1119871519,SEPT
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto i	ROGAŠKA SLATINA september 1973
OBSOJAMO NASILJE
V petek, dne 22. septembra 1673 se je po letnih dopustih sestala osnovna organizacija ZK v steklar-rii. Na sestanku je bil podan prikaz dogodkov v Čilu in na avstrijskem Koroškem. Organizacija je seznanjena s potekom in posledicami generalskega prevrata v Čilu, v katerem je izgubil življenje danes že legendami marksist in predsednik čilske republike dr. Salvador Allende. S smrtjo predsednika Allendeja in s prevlado vojaških oblasti je čilsko ljudstvo izgubilo svoje demokratične svoboščine, na tisoče naprednih Čilencev pa je zaprtih v raznih taboriščih širom po Čilu. Zarota zoper demokratično in socialistično ure ditev Čila dokazuje, da mednarodna reakcija z ameriškim imperializmom na čelu ne miruje. Te reakcionarne sile krčevito branijo svoje omajane pozicije v državah Latinske Amerike in tudi drugod po svetu.
Poleg tega je osnovna organizacija obravnavala delovanje neofaši-stov v Avstriji, posebno pa na Koroškem. Razstrelitev spomenika v slovenski vasi Robežu, spomenika, ki je. simboliziral prvi spopad slovenskih partizanov na avstrijskem ozemlju s Hitlerjevimi oddelki SS in gesta/pa.
Spričo mlačnosti avstrijske vlade do oživljanja neofašizma na Koroškem, predvsem pa do organizacije Heimatdienst, ki se bojuje proti vsemu, kar je slovensko, prihaja do naj ostrejših protestov delovnih množic širom po Sloveniji in Jugoslaviji.	y
Zaradi obeh dogodkov so tudi komunisti v steklarni odločno protestirali in na tem sestanku sprejeli
sklep, da se pošlje protestna resolucija CK ZK Slovenije.
V drugi točki dnevnega reda je bil podan članstvu prikaz ustavnih dopolnitev in sprememb. Članstvo je bilo seznanjeno z bodočo ustavno ureditvijo, s samoupravnimi odnosi v temeljnih organizacijah združenega dela, nadalje s sistemom delegiranja v širše samoupravne skupne skupnosti, to je od krajevne samouprave prek občin, republike do zveze.
Sledila je razprava, o tem, kako
Minilo je triindvajset let, odkar smo v naši domovini uvedli delavsko samoupravljanje. Prehojena pot je potrdila, da so delovni ljudje sposobni upravljavci. Naštevanje vseh področij; kjer se je ta sposobnost izkazala, bi zahtevalo več prostora. Na kratko lahko rečemo, da je bila ta sposobnost izražena na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Ne smemo pa mimo dejstva, da je v teh triindvaj-
nujno je pomlajevati organizacijo z novimi člani. Sekretar osnovne organizacije je predložil, da se člani predsedstva ZK in drugi člani organizacije aktivno angažirajo v pridobivanju novih mladih članov. Članstvo organizacije ZK se je z omenjenim predlogom v celoti strinjalo, saj se zaveda, da je treba spričo bodočih nalog osnovne organizacije ZK kadrovsko okrepiti njene vrste z mladimi močmi, željnih zavzetega političnega dela v kolektivu.	IVAN SITER
setih letih delavsko samoupravljanje doživljalo tudi udarce. Čeprav so nasprotniki dejanskega samoupravljanja v manjšim, so po vsej sili uveljavljali samovoljo, odločanje Trai-mo delovnega človeka, a v njegovem imenu prilagajali celotno stanje lastnim interesom. Skrivali so se pod plaščem demokracije, a so bili njeni resnični nasprotniki. Počasi so povzročali zmedo, da bi laže lovili v kalnem.
DELAVSKO
NADZORSTVO
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 Yti • Naklada 1500 Izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana
n
Zveza komunistov Jugoslavije je v svojih že znanih dokumentih, posebno v pismu tovariša Tita in izvršnega biroja, resno opozorila na nevarnosti. Vsem dleovmm ljudem pomeni ta dokument stalno oporo v prizadevanjih za odpravljanje ne-samoupravnih dejanj. Ne samo oporo, temveč nalaga dosleden boj zoper negativnostim na vseh področjih življenja.
V tej dobi se je tudi pokazalo, da se velikokrat niso upoštevali sklepi samoupravnih organov, zato je kazala potreba po uvedbi nove oblike nadzorovanja celotnega cela v delovnih organizacijah. Delavci si torej z delavskim nadzorstvom (kontrolo) zagotavljajo, da bodo dosledno izvajani sklepi, ki so jih sprejeli sami ali pa so jih sprejeli njihovi predstavniki v raznih samoupravnih organih.
Gre torej za nov organ. Kljub spremljanju dnevnih sredstev obve-. ščanja se morda marsikdo ni podrobneje seznanil z nalogami tega novega delavskega organa.
Gradivo, ki je zajeto v pravilniku o »organiziranju in delovanju delavske samoupravne kontrole v temeljni organizaciji združenega dela«, je precej obširno. Spričo tega se bomo omejili le na pomembnejše postavke iz tega pravilnika. Pred tem naj še omenun, da smo julija izvolili v našem kolektivu 7-člansko komisijo, ki bo začasno, do rednih volitev drugih samoupravnih organov, opravljala zadane naloge. V tej komisiji so: Nikola Bursač (na prvi seji komisije izvoljen za predsednika), Doli Čujež, Mirko lirer, Vili Pernat, Ivan Siter, Zinka šipec in Jovo Tišma. Namestnika članov komisije pa so: Slavko Cah, Zo-ra Kladnik in Jože Sovre.
Na prvi seji komisije, ki je bila sklicana na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije smcLkata Steklarne, je bilo sklenjeno, da bo delo komisije kolektivno.
2.	člen
Delavska samoupravna kontrola kot organ temeljne organizacije združenega dela opravlja samoupravno nadzorstvo ce-ocnega proizvodnega, poslovnega in samoupravnega procesa. V interesu vseh zaposlenih zagotavlja nemoten nadaljnji razvoj socialističnih medsebojnih odnosov, uresničevanje delitve po delu, dobro gospodarjenje, razvijanje poslovne morale m moralno etičnih norm na podlagi zaupanja in upoštevanja človeka in osebne odgovornosti.
3.	člen
... Komisija je samostojen samoupravni organ. Za svoje delo je neposredno odgovorna zboru delovnih ljudi in je sestavni del samoupravnega mehanizma v delovni organizaciji. Zaradi zagotavljanja samostojnega dela vseh organov mora komisija z njimi sodelovati in jih obveščati o svojem delu.
Komisija najmanj dvakrat letno
poroča zboru delovnih ljudi o svojem delu.
Izvolitev in organizacija komisije
Clane komisije voli delovna skupnost na neposrednih volitvah zbora delovnih ljudi. Valitve so tajne, mandatna doba je enaka kot za člane delavskega sveta.
5.	člen
V komisijo se voli od 3—11 članov. Najmanj dve tretjini članov mora biti iz neposredne proizvodnje.
Vodilni ne morejo biti člani komisije ...
6.	člen
Kandidatno listo predlagajo na zborih delovnih ljudi družbenopolitične organizacije (ZK, sindikat in mladina). Zbori delovnih ljudi lahko kandidatno listo dopolnijo ali spremenijo ...
7.	člen
... Člani komisije imajo enake imunitetne pravice kot člani DS.
9. člen
... Glede na pomembnost dela komisije in posledice njenih odločitev mora biti delo komisije javno. Glasovanje na komisiji je tajno.
13.	člen
Clan komisije je lahko odpoklican po enakem postopku, kot je bil izvoljen. Odpoklic lahko predlagajo: zbor delovnih ljudi, organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije ali komisija sama.
Naloge komisije
14.	člen
Komisija opravlja naloge iz svojih pristojnosti na zahtevo zbora delovnih ljudi, organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, kolektivnih in individualnih izvršilnih organov, članov TOZD ali na zaprosilo družbenopolitičnih skupnosti.
15.	člen
Delovno področje komisije je:
— Spremlja nastajanje in izvajanje normativnih aktov v delovni organizaciji in opozarja na potrebne spremembe in dopolnitve.
— Kontrolira izvajanje sklepov.
— Po potrebi presoja posamezne akte, pritožbe in rešitve organov samoupravljanja oziroma vodilnih in drugih pooblaščenih delavcev, ocenjuje njihovo skladnost s pozitivnimi predpisi in normativnimi akti delovne organizacije.
— Da bi se izognili sodnim sporom ali posredovanjem drugih zunanjih organov, komisija s posebno pozornostjo spremlja tiste odločitve, ki močno posegajo v pravice delavcev s področja medsebojnega razmerja.
— Ugotavlja, ali je uporabljanje sredstev v skladu z normativnimi akti, sklepi samoupravnih organov In meril racionalnega gospodarjenja.
Posebno presoja:
a)	stanovanjske zadeve
Ali so sprejeti normativni akti o
delitvi stanovanj in dajanju posojil in kako se uporabljajo? Ali je sprejeta prednostna lista in kako se uporablja? Itd.
b)	investicijska poraba
Glede investicij ima komisija pravico, da preverja pravilnost porabe sredstev in način izvajanja nadzorstva.
c)	materialni stroški
Po potrebi nadzoruje:	*
—	upravičenost zalog in način organizacije nabave, prodaje in tudi višino provizije;
—	porabo sredstev za reklamo in propagando v skladu s sprejetim planom;
—	porabo sredstev za reprezentanco s posebno pozornostjo nad verodostojnostjo in popolnostjo dokumentacije;
—	pravilnost in upravičenost uporabe službenih osebnih avtomobilov;
—	opravljena službena potovanja v državi in tujini, kakšna poročila se dajejo o teh potovanjih, ali se in kako se uresničujejo sklenjeni posli, navedeni v poročilih, ali se v poročilih navaja točen čas, porabljen za ta potovanja itd.;
—	pravilnost in upravičenost uporabe zasebnih avtomobilov v službene namene;
—	pravilnost uporabe vseh sredstev v zasebne namene; -
—	poslovanje z zasebniki;
—	porabo materiala m drobnega inventarja v delovnem procesu.
d)	osebni dohodki
Po potrebi kontrolira nepravilnosti na področju obračuna osebnih dohodkov in verodostojnost dokumentacije za obračun.
e)	medsebojna razmerja
Na zahtevo delavcev v delovni organizaciji ugotavlja negativne joo-jave v medsebojnih razmerjih delavcev. Ugotavlja, kako se izvajajo sklepi pnstojnih organov o pravicah delavcev itd.
16.	člen
Za izpolnjevanje nalog iz prejšnjega člena ima komisija pravico do vpogleda in preg.eda poslovnih knjig, dokumentov in drugega gradiva. Komisija ima pravico zahtevati od vsakega strokovnega delavca, da ugotovi dejstva v zvezi z nepravilnostmi. Prav tako je vsak delavec dolžan, da v okviru svojih strokovnih sposobnosti opravi nalogo, ki mu jo naloži komisija.
17.	člen
Če komisija oceni, da z razpolož-ljiv-mi strokovnimi močmi ne bo mogoče opraviti naloge, prosi za pomoč strokovne službe zunaj delovne organizacije.
Poleg omenjenega vsebuje pravilnik še nekatera določila. Torej je delo komisije izredno obsežno in odgovorno. Sam organ s samo izvolitvijo še ne pomeni veliko. S svojim nenehnim, tehtnim in objektivnim delom in z nedeljeno odgovornostjo do zaupanih mu nalog bo upravičil svoj obstoj.
IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV
Delavski svet je sprejel sklep, da se osnutki statuta steklarne »Boris Kidrič«, statut temeljne organizacije združenega dela steklarne Rogaška Slatina in samoupravni sporaziun o združitvi v delovno organizacijo steklarno »Boris Kidrič« dajo v javno razpravo na zbore delovnih ljudi; razprava bo trajala do konca oktobra.
Dolžnost in pravica članov kolektiva je, da.razmislijo in predlagajo ustrezno organizacijsko in samoupravno rešitev v podjetju.
V zvezi s tem srno postavili dvoje vprašanj predsedniku delavskega sveta, sekretarju osnovne organizacije, ZK in predsedniku mladine.
1. Kakšno dejavnost predvidevate v okviru priprav za sprejem naših osnovnih samoupravnih aktov?
HERNAUS je na postavljeno vprašanje odgovoril takole:- »Predlagamo, da dobimo vse osnutke samoupravnih aktov in jih obravnavamo v širšem krogu; podali bi svoja mnenja in jih dopolnili v duhu nove ustave.«
JUGOVAR: »Predvidevamo široko dejavnost članov ZK, samoupravnih organov, sindikata, mladine in drugih članov kolektiva.«
OGRIZEK: »Kot vsakemu državljanu tudi nam dajejo ustava in ustavna dopolnila pravico in dolžnost, da lahko sodelujemo pri razpravah in sprejemanju naših osnovnih samoupravnih aktov.
Moramo pa vedeti, da vsi zaposleni v našem podjetju že po sposobnosti, naravi dela ter zainteresiranosti nismo enako dejavni. Vzrok je večinoma v tem, da nam vsak akt, ustavno dopolnilo ali sama ustava ni praktično pojasnjena oziroma podana v vsakdanjem jez:ku, ki bi bil povprečnemu državljanu razumljiv.
Ce izhajam iz tega, lahko sklepam, da bo dejavnost zelo borna, ker povprečen državljan ne more razpravljati o stvari, ki mu ni znana. Zato menim, da moramo pri razpravah ljudem nakazati probleme, povedati variante, ki so možne pri tem aktu, in šele tedaj bomo lahko imeli kaj od razprave.«
2. Na katere stvari bi po vašem mnenju morali biti v razpravi še posebej pozorni?
HERNAUS:
»Delitev dohodka,
—	posebej delitev osebnih dohodkov,
—	graditev in razdeljevanje stanovanj,
—	zaščita delovnega mesta,
—	ureditev delovnega okolja,
—	pravočasno obveščanje in upoštevanje mnenj delavcev,
— pravilno zastopanje vseh oddelkov v samoupravnih organih.«
JUGOVAR: »Menim, da bi morali biti pozorni predvsem pri sprejemanju samoupravnih aktov o pravicah, dolžnostih, zaščiti, minulem delu, osebnih dohodkih, investicijski politiki in stanovanjski izgradnji.«
OGRIZEK: »Sprejemanje osnovnih in samoupravnih aktov v podjetju je najvažnejše, ker to je nekak vozni red, po katerem bomo vozili.
Razprave bodo morale biti zelo pripravljene in konkretne. Posebej bi morali paziti pri izbiri kandidatov za delegate, ki bodo zastopali posamezne'zbore delovnih ljudi. V razpravah je treba tudi konkretizirati naloge posameznih organov, to
Razprave, ki naj osvetlijo ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, potekajo tudi v obratu Slovenska Bistrica.
Da bi se kar najbolje seznanili s to problematiko, je bila 20. septembra organizirana skupna razprava. Zal je bila udeležba glede na število članov kolektiva zelo skromna. To zbuja toliko večje skrbi, ko vemo, da ima spoznavanje pomena TOZD v nadaljnjem razvoju samoupravljanja še kako veiiko vlogo. Težko si je razlagati pasivnost posameznikov, ko gre za razpravo o tako pomembnih življenjskih vprašanjih.
Temeljna organizacija združenega dela, za kar se v tem obdobju odločamo v vseh obratih, prinaša veliko novosti s področja samouprave, vloge neposrednih proizvajalcev in slehernega zaposlenega. Prvo širšo razpravo so vodili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Slovenska Bistrica, med njimi tudi predsednik skupščine občine Miro Kolenko.
Natanko je bilo prikazano bodoče stanje v temeljni orgamzaciji združenega dela. Na sestanku je imel vsakdo priložnost, da izrazi svoje mnenje po določeni zadevi ali da postavi kako vprašanje. Z razočaranjem ugotavljamo, da te priložnosti nismo izkoristili. Ostalo je pri nekaj postavljenih vprašanjih in pika. Glčde na to, da smo tik
pomeni, natanko določiti pravice in dolžnosti, da ne bo dilem, ko bo vse to zaživelo v praksi.«
Tako so nam odgovorili vidni družbeni delavci v tovarni. Upamo, da bodo vsak na svojem področju v tem smislu zastavili svojo dejavnost. Tudi uredništvo poziva vse člane kolektiva, da ob sprejemanju statuta in drugih samoupravnih aktov skupno ustvarimo ta.ršne odnose v podjetju, kd bodo zagotavljali čim ugodnejši poslovni uspeh podjetja in s tem dobre osebne dohodke, da se bomo trudili za iepša delovna mesta, da bomo poškrbeli za naše delovno okolje, naš kraj, v katerem živimo mi in naše družine, in seveda za družbeni standard nas vseh.
M. VREČKO
pred sprejetjem teh pomembnih aktov in da bomo z novim letom nosilci vseh dogajanj m odločitev, je izpričani odnos zbudil resnično zaskrbljenost.
Mogoče se nekateri tolažijo s tem, da je za razprave še dovolj časa. Za tako obsežno delo ni dovolj časa. Nasprotno, zelo malo ga je. Če kdaj, bi se morali v tem primeru držati pregovora »ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes«.
Te dni so za nami imenovanja komisij za pripravo elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve TOZD v bistriški steklarni. Petčlanska komisija — 2 predstavnika od peči, dodelava 1, vzdrževalni obrat 1 in skupne službe 1 — že aktivno dela. Poglavitna naloga te komisije je, da kar najbolj nazorno in čimprej prikaže upravičenost ustanovitve TOZD.
Ko bo komisija pripravila elaborat, bo dan v razpravo kolektivu in obravnavan na zboru, ki bo tudi dokončno dal svojo besedo. Enake sklepe bodo sprejele (lahko tudi zavrnile) druge štiri TOZD, ustanovljene v organizaciji združenega dela Steklarne »Boris Kidrič«.
Pričakujemo, da bo sklepni del plod širših razprav v celotnem kolektivu in da bo pripeljal k zavestni odločitvi za TOZD, ki bi začela delovati s 1. januarjem 1974.
V. HORVAT
RAZPRAVE 0 USTANOVITVI TOZD
V BISTRIŠKEM OBRATU
t
STEKLARSKA ŠOLA TOZD
Ničkolikokrat smo slišali, da že potekajo pogovori med steklarno in steklarsko šolo o združitvi oziroma o steklarski šoli kot bodoči TOZD. Te »novice« so posamezniki krojili po' svoje. Kakor je pač komu bolj ugajalo. Prav zato je uredništvo »Steklarja« postavilo dipl. ing. Vo-ju Djinovskemu, direktorju steklarne »Boris Kidrič«, in dipl. ing. Ladu Tkavcu, direktorju steklarske šole, naslednji vprašanji:
Koliko je resnice v govoricah o šoli kot morebitni bodoči temeljni organizaciji združenega dela v organizaciji združenega dela Steklarne »Boris Kidrič«? Katere so dobre in slabe strani odločitev »za« ali »proti«?
Naši prošnji sta se odzvala oba. Zaradi pomanjkanja časa je direktor Djinovski obljubil odgovor za prihodnjo številko, tokrat pa odgovarja direktor Tkavc.
»V zadnjem času so res prišle na dan govorice o združitvi steklarske šole s steklarno; največkrat so netočne glede na pobude in način, kako naj bi se takšna združitev izvedla. Res je, da je zamisel vnovič oživljena in da se zbirajo' informacije in podatki za resno analizo, ki naj pokaže družbenoekonomsko upravičenost takšnega povezovanja. V tem sestavku želimo dati samo nekaj osnovnih informacij, ki naj bi razčistile razne pogosto zlonamerne govorice in obenem pritegnile člane obeh kolektivov k razmišljanju o tej temi.
Zaradi tesnega sosedstva šole s steklarno jo je republiška izobraževalna skupnost obravnavala kot šolo, ki jo neposredno vzdržuje steklarna. Kot takšna je bila šola uvrščena v najnižjo kategorijo financiranja, tako da je morala velik del sredstev za šolanje kriti sama. Ta specifični položaj je prisilil delovni kolektiv šole, da se močno usmeri v proizvodnjo.
Tako je zraven tudi za evropske razmere velikega proizvajalca — steklarne — rasla in si utirala pot na trg razmeroma majhna proizvodnja v šoli. Kolektiv šole se je srečeval s hudimi problemi, saj nas je na trgu čakala ostra konkurenca prav tistih, za katere smo vzgajali strokovne kadre- Velik del akumulacije (po odstotku enak onemu v steklarni) smo morali porabiti za kritje stroškov šolanja, tako da se je šola kot celota razvijala zelo počasi.
2e v tem času se je marsikdo vpraševal o smiselnosti in ekonomski upravičenosti takšne organizacije dela pa tudi v šoli sami smo igotovili, da je nesmiselna taksna dvotimost, ko pa imamo toliko skupnih nalog s steklarno. V tem smislu je bila izražena želja ljudem
v steklarni, da bi začeli o tem bolj konkretno razmišljati, toda mnenja so bila tako različna, da ni bilo mogoče nadaljevati pogovorov o tej temi. Slišati je bilo celo govorice, da je šola »na psu« in prosi steklarno, naj jo vzame za svojo.
To je vsekakor žalilo delovne ljudi v šoli, pa so se zato še bolj posvetil) problemom v proizvodnji, da bii dokazali, da jih pri teh predlogih ni vodil strah za njihovo prihodnost, temveč želja po poglobljenem sodelovanju glede izobraževanja v steklarni in po skupnem nastopu na trgu.
Tudi če bi bilo prišlo do združitve v tem času, bi bilo mnogo problemov, saj v samem drtižbenem sistemu ni bilo oblike združevanja, ki bi zagotavljala pravice samoupravljavcev, kot jih zagotavljajo ustavna dopolnila, ko delavci, združeni v TOZD, vzpostavljajo in določajo medsebojna razmerja z delavci drugih TOZD neposredno in s samoupravnimi sporazumi. Tako enakopravno upravljajo s proizvajalnimi sredstvi in odločajo o uporabi ustvarjenih sredstev.
Odločitev o tem, kako naj se organizira temeljna organizacija združenega dela in kam naj se poveže, mora sloneti na temeljiti družbenoekonomski analizi. Ta mora pokazati na smotrnost določene oblike organiziranja v samoupravne integracije združenega dela s ciljem, da ob istočasnem poglabljanju samoupravnih pravic delavcev v TOZD razvija ekonomsko moč in položaj združenega podjetja. To pripomore k racionalizacijam določenih postopkov, k boljšemu izkoriščanju materialnih in kadrovskih zmogljivosti in k ugodnejšemu položaju na tržišču. Združevanje mora * biti v korist vsem delovnim ljudem ,v združenem podjetju, ker bo samo tako trajno in čvrsto.
Pri iskanju elementov za takšno analizo smo ugotovili, da bi lahko šola kot izobraževalna institucija mnogo uspešneje opravljala svojo funkcijo v združenem podjetju, če bi druge TOZD prenesle nanjo skrb za celotno izobraževanje. V zvezi s tem bi morala TOZD šola dobiti tudi določene pravice glede soodločanja o kadrovskih problemih združenega podjetja. Menimo, da bi takšna rešitev koristila predvsem drugim TOZD, ki nimajo organiziranih posebnih služb za izobraževanje. Sola pa ima strokovne kadre in je v tem smislu tudi organizirana.
Nadalje se postavlja vprašanje rentabilnosti služb za oblikovanje v steklarni in šoli. Cernu naj se po dveh popolnoma ločenih tirih rešuje danes silno pomembno vprašanje industrijskega oblikovanja. Lju-
di, ki se ukvarjajo s to problematiko, je razmeroma malo tako v šoli kot v steklarni, če bi to združili, bi dobili močan oddelek, ki bi lahko uspešno opravljal svoje naloge. Sola in steklarna sta si do sedaj pridobili veliko priznanj, steklo, ki je narejeno v enem ali drugem obratu, pa je na trgu znano kot rogaško steklo in ima že velik sloves Ta sloves je treba še poglobiti in se prebiti v vrh evropske kakovosti, kar je dosegljivo z dobro organiziranim oddelkom za industrijsko oblikovanje. To moramo doseči, če želimo v bodoče bolje živeti in brez strahu čakati prihodnost.
Kislinsko poliranje je zelo drag in zahteven postopek. Sedaj imamo vsak svojo polimico in vsak posebej velike probleme. Z izgradnjo avtomatske polimice je popolnoma logično, da bo šola izbrala njene storitve, kar to povečalo izkoristek zmogljivosti in s tem rentabilnost naprave.
Ob razmeroma majhnem številu tehničnih in drugih strokovnjakov ne more niti šola niti steklarna organizirati službe, ki bi delala določene raziskave, uvajala novo tehnologijo, raziskovala trg. Z združenimi močmi bi že danes lahko zastavili osnovo za takšno organizacijo, ki je nujna in si brez nje ne moremo zamisliti boljše prihodnosti.
Se veliko je problemov, ki bi jih lahko skupaj reševali v korist vseh sudelujočih a potrebno bo veliko dobre volje in široke angažiranosti organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in posameznikov, da bi se izkoristile vse oblike sodelovanja.
Moram opozoriti, da so to samo osnovne teze, o katerih bodo razpravljale komisije, ki bodo pripravile tozadevno analizo. Ce bodo kolektivi sprejeli predlog o ustanovitvi TOZD Steklarska šola in o njeni pripojitvi k združenemu podjetju steklarna »Boris Kidrič«, bo treba pripraviti sporazume, v katerih bodo določene medsebojne obveznosti, in sprejeti še druge akte podjetja.
Tudi v primeru združitve bo šola še naprej izobraževala kadre za druge steklarne, saj to' ne bo postavljalo nobenih ovir v izpolnjevanju njenih obveznosti do združenega podjetja.
V času, ko se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je samoupravno združevanje proces, ki je neposredno povezan z razvojem naše družbe, je prav, da z delom pokažemo, da je to tudi naše spoznanje-«
Uredništvo se tovarišu ing. Tkavcu zahvaljuje za izčrpen 'odgovor.
Če letos pod streho
Zdravstveni dom v Rogaški Slatini je objekt, ki smo ga občani potrebovali že zdavnaj. O tej graditvi je bilo izrečenih veliko besed. Največ preglavic je delala lokacija, kjer naj bi stal zdravstveni dom. Dolgotrajne razprave so potem presekali sami občani z izvedbo referenduma 20. junija 1071. Skoraj dve leti je preteklo od referenduma do začetka graditve. Do tega zavlačevanja je prišlo, ker se niso mogli zediniti za dokončen načrt," pa tudi zato, ker ni bilo jasno, kje dobiti finančna sredstva, razen tistih, ki jih bodo pnispevali občani. Z refemdumom smo se obvezali, da bomo pet let odvajali po 1 odstotek od osebnih dohodkov za graditev zdravstvenega doma. Iz tega vira se bo zbralo okoli 350 milijonov starih dinarjev, pod oogo.iem seveda, da bodo osebni dohodki ostali na isti ravni, kot so sedaj. Razumljivo je, da bodo ta sredstva večja, če bodo naši osebni dohodki naraščali. Od omenjene vsote bomo zaposleni v naši delovni organizaciji prispevali čez sto milijonov starih dinarjev.
Ob sedaj veljavnih cenah gradbenega materiala predvidevajo, da bo gradnja stala 700 milijonov dinarjev. Izvajalec del Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina ima predračun za 608 milijonov, in sicer samo za graditev. Po približnih ocenah računajo, da bo oprema zdravstvenega doma stala okoli 100 milijonov starih dinarjev. Oč.tno je torej, da sredstva iz samoprispevka občanov ne bodo zadostovala. Zaradi tega smo predsedniku iniciativnega odbora za graditev zdravstvenega doma dr. Ivanu Ratkajcu zastavili naslednje vprašanje: Od kod se bodo zbrala potrebna sredstva.
»V naših predvidevanjih smo računali na naslednje vire sredstev: 350 milijonov iz samoprispevka občanov, 210 milijonov bo dalo socialno zavarovanje Celje, 40 milijonov bi dobili s prodajo starega zdravstvenega doma, 20 milijonov bi prispevala podjetja iz raznih virov. Omenjena sredstva so zagotovljena. Za razliko pa računamo, da bo skupščini občine Šmarje pri Jelšah uspelo najeti kredite. Tako računamo, da bi zdravstveni dom izročili namenu za praznik občine Šmarje pri Jelšah — septembra 1974,« je rekel dr. Ratkajc in nadaljeval:
»V novem zdravstvenem domu bo sedem ordinacijskiih prostorov, od katerih bodo trije za potrebe zobozdravstvene službe, nadalje lekarna, laboratorij, rentgen, telovad-
nica, fizioterapija, EKG in drugi potrebni oddelki. Postavlja se vprašanje, kdaj bo dom funkcionalen in ali bo dovolj zdravstvenega kadra. Glede kadra ni bojazni, večje težave pa bodo s stanovanji za zdravstvene delavce. Kdaj bo dom funkcionalen, pa je odvisno od dobave
Nedvomno smo se prehoda z osemurnega delovnega dne na sedemurnega prav vsi veselili. Kako se tudi ne bi, ko pa je to pomenilo, da se bo za eno uro podaljšal naš počitek, ali pa bomo izrabili ta čas za razne opravke. So pa tudi takšni, ki jim je omenjena pozitivna sprememba ni prinesla tolikšnega veselja. Gre namreč za tiste, ki delajo v dveh izmenah, a niso iz Rogaške Slatine ali okolice. Gre za tiste naše delavce, ki stanujejo v Rogatcu ali še dlje.
Takrat, ko so delali do 21. ure, so imeli kmalu po končanem delu avtobusno zvezo za odhod domov. Danes ni več tako. Delo končajo ob
20.	uri, avtobus pa odpelje šele ob
21.	uri. Torej ena ura čakanja, lahko bi rekli podaljšani delovni čas. Najbrž bomo vsi priznali: nič kaj prijetna zadeva. Posebno v hitro
opreme in finančnih sredstev,« je dejal dr. Ratkajc.
Zelja vseh prebivalcev Rogaške Slatine, ki so pokazali izjemno razumevanje, je, da bi zdravstveni dom čimprej služil svojemu namenu.
F. Komerički
bližajočih se zimskih dneh, ko bodo izpostavljeni dežju, mrazu in snegu. Teh nesrečnikov je kar precej: skupno s tistimi, ki delajo v steklarski šoli, nad dvajset.
Potem, ko smo začeli delati po sedem ur, so prizadeti prosili na razne strani. Vse je bilo zaman. Najnovejši poskus podpisnikov prošnje, da bi »Izletnik« iz Celja spremenil avtobusni vozni red, je prav tako propadel. Tako so izčrpali še zadnjo možnost, da bi rešili ta nerodni položaj. Ah res ni nobene pomoči? Zdi se, da tej težavi ni bila posvečena zadostna pozornost. Morali bi imeti več posluha za to zadevo. Najbrž bi se našla kakšna rešitev. Morali bi jo najti že zaradi mater, ki jih njihovi malčki že tako nestrpno pričakujejo.
J. T.
NEUS P
L!
ioaii
■ B M tl i 'ko sim
■ift-EI ir
■v N-1 s*
■A# l e dr In
>
t
l
Tragično preminuli Savo Martino-vič je bil strasten ribič, požrtvovalen in vesten član ribiškega društva ter nadvse dober in prisrčen človek in prijatelj. Iz ribiških vrst je odšel nepričakovano, po nesrečnem dogodku na cesti. Nam vsem pa bo ostal v trajnem spominu.
Ribiči so se zmenili, da bodo počastili spomin na svojega dobrega člana in prijatelja z vsakoletnim tekmovanjem. Letos so pripravili prvo tekmovanje. Udeležili so se ga ribiči iz Podčetrtka, Šmarja, Rogatca ter dve članski moštvi iz Rogaške Slatine in dve mladinski moštvi iz istega kraja.
Po enournih napetih »bojih« so se moštva uvrstila takole:
1.	Rogaška Slatina I (Humski, Jovičič in Jug ml.)
2.	-3. Rogatec in Rogaška Slatina po 43 točk
Najboljši posamezniki so bili: Josip Humski 33, Ivan Bergoč 21 ter Franc Stih in Polda Pelko po 19 točk.
Ribiči pravijo, da se je na tekmovanju zgodilo nekaj nenavadnega: Branko Plavčak in Boris Firer sta vlekla vsak svoj trnek proti sebi, misleč, da sta ulovila ribo. Nazadnje se je izkazalo, da je imel oba trnka v ustih nad kilogram težak krap. Kljub temu, da sta oba tekmovalca ujela isto ribo, sta dobila določeno število točk.
Dobro pripravljeno tekmovanje so ribiči sklenili na stari dobri ribiški način: po dobrem ali slabem prijemu prigrizek in žlahtna kapljica.
J. T.
športna sekcija, ki je sodelovala na raznih tekmovanjih in prijateljskih srečanjih. Da so bili tekmovalci kar dobro pripravljeni, kaže podatek, da so večkrat osvojili tudi naslove v občinskem merilu. Pričakovanja, da bo delo v mladinski organizaciji naposled le zaživelo, so se zadnje dni tudi uresničila, saj je bil po daljšem mrtvilu 20. septembra sklican skupni sestanek mladih.
Udeležbe na tem sestanku ne gre posebej hvaliti, kajti še polovica mladih se ni odzvala vabilu. Zbrani na sestanku pa niso obupali. Izvolila so novo mladinsko vodstvo, ki mu bo predsedoval Stanko Kovač, za podpredsednika pa je bil izvoljen Milan Motaln. Nadalje so sprejeli akcijski program do konca leta. Posebno pozornost bodo posvetili družbenopolitičnemu dolu v delovni organizaciji in zunaj nje ter športni in rekreacijski dejavnosti. Zmenili so se, da bodo pri uresničevanju zadanih nalog tesno sodelovali z vsema družbenopo.itič-nimi organizacijami in organi samoupravljanja. Sklenili so, da bodo svoje predstavnike v še večjem številu predlagali v osrednji delavski svet in razne komisije.
Ob vseh teh pomembnih nalogah jim bo osnovna skrb uspeh na delovnem mestu.
2e več let je mladinska organizacija v bistriškem obratu zaostajala v izpolnjevanju nalog, ki ji gredo v delovni organizaciji. Vzrokov je bilo več. Med temeljne sodi vsekakor pomanjkanje vodstvenega kadra. Več aktivnosti je kazala
OBNOVLJENA DEJAVNOST
Bo prijela?
V. HORVAT
l
7
ARGUSOV SPREHOD
2e večkrat sem slišal, da ima zbiranje mladine in drugih občanov okoli športnih igr.šč vzgojni karakter. Celo sam sei a bil prepričan o tem. In vendar sem se v bližnji pre-'.eklosti prepričal, da vselej ni tako. Natačneje povedano, bilo je v začetku septembra, ko so športniki začeli biti boje za točke. »Pomotoma« sem zašel tja’. Da bi videl, kako gre kaj že v začetku. Na prvi prvenstveni tekmi košarkarjev sem slišal toliko »lep .h« besed kot še nikoli. Bogat besedni zaklad pa ni zadostoval. Sodnika sta morala dobro stopiti, da je nista skupila. »Žal« se je znašel »nasprotmk« kluba, ki je preprečil »junaško« razpoloženim posameznikom, da mso naredili popolnega poloma. Na nogometni tekmi Steklar : Branik pa je velik »prijatelj« kluba pokazal, kako je treba ravnati z nasprotnimi igralci. Enega je tako pobožal, da ni bil več sposoben igrati. Tudi drugi so pred/lasno odšli z igrišča, kajti sodnik ni hotel tvegati, da bi še kakšen »pfijatelj« kluba naredil kaj podobnega.
Ko smo že p n športu, naj povem še to, da se nekateri dosledno ravnajo po športnih pravilih, čeprav nimajo z njima nobene zveze. Rekli smo in nekje tud! zapisali, da je naš delovnik sedemurni. Vsem pa to ni pogodu. Ce ne verjamete, si vzemite malo časa in videli boste, da je marsikateri pripravljen na sištart«, preden je bil poklican orna svoja mesta«. Pa še nerodno jim ni zaradi tega! V obrat družbene prehrane sem šel ponavadi prej kot drugi. Ovir ni nobenih. Sam pa sem si kriv, če mi tam zaračunajo enako jed en dinar več kot tistim, ki pridejo kasneje. V tolažbo pa mi je bilo to, da mi niso servirali polžji v solati, kot nekaterim drugim.	1
V času, ko se je potok skoraj posušil, sem še razumel tiste, ki so z zlivanjem mineralne vode v kanale pripomogli, da se je gladina vode v potoku dvigala. Zdaj je bolj deževno in po ok sl je že lepo opomogel, ljudje pa gonijo še vedno isto pesem. Morda nekateri želijo biti na liniji »stabilizacije«.
Včasih ' smo na ves glas vpili: Za božjo voljo, kaj delajo ljudje, da ne naredijo kolesarnic? Kam le naj spravljamo kolesa?
No, to je urejeno že precej dolgo. Pa ne za vse. Nekateri nimajo niti toliko časa, da bi si ogledali kolesarnico, ki je tik pred vhodom v podjetje. Zaradi tega raje hranijo svoja kolesa in mopede kar po obratu. Pa naj še kdo reče, da nismo iznajdljivi.
Ko je v letošnjem letu pnšei na dan zakon, da je kilometrinam odzvonilo, smo se kaj hitro znašli. Bomo pač kupili »žabo«, smo dejali. Uporabljali jo bomo za potovanja. Službena seveda. Kupci se morajo voziti v primernem vozilu. Nismo bili pripravljeni, da se pri nas zakoni tako hitro menjajo. Nasedli smo. Znova je bilo dovoljeno uporabljati druga vozila za službene namene.
I
PRIŠLI V MESECU AVGUSTU
1.	Anica Močnik, steklobrusiika
2.	Marija Žerak, steklobrusiika
3.	Antonija Kares, steklobrusiika
4.	Danica Beg, steklobrusiika
5.	Štefanija Kralj, steklobrusiika
6.	Danica Debeljak, steklobrusiika
7.	Branka Mužič, steklobrusiika
8.	Zdenka Završki, steklobrusiika
9.	Vjekoslava Barič, steklobrusiika
10.	Alojz Lorber, steklobrusilec
11.	Ivan Tepeš, steklobrusilec
12.	Leopold Oberski, steklobrusilec
ODŠLI V MESECU AVGUSTU
1.	Marjan Prisiček, tehnični risar
2.	Mirko Štih, steklobrusilec v grobi brusilnici
3.	Josip Bračun, odnašal ec stekla
1.	Vinko Kunstek, delavec v kemični polirnici
2.	Stjepan Krklec, steklobrusilec
3.	Ivan Podhraški VIII, odnašalec stekla
4.	Jože Horvat, steklobrusilec v gro-
bi brusilnici
stanje na dan	31.	7.	1973	1074
—	povečanje	12
1086
—	zmanjšanje	7
stanje na dan	31.	8.	1973	1079
Ponovno prosimo člane kolektiva, da srečne dogodke takoj sporočijo kadrovski službi, ki ima na skrbi
to rubriko. D. STOJSAVLJEVIČ
Tako smo našo »žabo« spravili na varno — v garažo. Na spregled pride tako poredkoma, da je skoraj nobeden ne vidi. Števec gotovo ni preobremenjen. Ali so k temu pripomogle poletne suše, je kaj težko reči. V stabilizacijskem letu & lahko privoščimo tud; to, mar ne?
Do prihodnje številke vas z željo, da bi podobnih reči videl čimmanj, lepo pozdravlja
ARGUS
1.	Terezija Plavčak, ekonomski tehnik
2.	Zdenka Sekirnik, delavka v ve-zalnici
Mladoporočencem naše iskrene čestitke!
1. Damjan Conžek, roj. 30. 7. 1973, sin Vlada
2.	Tamara Drofenik, roj. 27. 7. 1973 hči Marjana
3.	Anton Jeranko, roj. 7. 8. 1973, sin Alojza
4.	Zinka Kobula, roj. 19. 7. 1973, hči Janeza
5.	Andrej InguMč, roj. 30. 6. 1973, sin Franca
6.	Tonči Krumpak, roj. 24. 5. 1973, sin Cvetke
7.	Irena Grobin, roj. 27. 5. 1973, hči Vide
Novorojenčkom želimo mnogo
zdravja.
TABELARIČNI PREGLED DELAVCEV ZA AVGUST 1973
□
SPOŠTOVANO ŠPORTNI DOGODKI UREDNIŠTVO OD ŠTEVILKE DO ŠTEVILKE
„STEKLARJA“
Spodaj podpisani prosim uredništvo »Steklarja«, da mi v prihodnji številki glasila pojasni, zakaj sem izpadel iz kroga kandidatov za posojilo za zasebno graditev hiše. V eni od prejšnjih številk sem zasledil, da imam po kriterijih, ki jih je sprejel delavski svet, vse pogoje. Kljub temu, da sem v Steklarni zaposlen že od 1947. ieta, nisem bil deležen kredita. Prosim, da objavite, zakaj sem bil zavrnjen.
S tovariškimi pozdravi Slavko Coh
Vaše vprašanje, tovariš Čoh, smo posredovali predsedniku osrednjega delavskega sveta tovarišu Francu Hernausu. Na vprašanje je odgovoril takole:
»Tovarišu Čohu je bil sklep delavskega sveta pravočasno dostavljen. Tudi pojasnilo, zakaj ni letos prišel v poštev. Če potrebuje še bolj natančno pojasnilo, mu ga bomo dali. V nobenem primeru pa Coh ni izpadel po krivici delavskega sveta. Temu je botrovalo nerazčiščeno vprašanje glede zazidalne parcele.«
— Kdor nikoli ne spreminja svojega mnenja, ta ga morda sploh nima.
XXX
— Mnogi so dobri, ker ne znajo biti privlačni.
xxx
— Prijatelj je tisti človek, ki te ima rad, čeprav te pozna v dno duše.
XXX
— Slabost je edina napaka katere se ljudje ne morejo znebiti.
XXX
— V sanjah smo vsi enako bogati.
XXX
— Človek bi moral nekaj vedeti o lastni zemlji preden gre v tujino.
XXX
— Boljše je razumeti manj kot razumeti krivo.
XXX
— Kdor je merodajen a nima avtoritete enako je nemočen kot tisti, ki ima avtoriteto a ni merodajen.
športna dejavnost je bila v preteklem mesecu zelo živahna. Nogometaši in košarkarji so tekmovali v prvenstvenih tekmah. Košarkarji so tik pred koncem prvenstva, saj sta pred njimi le še dve tekmi. Tudi jesenski del prvenstva ni prinesel košarkarjem posebnih uspehov; dosegli so le dve zmagi, šestkrat pa so bili poraženi.
NOGOMET
Start nogometašev je bil pričakovan z nestrpnostjo, saj smo ugibali, ali bodo potrdili napovedi o uvrstitvi, ki naj bi bila v zgornjem delu lestvice. Doslej so nogometaši odigrali 4 prvenstvena srečanja ter dosegli naslednje rezultate — Steklar : Branik 1:1 — prekinjeno v 78. minuti, ker se je neki neodgovoren gledalec spravil nad nasprotnega igralca. Pozneje je bila tekma registrirana z doseženim rezultatom. Bakovci : Steklar 2:2, Steklar : Rudar (Velenje) 3:0 in Brežice : Steklar 4:0. Začetek Steklarja je bil precej težak, saj je imel za nasprotnika kar dva bivša slovenska ligaša, poleg tega je gostoval na vročih tleh v Bakovcih. Pravo lekcijo so dali igralcem Steklarja prav novinci v ligi, nogometaši Brežic, ki imajo
— Življenje je veščina, zakonsko življenje pa je najtežji del te veščine.
XXX
— Ko bi žaba sedela na prestolu, znova bi skočila v močvirje.
XXX
— Tisti, ki se zaupa klepetavcem In sposoja razsipnikom — svojo skrivnost najde vsepovsod a svojega denarja nikjer.
ZA DOBRO V0U0
»Zakaj so pa tebe zaprli?«
»Iz konkurenčnih razlogov. Izdeloval sem enak denar kot država.«
XXX
On: Zdaj, ko sva že ostarela, lahko rečeva, da sva bila srečna, kajne? Zelo sva se ljubila ...
Ona: Oh, da ... tako jel
On: Oh, kako bi bilo ... ko bi se poročila?
Ona: Ti si neumen! V najinih letih. Kdo bi naju pa hotel?
v svojih vrstah uckaj igralcev tutid iz zveznih lig.
V septembru so igralci Steklarja odigrali tudi dve prijateljski srečanji, in sicer s stalnimi tekmeci Stražo—Rogatec. V prvi tekmi v Rogatcu je Steklar dosegel izdatno zmago 5:0, na svojih tleh pa je doživel poraz 2:3. Nasploh vzeto bi lahko ocenili, da so igralci Steklarja igrali doslej preveč krčevito in brez potrebne povezanosti v sklepnih akcijah. Najbolj boleča pa je neučinkovitost napada, ki je zapravil številne ugodne priložnosti za zadetek. V prvih kolih smo zasledili tudi izredno slabo sojenje. Tako v gosteh kot doma. Zdaj je Steklar na šestem mestu, s tremi točkami zaostanka za vodečimi Brežicami. V naslednjih dveh kolih, ko bo Steklar igral doma, bi lahko popravili svojo bilanco. Upajmo, da ne bo zapravil ugodne priložnosti.
ŠAH
Kot običajno so šahisti odigrali svoj redni mesečni brzoturnir, ki je veljal za prvenstvo v septembru. Tudi tokrat je bil razpoloženi Djur-kovič premočan za vse druge, saj je vnovič premagal vse svoje nasprotnike ter dosegel 9 točk. Drugo mesto je zasedel Mavčič z osmimi točkami, tretje pa Kuhale s šestimi točkami. Posebno je razočaral pisec teh vrstic, ki je pristal na dnu lestvice s pičlimi 4,5 točke.
LEP USPEH MOŠTVA STEKLARNE
V nedeljo, 23. septembra so se šahisti Steklarne udeležili velikega brzotpoteznega turnirja v Celju, ki je bil organiziran v počastitev 100. obletnice obstoja celjske Cinkarne. Našim šahistom je uspelo osvojiti 34 točk, kar je zadostovalo za četrto mesto. To je toliko večji uspeh, ko vemo, da je moštvo nastopilo brez dveh stalnih igralcev, Jovičiča in Kubaleta. Z malo več športne sreče bi bil uspeh šahistov še večji, saj jim je za tretje mesto manjkalo le pol točke. Najbolj uspešen član ekipe je bil Tišma, ki je zbral 12,5 točke od 13 možnih. Obenem je bil najuspešnejši igralec na drugi plošči in je prejel lepo plaketo. Organizacija turnirja je bila zares vzorna.	J. T.
SPOSOJENE MISLI