj kulture: načrtovanje, programi, delegatski sistem, svobodna menjava dela in podobno. Da .. .Toda to so že vprašanja, ki terjajo podrobnejši in temeljitejši razmislek.
BRANKO ŽUNEC
PRVA VRSTA
Že vrsto let v našem kulturnem domu ni nastopal nek bučni ansambel, zato sem prav nestrpno čakala nastop Zasilnega izhoda, .ki se je našemu mlademu občinstvu predstavil v torek, 30. 6. tega leta.
Čakali smo v lepo urejeni avli našega novega prizidka h kulturnemu domu v Ljutomeru. Čeprav bi se naj začel nastop ob 20. uri, se je veliko pozneje. V napol temni dvorani smo čakali in opazovali instrumente na odru.
Najprej je izza odra prišlo nekaj fantov v kavbojkah, ki so posedli v prvo vrsto. Tema.čez nekaj trenutkov ploskanje tistih v prvi vrsti in nato so prišli ta pravi fantje. Glasovi instrumentov so zadoneli skozi ušesa, postalo je hrupno. Se preden sem si lahko ustvarila sliko o teh mladih fantih, so tisti v prvi vrsti pričeli s skakanjem, kasneje so se začeli še slačiti in metati v zrak prepotene jopiče..Po dvorani seje širil neprijeten vonj po znoju, ponošenih kavbojkah in tenis copatih. Morda bi lahko njihovo igranje ocenila kot dobro, vendar besedila sploh nisem razumela kakor verjetno tudi ne ostali prisotni. Nekaj poslušalcev je že takoj na začetku zapustilo dvorano, morda zaradi slabega vtisa, ki nam gaje dala prva vrsta. Neprimerno se mi je zdelo vedenje frajerja iz prve vrste, ko je šel na oder s prižgano cigareto in se potem zgubil nekje za odrom.
Njihove napake so se ponavljale, zato sem tudi sama raje zapustila dvorano. V nelepem spominu mi bo ostala le prva vrsta.
Dobro ali slabo o koncertu pa naj presodi vsak sam:
M. N.
V dneh od 31. julija od 2. avgusta bodo v Beltincih spet zadihali v folklornem vzdušju. Tradicionalna folkorna prireditev, letos že enajsta po vrsti, pod geslom PESEM IN PLES DRUŽITA NARODE bo nekaj tisoč stalnim in večjemu številu turističnih obiskovalcev ponovno postregla z revijo bogatega ljudskega izročila v obliki glasbe in plesa slovenskih in zamejskih dežel.
Program letošnjega folklornega festivala prinaša skoraj v celoti pravo osvežitev, saj bodo nastopile skoraj vse skupine prvič na beltinskem odru. Razveseljivo je tudi, da je naletela ta manifestacija ljudske tvornosti na širši odmev med našim združenim delom, ki je po uspelih dogovorih v duhu samoupravne menjave dela letos uspela bolj kot kadarkoli doslej. Tako je pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzela Ljubljanska banka, intenzivno pa so se vključile tudi druge organizacije združenega dela: Sozd ABC Pomurka, Radenska, Beltinka in druge. Tak odnos pomurskega združenega dela do prireditve, ki jo danes štejejo med najbolj množične v ponudbi slovenskega turističnega koledarja, nedvomno spodbudno vpliva na nadaljnji razvoj folklornega festivala v Beltincih, hkrati pa potrjuje pomen svobodne menjave dela za materialni in duhovni razvoj in obogatitev našega delovnega človeka.
Poleg tega, da bodo Beltinci zaživeli v festivalskih barvah že dneve prej, bo prva festivalska prireditev stekla 26. julija, ko bo potekalo predtekmovanje v starih ljudskih igrah v beltinskem parku. Prireditelji so namreč letos poskrbeli, da se ta »športni« del festivalskih običajev zaradi velikega zanimanja med okoličani deloma izvede že prej, ker bo za množičnejšo izvedbo v konici festivala premalo časa. Tekme v »pd-cketešu«, kakor imenujejo domačini najatraktivnejšo ljudsko igro v teh krajih, so tako zanimive, da bi jih bilo škoda krajšati in stiskati v časovne okvire nekaj ur, kolikor jih je bilo na razpolago lani. Tako bo v soboto, 1. avgusta v beltinskem parku le finalno tekmovanje med dvema ekipama, ki se bosta uvrstili v finale na prej omenjenem predtekmovanju.
Prvi plesni nastop bo izvedla študentska skupina Emona iz Ljubljane v petek, 31. julija zvečer v Beltincih. Gre za kvalitetno in rutinirano skupino, ki goji plese vseh jugoslovanskih narodov in zastopa našo plesno folkloro malone po vsem svetu. Tako bo po mnenju prirediteljev petkov festivalski večer jugoslovanskih plesov, ki nosijo simbol bratstva in enotnosti naših narodov, kakor tudi trdno prepričanje v nadaljevanje Titove poti v našo lepšo prihodnost, prava poslastica za ljubitelje domače folklore.
Zelo razgibana bo festivalska sobota, 1. avgusta, ko bodo poleg Beltinčarjev prišli na svoj račun še številni drugi občani Pomurja. Poleg finalnega tekmovanja v ljudskih igrah bo v Beltincih še večer slovenske folklore s posebnim poudarkom na nastopih skupin zamejskih Slovencev in domačih pomurskih skupin. Za ta večer so se prireditelji dogovorili s skupino po-rabskih Slovencev iz Sakalo-vec, s katerimi Beltinčarji goje že stare stike prijateljstva in sodelovanja, s Koroškimi Slovenci iz Kokij, s plesalci društva Mura iz Vorarlberga, pa še s skupinami iz pomurskih občin, ki bodo v skupnem nastopu pod žarometi v beltinskem parku prikazale naše narodno bogastvo plesne in običajske folklore. -Istočasno se bodo predstavile skupine iz Slovenije in zamejstva še po nekaterih krajevnih in turističnih središčih Pomurja. Tako bo Emona gostovala v Bogojini, v hotelu Radin v Radencih bo predvidoma nastopila skupina iz prijateljskega Gerolfinga v ZR Nemčiji, v Moravcih skupina iz Pirana, med brigadirji MDA Goričko 81 bodo zaplesali folkloristi iz Škofje Loke, v Lendavi pa se bo prestavila prav tako nova skupina na festivalu — skupina Ilova iz Kutine v sosednji Hrvaški. Sobotni večer v Beltincih bodo popestrile ljudske pevke iz Turnišča ter domači pevci in tamburaši v običajskem vzdušju.
Vse naštete skupine bodo nastopile na osrednji prireditvi v Beltincih (v nedeljo, 2. avgusta), ki se bo pričela letos z nekoliko prenovljeno povorko nastopajočih po kraju. Pod senčnimi krošnjami starodavnih drevesnih orjakov v parku pa bodo zaplesale še skupine France Prešeren iz Celja, Tonček Brezner iz štajerske Korene pri Mariboru ter atraktivni gostje iz daljne Finske, ki se bodo po dogovoru prirediteljev s celjsko skupino, katere gostje bodo Finci v teh dneh, na poti na topli Jadran ustavili v Beltincih in približali ljubiteljem folklore košček severnjaškega folklornega temperamenta. Vsekakor bogat in pester program tudi za najzahtevnejšega folklornega sladokusca.
Omeniti je treba še to, da bo tudi letos vrsta spremljevalnih festivalskih prireditev in popestritev, kakor že več let doslej. Tako bedo prireditelji v sodelovanju s pokrajinskim muzejem razširili krog sodelavcev iz vrst ljudskih obrtnikov v Pomurju, ki bodo sodelovali na razstavi svojih izdelkov, kakor tudi aktivno — na sejmu ljudskih izdelkov, ki bo deloma tudi prikaz samega izdelovanja le-teh. Prav tako so prireditelji letos več primaknili v propagandni namen, kakor tudi v popestritev zunanjega izgleda prireditve. Festival je uspel že ob svoji desetletnici lani izoblikovati
svoj emblem, ki naj bi se že letos pojavil ne le kot opozorilo na to folklorno prireditev v Beltincih in okolici, temveč tudi po širšem slovenskem prostoru. Na prireditvenem prostoru bo mogoče kupiti priložnostne značke in majice s festivalskim znakom, natisnjeni bodo posebni programski listi, poleg tega pa bo mogoče kupiti tudi kak spominek iz palete izdelkov prekmurske ljudske obrti. Razen tega razmišljajo prireditelji še o drugih vložkih, ki bi jih naj prireditev v bodoče zajela, na primer o raznih krajših strokovnih posvetih s področja folklornega delovanja in podobno.
Prireditelji — kulturni delavci iz Beltinec in občinskih kulturnih organov, ki sodelujejo v programski pripravi festivala — računajo tudi letos na tradicionalno množično udeležbo. Garancija za to je predvsem posrečena usmeritev festivala, ki ga opravičuje geslo prijateljstva in sodelovanja med ljudmi različnih narodnosti in življenjskih sredin, kakor tudi skrb za zares izvirno in že skorajda pozabljeno ljudsko kulturno izraznost. Podatek, da je naposled našla svoje mesto tudi v neposredni svobodni menjavi dela v naši pokrajini, pa je prav tako obetajoča.
Beltinčarji bomo morali tudi letos, kakor vsa leta doslej, krepko zavihati rokave, da bomo uspešno spravili prireditev »pod streho«, ker ostaja na naših ramah kompletna tehnična izpeljava.Seveda pa nas pri tem skrbi problem, ki mu zaenkrat ne najdemo ustrezne rešitve — to je slučaj slabega vremena. V primeru dežja bomo prireditev (seveda močno okrnjeno) morali preseliti v ne najbolj ustrezne prostore nove šole, ki je široko odprla vrata kulturnim potrebam v Beltincih. Kljub temu pa bomo poskrbeli, da bo folklorno vzdušje v festivalskih dneh pri nas kar najbolj pristno in doživeto.
MILAN ZRINSKI
Kamenodobne naselbine
Na domačiji Zlate Nemec v naselju Šafarsko tudi letos potekajo sistematična arheološka izkopavanja. Vodi jih arheologinja — kustosinja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti — Irena Šavel, izkopavanja pa sodijo v okvir republiškega projekta Raziskovanje neolita, in eneolita Slovenije.
Lani je arheologinji in sodelavcem uspelo iz notranjščine zemlje na polju z ledinskim imenom Gradišče izluščiti zanimive koščke preteklosti, prav ta odkritja pa so porok, da delo tudi letos ne bo zaman in bo izbirka kamenodobnih izkopanin dopolnjena.
BB
In memoriam Karel Jakob\
S. I
V vročem, poletnem I nedeljskem dnevu nas je presunila vest, da je po hudi bolezni umrl rojak Karel Jakob. Umetnik, ki je vse svoje življenje ostal zvest slikar prekmurskega kmečkega življenja in ga tako v pristni podobi ohranil za vse čase.
Poslednji od predvojne četverice prekmurskih likovnikov (Vrečič-Jakob-Pandur-Kuhar) se je rodil v Lipovcih, odraščal v težkem socialnem okolju, saj je njegova mati po
I prezgodnji očetovi smrti sama skrbela za šest otrok, vendar to ni moglo za-I ustaviti njegove usmeritve I Iv likovno izrazno smer.
I Mordaje prav zato podoba matere najvišji dosežek Jakobove portretne ume-! tnosti slikarska uresničitev kmečke dobrote in ljubeče preproščine, ki se iz celotnega opusa umetnikovih de! utrinja kot svetinja danes že odmirajoče legende o revnih, toda dobrih ljudeh Prekmurja.
Tako je zapisal v katalog, ki je izšel ob Jakobovi 70-letnici in 40-letnici umetniškega dela Vlado Sagadin, retrospektiva akademskega slikarja Karla Jakoba pa je bila osrednji kulturni dogodek v pomurskem središču, pred dvema letoma.
Po tistem smo ga v Murski Soboti še srečali, na otvoritvi pregledne] razstave pomurskih slika-1 rjev, kiparjev in umetniških fotografov, ob otvoritvi galerije pri kulturnem centru. V krajši an-I keti med umetniki je 'za I Vestnik in lokalni radio I takrat izjavil, kako prije-I tno da se počuti med nami I in kako vesel je, da se je I uresničila dolgoletna želja I po galeriji, v kateri bo I užitek razstavljati. Sam se I je predstavil z izbranimi I krajinami, po katerih jel najbolj znan in katere I krasijo domove tistih lju-I biteljev likovne umetnosti, I ki so ga poznali in delili z I njim leta njegovega služ-I bovanja v Murski Soboti. I Kot delimo v tem času vsi I žalost ob spoznanju, da ga I ni več med nami, čeprav! ostajajo njegova dela.
bb I
STRAN 7
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
Ledava, ki druži in razdvaja
Kako se zabava soboška mladina?
V branju vam ponujamo prvo iz serije poletnih reportaž s skupnim naslovom Po dolini ledavski. Zakaj Po dolini ledavski? Razlogov je več. Najprej bi radi — v sliki in besedi — predstavili ljudi in kraje na obeh straneh potoka Ledava. Tistega potoka, ki zna biti — to ve domala vsak Goričanec — hudo muhast in se neugnano razliti po bližnjih poljih in travnikih. Radi bi — skozi, kolikor mogoče lahkotne pomenke in razmišljanja — razkrili, kaj teži in greni preprost, zvečine kmečki živelj, znan po svoji delovni vnemi in solidarnosti. Iz navsezadnje bi radi, da pod naključno izbranim skupnim naslovom — nosi ga namreč glasilo rogašovskih šolarjev — razgrnemo mozaik hotenj, potreb in želja vseh tistih, ki jih Ledava druži ali nemara tudi razdvaja.
... je tudi blagostanje in sloga. Ce kje, potem to zanesljivo drži na usmerjeni kmetiji za živinorejo in pridelavo koruze kmeta-kooperanta Rajmunda Vourija v Sotini.
,,Prav koruza je tista poljedelska. kultura, ki se na teh hribovitih območjih najbolje obnese. Da se strojno obdelovati in pospravljati, ” nas je dočakal.
Sicer pa ga ni bilo težko najti. Dveh mogočnih betonskih stolpičev, ki si ju je postavil pri domačiji že leta 1974, za siliranje koruze — ,,se ve, da ob pomoči zadruge” — in se ponosno razgledujeta po dolini Leda ve, kajpada ni moč zgrešiti.
Pri Vourijevih v Sotini so tistega dne zidarili.
,,Na 5 hektarjih lastne zemlje in 9 hektarjih najemniške smo lani pridelali toliko, da smo narezali 300 kubikov silaže in silirali 42 kubikov koruznega zrnja, kar pomeni 76 metrskih stotov na hektar. Za krmo 40 glav goveje živine — toliko je je namreč zdaj v novozgrajenem, sodobno opremljenem hlevu — je to dovolj. ”
Dolgoletni zadružni kooperant — v temeljni zadružni organizaciji na Cankovi, kamor je vključen, je celo predsednik zadružnega sveta — nam je to pravil kot nekaj samoumevnega. Mirno in preudarno, kar je očitno tudi siceršnja vrlina tega krepkega, garaštva vajenega moža.
[KAMNOLOM JE, | I GRAMOZA PA NE I
Čeprav smo Vourija z družino zmotili pri opravkih — ravno v teh dneh kanijo iz že skoraj odsluženih zidakov postaviti garažo za kmetijsko mehanizacijo — nam pogovora ni odrekel. Rade volje je odgovarjal na vprašanja in zlagoma smo skozi problematiko odkupnih cen, dobave reprodukcijskih materialov in vaške strojne skupnosti dobili podobo trdnega, kmečkega gospo-'darja in zgled sodobnega, preudarnega kmetovanja.
,,Kmetje ne zahtevamo pretirano visokih odkupnih cen, temveč le pošteno plačilo za svoj pridelek. Poglejte! Pred leti smo dobili za bika okrog 100 starih tisočakov, zdaj pa 3 do 4 stare milijone. Razlika je sicer precejšnja, vendar se
sploh ne pozna. Iz preprostega razloga: cene umetnih gnojil, reprodukcijskih materialov in rezervnih delov so v zadnjih letih kar nekajkrat poskočile, pa smo na istem. Sicer pa sami veste, kakšni križi so z rezervnimi deli. Le zakaj neki nas z njimi ne oskrbuje tisti, ki nam je prodal recimo traktor?
Zakaj moramo ponje v sosednjo A vstrijo in jih tam drago plačevati? Nekaj resnice pa je tudi v tem, daje na naših kmetijah preveč traktorjev, čeprav že preprost izračun pokaže, da se ga na eno ali dvohektarski kmetiji pač ne splača imeti,” se je razgovoril Vouri. Mimogrede je omenil zadrege v delovanju strojne skupnosti v vasi Sotina, ki se ni najbolje obnesla. Menda zato, ker je bilo vanjo preveč vključenih in
ker so si z leti domala vsi kmetje na tem območju nabavili potrebne stroje.
Za tem se je naš sogovornik — je tudi član sveta krajevne skupnosti Rogašovci — poznavalsko dotaknil nekaterih krajevnih problemov.
Viktor Felkar iz Serdice: „Preveč se pričkamo.'*
čeprav je njegova koristnost na dlani. Z nekaj denarja bi se ga dalo usposobiti, nabaviti drobilec, ki je svojčas že bil v kamnolomu, pa ga je nekdo (kdo?!) odstranil in se potlej lotiti izkoriščanja. Kamna je dovolj in z njim bi lahko — z dobro voljo in udarniškimi prevozi — navozili gramoz na večino, če ne vse vaške in krajevne ceste. Veliko bi pridobili, a kaj, ko ne najdemo skupnega jezika. Podobno je s potokom Ledava pri sotinskem maloobmejnem prehodu čez državno mejo, ” je menil Vouri.
Čas je nezadržno mineval in kar malce nas je zaneslo, saj pogovora ni hotelo biti konec. To je bilo tudi razumljivo, kajti Vouri, ki ga sicer vedno priganjajo posli — pri tem mu pride še kako prav pomoč sina, ki je končal kmetijsko šolo in bo verjetno nasledil očeta — nam je postregel z zajetnim spletom vse mogočih problemov. Vse kaže, da jim v roga-šovski krajevni skupnosti, tako zlahka ne bodo kos.
Slednje nam je tudi potrdil obisk pri Viktorju Felkarju v Serdici, enem od tistih kmetovalcev — pred časom se je ukvarjal s pridelovanjem kumar — ki ne izbira besed, ko je treba težavam dati pravo ime. V bistvu je potrdil, kar je povedal že Vouri.
Na kratko:,, Glede izkoriščanja kamnoloma se vse preveč odlaša. Podobno je z večino drugih nalog, ki smo jih zapisati v letni oziroma srednjeročni plan, ” je dejal.
Seveda smo hoteli slišati še kaj več, vendar nam je poprej zaupal,- kako lepo jima je z Ženo nekaj časa šla od rok proizvodnja kumar. ,,Toda ne za dolgo - le dve leti. Sama vseh del namreč nisva zmogla. Skoda, kajti letno sva jih pridelala okrog 4000 kilogramov z odkupno ceno: za vlaganja 5.20 dinarja za kilogram, ostale pa po 4 in 2 dinarjja. ”
,, Sprašujete o krajevnih problemih! Takole vam povem: novo samopostrežno trgovino bi že lahko imeli, če bi se vasi Jurij in Rogašovci lahko sporazumeli, kje naj bi jo zgradili. Ker se niso, je vse skupaj padlo v vodo. Podobno se je zgodilo z nameravano gradnjo otroškega vrtca, kjer se je zataknilo že pri odkupu zemljišča. Glede telefonske povezave, ki smo je v Sotini, tem obmejnem kraju še kako potrebni, se ve le to, da bodo v Rogašovcih začeti graditi novo pošto. Sicer pa, kaj bi pravil!” je zamahnil z roko Felkar. ,,Tako ali tako nič ne hasni. Eno pa je gotovo: v krajevni skupnosti smo premalo odločni in prodorni. Tudi glede potoka Ledava bi se našla rešitev. (Felkar je le še podkrepil tisto, s čimer je začel Vouri.) Avstrijci so jo onkraj meje
regulirali vse do svojega maloobmejnega prehoda, na naši strani pa se v času močnega deževja nekontrolirano razliva čez 'njive in travnike. Kaj res ni toliko denarja, da bi jo tudi na naši strani regulirali. Mar ni škoda polj, ki so pod vodo, pa bi lahko bila dobro obdelana? Le zakaj niso na to pomislili že takrat, ko so urejali akumulacijo Ledave v Ropoči oziroma Kraščih?”
Saj res, zakaj ne!? Morda bomo vsaj del odgovora dobili v nadaljevanju poti po dolini ledavski.
BRANKO ŽUNEC Foto: Milan Skledar
O problemu organiziranega prostega časa v Murski Soboti se precej govori. O njem razpravljajo v razrednih skupnostih, v OO ZSMS in na višji ravni. Kljub vsemu se zdi, da se stanje nikakor ne izboljšuje, nasprotno.
Stopil sem na cesto in' nekaj mimoidočih' mladincev vprašal, kaj mislijo o tem.
SIMONA HUJS (gimnazija Juša Kramarja);
,,Mislim, da prireditev namenjenih mladim nikakor ni dovolj. Zdi se mi, da je precejšen problem prostor, v katerem bi se dalo kaj narediti. Opažam tudi, da med mladimi ni dovolj interesa za aktivno udejstvovanje pri organizaciji prireditev.”
 ALOJZ MeSsNARIČ (trgovska  šola);
,,Premalokrat se organizira disco ali kakšen koncert za mlade. Po mojem manjka prostorov. Mladi so zainteresirani. Krivda za slabo stanje leži verjetno kje drugje.”
Manj združenih dinarjev za KS
Eden izmed členov samoupravnega sporazuma o temeljih planov krajevnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 določa, da se udeleženci s področja gospodarstva, s področja negospodarstva pa tisti, ki ugotavljajo dohodek, zavezujejo, da bodo združevali del dohodka za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v višini 0,20 odstotka od doseženega dohodka v preteklem letu. Po navedenem sporazumu bi se moralo torej zbrati letos 3,31 milijona dinarjev, ki naj bi jih porazdelili med 18 krajevnih skupnosti. Žal se je doslej zbralo le 1,45 milijona dinarjev, da pa ta sredstva ne bi neizkoriščena ležala na zbirnem računu, so pred nedavnim sklenili, da jih razdelijo, tako da dobi vsaka krajevna skupnost akontacijo v višini deleža lani prejetih sredstev, dokončna razdelitev pa se bi opravilav septembru. Kje so vzroki, da se sredstva niso stekla na zbirnem računu? Če ne moremo pričakovati sredstev od tistih, ki so bili v lanskem letu v izgubi, ki torej niso ugotavljali dohodka, pa ne moremo razumeti tistih, in teh ni malo, ki so dohodek imeli, a za krajevne skupnosti niso dali nič. V samoupravnem sporazumu so sprejeli nase obveznost, ki je ne izpolnjujejo, to pa bo najbolj prizadelo krajevne skupnosti, pa ne samo njih temveč tudi občane in delavce ki v njih živijo.	Jani D.
Delavci gradbenega podjetja iz Lendave z veliko vnemo gradijo prizidek pri šolskem kovinarskem centru v Lendavi. Vsak dan smo bližje začetku letošnjega usmerjenega izobraževanja, zato velja z delom pohiteti. Prizidek z novimi učilnicami naj bi že to jesen sprejel mlade, ki so se odločili za dvojezično usmerjeno izobraževanje in izobraževanje v kovinarski usmeritvi. Gradbeniki trdijo, da bodo svoje delo opravili do dogovorjenega roka. Foto Jani D.
HOTIZA
Uspešno delo krajevne skupnosti
To, da je krajevna skupnost Hotiza ena najbolj delavnih v lendavski Občini potrjuje tudi dejstvo, da je letos prejela priznanje OF. Krajevno skupnost sestavljajo vasi Hotiza, Kapca in Kot, je torej narodnostno mešana, vendar pa kljub temu uspešna in primer, kako se lahko rešujejo vsi družbeni in ekonomski problemi brez težav. V lanskem letu so veliko storili zlasti na komunalnem področju. Asfaltirali so vaške ulice v Hotizi, in Kapci, zgradili transformatorje, uredili dvorano v Kapci, avtobusna postajališča in še vrsto drugih reči. Pomagajo si seveda S krajevnim samoprispevkom, nekaj sredstev pa dobijo iz združenih sredstev občine in občinskega proračuna. Za prednostne naloge v tem srednjeročnem obdobju so opredelili ureditev telefonije in gradnjo doma v Kotu, seveda pa tudi drugih komunalnih potreb ne bodo zanemarili. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju delegatskega sistema, saj doslej z delovanjem delegatov in delegacij ne morejo biti najbolj zadovoljni. Uspešno se uveljavljajo tudi družbeno politične organizacije zlasti* socialistična zveza, v zadnjem času pa tudi zveza borcev, ki ima od nedavnega v Hotizi svojo samostojno organi-
ALENKA LUKAČ (vzgojiteljska srednja šola);
,,Ker hodim v šolo v Maribor, sem doma samo med počitnicami in ob koncu tedna. Opažam razliko med Mariborom in Mursko Soboto, v Mariboru je veliko bolje. Potrebno bi bilo organizirati več koncertov, več plesov. V klubu mladih ni nobene prave dejavnosti. Premalo skrbi se posveča mladim.”
To je nekaj najznačilnejših odgovorov, ki sem jih dobil. Vsi vprašani mladinci, kakor tudi mladinci nasploh, so ši edini v tem, da je prireditev za mlade premalo. Težko je poiskati vzroke za slabo stanje. Eden od možnih vzrokov leži morda v mladih samih. Vsekakor je naša mlada generacija precej apatična. Ni tistega pravega zanosa, vsak samo čaka, da mu nekdo drug nekaj organizira. Eden od dokazov za to je tudi zamiranje dela v OO ZSMS v soboških krajevnih skupnostih (morda ne v vseh). Zdi se, da so mladi na vasi
zacijo. Stefan Sobočan predsednik skupščine krajevne skupnosti, pravi, da bodo tako kot doslej vso pozornost posvetili tudi krepitvi bratstva in enotnosti. Jani D.
Je že tak čas, da smo vsi najraje na prostem. Posebej pa kmetovalci, ki morajo še marsikaj postoriti, če želijo, da bo pridelek obilnejši. Rozina in Aleksander Celec iz Sotine, s katerima smo se pred kratkim srečali, pravita, da ga ni gnojila nad hlevskim gnojem. To bo verjetno kar držalo, res pa je tudi, da je hkrati najceneje. Torej se splača potruditi. (Foto: M. Skledar, B. Ž.) .	y
celo bolj zagnani, kot njihovi vrstniki v mestih. Na vasi je več tistega pristnega, zagnanega dela.
Zgodi se, da je kakšna od redkih prireditev napačno organizirana. Zgovoren primer je bil koncert rock skupine Lačni Franz, na dvorišču soboškega gradu. Organizatorji so hoteli iz nastopa rock skupine napraviti dogodek na visoki kulturni ravni, kar se vsakemu, ki se vsaj malo spozna na rock, kot množično kulturo, zdi smešno. Ni čudno, še je pevčev pristop izzvenel kot očitna zafrkancija na račun organizatorjev. Primeri se tudi, da so cene vstopnic na kakšni prireditvi nerazumljivo visoke. Vstopnina na nedavni Rock veselici (70 dinarjev) vsekakor ni prispevala k večjemu obisku. Precej mladih je ostalo pred vrati.
Tako v Murski Soboti mladi v prostem času posedajo po lokalih in krožijo na relaciji Diana—Zvezda, Zvezda—Diana. Pred časom je bil v t. i. ,,Podmornici” stalen disco in mladi so z veseljem in redno zahajali tja. A zavedati se je treba, da je bila to le zasluga zagnanih posameznikov. O čem podobnem bi veljalo razmisliti tudi v bodoče. O vsej stvari sem želel povprašati tudi ,,mladinca z druge strani”, kot nekateri imenujejo mladinski funkcionarje. Vsekakor je ta izraz absureden, kajti funkcionar je vendarle mladinec na položaju, ki zastopa širše interese mladih. Je povsod tako?
ALOJZ KIS1LAK (predsednik OK ZSMS);
..Možnosti so. Klub mladih dela in ima različne sekcije. Vse srednje šole in delovne organizacije, kjer delajo mladi, smo obvestili o svojem delu in jih pozvali k sodelovanju. Odziv je bil slab. Zagotovljene imamo tudi mentorje za posamezne dejavnosti. Zavedamo se, da mlade najbolj zanimajo plesi in koncerti. Tako smo predvsem v zimskem času nekajkrat organizirali disco v klubu mladih. Organizirali smo tudi nekaj koncertov (Šifrer, Sedmina). Problem je v tem, da rock ansambli zahtevajo izredno visoke honorarje, ki jih nismo sposobni plačati. Zato koncertov ni toliko kot bi mladi želeli. Poleti je normalno, da pride do zatišja tudi v našem delu, tu so dopusti, veliko funkcionarjev je v brigadah. Po počitnicah (septembra) se pripravlja seja predsedstva OK ZSMS, na kateri bomo govorili o tej temi. Pregledali bomo minulo delo in se dogovorili za vnaprej. Povedati moram, da je naša dejavnost po zatišju, ki je nastopilo pred časom, sedaj v nenehnem vzponu. Glavnina problema je sigurno v premajhnem interesu mladih.”
Očitno je, da izprašani mladinci niso povsem enakega mnenja kot tovariš Kisilak. Dobil sem vtis, da informiranje večkrat močno zataji.. Tako nastaja prepad med vod-  stvom in bazo, ki ga je nujno premostiti.
Iz poročila o delu Kluba mladih v šolskem letu 1980/81, sem razbral, da je v klub včlanjenih le 120 mladincev, kar je vsekakor izredno malo. Ob takšnem interesu ni čudno, da je stanje slabo.
Torej, če želimo, da se stvari popravijo se moramo potruditi prav vsi. Mnogo več mladih se mora vključiti v delo ZSMS, organizatorji pa se morajo potruditi P® vseh svojih močeh.
Poskušajmo, za naše dobro.
D. Stefanec
STRAN 8
VESTNIK, 16. JULIJA
kmetijska panorama
ZANIMALO VAS BO
Dohodek rejcev — merilo za dohodek veterinarjev
Kmetje — rejci prašičev in veterinarji bodo poslej skupaj načrtovali vzrejo prašičev na osnovi možnosti posamezne kmetije. Pri načrtovanju novogradenj bodo sodelovali strokovnjaki Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje, pospeševalci zadruge pa bodo kmetom svetovali, kako prilagoditi poljedelsko proizvodnjo večji proizvodnji krme za prašiče. Pri načrtovanju proizvodnje bodo upoštevali, da mora 80 odstotkov krme za plemenske svinje in 60 odstotkov za pitance pridelati kmet sam. Pomembno vlogo bodo pospeševalci opravili pri uvajanju sodobne tehnologije vzreje in krmljenja plemenskih svinj in pitancev, pri čemer bo posebna pozornodst veljala zagotavljanju dobre plodnosti oziroma številčnejšemu zarodu, kot tudi optimalnemu prirastu in kvaliteti mesa pitancev.
Veterinarji pa so se s podpisom SaS, ki so ga podpisali z rejci prašičev, obvezali, da bodo kmetom, članom KZ svetovali pri nabavi plemenskih svinj, sodelovali bodo pri izvajanju preventivnih zdravstvenih ukrepov pred vhlevaljanjem, nadzorovali plodnost in nudili primerno zdravstveno zaščito. Posebej •bodo skrbeli, da se čas med dvema prasitvama skrajša na minimum.
Najpomembnejša novost pa je, da veterinarji poslej svojih obiskov pri rejcu, ki so vezani na veterinarske posege in odpravljanje tehnoloških napak ne bodo zaračunavali sproti. V sporazumu je namreč posebej zapisano, daje dohodek veterinarjev vezan na uspešnost oziroma dohodek prašičerejske proizvodnje. Glede na to, da tovrstnih izkušenj rejci in veterinarji še.nimajo, ta čas kmetijska zadruga veterinarjem izplačuje akontacije. Po pregledu uspešnosti oziroma dohodka rejcev ob koncu leta pa bodo veterinarji deležni dohodka glede na uspe-šnost.rejcev.
Boris Hegeduš
SATAHOVCI
Gramoznica in urejeno jezero
Strokovnjaki zatrjujejo, da z gramozom v Pomurju ne bomo imeli nobenih problemov, le načrtneje ga bomo morali izkopavati in na gradbišča voziti po najkrajših poteh. V soboški občini so se dela lotili načrtno. Preveč je že majhnih jezerc tudi na rodovitnih površinah. Vsak zasebnik se je po osvoboditvi znašel po svoje, zato imamo med njivami in na travnikih toliko manjših in večjih jam kot sojih imeli v nekaterih predelih naše domovine po hudih bombardiranjih. Po izkopavanju seveda ni nihče razmišljal o zasipavanju, kaj šele o ograjevanju.
»Sobota«, ta delovna organizacija porabi največ gramoza, je dobila dovoljenje, da lahko to rudno bogastvo v prihodnjih dveh desetletjih izkopava na več kot 38 hektarih v Satahovcih. Tam bo postavila tudi separacijo. Vaščani niso negodovali toliko zaradi uničevanja površin, bolj so se bali hrupa separacije in obremenjenih tovoranjakov, saj bodo začeli z izkopi prav blizu vasi.
Doslej so že odkupili nekaj nad 15 hektarov, za ostale površine pa iščejo primerne zamenjave. Zanimiv je podatek, to zapisujejo v pogodbe, da bodo lahko dosedanji lastniki površine uporabljali do začetka izkopavanja. Obvestili jih bodo pravočasno, da ne bi tvegano vlagali dela in sredstev.
Ob Satahovcih bodo torej v prihodnjih dveh desetletjih postopoma izkopali sorazmerno veliko in globoko jezero, vsak izkopani del pa bodo pod strokovnim vodstvom ograjevali in zasajevali. Ob skrbnem delu bomo torej iz Satahovec dobivali prepotreben gramoz za gradnje, hkrati pa se bo v kraju iz dneva v dan širilo jezero za šport in rekreacijo.
Še nekaj o hrupu: poskrbeli bodo, da bo čim manjši, asfaltirali bodo cesto med Satahovci in Krogom ter poskrbeli, da primerno obteženi tovoranjaki ne bodo preveč hrupqi.
Delovna organizacija Agroservis iz Murske Sobote je v začetku letošnjega leta podpisala z delovno organizacijo Tehnostroj iz Ljutomera samoupravni sporazum o kooperacijski proizvodnji kmetijskih pokak željo, da do konca leta osvoji proizvodnjo. Ta je sorazmerno hitro stekla saj so pred kratkim že poslali na tržišče prve kmetijske prikolice, za katere je veliko povpraševanja. Zelo pohvalno je, da je celotna priprava proizvodnje trajala le pičlih pet mesecev, kar pomeni, da je delovna organ'^ac'Ja vložila veliko naporov. V Agroservisu trenutno proizvedejo dve pnkolici dnevno, medtem ko bodo v kratkem proizvodnjo podvojili. Na fotogra j so prve kmetijske prikolice Agroservisa na soboški železniški postaji.
Tudi kmetje morajo biti izobraženi
Poleti v času žetve najdeš prekmurskega kmeta le redko doma. Toliko, da nakrmi živino in je že spet na polju. Zato sem se h Karlekovim (po domače) odpravila zvečer, saj sem bila prepričana, da bom takrat res vse našla doma. Toda zmotila sem se, gospodarja še ni bilo. »Pri sosedih pomaga. V. naši vasi se je ta stara prekmurska navada-so-sedska pomoč ohranila, kakor ti danes sosedu, tako jutri sosed tebi,« mi je povedala na-
prašiče ter prodajajo mleko, sedaj kar naenkrat ne moremo pridelati veliko sladkorne pese, za živino je še vedno treba krme. Štefan pravi: »Za sladkorno peso smo že prej planirali zemljo in pravilno razporedili druge krmne rastline, nekatere celo opustili. V začetku smo samo trije pod-pisali pogodbo z zadrugo, a so tudi drugi spregledali, da se jim izplača, zato mislim, da letos več ne bo velikih problemov. Še vedno pa niso
Izkušnje kmetovalcev
smejana gospodinja in mati treh otrok. Karlekovi jim pravijo že od nekdaj, saj je bilo staremu očetu ime Karel.
urejene stvari v zvezi z odkupom. Mi smo na primer morali lani peljati sladkorno peso v Puconce. zakaj tako daleč?
Družina brez gospodarja je bila zbrana pri veliki mizi, pogovarjali smo se ob domačem soku iz višenj ter glasbi četrtkovega večera. Sedaj jima je že boljše, ker otroci veliko in radi pomagajo. Prej pa sta Štefan in Erika Dšuban iz Sodišinec 36 celotno kmetijo obdelovala sama. Imela so prek deset hektarjev zemlje, nobenih strojev. Najdlje v vasi so imeli konje, pred leti pa so si kupili močan traktor z raznimi priključki. Resje neverjetno, če pomislimo, da sta samo dva zmogla vse delo na desetih hektarjih, pri živini in še v gospodinjstvu brez mehanizacije. Sedaj imajo v hlevu dvajset svinj in vedno tri ali štiri breje. S prodajo mleka sedmih molznih krav, dobijo v hišo glavni mesečni dohodek. Sredi pogovora nas je zmotil prihod gospodarja Štefana. Ne spomnim se, da bi bil kdaj jezen ali slabe volje, kljub obilici dela in skrbi. Pravi, da so pri njih tisto najhujše prebrodili, saj v zgodovini naših ljudi kmetom ni šlo še nikoli tako dobro kot sedaj.
Kljub temu za ljudi na vasi še ni dovolj storjenega. Premalo se upoštevajo interesi kmetov, čeprav tega ne smemo razumeti narobe: kmetovati se mora z veseljem, ne pa da bi gledal samo na koristi. Tudi v tej vasi so bili problemi s sajenjem sladkorne pese, nihče ni hotel tvegati. Oni so jo pridelali že prejšnje leto in tudi sedaj imajo sladkorno peso na šestdesetih arih. Ni jim žal saj se splača. Razumeti moramo, da se kmetovanja čez noč ne da spremeniti, če smo dolga leta spreminjali kmetije in jih usposabljali za to. da sedaj vzrejajo goveda in
Pa še prikolice, ki bi bile primerna za cestni promet nimamo. Imamo jo naročeno, pa je še nismo dobili. No, to je spet drug problem. »Za sladkorno peso je torej dovolj zemlje, potrebna je le primerna odkupna cena, ureditev odkupa in dovolj umetnih gnojil. Pri kmetovanju pa je najpomembnejše veselje do tega dela in seveda lepo vreme, da ujameš pravi čas. Da. problemi so, kmetje pa. niti med sabo nišo dovolj povezani. Najbolj mu ne gre v račun, kako se lahko cena krmil in umetnih gnojil tako močno dvigne, medtem ko zodkupno ceno mesa in mleka ni tako. Števana zanimajo vsi novi izsledki v znanosti, ki bi lahko pomagali kmetijstvu. Redno je hodil na kmetijska predavanja. ki sojih imeli v vasi in zdela so se mu zelo koristna. Tudi kmetijski pospeševalci bi morali biti več med ljudmi, ne pa v uradih. Strokovno usposobljeni ljudje naj prenašajo svoje znanje na druge.
»Kosem hodil .. .všolo,so nam govorili, da naj pustimo vse doma in gremo v tovarne, kajti tam je prihodnost. Mislim. da se je industrija že dovolj razvila za naše potrebe. Betona in železa ne bomo jedli. kruh pa sam od sebe ne bo zrasel. Kmetje so v naši družbi še vedno postavljeni ob stran in njihovo delo je ovrednoteno kot umazano delo.! Res, da je to težko in umazano delo, toda nihče ne doživi takega veselja kot kmet, ko v jeseni spravlja na dom sadove svojega dela in to koristnega,« mi je še za konec povedal Štefan Dšuban.
B. Peček
Turnišče: cene pujskov
Čeprav se zdi nekoliko presenetljivo, je vendarle res, da so cene pujskov nekoliko padle, kar sicer velja (najbrž samo) za ponudbo na tiirniškem sejmišču. Tako so pretekli četrtek (9. julij) rejci zahtevali za par pujskov od 2.700,00 do 3300,00 dinarjev.
Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/73) Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Murska Sobota objavlja
RAZPIS
za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota
i.
Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade temeljnim organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena in imajo posebne .zasluge pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota.
Kandidati za občinsko nagrado in priznanje so lahko z vseh področij življenja in dela, zlasti gospodarstva,, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva. socialnega varstva in drugih.
2.
Priznanje in nagrade so v smislu 1. točke podeljujejo po naslednjih kriterijih:
1.	za nadpovprečne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, zlasti t.udi kmetijstva, ki se odražajo v rasti organizacije, produktivnosti, širitve materialne osnove, novi tehnologiji dela ter v poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov;
2.	za nadpovprečne in večletne uspehe pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev, povezanih s potrebami združenega dela, ki so pripomogli k boljši kvalifikacijski strukturi delavcev, ki s svojim znanjem spreminjajo pogoje dela in zagotavljajo večjo kvaliteto na vseh področjih združenega dela.
3.	za nadpovprečno in uspešno delo na področju kulture, znanosti in telesne kulture, ki prispeva k družbenemu napredku, povezovanju delavcev in delovnih ljudi .v občini na teh področjih in tako krepijo samoupravne odnose, kakor tudi za širše povezovanje v domovini in izven njenih meja;
4.	za nadpovprečne dosežke pri organiziranju in zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva delovnih ljudi in občanov;
5.	za nadpovprečne delovne rezultate v drugih dejavnostih.
3.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, skupščine občine in njeni organi.
Predlog mora vsebovati:
— podatke o kandidatu,
—	kratek življenjepis (za fizične osebe)
—	navedba ali se ga predlaga za
a)	častnega občana
b)	zahvalno listino
c)	zahvalno listino z denarno nagrado
— izčrpno obrazložitev in predložitev eventuelne dokumentacije za utemeljitev predloga.
4.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do 20. septembra 1981 Komisiji za podelitev priznanj in nagrad skupščine občine Murska Sobota.
Komisija za podelitev priznanj in nagrad skupščine občine M.
Sobota
prosta dela in naloge
— razna dela v separaciji več NK delavcev
Zaposlitev je za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni.
STRAN 9
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
HOBI ALI KAJ VEC
AleksanderStojkovičizŽitkovcapriAleksincujekvalificiran tesar v svetozarevski stanovanjski zadrugi Elmos. Ima ženo in dva otroka. Zjutraj malo pred tretjo vstane, ob treh in petnajst minut sede na kolo in čez dve uri in pol je že v Svetozarevu. Tri leta je že tako, toda nikoli še ni zamudil — kot tisti, ki imajo do delovnega mesta le nekaj minut. Toda vse to vendarle ne bi bilo nenavadno, če se Aleksander ne bi vozil s kolesom. Pravi, da se, pogosto poleti, rad popelje tudi po stranskih poteh, kar je seveda nekaj kilometrov več, toda, če se pelje naravnost po najbližji cesti, prevozi vsak dan 200 kilometrov.
POLJE Z OGLEDALI - tako bi lahko rekli temu prizoru. Toda teh 182 velikih ogledal zbira sončno energijo za prvo tovrstno elektrarno, ki so jo postavili v Italiji. Ne ve se še, ali se bo vse skupaj izplačalo: 25 milijonov mark je bilo stroškov, denar pa so prispevale evropska gospodarska skupnost, ZR Nemčija, Italija in Francija: Vendar: začeti je treba in vsaka izkušnja nekaj stane.
Slovela je kot najbolj grda na tem svetu
Julija Pastrana, rojena 1832 v Mehiki, visoka 138 centimetrov je vse do tretjega desetletja tega stoletja razburjala svet. Po obrazu in po čelu je bila porasla z gostimi črnimi lasmi, z gosto dlako pa je bila poraščena po vsem telesu. Ušesa je imela velika, ploščat nos in prav tako velike nozdrvi. Usta iznakažena in obrasla z brki. Organizator njenih nastopov Lent, si je z njo zaslužiI veliko denarja. Bila je inteligentna, govorila je tri jezike. Nazadnje se je z Lentom poročila. Na turneji v Moskvi, je rodila sebi podobnega sina, ki je kmalu umrl, nato pa od žalosti tudi mati. To je bilo leta 1860. Julijo so po tem v Moskvi mumificirali in Lent jo je v posebni stekleni vitrini razkazoval po svetu. Hudobni jeziki so govorili, da je tudi.poslej šip samo za denar..
Lent je kasneje okdril še eno podobno bitje. To je bila Mari Hartels, hčerka, nekega indu-strijalca iz Karlsbada v Nemčiji. Lent se je poročil tudi s to. Da
bi izkoristil priimek pokojne Julije jo je prekrstil v Zenero Pastrana. Zakonca sta se razkazovala po svetu in veliko zaslužila. Lent je umrl leta 1884,
Julijana Pastrana
Zenorapaokoli leta 1900. Koje bila stara 40 let se je drugič poročila z nekim mladeničem, ki mu je bila dvajset let. Za Ze-noro so trdili, da je rodila otroka, plavolasega dečka, ki pa je že mlad umrl.
Dolga pot do prve bolnišnice
KONJ ZA V ŽEP
Hiulio Falabella, farmar blizu Buenos Airesa v Argentini, je v dolgih desetletjih s križanjem uspel vzgojiti konja, ki meri v višino le 40 centimetrov. Znamenita angleška enciklopedija piše, da merijo najmanjši konji meter in 24 centimetrov. Fa-bella je potolkel ta rekord in zatrjuje, da bo v kratkem vzgojil konje, ki ne bodo merili več kot 28 centimetrov.
To je bilo pred leti.... Potem je prišla v svet vest, da se je Falabelli posrečilo vzgojiti konje, ki so merili le 25 centime-
trov, toda rejec svojevrstnih konj še ni zadovoljen: zakaj naj bi konj meril v višino več kot 10 cemtimetrov, pravi.
Falabellovi konji ne tehtajo več kot 40 kilogramov, so pa izredno močni, saj lahko po ravnem vlečejo 9 stotov težak tovor. So pa tudi izredno vzdržljivi: žrebec lahko v dveh dneh zaplodi 80 kobil. Kljub takšnemu zapravljanju energije živijo ti konji pri najboljšem zdravju 50 do 60 let.
Falabella noče razkriti svoje skrivnosti. »Japonski mandari-
ni so zmanjšali hrast na velikost šopka belušev. Jaz pa sem storil enako s konji«, pravi.
Poskusi s križanjem so mu seveda vrgli tudi precej denarja. Takšnega konja (ali konji-čiča, bi lahko rekli), proda za 7 do 8 milijonov dinarjev. Naročila dobiva s celega sveta.Si-cilijanski princ na primer, ga je kupil za svojega dve leti starega vnuka. Seveda pa si zaradi astronomske cene, takšnega darila ne morejo privoščiti vsi dedki tega sveta.
Naj vam postrežemo z dvema resničnima iz šestdesetih let, ki smo ju našli med pismi bralcev.
»Naj se le izlaja!«
V času dopoldanske malice je v soboških delikatesnih trgovinah precejšen navaL To je razumljivo. Vsak se želi ob pravem času vrniti na delo. Često pa se zgodi, da malice sploh ni moč dobiti, ker kratkomalo v času, dokler traja malica, nisi postrežen. To se pogosto pripeti v Delikatesi številka ena na Kolodvorski ulici, kolikor mi je znano, so v tej trgovini zaposlene štiri osebe, a v času malic pogosto strežeta le dve prodajalki.
Postrežba je počasna. Ko sem pred kratkim dejal prodajalki, naj hitreje postreže^ se je za mojim hrbtom nasmehnila in rekla:,»Naj se le izlaja!«
stare koprive najbolj pečejo
Roko na srce in odkrit pogled v oči: tudi danes se vam zna kaj takega primeriti, pa ne le v trgovini, marveč še kje drugje. Recimo v avtobusu, kjer je gostoljubje še sila redek gost.
Za dva ni vredno ustavljati?
Ni še dolgo tega, ko sem se peljal iz Maribora z dopoldanskim avtobusom (S-5824) v Petanjce. Sprevodnika sva s sopotnico opozorila, da bova izstopila, vendar seje izgovarjal, daje v avtobusu prevelika gneča.
Ker avtobus na omenjeni postaji ni ustavil; sva lahko izstopila šele na Tišini, kar nama je precej podaljšalo pot do.doma. Alije tako ravnanje upravičeno?
Prav gotovo, da ne. Tistega sprevodnika bi bilo treba naučiti lepega vedenja, kajti zgodi se. da resnično pretiravajo. Upajmo le. da bo zdaj — sicer pa je bilo menda že tudi prej tako?! — takih spotakljivih prigod manj, kajti nov cestni zakon dovoljuje v avtobusu le toliko potnikov, kolikor je sedežev (in izjemoma stojišč). Se pravi da gneče ne bi smelo biti. Če pa je že. naj si sprevodnik in šofer sama sebi pripišeta in stresata jezico na koga drugega, ne pa na potnike.
—brž—
NA OBTOŽNO KLOP nekega Londonskega sodišča bodo kmalu posadili režiserja odrske predstave »Rimljani v Britaniji« Michaela Bogdanova. Ker je na odru prikazal nage moške in homoseksualne scene, je razburil angleško gledališko javnost. Tožitelj je neka bivša učiteljica, ki je sicer ogorčen nasprotnik pornografije.
•XXX
LETA 2000 naj bi bilo največje mesto na svetu Mexico City z več kot 31 milijoni prebivalcev. Sicer pa bodo do konca stoletja potrojila število prebivalcev mesta Lima, Džakarta in Teheran. Početverilo pa se bo prebivalstvo v naslednjih velikih mestih: Adis Abeba, Nairobi, Lagos in Kinšasa. Te podatke so objavili v OZN.
XXX
VODO IZ BALIŠKE-GA MORJA, ki ima sorazmerno malo soli, uporabljajo v Sovjetski zvezi za zalivanje polj, predvsem za skladkorno peso, zelje in korenje.
XXX
NA KUBI SO UVEDLI izredne ukrepe zaradi nenavadno velikega števila posebnih komarjev, ki prenašajo neko bolezen. Smrtnih žrtev je bilo že prek 30, zbolelih pa je najmanj 100 tisoč.
V četrtem stoletju našega štetja so v bližini Salerna v Italiji Ustanovili prvo medicinsko šolo, ki je močno vplivala na zdravstvo še v dobi od 10. do 12. stoletja. Kot pravi izročilo so to šolo ustanovili štirje zdravniki: neki Grk. Arabec, Jud in Rimljan. Vendar je prispodoba o teh štirih ustanoviteljih pravzaprav ponazoritev, da so se v tej šoli združile štiri takratne medicinske šole: grška, arabska, hebrejska in rimska. V Salernu so se zbirali medic inči iz vseh koncev tedaj znanega sveta.
Omenjene štiri medicinske šole so črpale svoje znanje Egipta, Babilona, Srednjega in Daljnjega vzhoda. Menijo, da je bila kitajska medicina razvita že-okoli leta%2600 pred n. š. Kitajci sv že natanko poznali obtok krvi, znali pa so tudi kako se meri utrip žile. Kitajske izkušnje in zdravila so prevzeli Perzijci. Njihovizdravniki-svečeniki, tako imenovani magi, so. si pri preganjanju demonov pomagali tudi z zdravilnimi zelišči. Okoli leta 850, ko je dosegla višek slave takratna arabska država, pa so se arabski zdravniki učili iz kitajskih izkušenj ne samo s posredovanjem Perzijcev, ampak so imeli stike tudi s samimi Kitajci. Na medicinske šole, ki so se sestale v Salernu, je močno vplivala tudi Indija. Pomembna knjiga v indijski medicini Rig Veda je nastala okoli leta 1500 pred našim štetjem leta 500 pred n. š. pa so v Indiji poznali že bolnišnice.
Indijski zdravniki so bili dobri okulisti, znali pa so zdraviti tudi zlome kosti. Zlomljeni ud so pritrdili med deščice. V petem stoletju našega štetja so indijski zdravniki spoznali, da prenašajo malarijo moskiti, kugo pa podgane.
Arabski zdravniki, ki se niso samo učili od drugih, so prispevali k takratni medicini veliko novih izsledkov, zlasti na področju lekarništva. Arabska medicina je rodila veliko znamenitih zdravnikov, med njimi A vicenno, ki si je prizadeval klasificirati vso takratno zdravilsko vedo. Od Judov si je šola v Salernu pridobila dragocene izkušnje na področju preventive. Že svetopisemski Mojzes se je učil zdravilstva od egipčanskih svečenikov, ki so zelo cenili osebno čistočo in higieno. Judi so kaj kmalu spoznali, da higiena odločno varuje človeško telo pred različnimi nalezljivimi boleznimi.
Šola v Salernu je bila kar zadeva zdravilstvo, edina luč, kije svetila v listi mračni dobi srednjega veka. Leta 291 pred n. š.je bila porušena in uničena velika zakladnica grške in rimske znanosti — znamenita A leksandrijska knjižnica. Pri tem je šlo po zlu tudi veliko knjig in zapiskov o zdravilstvu starega veka. Tisto malo, kar je še ostalo, se je porazgubilo po raznih evropskih samostanih in znanost o človekovem telesu skoraj osem stoletij ni naredila niti koraka napredka.
Številni menihi so sicer poznali Hipokrato va dela, vendar , niso upoštevali njegove trditve, da bolezen ni nadnaraven pojav. Bolezen so razglasili za kazen za grehe ali pa za hudičevo delo, ki ga je mogoče poz/draviti s pokoro, 'bičanjem, molitvami in romanjem. Romali so k cerkvam in kapelicam različnih svetnikov za katere so smatrali, da so »specialisti« za posamezne bolezni. Evropska mesta so gradili ‘tako, da niso niti najmanj upoštevali higienskih razmer. Ozke in temne ulice, polne blatu in nesnage, so bile hujše leglo bolezni kot mesta v starem Babilonu ali rimskem imperiju. Trgovina in vojne so prispevale, da so se kužne bolezni hitro širile.
Ko je v 14. stol, kuga pomorila približno četrtino prebivalstva. so za to pokrivili Jude in jih na tisoče pomorili. Med prebivalstvom je v tem času nastala prava histerija: moški, ženske in tudi otroci so izgubljali oblast nad seboj in se v blazni zamaknjenosti divje vrteli in poskakovali tako dolgo, dokler niso mrtvi popadali na tla. Takrat se je iz vzhodne Evrope razširilo tudi bičanje: menihi so hodili v procesijah in drug drugega ali pa samega sebe bičali po hrbtu. Ljudje so seji^ priključevali.
Vendar pa podoba le ni bila tako mračna vedno in povsod. Veliko menihov se je v samostanih ukvarjalo z gojenjern zdravilnih rastlin. Mnogi so si pridobili tudi nekaj zdravniške izobrazbe, ko so prebirali Galenova dela. Nekaj medicine sojin naučili tudi judovski potujoči zdravniki. Druga svet/p to** srednjeveške Evrope so bile bolnišnice. V začetku so jih usM' navijali cerkveni redovi, pozneje tudi posvetna oblast. š«ve^, pa so bile razmere v teh bolnišnicah vse prej kot idealne, seje omejevala v glavnem na vzdrževanje reda in hrano, o skr za čistočo in higieno pa ni bilo ne duha ne sluha. Tako so S nalezljive bolezni širile v bolnišnicah hitreje kot zunaj.
STRMi 10
VESTNIK, 16. JULIJA 
za vsakogar nekaj
Splošno o raku na prebavilih
ZDRAVNIK ZA VAS
O raku še vedno ne vemo vsega, vendar pa mnogo več kakor pred leti. Nova spoznanja iz izkušnje rastejo iz leta v leto. Vedno večje je število bolnikov, ki so ozdravljeni. To število raste iz leta v leto in daje občutek optimizma zdravstvenemu delavcu in bolniku.
Najbolj otipljiv dokaz uspeha zdravljenja je ozdravljenje.
Najboljša obramba je napad! Napad ob pravem času, napad na bolezen, ki se kaže z določenimi znaki. Pravočasno spoznavanje teh znakov in iskanje zdravniške pomoči je stvar bolnika, uspešno zdravljenje pa stvar zdravnika. To sodelovanje rodi vedno uspeh. Pravočasno se bomo Z k jn*j0 bodli, če bomo spoznali njene začetne signale in znanilce, če se bo dvignila raven zdravstvene razgledanosti naroda nasploh.
Zdravstvena razgledanost naroda pomeni spoznavanje znanilcev bolezni m prepričanje, da pravočasno spoznanje znanilcev bolezni in posvet z zdravnikom pomenita ozdravitev.
Pri rakavih obolenjih prebavil je zdravstvena razgledanost, tj. spoznanje zgodnjih znanilcev obolenja, izredno pomembna.
_ Nakaya obolenja prebavil so dokaj pogostna. Nekaj podatkov: V Sloveniji je letno okoli 60 primerov raka na požiralniku, okoli 650 primerov raka na želodcu, nad 100 primerov raka jeter in žolčnika, več ko 60 primerov raka trebušne slinavke in okoli 360 primerov raka na debelem bavirSU m ^an^'’ Predstavili smo najpogostnejša rakava obolenja prečim prej ugotovimo in spoznamo bolezen, tem uspešneje jo lahko zdravimo. Zgodnja spoznava raka je možna, ker so nam na voljo ustrezne metode, s katerimi ga odkrijemo. Zgodnji rak ni le v velikem odstotku ozdravljiv, temveč bolnika v tem stadiju obolenja in postopku zdravljenja tudi mnogo manj prizadene kakor marsikatera nerakava bolezen.
Prebavila služijo našemu organizmu za napajanje z energijo. Hrano sprejemajo, jo transportirajo, predelajo, pomagajo uskladiščiti, nerabne snovi pa odstranijo z blatom. Prebavila imajo torej v organizmu pomembno nalogo, zato bo seveda imela rakava bolezen določenega organa posledice za ves organizem. Pa tudi vsak prebavni organ posebej bo povzročal določene znake, ki so zanj značilni.
Za raka na požiralniku je značilno, da imajo bolniki občutek pritiska pod prsnico in občutek polnosti med jedjo. Kasneje se pojavijo težave pri požiranju, kolcanje, riganje, bolečina, napadi kašlja in lahko tudi hripavost. Vsakega bolnika, ki toži o takih znakih oziroma težavah, moramo skrbno pregledati in pri njem izključiti rakavo obolenje. Na voljo nam je klinični pregled, rentgenski pregled požiralnika in endoskopski pregled, kjer zdravnik s posebno napravo pregleda požiralnik. Naprava ima na koncu lučko in poseben optični sistem, ki posreduje zdravniku vpogled v cel potek požiralnika. Najuspešenejše je kirurško zdravljenje. V napredovalih primerih pa zdravimo bolezen z obsevanjem.
Za želodčni rak je značilno, da so njegovi znaki enaki kot pri navadni želodčnih težavah ljudi zrelih let. Bolniki pogosto na te znake niso pozorni in pridejo k zdravniku prepozno. Sleherno napetost v žlički in nelagodnost, spahovanje, izgubo teka, hujšanje in slabokrvnost moramo natančno preiskati ter izključiti možnost rakavega obolenja.
NASVET ZA VAS
Za vse leto in še bolj za čas pasjih dni: hladilnik
Hladilnik v kuhinji nam zlasti v poletnih mesecih nadomesti shrambo. Temperatura se takrat poviša, živila se hitro pokvarijo, če jih ne shranimo na hladno.
Marsikaj o pravilnem izkoriščanju hladilnikove prostorni-- ne in o vzdrževanju tega nadvse koristnega gospodinjskega stroja že vemo. Toda ne bo odveč, če si znanje v času vročih dni osvežimo in nemara zvemo še kaj novega.
HLADEN KOT HLADILNIK
Hladilnik bo deloval bolje in bo potrošil manj elektrike, če bo stal v hladnem kuhinjskem kotu. Z drugimi besedami, čimbolj naj bo odmaknjen od štedilnika, od pečice, od radiatorja, poleg tega naj bo postavljen tako, da ne bodo padali nanj sončni žarki. Ce pa ne moremo postaviti hladilnika drugam kot v bližino štedilnika, vsaj izoliramo vmesni prostor s ploščo stiropora.
PLAVANJE
Kdaj in kako v vodo?
Poletje je tu in med radostmi tega letnega časa je prav gotovo plavanje in kopanje pa najsi bo to v kopališlih, ob nabrežjih rek in jezer ali morja. Pomurci nismo ravno vrhunski plavalci, med nami pa je verjetno tudi precej takih, ki se ne znajo obdržati niti na površini, kaj šele, da bi lahko govorili o pravilnem plavanju. Nekako samo po sebi umevno je, da otroka naučimo hoditi, do vode pa, da te ima često odpor tudi ko odraste, saj prve korake nikoli ne vsklajujemo s prvimi zamahi v vodi. Slednja značilnost ni le naša — regijska, ampak bi jo lahko posplošili, posebej po vedno bolj zaskrbljujočih podatkih o čestih utopitvah. Plavanje in kopanje pa bi moralo biti pristopno vsem, brez ozira na letnico rojstva in spol, pa tudi krajinsko oznako ob upoštevanju nekaterih
ZRAK NAJ KROŽI
Hladilnik bo deloval tako, kot je treba, če bo zrak v njem lahko nemoteno krožil. Slabo je torej, če je prenatrpan. In povsem napak ravnajo gospodinje, ki prevlečejo mrežaste police v hladilniku z aluminijevo folijo, ker je tako ,,lepše in se vonjave ne mešajo”.
Hladilnik naj bo tudi zadosti odmaknjen od stene, da lahko nemoteno oddaja tudi zrak, ki nastaja za hrbtno stranjo. Hladilnika ne pokrivamo s prtički in ne oblagamo z okrasnimi predmeti.
REDNO ODTAJANJE
Strokovnjaki svetujejo, naj ' odtajamo hladilnik enkrat na teden in ne čakamo, dokler se v njem ne nabere debela plast ledu. Centimeter debel led pomeni 75 odstotkov več porabljene elektrike. Poleg tega se v ledu nabirajo različne slabe vonjave in se prenašajo na živila.
osnovnih pravil pred vstopom v vodo:
Novopečeni plavalci morajo biti posebej oprezni v globoki vodi, ker se jih je večina naučila plavati v plitvi vodi in vodoravni položaj tik pod gladino je mnogo lažji takrat, ko je dno blizu. Zato naj za take plavalce velja pravilo, da imajo vedno ob sebi dobrega plavalca, ki bo po potrebi lahko priskočil na pomoč. Posebej pri krču, ki se najčešče javlja prav pri slabih plavalcih, ker se hitro utrudijo, pa tudi hitreje se jih loti panika. Pri krču pa je potrebno le hitro ukrepati: vzravnati nogo ali roko.
Prav tako morajo začetniki med plavalci in drugi plavalci iskati mirnejša mesta in ne kotiček, kjer se gnete največ vode željnih. To zato, ker v gneči slab plavalec ne more
Na voljo imamo ponovno klinični pregled, rentgenski pregled želodca in endoskopski pregled, kjer z optično napravo pod kontrolo očesa pregledamo notranjost želodca, nadalje pregled izcedka želodčne sluznice na zločeste celice pod mikroskopom in končno operativni pregled želodca.
Tudi tu velja, kot že povedano, da ima zgodnja spoznava obolenjea najboljšo usodo. Metoda zdravljenja je kirurško zdravljenje samo ali v k kombinaciji s citostatiki, tj. zdravili, ki uničujejo rakave celice. Pri napredovalih primerih obolenja so možne manjše operacije in kombinacija zdravljenja s citostatiki.
Pri bolnikih, ki že dalj časa opažajo napade žolčnih kamnov, je treba pomisliti na raka ha žolčniku, če se v manj kot mesecu dni spremeni značaj napadov. Napadi so pogostni, bolniki bruhajo, imajo občutek pritiska v žlički, rigajo, pojavijo se driske, slabosti in hujšanje.
Rak na jetrih je bolj skop s svojimi signali. Vendar pa opažamo bruhanje, občutek za bruhanje, pritisk v žlički, topo bolečino pod rebrnim lokom, slabokrvnost, bledoto in hujšanje ter izgubo teka.
Trebušna slinavka je podolgovat organ in so znaki obolenja odvisni od tega, kateri predel je bolan. Bolniki hujšajo, iamjo slab tek, pojavi se občutek napetosti, bolečine v trebuhu ali pa se pojavi celo zlatenica. Preiskave so rentgenske, laboratorijske in izotopne; pogostna je tudi operacija, kjer se mnogokrat bolezen šele dokončno spozna.
Zdravljenje raka na žolčniku, jetrih in trebušni slinavki je bodisi operativno zdravljenje ali zdravljenje z obsevanjem, s citostatiki ali s kombinacijo teh metod.
Pogostna so rakava obolenje debelega črevesa in danke, ki kažejo pri nas rahlo tendenco k porastu. Bolnik opaža menjave zaprtja z driskami, spremembo oblike blata, pojav krvi v blatu, napetost, hujšanje; pojavi se slabokrvnost. Nasploh lahko rečemo, da bolnik opaža spremembo pri odvajanju. Ob pojavu takih znakov je nujen posvet z zdravnikom.
Predvsem je važen pregled črevesa s prstom, rentgenski pregled debelega črevesa in pregled z endoskopom, kjer se s kontrolo očesa pregleda lumen črevesa do 30 cm, z novejšimi aparaturami pa lahko tudi do slepiča, torej celotno debelo črevo.
Tudi pri rakavem obolenju debelega črevesa in danke pomeni zgodnja spoznava obolenja dobre pogoje za ozdravitev.
Iz podanega kratkega pregleda vidimo, da so znaki rakavih obolenj prebavnega trakta kar precej dobro izraženi in če jih spoznamo in smo nanje pozorni, jih skorajda ne moremo spregledati. Seveda pa je treba poudariti, kar velja zlasti še za obolenja debelega črevesa in danke, da je pomembno blato vedno pogledati, da tako odkrijemo morebitno primes krvi, gnoja in podobno.
Življenje je enkratna priložnost, zato je važno, da se zanj borimo. Dober in uspešen boj pa je mogoč predvsem z natančnim samoopazova-njem in spoznavanjem bolezenskih znakov ter dobro zdravstveno službo. Ob vseh teh dejavnikih skupaj ima bolnik kar največjo možnost ozdravljenja.
Bodimo torej kritični do znakov, ki se nepoklicano vrivajo v naše življenje in jih do tedaj nismo bili vajenii.
Vsakih štirinajst dni ali na tri tedne pa hladilnik temeljito pomijemo z detergentom in mlačno vodo, ne uporabljamo pa ostrih čistil, ki načnejo gladko površino. Umazanijo res laže odstranimo z grobim praškom, vendar s tem tudi razpraskamo stene in v praskah se bo nabiralo še več umazanije.
Potem stene in rešetke pomijemo s čisto vodo in temeljito osušimo. Gumo na vratih dobro očistimo in obrišemo: Le tako bo ostala mehka, voljna in bo dobro tesnila. Od časa do časa hladilnik odmaknemo od stene in s sesalnikom odstranimo prah, ki se je nabral na hrbtni strani.
MED POČITNICAMI VKLJUČEN ALI IZKLJUČEN
Ko gremo na počitnice, pustimo hladilnik brez skrbi vključen. Napolnimo ga z živili, ki se obdržijo, in po vrnitvi z dopusta nas bo doma čakala
hladna pijača. Ce pa se odločimo, naj hladilnik med našim dopustom počiva, ga izključimo, izpraznimo, odtajamo, pomijemo in osušimo. Vrata pustimo priprta, da se ne bi zrak v hladilniku usmradil. Zatohli vonj je potem zelo težko pregnati.
KAKO VELIK NAJ BO HLADILNIK?
Ce kupujemo nov hladilnik, izberemo dovolj velikega, da nam ne bo kasneje žal. Na enega družinskega člana računamo po 50 litrov prostornine. Zelo praktični so hladilniki, ki imajo tudi zamrzovalnik. V njem lahko zamrznemo in shranimo manjše količine živil, ki jih potem porabimo sproti, ali najkasneje v nekaj tednih. Ce želimo zamrzniti večje za-
reagirati na kakršenkoli sunek z leve ali desne, kar pa ne pomeni, da naj so na bolj osamljenih mestih v bazenu ali na plaži izolira. Vedno naj je v bližini kdo, ki mu lahko pomaga.
Različni plavalni pripomočki (plavuti naprimer) so pri neplavalcih ali plavalcih-začetnikih odveč. Dajejo mu sicer lažni občutek sigurnosti, kar pa lahko v kritičnih trenutkih drago stane.
Tudi to, kje se plavalec začetnik ali celo neplavalec odpravi v vodo ni nevažno. Vedno je treba preveriti kakšna je globina vode, kakor tudi ali navidezna plitkost ni varljiva in se posebej za motno vodo ne skriva past. Poleg vsega pa je pomembno zapomniti si tudi, kdaj je pametno iti v vodo: Vsekakor ne takoj po použiti hrani ampak med obroki, in ne preznojen!
CO
52
E
Izmed vaših pisem smo izžrebali pismo Draga Vreče iz Ptujske ceste iz Gornje Radgone. Čestitamo. Prejel bo ploščo Elektrotehne-Šoping iz M. Sobote. Izpolnjene kupone pošljite do petka 24. julija na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota. Oddaja bo na sporedu v torek 21. julija od 17.30—18.00.
Sestavil Marico Napast	Osvojeval-na težnja ali politika	Vodna vršina	Oranje, zorana zemlja	Mesto v južni Turčiji	Francoski pisatelj (Pierre)	Jezikava Sokratova žena	Eden od oceanov
Ženska, ki nastopa na gledališkem odru							
Najlepša življenjska doba							
Latinsko ime za trdonebni soglasnik							
Ameriški filmski igralec Nelson			Cankarjeva povest				
			Cerkveni velikaš				
Žensko ime					Tunizija		
					Srbsko moško ime		
Največji italijanski naftni koncern				Vijak pri sadni stiskalnici		N	
Reka v Švici (krajša oblika)				Ameriška tiskovna agencija			
				Malik			
Liter		Srednješolec					
		Drevesna žabica					
Grška boginja, poslanka bogov						Pevec Pestner	Tečaj Šesu
Starogrški filozof iz Efeza							
Geslo fr. revolucije (enakost)							
Slovenski zgodovinar (Josip)				Temni del dneva	•		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: protest, Rosario, intriga, K E, anis, Ito, 1st, m, sejm, Amadeus, vata’ NK, ar, soda, Nepos, K, Jerneja, Est, luč.
IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA
STRAN 11
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
VEDO, DA NISO SAMI...
Na Goričkem je te dni še posebej živo. Številne mladinske delovne brigade iz raznih predelov Slovenije, med katerimi so mladi iz občinskih konferenc zveze socialistične mladine Ljub-Ijana/Vič, Kočevje, Slovenj Gradec in Črnomelj, pridružila pa se jim je tudi specializirana brigada Rdečega križa Slovenije, se trudijo po svojih najboljših močeh pomagati ljudem na manj razvitem in obmejnem predelu murskosoboške občine. Dela so za zdaj osredotočena na obnovo okrog štiri kilometre dolgega cestnega odseka od Gornjih Petrovec do Križevec.
Dan je bil sončen in vroč, ko sem s kolegom _prispel na delovišče. Do prvih manjših vzpetin je šlo kar hitro po asfaltu, od tam naprej pa se je jekleni konjiček prebijal skozi pravcati oblak prahu, ki so ga povzročali ogromni tovornjaki in osebna vozila, in poskakoval po makadamski cesti. Šele nekje daleč so se prikazale hribovske kmetije, ki so naznanjale začetek vasi Križevci na Goričkem. Znova sem se lahko prepričal, kako lepa je tukajšnja dežela, posebej še, ko se koplje v julijskem soncu, ki je prebodlo sivino dopoldneva. Kmalu me je premamil brigadirski živžav.
Mladi brigadirji, ki so za tri tedne zamenjali svoje delovne obleke in učne knjige, da bi pograbili krampe in lopate ter pomagali graditi ceste na Goričkem, s tem dano obljubo izpolnjujejo. Mladinke in mladince je prepeletal en sam delovni ritem. Približal sem se jim. Srečal sem se s komandantom slovenjegraške mladinske delovne brigade. »Zdravko Čebular-Rado« Jožetom Lenartom, ki je jel pojasnjevati vnemo svojih brigadirjev. Čepravje brigada nepopolna — šteje namreč le 32 brigadirjev, od tegaje osem deklet — dosegajo nadvse spodbudne uspehe. V prvi
dekadi so presegli normo za skoraj 28 odstotkov, na udarnem dnevu pa celo za 53 odstotkov.
Pri delu jih ni oviralo niti pripekajoče sonce, ko je skupinica brigadirjev nedaleč od Križevec jela podirati in klesti drevesa, ki so se morala umakniti bodoči, znatno širši asfaltni cesti. Tišino dopoldneva je večkrat preglasil zvonki topot sekire in žage. Prah, ki se je valil proti njim
ZA RAZŠIRITEV CESTE — Tudi podiranje in klestenje dreves sodi v delo brigadirjev, s čimer bodo dane možnosti za razširitev cestnega odseka Gornji Petrovci — Križevci.
po vsakokratni vožnji tovornjakov, je bil resda zadušljiv, pa čeprav so še pred nekaj trenutki tod polivali cesto. »Lažje je tistim, ki približno šest kilometrov dalje kopljejo obcestne jarke«, so zatrjevali nekateri izmed mladih.
Čas pa je neusmiljeno tekel ko sem se pogovarjal z mladimi brigadirji, ki so prinesli v te kraje živahnejši življenjski utrip. Kazalec na uri seje namreč že prevesil čez poldne, sonce pa je žgalo, da je bil kramp v rokah še težji. Da so ljudje tod sila prijazni, so še povedali, saj jim rade volje posodijo vse potrebno orodje, zlasti sekire, pa tudi pijača in kakšen priboljšek iz rok domačinov je zagotovo slajši kot običajno.
Kmalu sem zagledal nekaj domačij, kr so, kot seje zdelo na prvi pogled, samevale. Pa ni bilo tako. Na dvorišču ene izmed hiš, ki so raztresene po
goričkih obronkih, sem srečal 81-letnega Aleksandra Joša-rja, ki mi je povedal, da so mlajši trenutno v službi, vrnili pa se bodo v poznih popoldanskih urah. »Zelo se veselim nove asfaltne ceste, da ne bo toliko prahu kot je zdaj.
NA DELOVIŠČU PRI KRIŽEVCIH — Mladi brigadirji iz raznih predelov Slovenije si iz dneva v dan bolj prizadevajo, da bi z izgradnjo ceste pripomogli k hitrejšemu povezovanju med goričkimi kraji.
Domačini so s prostovoljnim delom in prispevki dali veliko za boljšo cestno povezavo, zato pričakujem, da se nam bo izpolnila že dolgoletna želja«, je še pristavil. Pridružila se mu je tudi kmetovalka Sidonija Časar, kije dejala: »Lepoje, da so prišli brigadirji v naš kraj, zato jim radi ponudimo pijačo in jedačo. Kmalu nam ne bo treba več zapirati oken zaradi prahu,« je zrla z optimizmom na delo slovenskih brigadirjev. Iz dneva v dan vse bolj spoznavajo, kako mladi rod vrača prebivalcem Goričkega zaupanje in jih utrjuje v prepričanju, da niso ostali sami.. .
Tudi Roman Božič, komandant črnomaljske brigade »Milka Šobar-Nataša«, ki jo sestavlja 39 brigadirjev, je pohvalil sodelovanje z domačini. » »Na traso so nam poslali nekaj mladincev iz Križevec in bližnjih vasi, kar nam pride še kako, prav na tem vročem soncu. Naša brigada je prvič na Goričke in lahko že sedaj rečem, da se bomo vrnili
domov z najlepšimi spomini.« Zvedel sem, daje njihova brigada presegla normo za 21,23 odstotka, na udarniškem dnevu pa za 50,6 odstotka.
Nekoliko slabše so delali člani mladinske delovne brigade »kočevski zbor« iz Kočevja, ki so postavljeno normo presegli za 29,7 odstotka, najbolj pa so še izkazali na udarnem dnevu z 59,5 odstotnim presežkom norme. Tudi brigadirji iz ljubljanske občine Vič. ki sestavljajo brigadi II. SNOUB Ljubo Šercer, so bili zadovoljni z doseženim saj presegajo normo za 35,15 odstotka, kar je največ med vsemi brigadami, medtem ko so na udarnem dnevu nekoliko »zaostali« za ostalimi brigadami; dosegli so namreč le 39,67-odštotno prekoračitev norme.
Bilje čas odhoda. Še zadnji stisk rok in značilni brigadir
ski Z-D-R-A-V-O. Smeh je preglasil vse ostalo. Tako je bilo tokrat, in tako je venomer na delovišču letošnje republiške mladinske delovne akcije na Goričkem. Živahno in mladostno, kot da so vsi ena sama velika družina. In vesel in ponosem sem, da sem spoznal vse tisto v mladih, kar nam v vsakodnevnem življenju uide. Spoznal sem delavnost in ustvarjalnost mladih kije pač ne moremo na vsakem koraku opaziti. Tako je tudi v brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih, kjer imajo zelo razvejane interesne dejavnosti. Naj omenimo samo politično šolo Edvarda Kar- 1 delja, brigadirski radio, pestro . kulturno in športno udejstvovanje mladih, zvečer pa predstavitev posameznih  mladinskih delovnih brigad,z skečev ...
Bratstvo in enotnost, tovarištvo in solidarnost so vrednote, ki bodo ostale trajno v srcih teh mladih ljudi. To pa je nedvomno bistveno!
Tekst: Milan Jerše Foto: Milan Skledar

ni MDA Negova 81
Negovo, idilično vas na obrobju Slovenskih goric, so preteklih dvanajst dni zopet obiskali brigadirji. Spet se je brigadirska pesem pomešala s šumenjem mogočnih stoletnih hrastov in ropotanjem kmetijskih strojev. Še močneje pa so žvenketali krampi in lopate, ki so jih vihtele pridne roke brigadirjev. Tokrat je sodelovalo na že četrti lokalni mladinski delovni akciji 53 pionirjev in pionirk, mladincev in mladink, ki so bili razvrščeni v dve brigadi z enakim imenom Janko Jurkovič-Jovo. Od 2. do 14. tega meseca, so se mladi iz domala vseh osnovnih organizacij ZSMS v gornjeradgonski občini družili in se spoznavali. Med delom so se razvila številna nova prijateljstva in vsi, ki so se tukaj prvič srečali z brigadirskim življenjem, so se z akcije vračali polni bogatih izkušenj in spoznanj, ki jim bodo v življenju še kako koristila. Spoznali so, da delo gradi človeka, posebej pa še skupno delo, pri katerem mora vsak prispevati delež za dosego skupnega cilja.	x
Obiskali smo jih tretji delovni dan in jih našli na trasi. Jožek Pintarič, komandant akcije, jih je ta dan razvrstil v delovne skupine na treh deloviščih. Eni so se lotili že dotrajanega dela strehe negovskega gradu, najstarejšega m najmogočnejšega kultur-no-zgodovinskega spomenika v občini, drugi so urejali stopnišče pri župnišču, tretji pa vihteli krampe pri izkopu vodovoda od zbiralnika proti naselju.
»Že drugo leto je glavni poudarek naše akcije na obnovitvenih delih gradu. Letos smo se lotili ostrešja, ki je že dotrajano, čiščenja obokov grajskih kleti, popravil obzidja, sistema odvodnjavanja in ureditve okolice. Medtem, ko smo se na prvih dveh akcijah osredotočili na notranja dela, sedaj opravljamo nujna vzdrževalna dela, ki so, če hočemo ohraniti ta enkratni primerek naše kulturne dediščine, še kako potrebna,« sta nam pojasnila Jožek in Slavko Lončarič, predsednik krajevne skupnosti Negova, kije koordinator vseh del, katerih strokovni del opravlja obrtna zadruga pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Ker so imeli brigadirji tukaj polne roke dela, pa tudi ostrešje, ki je že kazalo prazne rebri, ni ravno nizko, smo malce poklepetali s skupino, ki je podirala ruševino
na župnišču in urejala stopnice, ki bodo omogočile lažji dostop prebivalcem krajevne skupnosti iz okoliških vasi v njihov center. Dva močnejša mladinca sta s krampoma pridno razdirala ruševino, ostali so si kot na tekočem traku podajali opeke iz roke v roko. Vse je delovalo kot dobro utečen stroj. Vmes pa ni manjkalo tudi dobre volje in smeha, saj so šale kar deževale. Potna telesa in nasmejani obrazi Suzane, Andreja, Jožice, Štefana .. so najbolj zgovorno pričali o njihovem počutju na akciji. Najmlajši med njimi je bil Danilo Kocbek, učenec 4. razreda OŠ Negova, kije domačin in prvič na akciji: »Kljub temu, da sem samo nekaj metrov od doma, ne hodim spat domov. Ne morem zapustiti novih prijateljev in prav žal mi je, ker bo akcija trajala kratek čas. Prihodnje leto, se je bom zopet udeležil.«
Enakega mnenja je bila tudi, petnajstletna Danica Skrabar iz Gornje Radgone, ki je dejala, da kljub obilici dela, brigadirjem ne manjka prostega časa. Sama gaje izkoristila za ogled kraja in za kopanje v bližnjem jezeru.
Tomi Benko je že drugič na lokalni mladinski delovni akciji v Negovi. »Letos imamo srečo ž vremenom,« pravi. »Zato bomo naredili več kot lani, pa tudi zagnani smo bolj. Popoldan, ko smo prosti, najraje igram .košarko, zvečer pa rad pokramljam in zapojem s tovariši. Prihodnje leto pridem zopet.«
(V PROSTEM ČASU KOM RISTNO IN ZABAVNO^
V zatišju dela na trasi, v kuhinji osnovne-šole, kraljuje med kotli in lonci brigadirski intendant in kuhar, Ivan Bratuša. Ivanje med brigadirji še posebej priljubljen in cenjen, saj je od njegovih spretnosti  odvisno njihovo počutje in tek, ki ni majhen.
Zmotili smo ga pri pripravljanju kosila: »Nameraval sem sicer na republiško akcijo v Belo krajino, vendar nisem mogel pustiti brigadirjev lačnih«, se je pošalil mladi kuhar -hotela Radin. In brigadirjem ni žal, da sije premislil, saj je vrsta za »repete« po vsakem obroku precejšna.
To je del utripa življenja lokalne mladinske akcije Negova 81, na kateri so brigadirji poleg že naštetih del, v preostalih dnevih še očistili bazene negovskega jezera in
njegove okolice. Čeprav številke niso pravo merilo, pa tudi ne cilj akcije, lahko resnici na ljubo zapišemo, da so opravili delo v skupni vrednosti več kot petsto tisoč starih dinarjev. Ob tem pa so se še idejnopolitično izobraževali in v prostem časti ukvarjali s prostimi dejavnostmi, med katerimi so kazali največ zanimanja za foto krožek. Pestro je bilo tudi
njihovo družabno življenje i brigadirji so se odlično zab vali, še posebej ob številni šaljivih športnih igrah. nemarili pa niso tudi kultu nega dela, saj seje vsak vec predstavila s svojim Pr0^i mom ena četa. Zato smo Ji tudi verjeli, ko so nas ob s vesu pospremili z značtlb brigadirskim Z-D-R-A-*" ’ zdravo! zdravo! zdravo!, da bodo prihodnje leto zbrali večjem številu.	,
Tekst in Vlado Pav«0
STRAN 12
VESTNIK, 16. JULIJA
za razvedrilo
— Tudi na tretjem zaslišanju trdite, da se ne spomnite kje ste skrili poneverjen denar.
— Veste, ko sem v sodniški stavbi, me vse nekam otesnjuje, začnem zgubljati spomin. Če bi me pustili na miru in spustili na prostost, bi ga že nekako našel.
OB SMETNJAKU
— Kaj za hudiča šariš po smetnjaku, Jože?
— V tej krizi iščem nekaj zase. Našel sem zavržen kruh, sadje, kar dobre ženske čevlje, snope časopisov. Vse to ljudje mečejo vstran, le tistega, kar sem iskal nisem našel.
— Kaj pa si iskal?
— Upal sem, da je kdo vsaj pomotoma vsul med drugim
tudi kakšen zavojček toaletnega papirja.
DRUGI ČASI
— Mamica, se res vse pravljice začnejo z besedami: »Nekoč je živel.,.«
— Tako so se začenjale nekoč, otrok moj. Časi se spreminjajo, začetki pa so izredno različni. Ko boš odrasla in poročena, se bo mogoče katera pravljica začela takole: »Halo, draga, zvečer imam sejo upravnega odbora...«
PO OPERACIJI
— Tovariš zdravnik, se bo ta brazgotina po operaciji slepiča pozneje videla?
— Ja, draga moja, to pa bo odvisno od vas!
RAZLIKE SO
V pravljici so živeli ljudje, v avtobusih pa so vloge pogosto obrnjene.
BOGOVI SO BILI NAKLONJENI
— Miha, star maček sem, vendar so me naši sredi julija »naaprilili« in povabili na klanje prašiča.
— Zdaj, ko imaš skrinjo, je to povabilo vredno vsega spoštovanja. s.
— O klanju in poletnih kolinah sploh niso razmišljali. Zvabiti so me hoteli, da bi pomagal pri pospravljanju sena.
— Jim je uspelo, kajne?
— Ne. Pol ure po mojem prihodu je začelo tako deževati, da o senu ni nihče zinil niti besede, vsak pa je začel v zadregi pripravljati vse potrebno za poletne koline. Jaz sem odšel čist, le prašiču so skrajšali življenje vsaj za nekaj tednov.
HELENA
Helena, cenim vas, spoštujem, vendar ne bi rad končal kot Napoleon.
SAMO Z NARKOZO
— Franc, spodobno si oblečen, le lase imaš malo predolge. Pojdi vendar k frizerju!
— Bi že šel, če bi me strigli pod narkozo.
ZGODI SE
— V drevesno skorjo si tisto popoldne vrezal najini imeni in srce, obljubil večno zvestobo, zdaj pa se obnašaš do mene kot
do ženske, ki te sploh ne zanima.
— Veš, vse tisto je bilo iskreno, našel pa se je neki nesramnež in drevo podrl...
HČERKA IN MATI
— Mimica, si vsaj v tem mesecu obiskala mamo in jo vprašala, če je z zdravjem kaj narobe?
— Ne. Ona je prišla k meni in mi postavila podobno vprašanje.
INKASANTU
— Račune bomo poravnali, vendar vam svetujem, da vsaj teden dni ne pritisnete na naš zvonec.
— Kaj pa je narobe?
— Neka kužna bolezen nas je zajela.
— Plačate pa vseeno lahko.
— Iskreno vam povem, žal bi mi bilo, če bi se z dotikom denarja še vi okužili.
ZASEBNI TRGOVEC
— Že nekaj mesecev imate zasebno trgovino. Kako je kaj?
— Zaledje je majhno, s prometom pa sem kar zadovoljen. Pozornost posvečam predvsem tistemu o čem smo v delovni organizaciji, kjer sem bil zaposlen, toliko razpravljali.
OPOZORILO
— Obtoženi — opozarja sodnik — povejte samo to, kar ste videli in nikar tistega, kar ste slišali od drugih. Torej: kdaj ste rojeni?
— E, tega vam pa ne morem povedati, saj ste mi zabičali, da tistega, kar sem slišal od drugih, ne smem povedati. Za datum rojstva sem namreč zvedel od drugih.
V RESTAVRACIJI
— Gost se približa natakarju in ga vpraša:
— Me poznate?
— Ne bi se spomnil... se zmede natakar, gost pa mu razbistri spomin:
— Jaz sem tisti od mize tam v kotu, ki sem pred dvema urama naročil kotlet na žaru ...
V ŽENITOVANJSKEM URADU
— Rad bi se poročil z bogatim, lepim, inteligentnim in izobraženim dekletom.
— Veste kaj: z ozirom na vaše zahteve vam priporočamo, da greste v katero izmed arabskih držav, kajti pri nas se lahko poročite s samo eno ...
ČASI SE SPREMINJAJO
— Še vedno zmečete toliko kruha v smetnjak?
— Tisti časi so minili. Zdaj vsako jutro brskam, če je v smetnjaku kakšna zanesljiva krušna podloga ...
Američan Luis je v prometni gneči slalomsko obračal volan in pritiskal na plin, podobno pa je ravnal voznik za njim. Zavil je na stransko cesto, potem levo in desno, »spremljevalec« pa mu je vztrajno sledil. Za zadnjo rešitev si je izbral poljsko pot, zavoj na desno. Poti je zmanjkalo in moral je ustaviti.
— Pot je končana, lahko se peljeva samo nazaj. Zakaj ste me zasledovali?
— Hotel sem vam povedati samo to, da sem hotel to šklopotalo, ki ni vredno več kot tisoč dolarjev, prodati. Taksija ni bilo, zato sem prijel za volan vašega cadilaca.
— Peljeva se najprej nazaj, potem pa po glavni cesti naprej. Cadilac lahko obdržite. Že sam sem ga hotel odpeljati na odpad ...
Clementino, hčerko premožnih staršev, so sredi popoldneva v stanovanju prijeli lopovi, preoblečeni v delavce za preseljevanje, zavezali so ji usta in odnesli vse od nakita in nekaterih delov pohištva. Vodja tolpe jo je ob koncu vpašal, če jo to kaj moti. Gestikulativno jim je pokazala, naj ji odvežejo ruto čez usta, prerežejo vrvi, ki so jo vezale na stol, potem pa je dodala: »Hvala. Tudi ta stol vam odstopam.«
Bobri spodjedajo „bobre"
Gostišče »Bobri« v Dolnji Bistrici naj bi izletnikom, turistom, posebno pa ribičem, ponudilo tisto, kar je dala narava, pa tudi tisto, kar so si ob gradnji zamišljali ljudje iz okolice. Na začetku so bili skoraj vsi optimisti, namestili so vabljive table, uredili so cesto in spodbujali. Začetek je bil dober, takšen, da smo ga lahko ponudili tudi turistom in izletnikom, po gostih menjava upravljalcev tega gostinskega obrata pa vse drsi navzdol. Tudi pri Viatorju v Lendavi pravijo — zdaj je gostišče pod njihovim okriljem — da je treba, to bobrovsko stavbo obnoviti in to temeljito, vendar nimajo denarja. Še to — lokal je odprt le ob praznikih, petkih, sobotah in nedeljah. Ne preostane drugega kot to, da lokal prevzame in uredi nekdo drug, ki bo z vabečimi tablami in dobro postrežbo privabljal tudi tuje turiste in tp vsak dan. Tako menimo obiskovalci, za posnetek pa je poskrbel Jože Žerdin.	j. s.
V Vanča vasi so minulo soboto spet zavzeto prijeli za delo, da bi čim prej dogradili prizidek h gasilskemu domu in zbiralnico mleka ob njem. Še nekaj tednov in oba objekta bosta dograjena. Doslej so vložili v gradnjo in dograjevanje nad 2.400 prostovoljnih delovnih ur. Prizadevni so, kajne?
Mladinsko kulturno umetniško društvo Miško Kranjec iz Velike Polane je nosilec kulturnega življenja v KS Polana, seveda pa ne gre pozabiti tudi uspešnega povezovanja z osnovno šolo Velika Polana.
Iz vrste sekcij, ki delujejo v okviru KUD, va;n predstavljamo folklorno skupino, ki popestri vsako proslavo v krajevni skupnosti, nastopa pa tudi v drugih krajih širom po Pomurju in celo v tujini. Vodi jih Katica Škalič.	S. Zver
SELCE
Stanovanja za kmetijske delavce
V lenarški občini imajo premalo stanovanj za kmetijske delavce,'zato so se pri občinski stanovanjski skupnosti odločili za nove gradnje predvsem v tistih predelih, kjer ljudje živijo in delajo. Tako so ob dnevu borca odprli vrata bloka za devet družin v Selcah, kjer ima kmetijski kombinat največ površin. Upajmo, da jih bodo v prihodnjem obdobju zgradili še več.
L. K.
GORNJA RADGONA
Šesta številka glasila Elrad
Pred dnevi je izšla letošnja šesta številka glasila delovne organizacije Gorenje-EIrad ELRAD, ki ga izdajajo že devetnajsto leto. Glasilo je mesečnik in je po vsebini zelo bogato. Temu je nekoliko pripomogla lanskoletna akcija sindikatov „Tisoč delavcev sodelavcev”, saj se je za pisanje navdušilo veliko novih sodelavcev.
V glasilu je objavljenih 65 prispevkov, ki jih je napisalo 22 avtorjev. Berejo ga tudi člani družin zaposlenih, posebno priljubljeno pa je med njihovimi upokojenci.	L. K.
V pokrajjni ob Muri nam mati narava vsakič ponudi, pa naj si bo na pomlad, poleti, jeseni ali pozimi, kaj zanimivega. To, da se želva najde v Prekmurju, ni vsakdanji primer. Kilogramski želvo je na travniku v času pospravljanja sena našel" Alojz Sobočan iz Lipe. Le ta se je kaj kmalu udomačila, in se dokaj korajžno sprehaja na domačem dvorišču. J. Žerdin
Na posnetku je folklorna skupina kulturno umetniškega društva »Slavko Osterc« iz Veržeja, ki jo vodi Majda Puklavec. Folklora je v Veržeju že dodobra zakoreninjena, saj deluje več kot 35 let, današnja skupina pa deset let; sestavljajo jo mladi z osmimi pari. Plešejo predvsem prleške plese. V okviru finančnih možnosti jih podpirajo krajevna skupnost, KUD Veržej in ZKO Ljutomer. Svoje ubrane plese so že odplesali v Radencih, na Kozjem, v Grljani v Srbiji, na folklornem srečanju v Veliki Polani, plešejo pa tudi na proslavah v domačem kraiu. j. Žerdin
KOBILJE
Prvi krajevni praznik
Krajevna skupnost Kobilje je v tem poletju praznovala prvi krajevni praznik, ki je bil posvečen prvi obletnici poimenovanja kobiljske osnovne šole po Edvardu Kardelju. Sla slovesnosti, na kateri je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti ing. Pavel Korošec, so pregledali uspehe, med katerimi velja zlasti omeniti asfaltiranje ceste skozi ,,goščo”, pričetek gradnje gasilskega doma in dokaj trdno sodelovanje s karavlo ,,Duro Salaj”.
Za prihodnje obdobje pa načrtujejo gradnjo manjšega obrata, asfaltiranje nekaterih odsekov cest, gradnjo vodovoda v gorice, transformatorja in otroškega vrtca z dvema oddelkoma.
J. Žerdin
KRAŠČI
Lovci ne mirujejo
Devet lovskih družin je sodelovalo na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe, ki ga je v nedeljo v Kraščih pripravila Lovska družina Cankova. Med 45 tekmovalci je ekipno osvojila prvo mesto tekmovalna ekipa iz lovske družine Križevci v Prekmurju, takoj za njimi so bili tekmovalci iz Križevec pri Ljutomeru, tretje mesto pa je zasedla LD Kuzma—Grad. Med posamezniki je bil najboljši Jože Pojbič iz LD Križevci v Prekmurju, drugi Jože Rajh iz LD Križevci pri Ljutomeru, tretji pa Jože Seme iz LD Radenci.
trku
STRAN 13
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
Odbor za medsebojna razmerja OŠ Fokovci dodatno razpisuje naslednja delovna opravila in naloge na podružnični dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci:
— 2 učitelja razrednega pouka; U ali PRU
— vzgojiteljica; VZG.
Kandidati morajo biti usposobljeni za delo v slov, in madž. jeziku. Vloge z dokazili o strokovnosti poslati na OŠ Fokovci, odboru za medsebojna razmerja, v 8 dneh po izidu razpisa.
OSNOVNA ŠOLA GORNJA RADGONA
razpisuje
prosta dela in naloge:
a)	za nedoločen čas:	9
— učitelja razrednega pouka v COŠ, PRU
- učitelja Fl in TEHNIČNEGA POUKA, PRU
b)	za določen čas:
—	učitelja Fl in TEHNIČNEGA POUKA (v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu)
—	učitelja razrednega pouka v COŠ od 28. 9. 1981 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Na razpolago je 1 garsonjera.
Začetek dela 1. 9. 1981.
Rok za prijavo do zasedbe delovnega mesta.
PRAŠIČEREJCI POZOR!
ABC Pomurka — KG Rakičan, temeljna organizacija Prašičereja Belti nc i, prodaja na ekonomski enoti Jezera rabljene gajbice za vzrejo pujskov. Prodajajo jih vsak dan od 6. — 14. ure, razen sobote in nedelje.
Cena gajbice je približno 1.500,- dinarjev.
ABC Pomurka — KG Rakičan TOZD Prašičereja Beltinci

Svet osnovne šole Puconci
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in delovne naloge:
— učitelja razrednega pouka
PRU.
— učitelja razrednega pouka na podružnični šoli v Brezovcih — PRU
Rok prijave 15 dni po objavi
Komisija za delovna razmerja na Blagovno-ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti
RAZPISUJE
za nedoločen čas prosta dela in naloge
— učitelja telesne vzgoje
Pogoj: končana VŠTK, prednost imajo ženske, nastop 1.9.1981
— računovodje
Pogoj: končana ekonomska šola s triletno prakso ali višja šola ekonomske smeri z dvoletno prakso. Nastop dela takoj.
— snažilke
Pogoj: končana osnovna šola, 3-mesečno poskusno delo, nastop dela po dogovoru.
Rok za prijavo 10 dni po objavi.
Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti
objavlja
prosta dela in naloge
VODJE PISARNE
v oddelku skupnih služb
Zahteva se srednja šola upravno-administrativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Prijavijo se lahko tudi kandidati s končano zahtevano izobrazbo, brez delovnih izkušenj.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje iz 84. člena Zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku ali da niso bili obsojeni za k. d. iz nečastnih nagibov).
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 15 dneh od objave Upravi za notranje zadeve Murska Sobota.
RADIATORSKI KOTNI VENTIL
RADIATORSKI RAVNI
VENTIL S TERMOSTATOM
Nakup je možen v vseh trgovinah s tehničnim blagom
mariborska livarna
Kejžarjeva 11,62000 MARIBOR
STRAN 14
VESTNIK, 16. JULIJA
Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti
RAZPISUJE javno licitacijo za prodajo: ,
— montažnega lesenega objekta (8x5 m), ki stoji na mejnem prehodu Hodoš, se demontira in odstrani.
Izklicna cena je 15.000,00 din.
Datum, ko se objekt lahko demontira in odstrani, bo naknadno dogovorjen s kupcem — najboljšim ponudnikom. Kupec je dolžan poleg uporabnega materiala odstraniti tudi ves odpadni material in temelje do 10 cm pod nivojem zemljišča.
Javna licitacija bo v torek, dne 21/7-1981 ob 10. uri na kraju samem.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred licitacijo plačale 20 °/o pologa.
Prodaja bo po sistemu vedno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Ogled objekta je mogoč od 18/7-198Tdalje.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
SGP Konstruktor n. sol. o., MARIBOR TOZD GRADBENIK, n. sol. o., LENDAVA
RAZPISUJE
kadrovske štipendije za naslednje poklice:
zidarji	8
tesarji	8
železokrivci	3
strojni ključavničar	1
upravno administrativni tehnik	1
(prednost imajo 3., 4. letnik) ekonomski tehnik	1
(prednost imajo 3., 4. letnik) gradbeni tehnik	2
(prednost imajo 3., 4. letnik) študij na Pravni fakulteti	1
(prednost imajo višji letniki) VTŠ — I. stopnja smer visoke grad.	2
FAG smer visoke gradnje	1
Kandidati morajo vlogi na obrazcu 1,65 DZS priložiti še — potrdilo o vpisu v šolo — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju družine	x
— potrdilo o dohodkih staršev za leto 1980 — če so starši upokojeni, predložijo kandidati odrezek od pokojnine za december 1980
Vloge za razpis štipendij je potrebno vložiti v kadrovski TOZD Gradbenik do 15. 8. 1981, od dneva razpisa.
Razpisna komisija na Blagovno-ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti ponovno
RAZPISUJE
v skladu s 147. členom zakona o usmerjenem izobraževanju in 173. členom statuta centra prosta dela in naloge članov kolegijskega poslovodnega organa in sicer:
1 člana za pedagoška vprašanja (10-urna učna obveznost tedensko)
1 člana za samoupravne zadeve in sodelovanje z okoljem
(10-urna učna obveznost tedensko)
Pogoji:
1.	Kandidati morajo izpolnjevati pogoje zakona o usmerjenem izobraževanju.
2.	Imeti morajo ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti.
Rok za prijavo 10 dni po objavi.
Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Transport,
OBJAVLJA
5 voznikov tovornjaka
Pogoji: končana poklicna šola za voznika tovornjaka, opravljen izpit kategorije E in vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
ALUMINIJSKI RADIATORJI aklimat® in RADIATORSKI VENTILI v mesecih juliju in avgustu
cenejši za 10% *
NOGOMET
Mura ne gre v drugo zvezno ligo
Potem, ko sta prvo in drugo uvrščeni moštvi v slovenski nogometni ligi Šmartno in Slovan iz Ljubljane odpovedali sodelovanje v drugi zvezni ligi, je Nogometna zveza Slovenije ponudila igranje v drugi ligi soboški Muri kot tretje uvrščenemu moštvu. Zato je bila pretekli četrtek v Murski Soboti razširjena seja izvršnega odbora NK Mura, na kateri so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih in tele-snokulturnih organizacij.
Po vsestranski oceni stanja v nogometnem klubu Mura so ugotovili, da so v zadnjem obdobju dosegli pomembne rezultate v samoupravni organiziranosti in strokovnem delu, hkrati pa tudi izboljšali pogoje dela. Rezultat tega je uspešno delo z vsemi selekcijami, ki je načrtno zastavljeno in osvojitev tretjega mesta Mure v slovenski ligi.
PADALSTVO
POJBIČ TRINAJSTI
V Beograduje bilo 14. mladinsko prvenstvo Jugoslavije v padalstvu, na katerem je sodelovalo 22 tekmovalcev iz celotne države. Med njimi je nastopil tudi član aero kluba Murska Sobota Jože Pojbič. V skoku na cilj z višine 1000 metrov je zasedel trinajsto mesto, v figurativnih skokih z višine 2000 metrov je bil petnajsti, v skupni uvrstitvi pa je pristal na trinajstem mestu. Člani aero kluba Murska Sobota pa se pripravljajo na republiško člansko prvenstvo, ki bo v Ptuju.
Že nekaj časa pa se vneto pripravljata na državno prvenstvo jadralnih pilotov člana soboškega aero kluba Stanislav Petrovič in Mišo Pfeifer. Tekmovanje bo v Novem Sadu.
KOŠARKA
POMURJE ČETRTIČ ZMAGOVALEC
V Weizu v Avstriji je bil mednarodni košarkarski turnir kadetov, katerega so se udeležili tudi mladi košarkarji Pomurja iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Osvojili so prvo mesto in prejeli lep pokal. Soboški košarkarji so na tovrstnem tekmovanju že četrtič osvojili prvo mesto.
Za ekipo Pomurja so nastopili: Petek, Stihec, Sarčevič, Sarkanj, Kavaš, Zavec, S. Fišer, D. Horvat, A. Fišer, A. Horvat in Gašpar. Dosegli so naslednje rezultate: Pomurje.Progres Graz 102:52, in Sparkasse Weiz:Pomuije 70:84.
Istočasno pa so v Weizu gostovali tudi veterani Pomurja in premagali domačo ekipo z rezultatom 94:84. Koše za Pomurje so dosegli: Hladen 22, Grmič 18, Sedonja 23, Horvat 10, Andreiek 11, Gorčan 6 Hiršl 4.
Povratno srečanje kadetov in veteranov Sparkasse iz Weiza bo jeseni v Murski Soboti.
ŠPORTNI OBRAZI
Štefan Cigan -republiški mladinski prvak
Pretekli teden je bilo v Celju končano letoSnje republiško mladinsko prvenstvo v šahu, na katerem so sodelovali tudi mladi šahi-sti ŠD Radenska iz Murske Sobote. Najuspešnejši med njimi je bil zopet Stefan Cigan, ki je z osvojenimi 8 točkami in pol zasedel prvo
mesto in osvojil naslov republiškega mladinskega prvaka. To je zelo lep uspeh, ki ga ni niti sam pričakoval, saj si je le želel izboljšati lanskoletno uvrstitev, ko je zasedel šesto mesto. Kot sam pravi, je med turnirjem opazil, da ima možnosti za solidno uvrstitev, zato se je posebej
Kljub temu pa Mura ne bo šla v drugo zvezno ligo, ker za to trenutno nima kadrovskih niti materialnih pogojev. Za sodelovanje v drugi zvezni ligi bi potrebovali 6 do 7 milijonov dinarjev, sam klub pa bi lahko zbral le 2 milijona. Poleg tega pa so si v klubu zastavili dolgoročno politiko razvoja, ki temelji na strokovnem delu in domačih kadrih. Zavzeli so se, da je letos potrebno dograditi potrebne objekte na stadionu, hkrati pa v okviru SZDL že sedaj potrditi načrtovani razvoj kluba in mu ob osvojitvi naslova slovenskega prvaka tudi omogočiti sodelovanje v višjem tekmovalnem razredu. Zaenkrat pa se morajo tako igralci kot gledalci sprijazniti z ugotovitvijo, da v sedanjem trenutku ni mogoče zbrati potrebnih sredstev za sodelovanje v drugi zvezni ligi.
potrudil ter z dobro igro osvojil prvo mesto.
Stefan Cigan iz Murske Sobote, ki je letos končal osmi razred osnovne šole na soboški drugi osnovni šoli, je izreden šahovski talent. To je doslej že dokazal na najrazličnejših tekmovanjih. Med drugim je dvakrat osvojil naslov republiškega pionirskega prvaka, enkrat pa je bil tudi državni pionirski prvak. Prav gotovo pa je njegov največji uspeh doslej osvojitev naslova republiškega mladinskega prvaka, ki mu daje tudi možnosti za dobro uvrstitev na državnem prvenstvu. Ker pa je Stefan Cigan letos osvojil dva republiška naslova — pionirskega in mladinskega je v dilemi ali naj sodeluje na državnem pionirskem ali mladinskem prvenstvu, kajti na obeh ne more sodelovati. Kot kaže, pa se bo najbrž odločil za sodelovanje na mladinskem prvenstvu. Njegova želja je, da bi se uvrstil med prvo peterico, kar bi mu omogočilo sodelovanje . na olimpiadi.
To mu želimo tudi mi, saj bi mu pomenilo nadaljnjo spodbudo za še večje uspehe.
F. Maučec
Zvezno priznanje Partizanu iz Puconec
Društvo za telesno vzgojo Partizan Puconci je pred kratkim prejelo priznanje Zveze za splošno telesno vzgojo Partizana Jugoslavije za uspešno delo v preteklem obdobju. Izkoristili smo to priložnost za pogovor s predsednikom društva Partizan Puconci Janezom Jo-šarjem, ki ima tudi veliko zaslugza razvejano dejavnos in uspešno delo društva.
V Puconcih je bilo pred osemindvajsetimi leti ustanovljeno društvo Partizan na pobudo velikega ljubitelja telesne kulture, sedaj že pokojnega učitelja in ravnatelja Štefana Vučana. To podeželsko društvo je ves čas delovalo v izredno težkih pogojih dela, ob pomanjkanju materialnih sredstev, objektov in kadrov. Bila pa j e ves čas izredno velika volj a do dela in pripravljenost peščice amaterskih zanesenjakov, ki so ves prosti čas žrtvovali za delo z mladino.
Pri tem pa je imela pomembno vlogo tudi pucon-ska osnovna šola. Tako je društvo Partizan Puconci, razen nekaterih kriznih obdobij, sodilo med najaktivnejše tovrstne telesnokul-turne organizacije v soboški občini. To je tudi še danes, vendar so tokrat pogoji, zlasti pa vsebina, nekoliko drugačni, kot so bili nekoč.
V začetku svojega delovanja seje društvo za telesno vzgojo Partizan Puconci,tako kot druga društva Parti-
IgHESHBgk- ’ '	-L"  i -
PODLESEK
NA SP
Pretekli teden je z zagrebškega letališča odpotovala jugoslovanska mladinska reprezentanca rokoborcev do 20 let, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Kanadi. V jugoslovanski reprezentanci je tudi član rokoborske sekcije soboškega Partizana Franc Podlesek. To je veliko priznanje temu talentiranemu rokoborcu, kakor tudi soboškemu Partizanu. Upamo, da bomo razveseljive novice slišali tudi iz Kanade.
DELAVSKE IGRE
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Lendava je te dni razpisala pogoje in urnik za udeležbo na letošnjih že 7. delavskih igrah. Omenjene igre so iz leta v leto množičnejše, v njih sodeluje tudi vedno več žena. Letos bodo ekipe organizacij združenega dela tekmovale v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, odbojki, rokometu, streljanju, šahu in pikadu. Ženske ekipe bodo tekmovale v kegljanju, pikadu, odbojki in streljanju. Za tehnične in strokovne usluge bo tudi tokrat skrbela telesnokulturna skupnost, pokrovitelj pa je tako kot vsako leto občinski svet zveze sindikatov. Komisija, ki je organizirala delavske športne igre, je izdelala tudi podroben urnik tekmovanja, določila nosilce tekmovanj v posameznih panogah ter pozvala vse delovne organizacije, da se iger udeležijo.	Jani D.
zan, ukvarjalo predvsem s telovadnimi nastopi in se redno udeleževalo zletov društev Partizan. Potem so se nekaj časa ukvarjali le z nogometom, za katerega je med mladino vladalo največje zanimanje. V zadnjih letih pa ima društvo Partizan Puconci veliko vlogo v kra-
Vlečenje vrvi je ena zelo priljubljenih aktivnosti, ki je že udomačena tudi v krajevni skupnosti Puconci.
jevni skupnosti kot nosilec razvejane športno-rekreacij-ske dejavnosti. Delo v društvo je zastavljeno načrtno in ob tesnem sodelovanju z vzgojnovarstvenim zavodom in osnovno šolo. Poleg rednih tedenskih aktivnosti v okviru društva delujejo sekcije za nogomet, košarko, odbojko in namizni tenis. Društvo posveča posebno skrb uresničevanju programa telesnokulturnega minimuma, kjer izvajajo različne
Beltinka in Turnišče zanesljiva prvaka
Nogometna igra ima v Beltincih in Turnišču dolgoletno tradicijo, oba športna kolektiva pa se tudi ponašata s številnimi uspehi in osvojenimi lovorikami. Tudi danes sodita Beltinka iz
Nogometaši BELTINKE iz Beltinec — prvak prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Beltinčarji so v prvenstvu doživeli samo en poraz in osvojili 38 točk ali sedem točk več od drugo uvrščenih Bakovec.
Nogometno moštvo TURNIŠČA — prvak prve občinske nogometne lige Lendava. Občinski naslov so nogometaši Turnišča osvojili brez konkurence, saj so doživeli samo en poraz. Poleg tega pa je Turnišče osvojilo tudi naslov občinskega pokalnega prvaka.
akcije kot so hoja, obiski obeležij iz NOB streljanje, smučanje, teki in igre z žogo. Množično udeležbo dosegajo v krosih in zlasti priljubljenih športno-rekreacijskih igrah v krajevni skupnosti. Gre za vključevanje delovnih ljudi in občanov vseh starostnih struktur vkrajevni
skupnosti. Tako ugotavljajo, da se v krajevni skupnosti Puconci ukvarja s športno-rekreacijo približno tretjina vsega prebivalstva. Društvo tudi tesno sodeluje s krajevno skupnostjo, KO ZRVS, mladinsko organizacijo in ZTKO občine Murska Sobota.
V zadnjem času posvečajo posebno skrb tudi izgradnji telesnovzgojnih objektov in izobraževanju potrebnih
Beltinec in Turnišče med najboljša pomurska moštva, ki bi lahko z uspehom nastopala tudi v višjem tekmovanju. Svojo vrednost sta pokazali moštvi tudi v minuli tekmovalni sezoni, saj
kadrov. Tako so si zgradili društvene prostore pri nogometnem igrišču? večinoma s prostovoljnim delom. Na razpolago pa imajo tudi telovadnico in nekatera igrišča. Pri izgradnji športnih objektovimata zlasti veliko razumevanje krajevna skupnost in Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, veliko pomoč pa jim nudi tudi ZTKO M. Sobota. Iz vrst mladine pa so v zadnjem obdobju usposobili nekaj prepotrebnih strokovnih kadrov, ki poleg učiteljev telesne vzgoje pridno delajo v društvu.
Društvo za telesno vzgojo Partizan Puconci bo tudi v prihodnje posvečalo posebno skrb vključevanju delovnih ljudi in občanov vseh starostnih kategorij v špor-tno-rekreacijske aktivnosti. V programu imajo ureditev trim steze, za katero vlada med krajani veliko zanimanje, uveljavili pa bodo tudi nekatere nove oblike športne rekreacije. Zlasti pa se Pucončani veselijo nove osnovne šole, ki je v gradnji in na katero so dolgo čakali.
V njej bodo namreč dobili tudi telovadnico, kjer bodo lahko prirejali večje prireditve. Najbolj pa so seveda veseli priznanja Partizana Jugoslavije, ki ga niso pričakovali, vsekakor pa jim bo v veliko spodbudo za njihovo nadaljnje in še uspešnejše delo na področju telesne kulture.
Feri Maučec
sta najvišja naslova osvojila brez prave konkurence. Zlasti pa je razveseljivo, da v obeh klubih povečajo posebno skrb mlademu naraščaju, karje tudi garancija za bodoče uspešno delo.
STRAN 15
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
I kronika
SODELOVANJE PRI MILIČNIŠK1 AKCIJI
(Ne)vsakdanja presenečenja z radarjem
Maja letos je stopil v veljavo Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Občani so bili o njem obveščani prek vseh sredstev javnega obveščanja. Zanimalo nas je, kako ljudje-točneje vozniki, spoštujejo te nove predpise, oziroma, ali višje kazni vplivajo na njihovo pazljivost. V četrtek, 9. julija smo se pridružili akciji naših varuhov-miličnikovob cesti iz Gornje Radgone proti Lenartu. Ta dan je bila tukaj akcija z radarjem. Največ prometni nesreč je namreč prav zradi prevelike hitrosti in v eni uri, od 1430 do 1530, je bilo kar štirinajst prekoračitev hitrosti. Res je, da je bilo največ prekoračitev do deset km/h, toda predpisi so predpisi in miličniki samo opravljajo svojo dolžnost. Radar zabeleži vsako prekoračitev nad štiri km/h in signalizira, ne glede če je voznik še tako dober prijatelj ali znanec.
Mnogo šoferjev si misli, da bodo zelo tovariški, če bodo nasproti vozeče opozorili na radarsko postajo. Toda komu to koristi? Tistih nekaj metrov bo voznik res zmanjšal hitrost in ne bo plačal kazni, zato pa bo kasneje toliko bolj pritisni I na plin. Dokler vsak ne občuti posledic trmoglavosti na svoji koži, nobena kazen ne pomaga. Poraja se nam vprašanje, zakaj sploh imamo zakone in predpise: ali zato, da imajo miličniki kaj pokasirati in igrajo ljudje brezplačno loterijo, ali pa zato, da bi z upoštevanjem le teh bilo na cestah manj nesreč.
Večino prekoračitev naredijo vozniki osebnih avtomobilov, ne manjka pa tudi šoferjev tovor
Po nedolžnem ne plača nihče, kajti radar MULTANOVA v primeru netočnih izračunov ne zabeleži nobene hitrosti.
njakov in avtobusov, saj tudi ti radi uživajo v hitri vožnji, čeprav imajo zvrhano prikolico ali polno potnikov. Prvi voznik, ki je moral zapeljati na rob bankine, je vozil sedem km/h preveč. Poznal je vse predpise in bil seznanjen z novim zakonom, vendar mu ,,pride mimogrede”, da močneje pritisne na plin, tako da se tega sploh ne zaveda. Vsak šofer vozi različno hitro po svojem občutku. Skozi naselje bo normalno vozil počasneje, kot pa po ravni cesti kjer ni hiš, a je dovoljeno samo 60 km/h.
Mogoče bo vozil počasneje ker ve, da tukaj večkrat stojijo z radarjem. Pomurje je tako majhno, da mnogi vozniki poznajo že vsa radarjeva skrivna mesta. Z ene strani je to dobro, saj zato vozijo počasneje, da ne bi plačali kazni.
Nesrečna vožnja s traktorjem
Vincenc Korošec iz Beltinec se je 8. julija ob 10.15 uri peljal s traktorjem, h kateremu je bila pripeta prikolica, skozi Mursko Soboto. Ko je vozil po mostu čez Ledavo, je izpadla varovalka na priklopniku, zato se je prikolica odpela, zdrknila na pločnik ter se prevrnila. Šarika Ouček iz Murske Sobote, ki je bila na kraju nesreče, se je hudo poškodovala in so jo morali odpeljati v bolnico.
9.	julija ob 22.20 uri seje zgodila prometna nesreča na lokalni cesti med Noršinci in Mursko Soboto. Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov je namreč zaneslo voznika motornega kolesa Milana Gerenčerja iz Bratonec; zapeljal je v obcestni jarek, padel in se hudo poškodoval. Preizkus z alkotestom je pokazal prisotnost alkohola, saj je snov v epruveti pozelenela čez polovico.
Z dvorišča stanovanjske hiše sta 10. julija pritekla na cesto 13-ietna otroka O. L. in B. M. iz Gornje Radgone. Ta neprevidnost je botrovala prometni nesreči, saj voznik osebnega avta Bojan Žafran s Kapelskega vrha, ki je vozil po lokalni cesti na Tratah v Gornji Radgorii, ni mogel pravočasno ustaviti; O. L. se je hudo poškodoval, B. M. pa je dobil le rane lažje stopnje.
Voznik kmetijskega traktorja Venčeslav Kozar s Pristave se je 10. julija ob 20.55 uri peljal iz Stročje vasi proti domu. Prav v tem času pa je bil na cesti tudi Anton Bakša iz Grlave; peljal se je Kozarju nasproti. Ugotovljeno je, da je vozil neprevidno, in sicer nekoliko bolj po levi strani svojega
Tudi šoferju wartburga ni pomagalo izgovarjanje, da je števec pokvarjen. Njegov je kazal 55 km/h, medtem pa je že zdavnaj prekoračil dovoljeno hitrost. Vsak voznik mora skrbeti za svoje vozilo, ko te na cesti ustavijo miličniki, ne pomagajo nobeni izgovori.
Šofer katrce mi je zaupal, da je bil tako zatopljen v pogovor z lepoo sopotnico, da je pozabil na števec in je podzavestno vozil hitreje. Mogoče bi nekateri rabili napis: „Med vožnjo ne govori s šoferjem.” Naslednja žrtev je bil osebni avtomobil s tujo registracijo, vozil pa ga je naš človek, ki je zaposlen na začasnem delu v tujini. Najprej
je bil majhen nesporazum, saj je misli, da bo moral plačati 200 jur-jev(2000 din). Tudi njemu se kaj takega še ni zgodilo v dolgoletni praksi in bil je na moč presenečen. V Nemčiji je navajen na hitro vožnjo, zato se nikakor ne more navaditi na tukajšnje predpise.
Ker z radarsko postaajo ne morejo ostati dolgo na enem mestu, smo se pomaknili naprej, na cesto Lomanoši—Benedikt. Tokrat smo bili skupaj z upravljalcem radarske postaje. Namestil se je za nepreglednim ovinkom. Signalov je bilo veliko. Zabeležena je bila tudi bela Lada mariborske registracije. Cez nekaj minut se je ta lada vrnila in ustavila ob cesti.
Voznik VladoKos je bil najprej jezen, češ kako je lahko za 5 km/h plačal 200 din. Toda verjetno ga je bolj zanimalo delovanje Mul-
voznega pasa. Pri trčenju se je Bakša lažje ranil, na vozilih pa je škode za 100 tisočakov.
Zaradi neprimerne hitrosti, ki je prav gotovo posledica vinjenosti (alkotest je pozelenel nad polovico), voznik osebnega avta Erigves Toth iz Prosenjakovce. ki se je 11. julija peljal skozi Sebeborce, ni uspel speljati desnega ostrega ovinka: avto je nekajkrat zaplesal sem ter tja, da bi se naposled prevrnil na streho. Škode je za 100 tisoč dinarjev. Telesnih poškodb, vsaj hujših, pa ni, saj jo je voznik odnesel le i. nekaj praskami.
Sedaj pa poglejmo, kako je prišlo do prometne nesreče s traktorjem! 10. julija sta 22-letni Anton Bertalanič in 19-letni Jože Madjar, oba iz Večeslavec, vzela traktor in se odpeljala. Za krmilom je sedel Jože Madjar. Vozila sta se od gostilne do gostilne in popivala. Naposled sta se vračala domov. Ura je bila 23, ko sta se peljala skozi Veče-slavce proti Pertoči. Na strmem klancu se je traktor nenadoma ustavil in takoj zatem začel drseti navzdol. Mladeniča sta skočila z vozila, vendar je imel srečo le Madjar, ki se je lažje poškodoval, medtem ko je vozilo Bertalaniča stisnilo ob drevo in je na kraju nesreče umrl. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so nam v ponedeljek povedali, da je Madjar prizorišče nesreče zapustil in ni prijavil tragedije svojega prijatelja. Zapišemo naj še to, da je Bertalanič, ki se je smrtno
tanove. Plačal je prvič v življenju, čeprav je že večkrat prekoračil hitrost. Novega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa še ni prebral, čeprav stane le 5C din. Na vprašanje, če bi opozoril druge šoferje na radar, je pritrdil. Pri nas siganaliziranje z lučmi še ni kaznivo, v drugih državah je, zato je veliko več prekoračitev dovoljene hitrosti, kot pa jih zabeležijo.
Tovariš Slavko Kores, ki je leto dni zaposlen na postaji milice v Murski Soboti, je zgovorno pripovedoval: ,,Določene dneve smo razporejeni po Pomurju, kjer z radarjem ugotavljamo prekoračitve hitrosti.” Cez nekaj trenutkov ga je prekinil klic miličnika Antona Šonaje, ki je že pet let zaposlen na postaji milice v Murski Soboti in je opravil še tečaj za delo z radarjem. Prek UKV zveze je namreč kolegoma sporočal nove registrske številke avtomobilov, ki so prekoračili hitrost. Njegova naloga pred akcijo je, da namesti radar, ki je sestavljen iz sonde, števca meritev, filmske kamere in fleša, ki se uporablja v 'nočnih urah. Posebna naprava je še printer, ki na papir zabeleži vsak primer prekoračitve hitrosti, točen čas dogodka, ter zaporedno številko ustavljenega avtomobila. ,,Po nedolžnem ne plača nihče, kajti radar MULTANOVA v primeru netočnih izračunov ne zabeleži nobene hitrosti,” pravi tovariš Šonaja med pričakovanjem pose
Na cesti Radgona—Ihova je bilo v eni uri štirinajst kršiteljev.
bnega zvoka, ki ga v primeru prekoračene omejene hitrosti, daje radar.
Tudi na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so povedali mnenje o prekoračitvi hitrosti. Še prej pa lahko glede (ne)točnih meritev hitrosti z radarjem (na račun tega se prav taklo včasih hočejo vozniki pritoževati) poudarimo, da miličniki pri meritvah hitrosti upoštevajo 5 odstotno toleranco od dovoljene hitrosti.
Sicer pa mora voznik v naselju zaradi prekoračitve hitrosti do 10
poškodoval, ta dan pri Madjar-jcHh pomagal pri kmetijskih delih.
Naslednja prometna nesreča, o kateri želimo zapisati nekaj besed, se je zgodila 11. julija. Ob 17.30 uri se je voznik osebnega avta Matija Gabor iz Žižkov
VARNOSTNA AKCIJA
Prejšnji petek so delavci milice in organov za notranje zadeve izvedli varnostno akcijo, katere cilj je bil: ugStttwii stanje v prometu, na področju javnega reda in miru ter v čuvajski službi v organizacijah združenega dela. V prometni akciji so miličniki ustavili 297 voznikov motornih vozil in ugotovili, da jih precej vozi v nasprotju z določili zakona o varnosti cestnega prometa. Miličniki so na kraju samem kaznovali 29 voznikov, sodniku za prekrške so jih prijavili 35, vozniško dovoljenje pa so odvzeli 16 upravljalcem motornih vozil, saj so ugotovili, da so vozili pod učinkom alkohola. V prometni akciji so izsledili 6 voznikov motornih vozil, ki niso imeli izpita oziroma potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov. Tudi tokrat vsem kršilcem niso izrekli kazni, ampak so nekatere (52) zaradi manjših prekrškov le opozorili.
Kar Zadeva čuvajsko službo, stanje ni ravno spodbudno, saj so med preverjanjem ugotovili, da nekateri čuvaji ne opravljajo svojega dela v redu, čemur se lahko reče, da tu in tam med delom tudi malo počivajo. Tiste organizacije združenega dela, kjer imajo take čuvaje, so delavci organov notranjih zadev te dni na ugotovitve opozorili s prisebnim dopisom.	»
Kot že rečeno, v petkovi akciji so preverjali tudi izvajanje zakona oziroma občinskih odlokov o javnem redu in miru. Ugotovitve so zelo ugodne, razen v primeru, ko 6 gostov zasebnik, ki oddaja sobe, turistov ni prijavil, zato so ga ovadili sodniku za prekrške.
Š. S.
kilometrov na uro plačati 200 dinarjev kazni, pri prekoračitvi od 10 do 30 kilometrov na uro pa 500 dinarjev. V primeru, da prekorači hitrost od 30 do 50 kilometrov na uro, pa ga po 209. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa predlagajo sodniku za prekrške. Pri nadprekoračitvi 50 kilometrov ga prav tako po 208. členu predlagajo sodniku za prekrške.
Ko voznik izven naselja prekorači hitrost do 10 kilometrov na uro mora plačati 100 dinarjev kazni, od 10 do 30 kilometrov 200 dinarjev, od 30 do 50 kilometrov pa 500 dinarjev. V primeru, da voznik prekorači hitrost nad 500 kilometrov je po 209. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa predlagan sodniku za prekrške.
Prometnih prekrškov je torej kljub prizadevanjem miličnikov, ki s številnimi akcijami hočejo ,,ukrotiti” voznike, veliko. ,,Glede vinjenoxsti, nepravilnega parkiranja in drugih ,,manjših” prometnih prekrškov pri voznikih ni opaziti večje preventive, kljub temu, da so kazni šestkrat večje.
Vozniki še naprej zavestno kršijo, predpise, pa tudi nesreč ni dosti manj. Mislim, da povečanje kazni ne bi doseglo svojega namena. Slehernega človeka, ki krši bi bilo potrebno prometno prevzgojiti.
Pričakovali smo večjo učinkovitost novega zakona,” je pripovedoval pomočnik komandirja postaje milice v Murski Soboti, Marjan Horvat.
V upanju, da bomo s skupnimi močmi le prevzgojili zavest slehernega kršitelja prometnih predpisov se zamislimo nad rekom: ,.Nesreča nikoli ne počiva!”, ki ga bomo le z našo samozavestjo in odgovornostjo sčasoma izkoreninili iz naših cest.
Bernarda PEČEK Milan SKLEDAR
peljal z neprimerno hitrostjo iz Gomilic proti Turnišču. Zaneslo ga je v jarek, po katerem je peljal še 50 metrov, nato pa je med prevračanjem avta padel iz vozila in obležal s hudimi poškodbami. Gmotna škoda na avtu znaša 250 tisočakov.
Š. S.
KRVODAJALCI_________________________________
POTROŠNIK — Marjeta Šarac (5), Janko Horvat (35), Marjana Kovač (29), Franc Vogrin (1).
POMURSKI TISK — Franc Kerec (5), Hilda Obal (15), Janez Gomboši (8), Bela Franko (14), Ludvik Obal (9), Drago Sagaj (11), Jože Savel (10), Rozalija Janošik (9), Bojan Cvetko (1), Nebojša Mladenovič (2), Marija Vrečič (17), Janez Brunec (10), Jože Lutar (7), Štefan Pertoci (6), Anton Ritlop (10).
KIK Pomurka — Alojz Ratnik (5), Jože Pertoci (19), Branko Farič (14), Olga Gjerek (7), Dezider Drvarič (6), Dragica Vindiš (6), Štefan Pozvek (3), Jože Kovač (17), Geza Vučak (8), Franc Granfol (3), Franc Slihthuber (3). Stanko Cigut (10), Štefan Titan (8), Jože Matjašec (2), Silvo H ul (2), Štefan Hašaj (2), Emil Škerlak (6), Tibor Sapač (6), Janez Raus (2).
SOBOTA — Štefan Puhan (5), Milan Balaško (11).
TK MURA — Milan Nemec (3), Štefan Legenič (16), Janez Štraus (4), Vlado Škerlak (4), Branko Kamničar (7), Janez Obal (10).
ABC Pomurka Lendava — Valent Toth (1), Mirko Tornar (1), Ernest Bogar (1), Ferdo Cerovec (1), Franc Horvat (1), Ignac Zadravec
SKUPŠČINA OBČINE M. SOBOTA_— Slavko Meolic (5), Franc Erjavec (14), Zdenka Vidovič (1), Gyorgy Žohar (1), Franc Gregor (3).
RZŠ M. SOBOTA — Tonček Kos (6), Stanko Sarjaš (8), Franc Ošlaj
BOGOJINA — Štefan Puhan (6).
OD DRUGOD — Jožef Bernard, Kovačeva 16, Lendava (3), Angela Kavaš, Socialno zavarovanje (9).
UmRLI_______________________________
Frančišek Cimerman, 20 let, Moravci 126; Franc Koroša, 33 let, Ključarovci 56; Stanislav Sabotin, 57 let. Mota 4; Ludvik Tivadar, 71 let, Radoslavci 57; Vincenc Kamerlin, 75 let, Zgornji Kamenščak 15; Franc Štumpf, 75 let, Bunčani 20; Anton Tigeli, 79 let, Ljutomer, Stara cesta 18; Franc Dolamič, 90 let, Drakovci 73; Marija Filipič, 46 let, Radoslavci 30/a; Alojzija Brunčič, 58 let, Cven46; Marija Jager, 71 let, Kuršinci41; Frančiška Ros, 71 let, Vučja vas 4; Marija Kerman, 87 let, Mekotnjak 23; Benjamin Lebar, 4 leta, Gaberje 61; Jože Nagy, 36 let, Čentiba 103/a; Franc Nemec, 56 let, Jurij 14/a; Štefan Leček, 56 let, Gornji Lakoš 120; Franc Mertik, 63 let, Odranci 290; Štefan Herženjak, 65 let, Petišovci 117; Ivan Sobočan, 66 let, Srednja Bistrica 69; Štefan Denša, 67 let, Nedelica 18; Ferenc Tivadar, 67 let, Dolina 78; Jože Imre, 69 let, Kapca 151; Štefan Hanč, 69 let, Dobrovnik 169; Franc Kar, 75 let, Pince 70; Imre Herženjak, 79 let, Kapca 71; Vendel Gal, 80 let, Genterovci 45; Janoš Bedič, 81 let, Petišovci 47; Štefan Režonja, 82 let, Renkovci 80; Jožica Bohnec, 1 ura, Srednja Bistrica 67; Magda Kepe, 36 let, Radmožanci 50; Marija Kuzma, 38 let, Črenšovci 4; Helena Čeke, 58 let, Kapca 13; Irena Bakan, 61 let, Gornji Lakoš 42; Barbara Smej, 73 let, Odranci 68; Hedvika Hozjan, 74 let, Črenšovci 50; Rozalija Šoos, 76 let, Genterovci 37; Marija Režonja,, 78 let, Dobrovnik 114; Ana Kelenc, 84 let, Velika Polana 58; Terezija Virag, 88 let, Odranci 227; Etelka Magyar, 92 let, Dolnji Lakoš 57; Stanislav Nova, 52 let, J amna 12-F rane J aušo vec^62 let, Črnci 62; Martin Lebar, 76 let. Žiberci 24; Anton Šinko, 76 let, Lomanoše 5; Anton Weiss, 83 let, Apače 91; Franc Jerič, 87 let, Hrastje-Mota 66; Ivanka Filipič, 61 let, Turjanski vrh 11; Rozalija Klobasa, 69 let, Kunova 34; Jožefa Koler, 75 let, Lešane 26; Marija Ravter, 79 let, Lokavci 11; Marija Gole, 81 let, Nasova 3; Marija Jaušovec, 84 let, Selišči 3; Marija Rožman, 87 let, Radenci 12.
BISERNA POROKA V LJUTOMERU. V imenu občinske skupščine je ob biserni poroki izrekel iskrene čestitke zakoncema Jožefu in Mariji Horvat iz Mote predsednik SO Franc Štrakl.
Pred desetimi leti sta slovesno praznovala zlato poroko, sedaj pa sta to potrdila še z biserno. Poročila sta se leta 1920 v Lendavi. Leta 1936 sta se preselila na Moto, kjer sta kupila hišo in zemljo.
Njun dom, kjer je bila med okupacijo tudi ilegalna partizanska postojanka, je obiskovalo in iskalo zvezo za Pre; kmurje in Pohorje več partizanov. Večkrat seje mudil tam tudi Miško Kranjec.
Srečna se počutita v krogu zdaj že številne družine, saj imata 6 otrok, 19 vnukov in 22 pravnukov.
M. F.
Vsak občan lendavske občine ima poleg svojega imena in priimka osebno matično številko, ki jo je moral pokazati tudi ob nedavnem popisu prebivalstva. Vsak jo mora skrbno paziti, saj jo bo, kot bomo videli, včkrat potreboval. V nove potne liste bodo namreč odslej vpisovali tudi to številko, torej osebno matično
STRAN 16
VESTNIK, 16. JULIJAj^,
številko občana. Nevšečno bodo nastale, če bi ob^an P , šel na občino po potni list W te številke, saj mu ga.y benec ne bi mogel izdati- ž si zapomnimo, če pridemo P j potni list, prinesimo s se osebno matično številko p vse v redu, ne bo čakanja, n izgube časa in ne kreganj p
LENDAVA
DA NE BO NEVŠEČNOSTI
radijski in televizijski spored od 1 7. do 2 3. julija
PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	[RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	| RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA' MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
________ I .	.____I_i_______________________________________________L_______________
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.30 Poročila, 17.35 Jazz na ekranu: Kvartet Jusef Lateef, 18.05 Obzornik, 18.15 Marx in Engels II, 19.00 Ne prezrite, 19.15. Risanka, 19.24-Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Cirkus, 21.30 V znamenju, 21.45 Nočni kino: Nočni pregon, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Mali svet, otroška oddaja, 18.45 Pesem, ki traja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zeleni kabaret, 20.35 Poročila, 20.40 Teveteka, 21.50 TV znanci: ZRN (do 23.50)
TV ZAGREB
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali svet, 18.45 Pesem, ki traja, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Ustvarjanje Titove Jugoslavije: »Mednarodno priznanj e «, 21.00 Dober večer, Mišo Kovač, 21.50 Dnevnik, 22.05 Poreklo mafije (serijski film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Latinščina, 9.00 Angleščina, 9.30 Jaz sem gospodar v hiši (film), 11.05 Nemi filmi, 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redkacija, 14.00 Smeh z Bobom (film), 14.45 Vtisti iz Irske, 15.00 Bud-denbrookovi, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Medvedki so prosti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Pan-optikum, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zadnja pošiljka (film), 20.15 Reklame, 20.20 Operetni koktail, 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio, 22.20 Poročila
Drugi program
11.55 Pregled sporeda, 12.00 Športno popoldne, 17.00 Galerija, 17.30 Brez nagobčnika, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Od; prava v živalski svet, 20.00 Domači profesionalci, 20.15 Reklame, 20.20 Politika v petek, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Blondika iz Pekinga (film), 22.40 Poročila
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
15.55 Burt Bacharach, glasbeni film. 16.45 Pet minut meteorologije. 16.50 Iraška folklora. 17.10 Istvan Rostas, portret. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Še pol n* res, kviz. 19.55 Nek humorist je odšel; spomin na Pala Kiralyhergyija. 20.40 Lahko noč, odrasli; Nebeška dekleta, nadaljevanka. 21.40 1 V dnevnik.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo (naš nasvet, sobotna reportaža), 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 Beograd: Finale Jugoslovanskega pokala v plavanju, prenos, 17.30 Poročila, 17.35 Pustolovščine severnega medveda, japonska risani film, 18.55 Naš kraj: Barje (Kolpa), 19.10 Zlata ptica, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Grič, ameriški film, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Festival »Split 81«, posnetek, 23.20 TV kažipot, 23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Subotica: Jugoslovansko prvenstvo v atletiki, prenos, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Romatnika proti klasicizmu, dokumentarna serija, 21.00 Poročila. 21.10 Človek in zakon, dokumentarna serija, 21.40 Športna sobota, 22.00 Dubrovniške poletne igre koncert Zagrebške filharmonije (do 22.45)
TV ZAGREB
14.55 Pregled sporeda, 15.00 Poletno popoldne, 17.00 Oddaja za otroke. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Brigadirski TV-studio, 18.45 Poetično
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
gledališče: »Da bo življenje ljubezen«, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Če bomo živi, bomo videli (domači film), 21.40 EPP, 21.45 Dnevnik, 22.00 Nočni žep. 23.30 Pregled sporeda za nedeljo.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Latinščina, 8.35 Francoščina, 9.05 Italijanščina, 9.20 Italijani v rdečem in modrem, 9.35 Poletje v Rimu, 10.25 Nočni studio, 11.30 Pojmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.05 Carrie (film), 16.00 Rezljajmo skupaj, 16.30 Stari parnik, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem, 17,25 Mednarodni variete, 17.45 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki. 18.50 Šport in reklame, 19.15 Prijeten vikend. Mr. Bennett (film), 20.45 Reklame, 20.50 Šport, 21.25 Roger Whittaker, 22.10 Poročila.
Drugi program
10.55 Pregled sporeda, 11 00 Športno popoldne, 18.00 Trailer, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Primer za ljudskega advokata?, 19.15 Talenti in občudovalci (film), 20.45 Religija. 20.50 Strgana veriga (film), 22.20 Poročila
8.05 Za otroke. 9.25 Strah, nemški film. 13.50 Štorklja. 14.00 Golgpter, za otroke. 14.30 Rodolfove čarolije. 15.05 Brodolomci, nadaljevanka. 15.50 Čakamo prijatelje. dok. film. 16.30 Parabola. 16.50 Družinski magazin. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Noč v Benetkah, ’ opereta. 21.05 Naj počivajo v miru! Western. 22.50 TV dnevnik.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 T- Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.10 Poročila 9.15 Sezamova ulica, otroška serija. 10.15 Šoferja, nadaljevanka TV Beograd. 11.10 TV Kažipot. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05) 15.15 Beograd: Jugoslovansko prvenstvo v veslanju, prenos. 16.00 Beograd: Plavanje, finale za jugoslovanski pokal. 17.20 Risanka. 17.30 Športna poročila. 17.40 Zgodovina nastaja ponoči, ameriški film. 19.15 Risanka. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Lebovič-M. Smoje: Partizanska eskadrilja, nadaljevanka TV Sarajevo. 20.40 Propagandna-oddaja. 20.45 Turizem' Španska izkušnja, dokumentarna reportaža. 21.15 Jazz na ekranu. 21.35 V znamenju. 21.50 Športni pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 Nedeljsko popoldne. 17.25 Subotica: Jugoslovansko prvenstvo v atletiki, prenos s slovenskim komentarjem. 18.45 Dokumentarna oddaja TV Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čas jazza. 21.00 Poročila. 21.10 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana (22.05)
TV ZAGREB
9.00 Brazde (oddaja v madžarskem jeziku), 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Filmska matineja zaptroke, 11.30Pevciinpesmi (oddaja o narodni glasbi), 12.00 Kmetijska oddaja do 13.00, 13.50 Imate radi TV?, 14.25 Afriški slon (ameriški film), 15.55 Nedeljsko popoldne, 17.25 Gnezdo na vetru (sovjetski film), 18.55 Risanka, 19.00 Zagreb ’80, 19.15 Risanka, 19.20 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Partizanska eskadrilja, 20.40 Mali koncert: VIS »Ambasadori«, 21.00 Dokumentarna reportaža. 21.30 Dnevnik. 21.50 Športni pregled.
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Tiskovna ura, 14.20 Prijateljstvo proti volji (film) 15.50 Toby in Tobias, 16.20 Ostržek, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Narodna glasba iz Avstrije, 18.00 Avstrija v sliki. 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Casanova (musical), 21.20 Poročila
Drugi program
9.30 Religija, 11.55 Pregled sporeda, 12.00 Športno popoldne, 17.30 Okay, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Tedenski pregled.
TV MADŽARSKA
7.05 Spored za otroke. 8.20 Pravljični film. 10.15 Čarobna palica, predstava otroškega gledališča. 13.50 Narodna glasba za mladino. 14.05 Spored študia Szeged. 14.40 Priporočamo ' naše sporede. 15.05 Motokros. 16.00 Tobačna polja, amer, film iz serije John Ford. 18.00 Teden. 18.05 Colombo, kriminalka. 20.35 Rave-love skladbe. 21.15 Telešport.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.50 Poročila. 17.55Vrtec na obisku: Gradič. 18.05 Mozaik kratkega filma: Sprint in skok ob palici, angleška filma. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Radunovič: Molk profesorja Martiča, drama TV Novi Sad. 20.55 Kulturne diagonale. 21.35 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.20 Bukarešta: Univer-ziada-gimnastika (M), prenos (do 18.30) 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Poročila. 21.00 Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka. 21.50 Iz sporeda TV Ljubljana: Naj damo postreliti kadilce?, dokumentarna oddaja (do 22.20)
TV ZAGREB
15.05 Poletno popoldne do 17.05, 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV-koledar, 18.15 Zlatarjevo zlato (oddaja za otroke), 18.30 Priče o vstaji, 18.45 Podij um, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ko poje čuk (drama TV Ljubljana), 21.10 EPP. 21.15 Izbran trenutek. 21.20 Kultura v objektivu, 22.05 Dnevnik, 22.20 »Oče« in »Šaran« (risanki).
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peči, pec, 8.30 TV I kuhinja, 9.10 Angleščina. 1-9.30 Carne (film). 11.25 Umor in zlato (dokumentarni film), 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Clown, clown. 14.50 Poklici gospoda Schreferlsa 14.00 Budden-brookovi, 16.00 Eci. peci, pec. 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Živali pod vročim soncem, 17.25 Pregled sporeda, 17:30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki 19.15 Šport v ponedeljek, 20.05 Lisjaki, 20.55 Večerni šport, 21.25 Poročila
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Vidiki, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dallas. 20.05 Dokumetarna oddaja, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Živinozdravnik dr. Vlimmen (film), 23.05 Poročila
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Ura zgodovine, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.50 Poročila. 17.55 Beli delfin, francoska risana serija. 18.10 čez tri gore:. Obirski ženski oktet 18.35 Obzornik. 18.45 Mostovi-Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.00 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Osrednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda ž odkritjem spomenika Edvardu Kardelju, prenos. 20.50 Odgovor v vetru, tv film. 21.40 Stendhal: Rdeče in črno, sovjetska nadaljevanka. 22.45 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Bukarešta: Univer-ziada-gimnastika (Z), prenos. 18.00 TVdnevnik. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19-30 TV
dnevnik. 20.00 Priznanje Lewu Gradcu,
zabavno
glasbena oddaja. 20.50 Legende danes, dokumentarna serija. 21.20 Poročila. 21.30 Mehiške poti, mehiški dokumentarni film (do 22.00)
, TV ZAGREB
15.00 Poletno popoldne do 16.45, 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Oddaja za otroke. 18.45 En sam povod, mnogo pesmi, 19.15 Risanka. 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 1930 Dnevnik, 20.00 Odkritje spomenika Edvardu Kardelju (prenos), 20.55 Sijaj, sijaj moja zvezda, 22.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec. 8.30 Latinščina, 9.00 Angleščina. -930 Ljubica (film), 11.05 Nemi filmi, 11.15 Vse življenje je kemija, 12.00 | Opoldanska redakcija, 24.00 | Veliki blef (film), 15.30 Sence nad Sia Chenom,
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
16.00 Eci. peci, pec, 16.25 Oddaja z miško, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Jadrnica 121 SP. 17.25 Pregled sporeda. 1730 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Prizma. 20.00 Videoteka, 21.45 Poročila
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Usmeritev, 17.30 Bonanza. 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Ali poznate melodijo? 20.00 Reklame; 20.05 Boney M. 21.50 Deset pred deseto, 21,20 Klub 2 in poročila
TV MADŽARSKA j TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
15.05 Naše telo, 5. del. 15.30 Sodba, češka nadalje; vanka. 16.15 Stop! Prometna vzgoja. 16.30 Utica. 16.55 Operetni spored Roberta Ratonyija. 17.25 Poldrug milijon korakov na Madžarskem. 18.30 TV dnevnik. 1 19.00 Banda črne mačke, sovjetska serijska kriminalka. 20.10 Naš sodobnik Ivan Mandy. 21.15 TV dnevnik-21.25 Univerziada 1981, vmes reportaža o športnem taboru Tata.
PRENOS OSREDNJE-
GA SLOVENSKEGA SPOREDA
TV LJUBLJANA
14.55 Poročila. 15.00 Rdeča zora, mladinska nadaljevanka TV Beograd. 15.30 Vesna iz Zagorja, glasbena oddaja. 16.00 Tri četrtine sonca, slovenski film. 17.35 Izjemni zbornik revolucionarnih izročiL reportaža. 18.10 Miniature: Alojz Srebotnjak — Pesem s Krasa 18.30 »Slovenska zemlja mili dom, nate vedno mislil bom ...«, dokumentarna oddaja. 19.10 Zlata ptica. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mile
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
Klopčič: Mati, drama. 21.15 Pesem soncu in človeku — poje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. 22.00 Miniature: Božidar Jakac — Partizanski obrazi. 22.10 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Bukarešta: Univerziada — gimnastika (mnogoboj moški), plavanje, atletika, prenos. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Sezamova ulica, otroška serija. 18.45 Na obisku .... 19.30 TV dnevnik. 20.00 V. Bradic: Čmerika — Srbska trava, predstava Ljudskega gledališča iz Titovega Užica.21.35 Poročila. 21.40 Šoferja, ponovitev nadaljevanke. 22.35 Književni klub (do 23.05)
TV ZAGREB
15.30 Poletno popoldne, 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Sezamova ulica, 18.45 Na obisku, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poletni koncert, 21.15 Izbira v sredo: Lazine, 2230 Dnevnik.
TV AVSTRIJA .
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Oddaja z miško, 8.35 Latinščina, 9.05 Angleščina, 9.35 Artisti, 11.15 Prizma,/ 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Potovanje Hokulee, 14.45 Po Islandiji, 15.00 Budden brokovi, 16.00 Ugrabitev, 16.30 Wickie in silaki. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Popi, 17.25 pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18,00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Maigret, 20.35 Obisk v Areni, 21.20 Poročila
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kavarna Central, 20.05 Religije sveta, 20.50 Deset pred deseto. 21.20 Grenak med (film), 22.55 Poročila.
8.05 Za otroke. 8.25 TV reprize: Delta, Nenavadni brodolomci, Glasbeni film. 15.35 Naše telo, 6. del. 16.05 Za upokojence. 16.35 Ob prazniku LR Poljske. 16.55 Štafeta. 17.05 Madžarsko-sovjetsko prijateljstvo, gala. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Za bogom prvi, franc, film. 20.30 Kdo je imel več sreče? 21.00 Filipinska folklora. 21.35 TV dnevnik. 21.45 TV ogledalo. 21.55 Uniyerziada 1981.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16-30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.10 Poročila. 18.15 Čas za pravljico, otroška oddaja TV Zagreb. 18.40 Obzornik. 19.50 Milan se vozi, dokumentarna oddaja TV Koper. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.50 Gazmend Zajmi: Pomladni ples, balet. 21.35 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Bukarešta: Univerziada — atletika, prenos. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Begunec, otroška serija. 18.45 Ugrabitev, angleška serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, serijski film.Casa-nova, italijanski film. 23.00 24 ur (do 23.05)
TV ZAGREB
15.30 Poletno popoldne, 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Begunec, 18,45 Ugrabitev. 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Dnevnik, 20.00 Zunanjepolitična oddaja, 20.50 Jacques Brel (zabavnoglasbena oddaja), 22.00 Dnevnik, 22.20 Ohridsko leto 81 (posnetek).
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci. peci, pec, 8.30 Dežela in ljudje, 9.00 Angleščina, 8.30 Farmerjeva hčerka (film), 1 L05 Možje z jeklenimi živci, 11.15 Waltonovi, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Mr. Hobbs na počitnicah, 15.50 Veselje z zabavo, 16.00 Eci, peci pec, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Za-spanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.24 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sončni konji, 20.05 Somrak bogov na strehi sveta, 20.50 Večerni šport, 21.40 Poročila
Drugi program
17.55 Pregled sporeda, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Bonanza, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Freddy Quinn, 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, ,21.20 Klub 2 in poročila
15	.10 Velike reke v luči zgodovine; Pad. 16.45 Stop, prometna varnost. 16.10 Filmi za otroke. 16.50 TV borza. 17.00 Landroch, TV film. 17.35 Telešport. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kratki filmi: Noj; Ekspres posnetek iz Japonske. 20.10 Mladinska ura. 21.10 Pozdravljamo vas na Kubi. 21.40 TV dnevnik. 21.50 Univerziada 1981, pregled dogodkov dneva.
STRAN 17
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
PETEK, 17. julij-Aleš SOBOTA, 18. julij — Miroslav NEDELJA, 19. julij — Zlata PONEDELJEK, 20. julij — Ma rjeta
TOREK, 21. julij — Danijel SREDA, 22. julij — Dan vstaje ČETRTEK, 23. julij — Brigita
»PARK« MURSKA SOBOTA
17.	julija ob 18. in 20. uri ter 19. julija ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: »ZADNJI OBJEM«;
20.	in 21. julija ob 18. in 20. uri italijanski barvni vistavisionski film: »LJUBEZEN IN NABOJ«;
22.	in 23. julija ob 18. in 20. uri hongkongški barvni kinema-skopski film: »MOŽ DINAMO«.
GORNJA RADGONA
17.	julija ob 19.30 uri ameri-ško-iranski-nemški film: »PROJEKTIL X«;
18.	julija ob 19.30 uri ameriški film: »MISTER MILJARDER«;
19.	julija ob 9.30 uri ameriško-iranski-nemški film: »PROJEKTIL X» in ob 19. uri ameriški film: »MISTER MILJARDER«;
22. in 23. julija ob 19.30 uri jugoslovanski film: »ČLOVEK, KI GAJETREBA UBITI«,ogled filma'otrokom ni dovoljen.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
18. in 19. julija mehiški film: »PREVELIKA ŽRTEV«.
ČRENŠOVCI
17., 18. in 19. julija italijanski barvni film: »RAZISKOVANJE S STRAHOM«.
MOPED (5 prestav), v dobrem stanju, prodam. Bačič, Stanjevci 80. M-2316
FIAT 750 prodam. Zemljič, Rihtarovci 11/A, p. Radenci. M-2318
STRESNO ZAREZNO OPEKO FOLC PRODAM. VPRAŠATI: Mala nova ulica 4, Murska Sobota. M-2320
P 126 — karambolirano in kabino za TAM 2001 — komplet, prodam. Gomboc, Polana 13. M-2321 AVTO 126 P, ugodno prodam. Ob kanalu 16. M. Sobota. M-2362 TRAKTOR STEYER 30 PS in MOTORNO KOLO APN, prodam. Tešanovci 107. M-2363 TELICO staro 12 mesecev in KOBILO, prodam. Žitkovci 21, Dobrovnik. M-2365
MALE PUJSKE prodam. Krajna 36. Tišina. M-2366
PEČ za centralno kurjavo v dobrem stanju — cena 5.000,00 din, prodam. Jože Rožman, Radenci 12. M-2367
R 8 — malo karamboliran — lahko tudi po delih, prodam. Grad 176. M-2368
PLOHE po ugodni ceni, prodam. Vučja gomila 24. M-OP
ČZ ENDURO 175, Z nekaj dodatne opreme zaradi odhoda v JLA, prodam.. Jože Štefko, Ivanci 33, Bogojina. M-2369
MALE PUJSKE — večjo količino, prodam. Satahovci 40. M-2370 ENOMANUELNE ORGLE „CRUMAR” in 200 W LESLIE OJAČEVALEC „ALLSOUND”' ugodno prodam. Tinev Geno, Naselje 14. divizije 79, M. Sobota. Tel. 21-600 int. 13 dopoldne. M-2371
KRAVO mlado s teletom, prodam. Lipovci 86. M-2372
KRAVO — staro 6 let, 9 mesecev brejo — vozna, prodam. Odranci 25, Črenšovci. M-2373
KORUZO, prodam. M. Črnci 13, Tišina. M-2374
MALE PUJSKE, prodam. Vaneča 79. M-2375
KOMBANJ 750 zaradi bolezni, prodam. Naslov v upravi lista. M-2365
HIŠO na deželi v dobrem stanju, prodam. Vseljiva po dogovoru. Prodam tudi vinograd z žlahtno trto, lahko oboje ali vsako posebej. Naslov v upravi lista pod šifro „NA DEŽELI”. Vi-256
POHIŠTVO SPALNICE, starejše, močnejše izdelave kupim. Kidričeva 85. M-2319
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK — nizki, kupim. Naslov v upravi lista. M-HS
SOBO oddam v najem dijakinji. Naslov v upravi lista. M-2332 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam fantu. Partizanska 50. M-2361
STANOVANJE V RADENCIH zamenjam za stanovanje v Gornji Radgoni (solidarnostno). Naslov v upravi lista. M-2296
K HIŠI je prišel mladi pes, črne barve. Lastnik ga lahko dobi v Tropovcih št. 29, p. Tišina. M-2322
OBVESTILO!
Gostilna Horvat-Lovenjak, Polana pri Murski Soboti, sporoča vsem cenjenim gostom, da bo lokal od 20. julija do 17. avgusta zaprt zaradi letnih dopustov. Po tem datumu se za obisk spet toplo priporočamo. M-MM PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 14001-4 HKS KK Gornja Radgona. Mirko Beznec, Plitvički vrh 42, p. Gornja Radgona. M-2347
OBVESTILO!
Obveščam javnost, da nisem pla-' čnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Alojz Ficko. Kristina Ficko, Kovačevci 17, p. Grad. M-2344
KRAJEVNA SKUPNOST BELTINCI v soglasju s CESTNO KOMUNALNO SKUPNOSTJO MURSKA SOBOTA
zbira interesente za individualno gradnjo
NA ,JUGOVEM"
V BELTINCIH
Prijave oddajte pismeno na Krajevno skupnost Beltinci do 7. 8. 1981.
Prijave zbiramo zaradi možnosti ustanovitve stanovanjske zadruge.
Vse informacije lahko dobite na KS Beltinci oziroma na Cestno 'komunalni skupnosti Murska Sobota.
ZGEP ..POMURSKI TISK"
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Murska Sobota, Lendavska 1
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
razpisuje
po določilih statuta in na podlagi sklepa dela in naloge
VODJA SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE
(reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— VS šolska strokovna izobrazba pravne smeri — 3 leta prakse v stroki
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
Splošno kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri, izbiro pa bomo opravili v 30 dneh pp preteku razpisnega roka.
 OBVESTILO!
Združenja vojaških vojnih invalidov in borcev NOB Murska Sobota vabijo vse svoje člane na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, dne 19. julija 1981 ob 9. uri, v prostorih rakičanskega gradu z bogatim kulturnim programom.

VESTNIK
V VSAKO HIŠO
Geslo: VESTNIK INFORMIRA IN NAGRAJUJE, še vedno velja! Letos pojdemo na izlet v Varaždin. Seveda se izleta lahko udeležijo le naročniki Vestnika, ki imajo plačano naročnino za to leto. Če še niste poravnali obveznosti do svojega tednika, storite to čimprej, kajti morda vam bo žreb naklonjen in boste tako lahko šli na izlet, ne da bi vam bilo treba plačati. Sicer pa že zbiramo prijave tudi za ostale udeležence. V Varaždin, ki praznuje letos 800-letnico obstoja, bo potovalo 800 prijateljev domačega lista. Bodite med njimi tudi Vi! Povabite tudi soseda, znanca, sorodnika ... Če Vestnika še nima, ga opozorite na naročilnico, s katero se lahko naroči na domači tednik. Seveda pa s to naročilnico lahko tudi vi, ki list prejemate že dlje časa, naročite Vestnik svojim najbližjim. Širite krog bralcev domačega lista!
Naročilnico pošljite na upravo Vestnika, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1.
NAROČILNICA ZA VESTNIK
Podpisani .........................   iz	..............<................. št......
pošta ........................... naročam	Vestnik. Pošiljajti mi ga začnite od
................. 1981 dalje do preklica na zgornji naslov.
Vestnik naročam za........................  .........  iz........................
št......... pošta........................... Pošiljati ga začnite od ....... 1981
dalje do preklica. Naročnino za tega naročnika plačam jaz.
V........................dne......... 1981
(podpis)
(Dugi del naročilnice izpolnite le, če naročate list komu drugemu in mu ga boste sami plačevali)
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev
1.	KIOSK
izklicna cena	20.000 din
2.	bager UB 100
izklicna cena	60.000 din
3.	tovorni avto csepel 453
izklicna cena	50.000 din
4.	črpalka tomos muljna tip UMO-06
izklicna cena	5.000 din
5.	motor torpedo — dvovaljni
izklicna cena	6.000 din
6.	kosilnica mini padama
izklicna cena	3.000 din
7.	vodovodna črpalka	<
III.-fazni motor — 14 stopenj
2 kosa
izklicna cena za kos	5.000 din
V izklicno ceno osnovnih sredstev ni vračunan prometni davek.
Licitacija bo dne 30. 7. 1981 ob 10.. uri pri skladišču ,,KOMGRADA”.
Ogled omenjenih sredstev je možen:
pod točko 1 na Ormoški cesti nasproti stare lekarne
pod točko 2 v gramoznici Krapje za vsa ostala objavljena osnovna sredstva pa na upravi vsak dan od 6. do 14. ure.
Interesenti so dolžni do 30 minut pred pričetkom licitacije vplačati pri blagajni varščino 10% izklicne cene.





Odbor za MDR na PGŠ Radenci
objavlja
prosta dela in naloge
— snažilke na šoli s polnim delovnim časom, — snažilke v dijaškem domu s polovičnim delovnim časom.
Obe mesti razpisujemo za nedoločen čas.
Prijave pošljite na naslov:
Poklicna gostinska šola Radenci.

£
STRAN 18
VESTNIK, 16. JULIJA
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti
objavlja
RAZPIS
za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem izobraževanju za šol. leto 1981/82 (za izobraževanje ob delu) in sicer za naslednje programe in smeri izobraževanja:
1.	obratni strojni tehnik — smer: energetik — 30 učencev
2.	voznik — 30 učencev
Pogoji za vključitev v program:
— obratni strojni tehnik: uspešno končana poklicna kovinarska ali avtomehaniška šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kovinarski oz. avtomehaniški stroki. Izobraževanje ob delu traja 3 leta
— voznik: izpolnjena osnovnošolska obveznost, starost 18 ali več let, zdravstvena sposobnost za voznika in sklenjeno delovno razmerje. Izobraževanje traja 18 mesecev.
Prijave sprejema tajništvo Centra do 25. 8.1981. K prijavi za vpis je potrebno predložiti še spričevalo o končanem zadnjem razredu poklicne šole in spričevalo o zaključnem izpitu (velja za vpis v program obratni strojni tehnik) oziroma spričevalo o končanem zadnjem razredu osnovne šole in zdravniško spričevalo (velja za vpis v program voznik).
Šolnina bo za omenjena programa znašala predvidoma 10.000,00 din do 14.000,00 din letno, odvisno od števila vpisanih učencev.
ZASTAVO 1500 KARAVAN, v nevoznem stanju, lahko tudi po delih, prodam. Vprašati: Krajnc, Titova 1/B.M. Sobota ali Bahun, Gradišče 3 (ogled avtomobila). M-2219
MZ 250, letnik 1979 in kombinezon št. 40 prodam za 18.000 din. Franc Tratnjek, Sovjak 113, p. Videm ob Ščavnici. In-255
BOJLER (801) v uporabnem stanju, poceni prodam. Informacije po telefonu 069 81-213. In-253 BIVŠO GOSTILNO (za obnovitev v motel), ob križišču cest, avtobusni postaji, 3 km od Ljutomera na Kamenščaku 66, ugodno prodam. Puconja, Babinci 30, Ljutomer.
In-254
MOPED TOMOS (5 prestav), 50 ccm letnik 1981, prodam. Stanko Matjašec, Lipa 133. M-2330 RENAULT-4, neregistriran, prodam. Bagari, Partizanska 23, Bakovci. M-2331
KOSO za traktor steyr, ugodno prodam. Geza Lutar, Sebeborci 56. M-2334
MALE PUJSKE PRODAM. Sata-hovci 35. M-2337
ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, karambolirano, prevoženih 11.000 km, prodam. Drvarič, Zenkovci 17. M-2338
ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, prodam. Aranka Oškola, Panovci št. 39. M-2339
TRODELNE TRAKTORSKE BRANE PRODAM. Anton Lang, Kruplivnik 74, p. Grad. M-2340 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO (3001) prodam. Brezovci 60. M-2341
MIKROFONE SCHURE PRODAM. Horvat, Turnišče 223. M-2342
LADA 1600, prevoženih 28.000 km (gume trajal, radio, prtljažnik), ugodno prodam. Informacije: Gumilar, M. Kuzmiča 16. M. Sobota, telefon od 7. do 9. ure: 22-162. M-2343
ROTACIJSKO KOSILNICO, prodam. Kurnin, Brezovci 68. M-2346 KORUZO — luščeno — večjo količino, prodam. Radoslavci 11, Bučkovci. M-2348
PEUGEOT 304 — letnik 1971 — v celoti obnovljen, pomična streha, poceni prodam. Telefon 23-901, v večernih urab. M-2349
FIAT 750, prodam. Odranci 98, Mirko Zver. M-2350
BARVNI TELEVIZOR, prodam. Miklošičeva 23, M. Sobota. M-2351
BOROVE in smrekove deske, prodam. Vaneča 87. M-2352
AMI 8 BREAK po delih, prodam. Litrop Jože, Gančani 225, Beltinci. M-2353
50 arov lepega mešanega gozda, v Sebeborcih (pri vikendaj), prodam. Krožna 2, Beltinci. M-2355 KRAVO s teletom — 5 let staro; prodam. Polana 33. M-2356 SLAMOREZNICO, prodam. Naslov v upravi lista. M-2357 KRAVO s teletom, prodam, (kontrola A). Tešanovci 51. M-2358 MOTOR MZ — dobro ohranjen, prodam. Franc Vidonja, Rakičan N. H. M-2359
ŠKODA 100 — spredaj malo ka-ramboliran — tudi po delih ugodno prodam. Pečarovci 83. M-2360
ŠKODO, letnik 1976, prodam. Nasova 3, p. Apače. M-2312 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Tišina 32. M-2313
KRAVO, staro pet let, brejo, prodam. Renkovci 70. M-2314 GRADBENO PARCELO v izmeri 7,87 kv. m v Krogu, prodam. Informacije 27. julija od 8. do 12. ure pri advokatu Jožetu Ratniku. M-2316
PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota
OBJAVLJA javno licitacijo
za prodajo
— rabljenega osebnega avtomobila R-4.
V izklicno ceno 23.000 din ni vključen prometni davek.
Licitacija bo dne 21. 7. 1981 ob 10. uri na dvorišču pred skladiščem v Splošni bolnišnici.
Ogled vozila je možen na dan licitacije od 7. ure dalje.
MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Kuronja, Panovci 13. M-2323
OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1300 PRODAM. Cankarjeva 87, Murska Sobota. M-2324 RODOVNIŠKO NEMŠKO DOGO, (18 mesecev), prodam. Mladinska 7, Murska Sobota. M-2325 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 16. M-2326
TELICO, staro eno leto, prodam. Gančani 71. M-2327
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Krog 141. M-2328
HIŠO z 80 ari zemlje na Gorici prodam. Pavel, Polana 8, p. Puconci. M-2329
ŠKODO 100 letnik december 1972, prodam. Janez Celcar, Spodnja Ščavnica 58. M-2296
PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Poljska 8, Murska Sobota. M—2297
EL^KTR IČNO KITARO MELODIJA in ojačevalec GITA-KORD, 25 W, prodam za 6:000,00 din. Informacije po telefonu: Dopoldne 21-580, interna 38 ali osebno pri Bertalaniču,. Serdica 131. M—2218 KOMBAJN MASSEY FERGUSON, diesel motor, širina kose 2,5 m, prodam. Strukovci 6. m-2300
FIAT 126 P, letnik 1980 z dodatno opremo prodam. Farič, Tropovci 23/A. M—2302
WARTBURG, letnik 1977, registriran do junija 1982, prodam. Farič, Tropovci 23/A. M—2302
AUSTIN, letnik 1970 — lahko tudi po delih, prodam. Jerebic, Nedelica 33. M—2303
KOMBANJ KLAS, širina kose 2 m, primerno tudi za hribovite kraje, prodam.. Jože Boro.vnjak, Serdica 85. M—2304
MALE PUJSKE IN PSE prodam. Krajna 56. M—2305
KOMBAJN EPLLE 211 H PRODAM. Kelenc, Dolnja Bistrica 108. M—2306 GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Alojz Hauptman, Bogojina 167. M—2307 MALE PUJSKE PRODAM. Puževci 58. M-2308
ZASTAVO 101, v dobrem stanju, letnik 1978, prevoženih 35.000 km, prodani. Štefan Baler, Kuštanovci 18. M—2309
HIŠO za gospodarskim poslopjem v Murski Soboti in nekaj zemlje — primerno za obrtnika, prodam. Naslov na upravi lista. M—2310 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Predanovci 13. M—2311
Sporočamo žalostno vest, da je umrl po kratki bolezni naš dolgoletni sodelavec
Odšel si tiho, brez slovesa. Za teboj je nastala praznina. Boleča je resnica, da te ni in te več ne bo, toda tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mama, očim, bratec Milan in stari mami
ZAHVALA
Ob koncu življenjske poti našega dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in strica
Aleksandra Kerčmaija
in naše drage mame, tašče, babice, prababice in tete
Marije Kerčmar
roj^Županek iz Peskovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom za izraženo sožalje in darovane vence in cvetje. Posebna zahvala sosedoma Jolanki Županek in Jolanki Ružič za takojšnjo pomoč ob njuni smrti. Zahvaljujemo se g. duhovniku ža poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornikoma KS Gor. Petrovci za ganljive besede ob odprtih grobovih, pevcem KUD Štefan Kovač iz M. Sobote in vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih dneh.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ju spremljali na njuni zadnji poti.
Peskovci, 24. 5. 1981
10. 7. 1981
Žalujoči otroci: Irena, Ida, Amalija, Olga in Dezider z družinami ter ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
V 80. letu starosti nasje nenadoma zapustil naš dragi mož, skrbni oče in dedek
Bela Horvat
pedagoški svetnik v pokoju
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 6. julija 1981 v Beltincih.
M: Sobota, Maribor, 7. julija 1981
Za njim žalujejo: žena Mara ter otroka Mara in Andrej z družinama
Ne moremo verjeti, da te dragi mož in oče ne bomo več videli. Praznina za teboj je boleča, a spomin nate ne bo ugasnil, dokler bomo živeli mi. ’
Ob njegovi prerani smrti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani z nami sočustvovali, nas tolažili in pomagali, da smo nadvse dragega pokojnika oosoremili k zadnjemu počitku. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, kolektivoma »Agroservis« iz M. Sobote in Mura TOZD »Ženska oblačila« pnkroje-valnica za darovane vence in cvetje. Najlepša hvala zdravnikom in medicinskemu osebju, nosebno dr Požunu, dr. Kastelčevi in medicinski sestri Cervekovi za lajšanje bolečin v času njegove bolezni, duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Helena, sin Boris, hčerka Brigita, oče sestri Marija in Helena z družinama, J	brat Emil z druzmo ter ostalo sorodstvo
Tebe ni več, a tvoj vedri, nasmejani lik še vedno živi med nami in spomin na tebe ne bo nikoli zbledel.
STRAN 19
VESTNIK, 16. JULIJA 1981
a
v besedi in sliki po pomurju
Treh dnevov festivala, na katerem so prikazali ljudske plese in narodne noše, se je udeležilo prek sto folklornih skupin iz Bavarske in Avstrije.
Jugoslavijo je zastopala folklorna skupina iz Beltinec. Nastopajoče skupine so v dveh večerih pripravile pester program narodnih plesov, višek slavja pa je bila povorka s prikazom ljudskih šeg in običajev. Nemška publika je posebej toplo sprejela beltinske plesalce iz prijateljskega Po-muija, ki so nastopili v prekmurskih narodnih nošah. Naša skupina, katere nastop si je ogledalo več sto pomurskih zdomcev zaposlenih v tovarni Audi, je poleg tega, da je sodelovala na festivalu noš, obiskala še slovensko kulturno društvo Lastovka, kjer so se pogovarjali o delu in življenju s številnimi Pomurci, ki so zaposleni v prijateljskem mestu Ingolstadt.	Boris Hegeduš
Pred dvema tednoma je pristalo na letališču pomurskega letalskega centra novo letalo.
Gre za dvosed tipa UTVA-75. Letalo je plod domače proizvodnje. Izdelano je bilo v letalski tovarni v Paračinu in stane 205 starih milionov. Dobili so ga za potrebe teritorialne obrambe. Enaka letala so dobili vsi podobni aero klubi. Ta tip letal je namenjen predvsem za osnovno šolanje pilotov, v pomurskem letalskem centru pa ga uporabljajo za šolanje ter za vleko jadralnih letal.
UTVA-75 je sodobno in estetsko oblikovano letalo (o čemer se lahko prepričate na fotografiji) in je gotovo pomembna pridobitev za hitrejši razvoj letalskega športa v naši občini.
D. Štefanec
Foto: M. Skledar
DOMAČI KRUH — Dandanes le še malo kje doma pečejo kruh, čeprav ga imamo rajši kot »pekovskega«. Med redkimi, kjer še vztrajajo pri nekdanji tradiciji, so tudi Orijevi s Hodoša. Mama Elza vsak teden v koritu mesi 6 do 7 kolačev domačega kruha.
Foto: J. G.
Sodeč po začetni zagnanosti, bo vaško gasilski dom v Rakičanu še pred jesenjo pod streho. Po izkopavanjih so v soboto v dvanajstih urah zbetonirali temelje. V prvi izmeni (na sliki), je sodelovalo kar 22 vaščanov, v popoldanski. pa 23. Delo so končali pred dogovorjenim časom. Priganjali so jih kar trije mešalci, sami pa so se zavedali, da morajo čim prej dograditi vaški dom, v katerem bodo ob dvorani, sejni sobi in dveh gasilskih orodjarnah še pisarna krajevne skupnosti, knjižnica in druge pritikline. Več kot dva in pol milijona bodo -vložili v to prepotrebno vaško stavbo.
Delajo vsi, od mladih do starejših, ne zamujajo .. . Tako je bilo tudi med tednom, večjo delovno akcijo pa bodo pripravili spet v soboto.
J.Stolnik
47-članska mladinska delovna brigada »Ljudska pravica«, sestavljena iz srednješolcev in delavcev lendavskih organizacij združenega delaje odpotovala v Novo Gradiško, kjer bo sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji.
DOBRO PRIPRAVLJENI NA TURISTIČNO
Zdaj, ko smo v obdobju razcveta največje turistične sezone, je temu primeren dotok turistov. Ti ne obiskujejo le našega Jadrana, ampak jih je veliko tudi v kopališčih in zdraviliščih. S turistično sezono pa je tesno povezana celotna ponudba naših gostišč in če že govorimo o zdraviliščih, ne moramo prezreti zdravstvenih uslug.
Obiskali smo pomurska kopališča in še pozanimali, kaj vse lahko nudijo obiskovalcem poleg kopanja in kako so na letošnjo sezono sploh pripravljeni. V Murski Soboti imajo poleg vročega sonca in prijetne hladne vode bife, ki skrbi za dodatno osvežitev grla in preganja lakoto s hladnimi prigrizki. Kopališki mojster skrbi za varnost, zamenjali pa so tudi pumpe. V Radencih skrbita za varnost kar dva kopališka mojstra. Na razpolago so igrišča za košarko in odbojko, potekajo pa tudi že plavalni tečaji.
V Termah v Lendavi so na letošnjo sezono dobro pripravljeni. Gostom lahko nudijo 23 ležišč. Ob večerih jih zabava domači ansambel, podnevi pa lahko igrajo nogomet in odbojko. Kolektiv Term svojim gostom zlasti priporoča bograč.
Tudi v Banovcih so se na letošnjo sezono dobro pripravili. Gostom nudijo vse gostinske usluge, ponudba je standardna. V bližini je slaščičarna.
Največjo pozornost smo tokrat posvetili Moravskim toplicam, kjer so pričeli s pripravami na letošnjo sezono že avgusta lani. Sanirali so kopališke objekte, igrišča za odbojko in nogomet, dokončno so uredili tudi trim stezo, ki je zaradi rekreacijskega značaja najprimernejša za starejše goste. Tu je tudi bližnji ribnik, ki ponuja razvedrilo ljubiteljem ribolova, in izposoja koles za izlete v bližnjo okolico. V Mar-tjancih si gostje lahko ogledajo gotsko cerkev iz 14. stoletja s freskami, v Selu je kot posebnost romanska rotunda iz 13. stoletja, v Bogojini moderna cerkev, v Filovcih pa kot največja znamenitost lončarska obrt.
Prosta mesta v Moravcih so hitro razprodana. Že od začetka
kraj kar dvakrat letno. Že februarja si rezerviram hišico, kjer se počutim povsem domače. Tudi v prihodnje, ko bo zgrajen hotel,
Simon Parzinger
Vera in Jože Slanič
so stalno prisotne tuje agencije, ki skrbijo za obiske tujih gostov. S temi agencijami so sklenjene vsakoletne pogodbe z rezervacijo za tekoče leto, seveda pa jim je potrebno priskrbeti propagandni material, ki vsebuje vse, kar zadeva cene in prostorske zmogljivosti.
Pogovarjali smo se z enim od tujih gostov, ki se je za obisk Moravskih toplic odločil na lastno pobudo. Simon Parzinger iz Amberga v Nemčiji pravi: ,,Sem eden izmed prvih tujcev, ki so začeli obiskovati ta kraj. Prvič
sem prišel leta 1966 in sem tu šti-rinajstič. Domačini so izredno gostoljubni. Tudi s strežnim osebjem sem zadovoljen, saj na kosilo ne čakam več kot pet minut. Kar se tiče cene, bi jo zelo težko realno ovrednotil. Rečem lahko samo to, da je za mene nizka. V tem času sem precej razširil krog jugoslovanskih prijateljev. Nekoliko me moti močvirnata podlaga prostora za kampiranje. Od malega sem bil vzgojen v športnem duhu in še vedno rad plavam, ribarim v Bukovniškem jezeru, rad pa tudi zaplešem, zg kar je v Moravskih toplicah do
bro poskrbljeno. Naslednje leto spet pridem.”
Letos so novosti tudi na področju glasbenih prireditev. Kar trikrat lahko prisluhnejo solistom in dvakrat tedensko zaplešejo.
Seveda pa se soočajo s problemi, ki zadevajo prevozne storitve. V tem se na področju Pomurja kaže slabo sodelovanje. Gostje nenehno prihajajo in odhajajo in zlasti v največji turistični sezoni bi morali poskrbeti za avtobusne zveze vsaj ob nedeljah, ko je gostov tudi največ.
Kot je marsikomu verjetno, že znano, so Moravske toplice L januarja 1981 dobile uradni status zdravilišča. Dvajset let je od takrat, ko je v Moravcih namesto nafte pritekla iz zemlje vroča voda, ki jo je sekretariat za zdravstvo SRS leta 1964 proglasil za naravno zdravilno sredstvo. Od takrat prihajajo bolni in zdravi, prvi se zdravit, drugi utrjevat zdravje. Zdravijo si bolečine v, križu, mišične tegobe, revmo, luskavico . . . Objektivno preverjeni podatki so' pokazali, kako zelo pomaga ta voda bolnikom z luskavico. Za te
bolnike je priporočljivo 30 do 40 minutno kopanje v kadi in sončenje. Zdravljenje te bolezni naj bi postalo v bližnji prihodnosti prednostna naloga. Zdravstveni delavci želijo, da bi prišlo do' povezave z dermatološko in kirurško kliniko, odkoder bi jim pošiljali paciente. Obiskovalci so sami opazili da je voda zdravilna in tako je kolektiv tukajšnjih delavcev sklenil da sprejme medse redno zdravstveno službo. Ta naj bi opravljala zdravstvene storitve kot primarno dejavnost v Moravskih toplicah. Zdravnik
Ignac Horvat je pri vsem tem postavil kot izhodiščno točko human odnos do bolnikov, ki naj bo prežet z občutkom topline in varnosti. V zdravilišču bo odslej popolna fizioterapija z masažami. Kot zanimivost naj povemo, da je delovni čas zdravstvene ambulante od 6 do 20 ure. Dopoldan je na voljo zdravnik, medicinska sestra pa je na voljo ves dan.
Vili Olenšek iz Celja: ,,Že nekaj let iščem mir, sprostitev in razvedrilo, ki ga najdem samo v Moravskih toplicah. Ce mi je vreme naklonjeno, obiščem ta
Bazen z zdravilno vodo
bom poskrbel za pravočasno rezervacijo. Devet let že spremljam razvoj Moravec in povedati moram, da v obdobju združitve ni bilo vidnejših uspehov v razvoju. Moti pa me plačevanje zdravstvenih uslug.”
Kako je dejansko s tem, so nas seznanili v recepciji. Vsak gost, oproščen participacije, lahko koristi brezplačne usluge v zdravstvenih ustanovah, ne pa v zdravilišču.
Zakonca Vera in Jože Slanič iz Maribora sta z veselim obrazom zapuščala Moravce. Tu sta preživela sedem dni. Pohvalila sta
domačine in osebje zdravilišča. Jože se je namakal v zdravilni vodi, predvsem zaradi obolele hrbtenice. Povedala sta, da poleg kopanja drugih možnosti nista iskala. Doslej sta preživljala dopustniške dni na morju, ker pa sta zdaj že nekoliko v letih in je morsko sonce za njiju prevroče, voda pa premrzla, sta se odločila za takšno obliko krajšanja poči-lnit-	MAJDA ZVER
VERA GRANFOL