Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— Up Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-89 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. GENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: | mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: i mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni | računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 31 Trst - Gorica 30. julija 1954 Izhaja vsak petek Sli je s titovski politiki sploh Se kaj pometi? Nobeno slovensko politično gibanje ni vodilo do narodnih manjšin, ■ki so ostale v tujini .tako brezglave politike, kakor so si jo ter si jo še vedno privoščijo titovci. To je posebno žalostno poiglavje, a vkljub vsej njegovi delikatnosti moramo tudi o njem izpregovoriti. Raizmere namreč dozorevajo, in 'ker ni nobene kritike v domovini, se mora pač oglasiti nekdo v tujini. Pri tem ne bomo posegali daleč naizaj. Omejili se bomo samo na našo skromno tržaško stvarnost, in še .to na njeno najnovejše obdobje. Titovsko časopisje polni zadnje tedne stolpce svojih glasil s članki, v katerih zahteva enakopravnost za Slovence v tistem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki naj bi prišlo pod Italijo. Ta ?-nakopr^vnost naj bi se uveljavila ' C 1 1 1 r7 pri državnih službah, v občinskih ■uradih in ustanovah, v štolah itd. Vsakdo mora priznati, da je to hvalevredna pobuda. Ce nas že žrtvujejo, je njihova dolžnost vsekakor, da za nas tudi poskrbe. Toda pri tem je žalostno, da nas ti članki in drugo pisanje le preveč spominja na čase, ko so isti z vsb c-gnjevitostjo še vedno zahtevali priključitev Trsta k Jugoslaviji, čeprav je bilo že vrabcem na strehah jasno, da nas pred prihodom Italije lahko .reši samo internacionalna, ne pa nacionalistična 'rešitev Tržaškega vprašanja. Med njihovim takratnim geslom in danimi okoliščinami je bilo takšno nasprotje, da je bil polom za-letelarske propagande neizogiben. Množice so opijali s sanjami o u-resničenju maksimalnih slovenskih teženj. Namesto da bi izrabili vse dane, pa še .tako skromne priložnosti, so titovci živeli v utvari, zanesenjaško odklanjali vse drob-.?-■ne, med njimi tudi precej obilne in kar dostojne ponudbe. Rezu!ta je danes ta, da v javnih službah nimamo skoro nobenegai Slovenca. Izjema so področja, katera so v skrajnem trenutku rešili netifovci deloma, begunci. To pa se je zgodilo proti titovski volji, s tveganjem zastraševalnih procesov in ■ugrabitev. Seveda niso pri tem bi-ili doseženi takšni uspehi, kakršni bi bili dostopni ob dejanski in u-radni .podpori matične domovin toda za to nismo odgovorni tisti, ki smo reševali, kar se je skozi stranska vrata rešiti dalo. Neupoštevanje nasprotja med propagiranimi zahtevami in dejanski mi možnostmi za njihovo uresničenje, neprilagojevanje izpremem-bam, v katerih je bilo noro vztrajati na maksimalnih rešitvah, ko je bil nujen kompromis, je tako končno privedlo do tega, da nas skoro ».bose in nage«, takšne, kakor smo prišli iz vojne in dolgoletnega fašističnega zatiranja, zopet ponujajo italijanskim oblastem S tem je danes tako otipljivo dokazana zgrešenost te titovske politike, da nam te ugotovitve nihče ne more iskreno oporekati. A pregovor pravi, da se »pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrnit. Ljudje so pač že tako ustvarjeni da lastne napake .težko spoznajo ter se iz njih večinoma le malo ns ,uče. Tudi s titovci, ki so v tem tre nutku kot edini partnerji razgov ra z Italijo odgovorni za našo usodo, je tako. Drugič v sedmih letih so sami sebi rezervirali dostop dvorane in na konference, kjer 3' odloča o naši 'usodi. Pred zunanjim svetom je tzopet merodajna samo njihova beseda. A prav ta nas na vdaja z novo, .upravičeno skrbjo. Politična linija, katero trenutno nosi namreč zopet v sebi osnovno nasprotje, mora pripeljati do njenega popolnega .poloma. Neka' ■teri celo sumijo, da gre pri tem za zagrizenost, ki je tako zaslepljena da si kaj takega celo želi. Toda mi ■raje predpostavljamo, da bi sel« nji jugoslovanski režim in njegovi tukajšnje oprode zares radi videl; da bi se Slovencem pod italijansko upravo čim 'bolje godilo. Vzc mimo, da je zahteva, po kateri naj ,bi bili v državni upravi na. vsakih 5 Italijanov zaposleni 3 Slovenci mišljena resno, da ni navaden propagandni bluff, s katerim se omam ilja ljudi v trenutku, ko se jih pre pušča njihovi usodi. Strelja sicer precej preko cilja, toda recimo, hočejo titovci nekaj podobnega di res doseči. Ce je tako, potem se mora vsakdo globoko zamisliti nad dejstvom. da titovci v istem trenutku podčrtavajo svojo voljo, da se bodo proti Italiji tudi v bodoče nenehno borili, da je njihov cilj še vedno priključitev Trsta k Jugoslaviji. da se kot tržaški Slovenci ni-(Konec na 2. strani) 99 Vzdržnosti" in »udarnosti (i Politika Zahoda je v tem času polna protislovij. Na eni strani delujejo sile, ki se poskušajo z Vzhodom pobotati na miren in kolikor mogoče popustljiv način. Na drugi strani pa se druge sile ne strašijo groženj in odločnosti, da z Moskvo Pekingom obračunajo bodisi z besedo, bodisi tudi s silo. Pod takimi okoliščinami postaja zahodni!, politika čedalje bolj zamotana in težavna. V taboru prilagojevanja zagovar-jo možnosti sožitja med komuni-tičnim svetom in Zahodom. Tu tipajo, da se je z Vzhodom mogoče iskreno pogoditi, če bi komunističnemu svetu enkrat zagotovili varnost in ga pustili pri miru. V terc taboru prevladuje mnenje, da se je tieba 2 današnjo razdelitvijo si! ne samo pomiriti, pač pa to razdelitev celo sankcionirati. Naspi'otniki prilagojevanja, ki se neizprosni sovražniki komunistične miselnosti in dosledni nasprotniki diktatur, pa ne verujejo v možnosti sporazuma. Vsa pogajanja s Sovjeti in Rdečo Kitajsko matrajo za pretvezo komunizma, da svoje postojanke samo še bolj utrdi. Ta tabor stremi po čimprejšnji osvoboditvi zasužnjenih narodov in se obrača proti vsaki tiraniji duha ter je celo pripravljen sprejeti tudi grozote nove vojne svoja ramena, da ta cilj tudi doseže. Ta pojmovanja »vzdržnosti« in »udarnosti« obstojajo v najrazlič nejših odtenkih po vseh zahodnih deželah, in med zagovorniki »udarnosti« so gotovo vsi zasužnjeni ne • rodi. Gospodarji so za udar proti Zahodu, sužnji za udar po lastnih gospodarjih. Na Zahodu obeh -pojmovanj ni mogoče spraviti pod skupen klobuk, zato ustvarjajo negotovosti v lastnem taboru in koristijo koncem koncev le Vzhodu. Tudi vvashingtonska konferenca je potekala v znamenju teh različnih pojmovanj. Churchill in Eden sta zastopala mnenje, da je sogjtie I _ edino dosegljiv cilj v sedanjem mednarodnem političnem položaju. Američani so s svoje strani mnenja, da je treba voditi politiko, ki ima za končni cilj osvobojenje zasužnjenih narodov. V Franciji so sedaj na krmilu zagovorniki »vzdržnosti«. Sedan;-rancoski ministrski predsednik je pripravljen sedanje razmerje si! •potrditi. Pripravljen se je pogaja z Vzhodom in sprejeti in morda celo kapitulirati v Indokini. Nn vsak način želi preprečiti morebit no koalicijsko vojno proti Rdeč’ ■Kitajski, ker se zaveda šibkosti lastne dežele in Evrope. Mendes -France je po mnenju mnogih politikov »likvidator Francoske zveze«. Zadnje premirje v Indokini je ustavilo prelivanje krvi, to je vsekakor pomirljiva vest, in mnogi ljudje v zahodnem svetu so jo sprejeli iz navdušenjem. Oddahnili fo se predvsem Francozi. Vprašanje je samo .za koliko časa in za kako ceno so v Indokini utihnili topovi. .Sovjetska žerjavica tli pod pepelom ne samo na Koreji in Indoneziji. 'Francosko navdušenje nad premirjem v Indokini bi bilo gotovo precej manjše, če bi nekdo pod komunistično nadzorstvo postavil nekaj milijonov lastnih ro- eihar? KAMBODŽA rhnomrtfl v. nttm RAZKOSANA INDOKINA 1. Meja premirja. 2. Nevtralizirano področje za. odhod Francozov. 3. Pregrupacijsko področje v Laosu. 4. Pregrupacija v Vietnamu. jakov. Tako pa so zaenkrat v igri tuji in celo nebeli ljudje... V Zahodni Nemčiji sledijo dogodkom v Franciji s posebno napetostjo. Izgleda celo, da je preudarni Adenauer izgubil potrpljenje, ko je govoril o potrebi nemške narodne vojske v primeru, da bi Francija ne ratificirala pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Odnosi med Nemčijo in Francijo so se močno ohladili. Vrsta zmešnjav pa s tem še dol go ni izčrpana. Prav tu pri na:-doživljamo barantanje z zemljo in ljudmi, ki .bijejo naravnost v o-.braz demokratičnim načelom ;n pravici o samoodločbi narodov. Ponižujejo svečano podpisane pogodbe v ničvreden papir in jemljejo zasužnjenim narodom tudi zadnje upanje ma skorajšnje osvobojenje. Obenem pa taka barantanja odpirajo nova krmišča nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo. Podpis Balkanske vojaške zveze utrjuje na eni strani evropsko obrambo, na drugi strani pa širi in globi nezaupanje med samimi zavezniki. Cas bi že bil, da bi zahodni svet pričel 'trezno presojati stvari take, kakršne so, in se vsaj v glavnih obrisih, dosledno držal svojih lastnih svečanih izjav in pogodb v o-kviru tiste demokracije, zaradi katere je dvakrat vstopil v vojno. Križarska vojna, proti komunizmu je neučinkovita, če ni za njo potrebnih sil in potrebne volje. Prav tako pa je na drugi strani naravnost absurdno nerazsodno poveličevanje komunističnih veljakov, kakor to počenjajo razni laburistični prvaki v Angliji. Ni še tako dolgo cd tega, ko smo imeil celo vrsto Angležev, Američanov in Frar-cozov, ki so se podobno navduševali za Hitlerja in Mussolinija. Vendar to samo toliko časa. dokler sta oba pobijala samo lastne državljane... Ekstre-mi so vedno nevarni, nevarno pa je prav tako šušmarstvo, pa naj ga že izvajajo v Indokini ali na Svobodnem tržaškem ozemlju.. Marx se je zmotil Karl Marx je umrl 14. marca 1373. Težko bi v zgodovini novejše dobe odkrili ime, ki bi ga ljudje tolikokrat napisali ali izgovorili. Polovica sveta poskuša njegove misli uresničiti pod novimi oblikami in zasleduje pri. tem številne narodne in politične cilje. V drugi polovici sveta pa odmeva .to, kar je nekoč Marx izpovedoval, v narodih dalje ,ne da bi si bili ljudje zavoljo tega na jasnem, kaj splon pomenijo izrazi: marksizem, socializem in komunizem. Gotovo je, da z enostavnim političnim in oblastniškim odklonom ruskega komunističnega sistema današnjega miselnega razkosanja nihče ne bo rešil. C e bi se Zahod s tako ceneno odiklonitvijo zadovoljil, bi obtičal 'V goli negaciji in se že samo s tem ocenil za šibkejšega od Vzhoda, ki se ponaša z idejo ali ideologijo. Spomin na Marxa je zelo sodobna in .pomembna .zadeva. Za tistega, ki se z 'marksizmom v podrobnostih ni ukvarjal — in teh ljudi je ogromna večina tudi med nepoklicnimi im celo poklicnimi komunisti — se pojavlja s tem imenom že kar sam po sebi pojem proletariata. In vendar ne bi smeli pozabljati, da je Marx sin stare judovske družine iz Trierja v Nemčiji, potomec prosvitljenega meščanstva 19. stoletja. ■Nauk, ki .ga je Karl Marx zastopal v komunističnem manifestu le ta 1848 in v številnih spisih, lahko v osnovah zgostimo nekako takole: »Od proizvajalnega načina tvar-nega (materialnega) življenja so odvisni socialni, politični in duhovni procesi, sploh.« Kaj se to pravi? Marx uči, da tehnika določa oblikovanje proizvajalnih razmer. Jz sprememb obratovalnih oblik se Po Zeneoi IHoskua predlaga sproti dogajajo tudi spremembe lastninskega in pravnega reda. Ta iato oblikuje razredno razvrstitev ljudstva. Sprememba družbenega stava pa daje tudi političnemu redu svoj pečat. Ta. pa nujno vodi k načelu, po katerem s tehniko u-stvarjeni družbeni red obvladuje tudi filozofijo, umetnost in vero. Iz stanja 19. stoletja izvaja Marx nauk, po katerem ustvarja delavec, ki ne prejema za svoje delo primernega plačila, kapitalistom »nad-vrednosti« in s tem sredstva za zadušitev malega in srednjega obrata. Tako se po njegovem kopičijo pretmoženja v rokah stalno manjšega števila kapitalistov. Delavci pa ostajajo proti temu brez obrambe in so izposaitvljeni čedalje naraščajočemu -obuboženju. Marx vidi rešitev stalno ostrejših razrednih nasprotij v prevzemu gospodovanja po proletariatu, ki naj razlastl-telje razlasti, proizvajalna sredstva izroči skupnosti in s tem ustvarja novi družbeni red. Ta nauk je v zadnjem stoletju razgibal na 'milijone ljudi. Nauk ni ostal zgolj, teorija, pač pa ga v svojih najradikalnejših oblikah prakticirajo že-nad 35 Jat v Sovjetski zvezi in nekaj let tudi v podložni-skih državah in v Jugoslaviji. V* ostalih predelih sveta pa so v dolgih desetletjih lahko preizkušali, ali so se prerokovanja Marxa kopičenju gospodarske oblasti v rokah malega števila posameznikov in o povečanem osiromašenju delavstva v resnici tudi izpolnila. 'Prav v teh dneh so na razpolago izsledki temeljitega raziskovanja e-beh teh vprašanj. V Združenih državah je broooklinška ustanova ■skozi pet let 'raziskovala, ali veliki obrati v resnici izpodrivajo manjša podjetja. Ugotovili so, da je od 1. 1939 do 1948 število posameznih Sovjetska zveza je prejšnji teden preko časnikarske agenture TASS objavila predlog za sklicanje evropske konference štirih velesil, na kateri naj bi obravnavali vprašanje Nemčije, oboroževanja, o prepovedi atomskega orožja ter razpravljali o kolektivni varnos.i Evrope, o ureditvi Korejskega vprašanja ter o drugih visečih evropskih vprašnjih.- Rdeča Kitajska naj bi na tej konferenci sodelovala. .Sovjetski predlog so ugodno'tolmačili v Franciji in Nemčiji, v Angliji so ostali do sedaj previdni in rezervirani, v Združenih državah pa ne verujejo v iskrenost sovjetskega predloga. V glavnem mislijo v Ameriki, da gre sovjetski predlog za tem. da v smislu napovedi pok. Stalina širi nesoglasja med zavezniki posebno po zadnjem se- V kolesju razkosanja škriplje tu pa Časnikarske vesti o sporazum-1 skem razkosanju STO so postale v zadnjih dneh izredno redek pojav. | V Beogradu, Ankari in Atenah napovedujejo za 6. avgust podpis Balkanske zveze. Pri tem glasno poudarjajo, da je Titu popolnoma vseeno, ali pride do sporazum-, glede ureditve Tržaškega vprašanja pred ali za tem datumom. To podčrtavajo očitno tudi zato, da bi razodel^ da je o Trstu Beograd povedal že vse — in to konanove-■ljavno. Ce ima kdo še kaj potrditi — pravijo v Beogradu — je to I-•talija. iNasprtrtno trdijo v Rimu, da je italijanska vlada izrekla svojo zadnjo besedo in da je Beograd tisti, ki ima 'italijanske zahteve sprejeti ali jih odkloniti. « V kolesje razkosanja je zašlo torej nekaj peska in zato razkosanje škriplje. Morda bo pa le tako' glasno zaškripalo, da ostane še vse pri starem. Vemo, da sta Beograd in Rim sovražnika STO št. 1, pa vendar — pri kravjih kupčijah se lahko dogodi marsikaj... jo. Temelje temu zbližanju je položil dr. Adenauer ob priliki svojega letošnjega obiska v teh deže h. Predstavniki omenjenih treh držav se bodo vsakih šest mesecev sestajali na redne konference, na katerih bodo reševali medsebojna gospodarska vprašanja. Sklenili so, da bodo k tem sestankom povabili tudi Jugoslavijo. Nemčija ‘se tako postopoma zo pet vrača na svoja nekdanja tržišča in v svoje stare »ekonomske interesne sfere«. Gospodarski inte resi so pač najvažnejši temelj politike in zato se ne smemo prav nič čuditi, če napovedujejo, da bo mar šal Tito morda -še letos obiskal Za hodno Nemčijo. Tito bo obisfcal Nemčijo ? Iz francoskih listov posnemamo, da je grški maršal Papagos ob pfi-liki svojega obiska v Zahodni Nemčiji sprejel predlog za ustanovitev nekakšne trikotne gospodarske zveze med Nemčijo, Turčijo in Grči- stanku med Eisenhowerjem in Churchillom v . Washingtonu, kjer sta oba državnika izgladila vsuj del medsebojnih trenj, kar seveda sovjetski politiki razdvajanja ne gre v račun. Sovjeti so po izkušnjah in .uspehih, doseženih v Ženevi, sprožili svojo mirovno ofenzivo predvsem zato, da .bi v francoskem parlamentu izpodgrizli .izglasovanje pogodbe Evropski obrambni skupnosti. Po mnenju zahodnega sveta je predlog v prvi vrsti čisto propagandnega značaja. Vsekakor pa je gotovo, da .bodo zahodne sile na sovjetski predlog odgovorile; kdaj in kako, tega pa ni mogoče napovedati. Svetovni tisk, razen komunističnega, ne posveča vprašanju sovjetskega predloga posebne pažnje. Ce do konference pride, bo med visečimi evropskimi vprašanji na dnevnem >redu tudi Tržaško vprašanje. V tem slučaju bi sedanja mešetarjenja verjetno prekinili in bi Tržaško vprašanje postavili v okvir splošne evropske ureditve. To bi se pa seveda lahko zgodilo le pod pogojem, če bi v Kremlju dosedanje zadržanje pri obravnavanju svetovnih vprašanj v temelju spremenili. listi n scvfEtshsni predlogu Ameriški listi označujejo zadnje moskovske pozive na novo komfe renco, na kateri naj bi razpravlja li o sporazumu za »vseevropsko varnost«, kot dobro znan in očiten ooizkus -Sovjetov, da preprečijo ratifikacijo pogodbe o Evropski o-brambni skupnosti. >*New York Times« piše, da je U poziv najbrž odgovor na note zahodnih sil z dne 7. maja — torej precej zaposnel dgovor — a hkra- ti prozorna propagandna poteza, s katero hočejo preprečiti, da bi Francozi ratificirali Evropsko o-brambno skupnost. Ce bi ibila kaka možnost za častno evropsko poravnavo na taki konferenci, bi jo morali seveda sklicati. A v takem primeru bi ■konferenca sploh ne bila potrebna. Severnoatlantska .zveza in Evropska obrambna skupnost sta potrebni prav zato, ker Združeni nairodi po sovetski krivdi ne morejo zavarovati miru. Razen tega je Sovjetska zveza vedno zavračala vsak poskus, da bi rešili še nerešene evropske probleme, n. .pr., da bi sklenili avstrijsko pogodbo ali da bi dovolili združitev Nemčije, enako kot zavira od leta 1945 tudi vsako možnost za združitev in pomiritev na Koreji. Iz sedanjih pozivov k nadaljnjim razgovorom ni razbrati najmanjšega znaka, da ima Moskva namen izpremeniti svoje stališče v evropskih zadevah. Isto velja tudi za razgovore o razorožitvi in o. atomskem orožju. Kremeljske note nasprotno le ponavljajo nesramno trditev, da je imela Moskva že od vse,ga začetka prav... »iNew York Herald Tribune« pa piše: »Sovjeti bi hoteli nadomestiti Severnoatlantsko zvezo in Evropsko obrambno skupnost z nekako kolektivno pogodbo za vso Evropo, hkrati pa združiti in nevtralizirati Nemčijo. Hoteli bi tudi povečali trgovino med Vzhodom in Zahodom. Vse to je, razen trgovine, Zahod v Berlinu že odklonil, kajti če bi sprejeli sovjetski načrt, bi uničili zahodno obrambo, medtem ko bi ostala tesna koalicija Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav nedotaknjena. Tako bi bila odprta pot za prisilno pokomuniste-nje vse Nemčije.« Mitu ,,TOVARIŠ EKSCELENCI JA, GARDEROB* 2* EVROPSK.O K.ONFERSNCO je prapravuenM.4* poslovnih podjetij naraslo od 3 na 4 milijone. To število je neprimerne .bolj -naraslo kakor pa se je po-“ -v*»aic*. jlc vilo prebivalstva. V odnosu do celotnega narodnega dohodka so s« zaslužki 100 največjih ameriških družb znižali od 1. 1920 do 1949 od 3,7 0(1 s to na 3,3 odsto, medtem ko so se zaslužki, srednje veli K ih družb v istem času zvišali od 4,8 odsto na 7 odsto. Zaslužek malih podjetij pa se je povečal kar za 150 odsto. Raziskovanja so dognala, da se je prevladovanje tržišč po velikih podjetjih kovinske, petrolejske, .tobačne, bakrene, sladkorne, avtomobilske i. dr. industrije zmanjšalo za 50 odsto. TJ-stanova je ugotovila, da je značilnost današnjega ameriškega 'gospodarstva prav v mnogosiranosti in ■delitvi gospodarske moči med številnimi družbami. .Marksistična teorija o stalno naraščajočem kopičenju gospodarskih sil se je prav v visoko kapitalistični Ameriki izkazala za neresnično. Isto velja o teoriji o naraščajočem obuboženju delavstva. Prav ameriško delavstvo, ki ima vse pogoje, da bi se uveljavila nad njim Mar-xova prerokovanja, dokazuje prav nasprotno. Vse to so vsekakor trezni zaključki dejanskih izkušenj vsakdanjega življenja na lastni koži. Se mnogo prepričevalnejša pa. je slika, ki jo prikazuje poskus uresničenja marksističnega programa v smislu le n in i zma-s ta 1 inizma. Ta sistem je edinstvena metamorfoza mraksiz-ma, nekako zdravilno sredstvo trpečega človeštva. To »zdravljenje« naravnost, sili k primerjavi med kapitalističnim in socialističnim svetom. Ne, tudi v tem najradikalnejšem, ato pa nedvomno doslednem izražanjem svojega nauka se je Mars zmotil. To seveda še ne pomeni, da bi bil skozi zgodovino meščansko-ka-pitalistični svet s tem končno veljavno potrjen. To stoletje je — tudi po zaslugi marksističnega delavskega gibanja —- delovnemu človeku izvojevalo pravice in zavarovanja, ki jih prej ni imel in brez katerih si današnjega sveta niti predstavljati ne moremo. V toliko in samo v toliko je Marx — sicer ne teoretično, ,pač pa v mnogih praktičnih učinkih — svoj nauk u-veljavil. Tako je bil in ostaja marksizem v državah, kjer se v svojih skrajnih oblikah še ni povzpel na oblast, koristen korektiv. Tam pa, kjer je z uporabo demokratičnih pripomočkov, z resnično ljudsko voljo prijel državne vajeti v roke. — kakor n. pr. v .skandinavskih državah — si ie morda izbral srednjo pot, ki jo bo verjetno potrdila tudi zgMovina. VESTI z GORIŠ! fC I 5 ( 3 A j Beseda slooenskih soetooalceo na obč ins ki seji V sredo 21. t. m. sa je vršila zaključna seja goriškega občinskega sveta v .zadevi gospodarske krize in njene odprave. 'Na seji so slovenski svetovalci najprvo odgovorili na obdolžitve in žalitve, ki jim jih je župan Bernardis izrekel na seji od 6. t. m. Prvi je dobil besedo dr. Birsa, ki je dejal: »Zelo sem se začudil,« je dejal, »ko ste se vi g. župan zadnjič spustili na, področje ideoloških diskriminacij, ki nimajo z gospodarskimi problemi nikakega stika, najmanj pa še tu v Gorici in v času, ko svetovna politika stremi za združeno Evropo.« U.gotovil je nadalje, da so se slovenski svetovalci držali stvarnosti, ko so razpravljali o gospodarstvu, v želji, da bi se našlo ugodno izhodišče iz zagate, v katero je zašlo. Poudaril je tudi, da večina ne more in ne sme iprezirati pravic manjšine, ki so predvidene v ustavi sami. Zaivrnil je županove očitke glede »sedme republike«, glede »zlonamernega ■rovarjenja proti državi« in dejal, d® Slovencem v Italiji ni moči ničesar očitati, kar se tiče spoštovanja državne zastave in zakonov. Očital pa je, da se Italija napram Slovencem ni izkazala tako, kot je oblj-ubiil prvi guverner Pettiti di Roreto, marveč je Slovencem ukinila vse šole, gospodarske in kulturne ustanove itd. Ko pa je dr. Birsa glasno očital, da je slovenski narod moral pogoltniti ricinovo c-Ije, iga je župan prekinil in pozval, naj se drži argumenta!... Govor g. Bratuža Župan in avtonomija Za dr. Birso je g. Bratuž prečita! sledeče: »Pri razpravljanju gospodarskih zadev našega mesta in pokrajine sem se držal tenkcrvest-ne objektivnosti in dostojne resnosti, ker me je skrbelo le to, da oi prispeval pri iskanju učinkovite rešitve težke krize, ki tare Gorico in vso pokrajino. Tako moje zadržanje je razvidno iz poročila, ki sem ga bil pre-, čital in ki ga je podpisal tudi moj kolega odv. Birsa. Noben nasproten glas se ni dvignil proti meni, ko sem, tisto čital in zadevno razpravljal. ' Padla je zato popolnoma neumestno županova obdolžitev na seji od 6. t. m., da sem ,nasilno zoprn’ in ,nesramno hudoben’, da ,iščem odskočnico za rovarjenje proti Italiji, kadar se izražam za deželno avtonomijo’, in da ,imam v mislih nastanek sedme jugoslovanske federativne republike, ko vztrajam na tej deželni avtonomiji’, da jem jugoslovanski agitator, ki so mu pri srcu vse drugi cilji in druge, zadeve, kot pa tisti, ki se tičejo gospodarskih potreb našega mesta’, ,da imam v duši zoprnost in sovn-štvo do vsega, kar je italijanskega’. In drugo!... Ko je svoje neutemeljene in premišljene obdolžitve in žalitve župan izrekel, je takoj prešel na dnevni red, ne da bi mi dal možnost takojšnjega odgovora. Ker sta ,Giornale di Trieste’ in Arena di Pola’ postala zvesta tolmača županovih obdolžitev in žalitev, sem prepričan, da je prenos možnosti mojega odgovora komu j na današnjo sejo bil določen od župana in zainteresiranih oseb samo zato, da bi si javnost ustvarila krivo mnenje glede mojega zadržanja, mojih besed in mojega delovanja v občinskem svetu. Zato čutim dolžnost vabiti župana, da objavi v. obeh omenjenih listih besedo za besedo, vse, kar sva jaz in moj kolega Birsa prečitala, podpisala in stavila v zapisnik, da se bo javnost o utemeljenosti in, nedolžnosti tega prepričala. Prosim tudi, da se objavi vse, kar danes izjavljam. To je najmanj, 'kar morem zahtevati, in to prosim tudi zato, ker oba lista, ,Giornale di Trieste' in .Arena di Pola’ dolžita mene in o-stale slovenske svetovalce klevetanja Italije protidržavnega rovarjenja, izdajstva in drugo! Obtožbe, ki jih seveda jaz gladko zavračam, kakor gladko zavračam tudi vsa županova zlonamerna namigovanja, doltitve in žalitve. Sklicujem se na omenjena dva lista zato, ker si je župan dovolil naprtiti meni in ostalim slovenskimi svetovalcem odgovornost za vse, kar prinaša slovenski tisk; u-gotavljam pa, da slovenski tisk, brani le teptane pravice Slovencev, ki jih še danes vlada ne ščiti, kot to predpisuje člen 6. ustave. Pri tem pripominjam, da, ko italijanski tisk, posebno ,Giornale di, Trieste’, slovensko prebivalstvo in, njegove izvoljene predstavnike zasramuje, župan proti temu ne pro- testira, in morda dovoljuje, da se, tako zasramovanje piše v občinskih uradih. Dolžan sem tolmačiti potrebe slovenskega ljudstva, ki me je izvolilo za občinskega svetovalca, in pravico imam to ljudstvo> branit:!/ povsod in Job vsaki priložnosti, bodisi glede njegovih jezikovnih pravic, kakor tudi kulturnih, političnih, gospodarskih in drugih! Nikoli nisem napravil koraka nazaj in nikoli ga ne bom storil pred ovirami, ki se porajajo, niti če te prihajajo neposredno od župana ali od določenega tiska, ki je moje delo vedno pripravljen zaničevati. Posebno deželno avtonomijo h-Slovenska demokratska zveza zahtevala že 21. maja 1947 v spomenici na vlado in na ustavno skupščino v Rimu. To avtonomijo prcd-pisjutfe 11S. člen ustave tudi po nastopu današnjega videmskega senatorja Tessitorija, ki je predočil potrebo, da se pravice Slovencev, v Italiji zaščitijo. Te pravice sta vlada in videmski prefekt priznala in zagotovila spoštovati, prva z izjavo od 11. julija 1945, drugi pa s pismom od 18. septembra 1945, nota. šiv. 4569-Gab., poslanem nekemu duhovniku u Dolino Nadiže. Vladna izjava glasi: „Vlada poudarja, da mora demokratična obnovitev države prinesti kompleks posebnih jamstev državljanom, ki so različnega jezika od italijanskega. Dovoljena bo in zajamčena prosta raba jezika ne samo v zasebnih trgovskih odnošajih, na javnih sestankih, v izvrševanju verskega obreda in v tisku, ampak tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebivajo v znatnem številu državljani jezika, različnega od italijanskega, bo v šolah zajamčen pouk materinega jezika. Posebne potrebe krajev, kjer prebivajo ljudstva različnega jezika m različne tradicije, bodo zaščitene s posebnimi krajevnimi avtonomijami." Prefektovo pismo Prefektovo pismo glasi pa takole: „N. E. minister za notranje zadeve mi sporoča Vašo pritožbo glede rabe slovenskega jezika. Moja misel v tem oziru izhaja iz pisma, ki Vam ga v prepisu prilagam. ,Zahtevam, da se v celoti spoštuje pravica do kulta slovenske nacionalnosti v okviru življenja i-talijanske države, in v tem smislu bom izdal navodila. Ce bi se pojavil še kak konkreten neumesten slučaj, Vas prosim, da mi ga točno sporočite z navedbo oseb, časa in kraja, in jaz ne bom z nastopom zamujal. Medtem mi je drago zagotoviti Vam živo zanimanje narodne vlade za svobodo slovanskega ljudstva vključenega v našo državo ter Vas prosim, da. objektivno presojate izjavo, ki jo je v tem oziru minulega meseca avgusta ministrski svet izdal. (Poznamo jo pod da-tujnorr^ JI. jul. 1945, op. ur.) Ne dvomim, da bo tudi Vaše častito blagorodje prispevalo k delu, ki ga vsi državljani morajo vršiti, da se bodo narodi, izven nacionalističnih zaostrenj, spoštovali in ljubili v duhu svobode, demokracije in človečanskega sodelovanja.’ ’’ Spričo teh slovenskih zagotovitev in spričo 116. člena ustave smo pričakovali posebno avtonomijo, tudi z ozirom na- njene finančne u-godnosti. Toda nekatere osebe iz Gorice, eksponenti italijanskih strank, so hiteli v Rim, da preprečijo njeno vzpostavitev, in tako je bil izglasovan deseti člen prehodnih in končnih določil ustave, ki je delovanje posebne deželne avtonomije začasno odložil; ostalo pa je v veljavi določilo glede zaščite jezikovnih manjšin, predvideno v 6. členu ustave. Te zaščite vlada še danes ne izvaja.!... Tako so omenjeni gospodje oškodovali slovensko ljudstvo, ker to preprečili uživanje najsvetejših pravic, škodovali pa so tudi samemu italijanskemu ljudstvu, ker so mu vzeli vse tiste finančne ugodnosti, ki bi jih jx>sebna avtonomija nudila. Odtod odgovornost -zaradi trinajst tisoč brezposelnih. Kaj še govoriti o ,nasilni zopernosti’, o ,klevetanju in blatenju na škodo Italije’ in o ,sedmi federativni republiki’!... Kje so odgovornosti? Odgovornosti so tu in treba jih je bilo obelodaniti, kot jih danes zopet navajam, da jih javnost s pozna in sodi! Zdaj bi nekateri thoteli popraviti in se izjavljajo za deželno avtonomijo, toda samo ” ozirom na njene gospodarske in finančne strani, trmoglavo proti načelom demokracije, žrtvujoč zahteve slovenskega ljudstva. Mi, in jaz prvi, pa zahtevamo posebno avtonomijo, ki naj tudi te zahteve upošteva, ker imamo Slovenci pravico do življenja in čutimo dolžnost zahtevati, da se nas spoštuje! Druga zasluga Slovenske demokratske zveze v Italiji je, da je sprožila misel za povratek červi-njanskega okraja pod Gorico. Pa so jo tudi zaradi tega bili obdolžili avstrijakantstva!... Zdaj pa se s tem vsi strinjajo!... Naj sodi javnost, na kateri strani stojijo ,klevetniki’ in .izdajalci’! Poudarjam torej svojo dolžnost, da branim koristi slovenskega ljudstva in si prisvajam pravico delo-vavia v tem smislu. Niti jaž, niti Slovenci, ki jih i- mam čast zastopati, ne dvomimo o dolžnosti spoštovanja italijanske zastave, ki stoji županu toliko pri srcu, moram pa natančno označiti, da imajo pravice državljana prednost pred pravicami državne oblasti. To je veljavno potrdil predsednik Zapadne Nemčije, Heuss, ko je 19. t. m. proslavil - žrtve proti-hitlerjanskega atentata od 20. julija 1944 in spmnnil, da je Hitler sam v svoji knjigi ,Mein Kampf’ to zapisal in si s te.m zapisal obsodbo za svoje zločine, kajti njegovi sonarodnjaki so se mu prav po tem načelu uprli. (,Giornale di Trieste’ od 20. jul. 1954.) Tudi država mora spoštovati pravice državljanov Da\ nastane harmonija in da, država lahko s polno oblastjo zahteva od državljanov izvrševanje njihovih dolžnosti in spoštovanje državnih ustanov, mora tudi država sama spoštovati pravice državljanov, vseh državljanov. To kategorično potrebo je. tudi sv. oče v svojem pismu na predsednika francoskih socialnih tednov 20. t. m. poudaril. Ko premišljujem županove obdolžitve in žalitve ter to, kar sta ,Giornale di Trieste’ in ,Arena di Pola’ pisala, imam vtis, da se danes igra iz 1947. leta ponavlja, da se namreč skuša preprečiti, da bii se vlada odločila za zaščito slovenskega ljudstva v Italiji, kot je pq gori navedenih členih dolžna, storiti. Če je ta res, moram tako početje na škodo slovenskega ljudstva obsoditi in zahtevati, da ga vlada zaradi lastnega ugleda in ljubezni do miru ter harmonije med dverrta tu živečima narodoma zavrne.« Govora svetovalcev SFS Besedo je tedaj dobil g. Darko Šuligoj OSocial. fronta Slov.), ki je takoj obsodil oster županov nastop proti slovneskim svetovalcem in poudaril, da zastopa slovenske volivce in. .brani koristi slovenske, manjšine v Italiji. »Vprašam vas,« je dejal, »kako je lahko pošten, sam s seboj tisti, ki zataji svoj rod, 'kar se često zahteva tukaj od ■nas? Z:> v prvi mladosti so nas ličili, da je ljubezen do svojega materinega jezika sveta dolžnost vsakega človeka. Ce se obenem naučimo spoštovanja druge narodnosti, je to čednost, ki odlikuje napredne narode. Kadar mi v občinskem svetu govorimo o naših pravicah, ki so nam v republiški ustavi zajamčene, nas zmerjajo s sovražniki domovine in Italijanov! Poskusite tudi vi ustvariti novo vzdušje strpnosti nasproti nam, vzdušie pravičnega razumevanja in ocenjevanja idej in videli boste, da fco šlo bolje.« Četrti in zadnji se je oglasil g. ■Milan Pavlin (Social, fronta Slov), ki ie v polemiki s podžupanom povedal ,da v občinskem svetu ne zastopa svojih koristi, ampak samo koristi svojih volivcev in občanov. Zavrnil je njegov očitek, da uživa polnih osem milijonov lir koristi od prostega pasu (Zona franea) ter ga vprašal, ali zna povedati, kam gre milijarda in štiri sto dvaindevetdeset milijonov ’ir, ki jih država vsako leto s prostim pasom žrtvuje,, kajti tistih par sto ljudi, ki jih prosti pas zaposluje, nikakor nq odgovarjajo tako velikim stroškom! Toliko res, da je Trgovska zbornica sama predlagala revizijo pravilnika tega prostega pas«. Nato je g. Pavlin očital županu, »da. se je v svojem govoru oddaljil'od argumenta in preveč brskal po zasebnih zadevah«. Izrazil je željo, da bi se njegova izvajanja v' celoti objavila v časopisju. Poudaril je. da je posebna deželna avtonomija tisto., kar župana in odbor najbolj boli, in na kateri vsi slovenski svetovalci vztrajajo. To. je prav, da 'javnost ve in sodi! * * * V svoji zaključni resoluciji je občinski odbor v glavnem sprejel, tudi vse predloge slovenskih svetovalcev. vključno, ona za deželno avtonomijo in za trgovinske stike z Jugoslavijo. Zato je resolucija bila sprejeta soglasno, vendar z jasnim poudarkom slovenskih sve-i tovalcev, da zahtevajo tako posebno avtonomijo, ki na.j predvideva in 'spoštuje ter pravice slo- venske manjšine. Neizpodbitne ugotovitve Ko je g. Bratuž v sredo 21. t. m. čital svoj odgovor, ga je župan žaljivo vprašal, ali ga je spisal on; ni pa povedal, ali so njegove izpade proti slovenskim svetovalcem naročili demokrščani, ali Digianan-tonio ali Pedroni ali pa si jih je izmislil sam. Svoje govore pa či-tajo navadno celo poslanci, senatorji, ministri, predsedniki, kralji in cesarji. In da ne .bodo župan in italijanski svetovalci imeli priliko potvarjati in obsojati Bratuževih besed in izrazov, je prav, da se ta poslužuje pismenih govorov. Ko -je g. Bratuž prišel do stavka, kjer ugotavlja odgovornosti za trinajst tisoč nezaposlenih, kot posledica pohoda v Rim zastopnikov i-talijanskih stranic leta 1947 za preprečitev izvedbe posebne avtonomije, se je župan močno zadrl vanj in mu grozil s sodnijo. Zato upravičeno smemo ugotavljati, da je bilo prav to, kar je nekoga zabolelo, ko je g. Bratuž tozadevno odgovornost obelodanil. Zupan je s svojim znanim nastopom hotel pokriti odgovornost tistih elementov! T*- je naše mnenje, ker drugače si njegovih obtožb ne moremo tolmačiti. Toliko bolj verujemo, da je šlo za to, ker namenoma »Giorna-le di Trieiste«, ki županove obtožbe razpihuje in širi, previdno molči o tem stavku Bratuževega govora! Ugotavljamo .tudi, da je imel županov nastop verjetno še drugi namen, to je: preprečiti, da bi vlada, kakor koli uveljavila posebno deželno avtonomijo, ki naj zaščiti pravice Slovencev v Italiji. S svojim nastopom je morda hotel prikazati, da smo Slovenci proti državi in da' sovražimo vse, kar je i-talijanskega. Zato je odločen nastop g. Bratuža in sploh vseh štirih slovenskih svetovalcev popol- noma na mestu in razumljiv. 'Slovenska demokratska zveza vidi v g. Bratužu možatega zastopnika slovenskega ljudstva, njegovih volivcev in braniteljev pravic, ki jih drugi tajijo, omalovažujejo 'in celo zaničujejo ter preprečujejo! Tretja naša ugotovitev je, da so se slovenski svetovalci ob razpravljanju gospodarskih zadev držaii objektivnosti. Stavili so tudi resne predloge. Res je, da je občinski odbor v glavnem skoro vse predloge sprejel v svojo resolucijo. (Zato trdimo, da je tudi .zaradi tega bilo županovo zadržanje neumestno in žaljivo. V »Demokraciji« od 9. julija smo prinesli dr. Blr-sova in Bratuževa izvajanja in predloge o gospodarskih zadevah. Danes prinašamo odgovore županu vseh Štirih slovenskih svetovalcev. V celoti pa, zaradi pomanjkanja prostora, samo Bratuževega, ker ;ie bil om glavna, tarča vseh napadov. Javnost naj sodi! V tem Bratu-ževem govoru ni najti niti ene same žaljive besede! Sicer pa sta. g. Bratuž in g. Pavlin prosila, naj sc vsi njihovi govori priobčijo, da bo javnost v stvari poučena! Prošnji 'župan do sedaj še ni u-goidil, kakor ini hotel dati besede slovenskim svetovalcem, da bi odgovorili, ko sta' zlasti Pedroni in Devetag izlivala stirup na slovenske svetovalce ,i.n je drugi celo tolkel s pestjo po mizi, ne da bi ju župan pozval k redu! Na isti seji pa so dejali, da je »Primorski, dnevnik« žalil odbor z očitkom zločinstva. Dopisnik tega lista se je verjetno hudo prestrašil. Zato izliva komunistični strup nroti g. Bratužu, ker meni. da si bo s tem pridobil priznanje župana in njegovih. Po znanem pravilu materialistov: nož v hrbet tebi, ■da rešim sebe! Točno je, da se o- ba svetovalca SiFS s pisanjem »Primorskega dnevnika« ne strinjata, lekosežne! Vsi štirje slovenski svetovalci so pokazali lepo povezanost in zrelost, ko So razpravljali o gospodarskih zadevah in ko so odgovarjali na napade in žalitve. Le dopisnik »Prim. dnevnika« po. svoje trdi, da je frontaška občinska- .politika, različna od one, ki jo vodi S'DZ! Ne pove, kje iin kaj (ker v občinskih zsdevah' sploh ničesar ne razume!), zato smemo verjeti, da dopisnik niti opazil ni, da sta oba frontaška svetovalca vneta za posebno deželno avto-OTfi •'•••. ;o že od leta 1947 SDZ zahteva, frontaši pa so se jeli izirekati zanjo šele v tem zadnjem času!... Tudi ta ugotovitev nekaj velja!... Res, da je g. Bratuž rekel »nei s’ciave.ti«, ko je za neko slovensko stranko interveniral pr.i županu, a rekel je tako, nekako v pritožbo in očitek kako. z nami ravnajo, ker je ravno nekaj dni poprej izvedet, da n-eka italijanska učiteljica v vrtcu pravi slovenski učiteljici: »kako gire s tvojimi ,'S’cia.veti’! Sicer pa se j@ župan s takim <-čitkom g. Bratužu le otročje izmikal pred resnejšo zadevo. In »Prim. dnevnik« je županov otročji očitek pobral, ker pač nima drugega argumenta! Gospod Bratuž ne »klečeplazi«, ni njegova navada, tako navado ima dopisnik »Prim. dnevnika«, kar jasno s svojim pisanjem dokazuje... 'Eronatškia »Soča« od 17. t. m. se sama pritožuje o raznarodovanju slovenskih otrok v nekem vrtcu! Torej!... SOCIALNA VPRAŠANJA Sporazum v tržiških ladjedelnicah V zvezi s pogajanji, earadi nameravanih odpustov v tržiških ladjedelnicah poročajo, da je toi'1 v torek 27. ;t. m. dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo. pridržali na delu 1600 delavcev, toda samo p> 24 ur na teden. Socialni zavarovalni zavod bo tem delavcem doplačeval tedensko 1125 lir specialistom, 1025 lir kvalificiranim in 925 manovalom, to pa samo ženskam ter mbškkn pod 20. letom starosti. Družinske in druge doklade ostanejo neizpreme-njenje. Dajte delavcem, kar jim pritiče Cesto se dogaja, da nekateri gospodarji svoje delavce odslovijo tik pred časom, ko bi jim moraii dati1 plačane letne počitnice. Na delo pa jih zopet pokličejo, ko j^ že minul čas za izplačilo trinajste mesečne plače. Tako početje ■ ni popolnoma, v skladu z zakonom, prav gotovo pa ni v skladu niti z moralo! 'Delavci so človeška bitja, s katerimi so gospodarji dolžni ravnati ■pošteno in po potrebi tudi usmiljeno! Posledice krivičnega ravnanja z njimi so 'lahko usodne in tudi da-dekosežne! ŠTEVERJAN Pretekli teden se je' hudo ponesrečil naš župan g. Hermeinegild Podveršič. Na delu mu je sod zdrsnil na nogo. Zdelo se je, da. mu bodo morali nogo odrezati, pa tega, hvala Bogu, ne bo treba. Želimo, ida kmalu ozdravi in se vrne iz bolnišnice domov. spadajo v okvir zakona za odškodnino. Te rekv.izicije in vsaka škoda, ki so jo ti partizani povzročili, spada v območja zakona o vojni škodi. Pri tem opozarjamo, da denar, 'kakor koli dan ali vzet, pq zakonu o vojni škodi se ne vrača. 9li je g titoasbi politiki sploh še boj pameti? (Konec s 1. strani) Rehflizicije jun. partizanov 'Ministrstvo je sporočilo, da se rekvizicije, ki so jih med vojno izvršili jugoslovanski partizani, ne kdar ne bodo sprijaznili z obstoječim stanjem. Ali ne daje s tem sam odgovorni jugoslovanski režim, ne pa morda kakšen nezman kričač, I-taliji povoda, da mora v Slovencih, ki bi jih dobila v svoje, meje, gledati izrazite nasprotnike in večne upornike? Ali se je s tem direktno ne sili, da naj s Slovenci temu primerno postopa, ne pa jim daije nove in široke pravice. Saj bi s tem od prizadetih uradno proglašeno nevarnost samo še povečala. Katera država pa je tako oora? S svojo sedanjo politično linijo tržaški titovci in tisti, kateri jih za to plačujejo, samo ponovno dokazujejo, kako malo jim je do resničnih koristi zamejskih Slovencev in kako malo se potrudijo, da bi se vživeli v okoliščine, v katere nas potiskajo. Zopet gredo po poti, na kateri jim noben trezen človek ne more slediti. Kaj pomagajo potem zahteve po enakopravnosti tu in tam, po odškodnini za to in ono, če vnaprej izjavljajo, da bodo vse to uporabili, ne za lastno mirno in-čimbolj nemoteno življenje, temveč za borbo proti tistemu, čigar pravico na to zemljo za zaprtimi vrat-mi priznavajo, kateremu nas izročajo in od čigar volje je priznanje ali izigravanje vseh morebitnih pravic končno odvisno. Sumiti v dobro voljo partnerja., je eno, toda dajati mu v roke argumente, je pa le preveč! , Ali je v tej politiki sploh še kaj pameti? * * * DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Konnu - Tel. 3009 laimbrella 125 Id EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA - ULICA GARIBALDI 5. TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV BRITANSKI UMIK s sueškega področja Churchillu verjetno ni bilo prijetno pri srcu, 'ko mu je vodja konservativnih upornikov, Waterhou-se, v ispodnji zbornici zaklical: »Ce se bomo sedaj, pod videzom pritiska umaknili iz Egipta, potem bi to mogel biti znak, da se Velika Britanija ne trudi, več za svojo .trdnost in nezlomljivost.« To so bili prav isti argumenti, ki jih je nekaj mlajši Churchill izunanjemu ministru Bevinu zabrusil v obraz ob času razprave o svobodi 'Indije. Ali je Churchill, ki zagovarja umik Britancev s sueškega področja, starejši in šibkejši ali je starejši in pametnejši od tistih časov? Verjetno je pametnejši. Formalno uživa Egipt svojo vr-hovnost že od .leta 1936 dalje. Ta ■suverenost je svojo preizkušnjo prestala. Britanci so stali s puško ob nogi pred dvema letoma, ko so anladi častniki pognali kralja Faruka s prestola. Tudi ko so se E-gi-pčani igračkali z generalom Na-guibom, je ostajal britanski poslanik v Kairu le navaden gledalec dogodkov. To 'vrhovnost Egiptu pri-iznavajo tudi konservativni uporniki. Njihovi protesti imajo zgolj, strategični značaj. Sueško področje je izredno mikalo prebivalce našega planeta že v naj-starejši zgodovinski dobi. V 14. stoletju pr. Kr. so prastari e-giptski inženirji zgradili prvi preskop med 'Nilom in Rdečim morjem. Ta je v stoletjih propadel. Darij ga je obnovil; za časa Kleopatre pa je bil že izope-t zasut s peskom. Kasneje je Napoleon ukazal svojim pionirjem in saperjem, da izmerijo ožino. Ti inženirji so se zmotili za 10 m v višinski razliki. Francoski (konzul Lesseps je L 1843, zmoto pojasnil in 1. 1869 se je cesarica Evgenija prvič peljala po dokončanem prekopu, ki so ga zgradili Francozi. (Prekop je postal živčni konopec svetovnega prometa, in Anglija je s posredovanjem Disraelija pokupila večji del delnic, čeprav se je zgraditvi pred tem z vsemi silami upirala. (Po prvi svetovni vojni pa je bilo že vse drugače. Turčija se je izločila iz politike Bližnjega vzhoda, Rusija ipa se je zvijala v porodnih bolečinah revolucije. Moderni parniki so svojo hitrost podvojili in zato ni bilo posebne nesreče, če so morali zopet po .stari poti okrog Rta dobre nade. Poleg tega so pristojbine za prehod zvišali, plačila pa .zahtevali v zlatu. Druga svetovna vojna prinaša nove spremembe. Sredozemsko morje je prava mišja d-uknja. Civilni promet skozi prekop je povsem u-stavljen. Pomorska strategija smatra Atlantski ocean za mnogo važnejše območje. Za letalstvo ni več važno, ali ležijo oporišča na Cipru, Malti ali Port Saidu. Prav iz teh preudarkov so danes, vse 'tri britanske obrambne smeri: vojska, letalstvo mornarica trdno na strani Churchilla. Sueški prekop predstavlja v mirnih časih gotovo še vedno zelo važno bližni-co za svetovni promet. Obramba prekopa pa je mogoča tudi še z drugih oporišč, seveda pod pogojem, da Anglija v slučaju resnega položaja lahko ponovno vkoraka na področje. Sueško področje ima danes svojo strateško važnost kot zaledno o-porišče. V rte j vlogi se je področje izkazalo v drugi svetovni vojni. Novi sovražnik je danes Sovjetija. V slučaju vojne je Suešško področji najvažnejše dobavno oporišče, vojskujoče armade. Velika Britanija poseduje tu ogromne arzenale, podzemeljska skladišča, omrežje cevovodov za bencin in ostala tekoča goriva. Oporišče meri nad 9000 kvadratnih kilometrov, je to-Tej tako veliko kot polovica Slove-mmtuitMiiuuiiiiiitiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiuiimiiuimiiiuiiiiuiiuiimiuDiiuiinuuuuiuuiiii nije. Tudi Egipčani so pomembnost ozemlja za zavezniško obrambo priznali, in prav zato je bil načelno dosežen sporazum. Tri vprašanja pa so ostala nerešena. Prvo vprašanje se nanaša na 4 tisoč britanskih tehnikov, ki jih je Egipt pripravljen sprejeti za ne-, moteno vzdrževanje naprav. Sporno vprašanje je, ali naj bodo ti nameščenci 'Uniformiraai nli ne. Drugo vprašanje je, koliko časa naj o-stanejo: tri, pet ali deset let. Tretje odprto vprašanje je, kdaj Veliki Britaniji pripade pravica, da ponovno zasede področje. Egipt vztraja na zahtevi, da se ta pravica uveljavi takoj, ko bi bila napadena neka arabska država, London pa zahteva to pravico že v slučaju, če bi bila napadena Turčija. Sporazum so doslej vedno odlagali. največ zaradi prevročega političnega podnebja, v tem predelu sveta. Ko so Britanci zapustili Perzijo, so tudi 'Egipčani sodili, da yo. prišla -ura za odhod Angležev z njihove zemlje-.. V Veliki Britaniji so nasprotno prišli do prepričanja, da- je vsako nadaljnje drobljenje imperialne skupnosti nevarno. Medtem je poteklo zopet precej, -časa. Egiptsku vlada je .izgubila nekaj adutov. Spori med Nagui-bom in Nasserjem so dokazali, da ni lahko prevzemati težkih odgovornosti. Angleži so se s Perzijci pogodili za Abadan, in končno je Egipt pričel resno razmišljati, ko je muslimanski Pakistan sklenil c-bramb-no pogodbo a Združenimi državami. Na podlagi teh ugodnejših okoliščin izgleda, da so se sporazumeli tako, da bodo ostali -na področju še osem let in da pomeni napad na Turčijo trenutek za britansko -zasedbo področja. V torek ponoči ' bil končno podpisani dogovor med Veliko'Britanijo in Egiptom o evakuaciji britanskih čet iz Sueškega področja. Dvajset mesecev po podpisu bodo britanske čete izpraznile oporišče, ki ga bodo uprarvlja-li v naprej -britanski in egiptski Civilisti. Reokti-pacija- bo dospela v trenutku, ko ■bi bila' napadena ena izmed arabskih držav ali pa Turčija-. -Obe deželi bosta čim tesnejše sodelovali politično, gospodarsko in vojaško. / Tako je bil končno zaključen 'spor, ki je -pogostokrat grozil, da se spremeni v požar na tem delu sveta. Sredoz&v&HO trpne 8ALTJM 1 kOBstaji. Znanstveniki, katerim dobavljajo živila in ostale potrebščine s helikopterji, stanujejo v sestavljivih hišicah in šotorih., Na razpolago imajo vetmjače, traktorje in radijsko postajo. Naloga znanstvenikov je preučevanje morskih globin, atmosferičnih pogojev in raziskovanje geoloških sestav o-zemlja. Podobna opazovalna oporišča so postavili v bližini Severnega tečaja na osamljenih ledenikih tudi Američani. Prireditelji umetniške razstave ki so v Parizu prikazovali dela slovitega sodobnega slikarja Picas-so-a iz prejšnjih desetletij in so prispela jv francosko prestolnico iz Sovjetske zveze, so razstavo nenadoma zaprli. Slike iz »modre« in »kubistične« periode je naslednica ruskega veleindustrialca in ljubite Ija umetniških zbirk, Cukinova, o-značila za last njenega očeta. Po njeni obtožbi naj bi bili boljševiki svoječasno zbirko zaplenili in se je polastili. O sporni bo sedaj razpravljalo pariško sodišče. iiatoiiiiiiimiiniiiimHUBHijniHiiiJiiiiiiiiraiiMiiKiiKiiiiMiiHiniiiiMiiniiituiJiiiitindffliiKiiiiniuitiaB Pokimal sem. »Močno?« je dodal, »Preveč ravno ne,« sem odgovoril. »No, če ne zbada preveč, potem jei pa -dobro.« Ta razgovor je bil kar tako mimogrede. Moj znameniti internist bi v tem času1 pisaril recepte na debelo, moj znanec pa je vzel škarje in mi narezal nekaj lepih vrtnic in jih povezal v šopek. (S -tem šopkom sem se vrnil domov in ga postavil skrivaj v vazo. Moja žena je že pripravila gumijasto torbo z v točo vodo. Z likalom v roki mi j-e iz kuhinje stopila- nasproti: >*No, kaj je?« Z zasopljenim glasom -sem ji odgovoril: »Phyteuma hemisphaeri- cum.« Prestrašila se je. »Kaj je nevarno?« No, zvečer so odšli menda vsi zbodljaji rakom žvižgat, zato sem iz kleti prinesel zadnjo steklenico lanskega pridelka, ki smo jo izpili na zdravje starega zdravnika, njegovih vrtnic in polokroglega moto-vilčka. VEST I s TRŽAŠKEGA Gospodarske razmere se še vedno slabšajo 25. julij „Pri Jožko tu“ | TRŽAŠKI PREPIHI Tržaška Trgovinska zbornica ie pred dnevi objavila svoje poročilo o gospodarskem položaju v Trstu v mesecu maju tekočega leta. Iz njega je razvidno, da so po izvršenih pomladanskih nakupih po.sti zopet zastali in so v splošnem manjši kakor v istem razdobju Janškega leta. Isto velja tudi za industrijsko proizvodnjo. Tako so e ne najpomembnejših tržaških industrij, rafinerije mineralnih o'i, izdelale letos, od januarja do maja, 2,583.835 stotov rajnih naftinih derivatov (bencina, petroleja, maminega olja itd.), lani pa 2,953.048 stotov. Davčne oblasti so letos maja dobile na prometnem davku 503 * milijonov 808.000 lir, lani pa 552 milijonov 677.000 lir dohodkov. Tudi to kaže, da je . trgovski promet blaga- napram lanskemu letu nazadoval za skoro 10 odstotkov. Poleg tega je treba omeniti, cla je bilo letos v maju prijavljenih 6 konkurzov, lani pa samo 3. Število brezposelnih se je napram aprilu (18.600) v maju povečalo na 19.577, torej (za skoro 1000 delovnih enot. To .povečanje ni morda sez'onsko, kajti lani je bilo v maju samo 18.411 ibreziposelnih. Najnovejše poročilo tržaške Trgovinske izbornice, v katerem imamo poleg številnih negativnih postavk zabeležena' le maloštevilna in zelo skromna izboljšanja, nam , tako dokazuje, da nazadovanje tržaškega gospodarskega življenja, katerega moramo v veliki meri pripisati nesigurnim krajevrtim političnim okoliščinam, še vedno ni doseglo svojega dna. Nismo še na točki, na kateri bi se razmere u-stalile ali pa se celo začele izboljševati. To je slab znak za vse, katerih obstoj je -odvisen od blaginje našega mesta. Občutno povijanje taks Neprijetna novica za lastnike motornih vozil Italijanski ministrski svet je na svoji seji dne 24. t. m. odobril o-snutek zakonskega predloga, ki predvideva občutno povišanje taks na motorna vozila. Najbolj .bodo prizadeti lastniki koles, opremljenih s pomožnim motorjem, in lastniki majhnih motornih koles (tzv. mikromotorjev), za katera bodo takse kar podvojene. Ker pa so predmetni zneski majhni, -ne bodo njihovi žepi tega povišanja tako ■težko občutili kakor pri lastnikih avtomobilov, za katere bodo takse sicer dvignjene samo za 50 odstotkov, toda na veliko večje vsote. Taksa na navadna motorna kolesa ibo povišana .za 30 odstotkov. Ker podobne zakonske ukrepe sosednje Republike v doglednem Pred 50 leti, 23. maja, je .ustanovitelj Godbenega druživa na Proseku, pok. Starc Karel, sklical može in mladeniče na sestanek. Tu jim 'je razložil, kako letpo bi bilo, če bi naša vas imela god.fx>, ki bi razveseljevala- ljudstvo in vzgajala mladino v glasbi. Možje in fantje so predlog ustanovitelja soglasno sprejeli in se obvezali, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh. Pok. Karel iStarc je predlagal, 'la bi najprej izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen ustanovitelj pok. Karel Starc, za podpredsednika učitelj Alojz Sonc, za tajnika poštni uradnik Ivan Nabergoj, za blagajnika Jakob Škabar, odborniki: Javomir Bizjak, Stefan Cibic. V društvo se je takoj vpisalo 24 delujočih članov godbe in 60 podipornih članov. Deset dni po tem sestanku so se pričele vaje pod vodstvom ustanovitelja, toda že mesec dni kasneje je dirigentstvo prevzel učitelj Maj-cel-n in pod njegovim vodstvom je godba zaslovela po vsem Krasu in po vsej Vipavski. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so moraili godbeniki k vojakom. Za dolga štiri leta je molk ■zavladal med našimi muzami glasbe. 11. novembra 1918, na dan sv. Martina, je na veselje vseh vaščanov zopet zasvirala godba. Ni minulo niti tri mesece, ko se je naši godbi pridružila mladina. Tedaj je vodstvo prevzel Ivan Lavrenčič in pod njegovim dirigiranjem se je godba razcveta v umetniškem iz- na anglo - ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja, bodo ta sklep italijanskega ministrskega sveta občutili tudi tukajšnji lastniki motornih vozil. Ob obletnici ZS.juiija 1P3 Časopisi so se letos le bolj mimogrede spomnili 25. julija, dneva, ko je leta 1943 v Italiji padel fašizem. Vsi, ki so takrat bili v Trstu, pa se dobro spominjajo, kako so tukajšnje oblasti z vsemi sredstvi preprečevale, da bi v našem mesiu prišlo do podobnih izbruhov zadovoljstva, kakor drugje po Italiji. »Corriere di Trieste« navaja primer antifašista, ki se je takrat vrnil iz konfinacije, pa ga je policija aretirala, ko je hotel na Trgu borze odstraniti -napisno ploščo, na kateri je pisalo »Piazza Ciano«. Fašizem se je v obmejnih krajih preveč na tesno spajda-sil z nacionalizmom, da bi to bilo v trenutku pozabljeno. Ta dediščina hromi in greni tržaško politično življenje in sožitje tržaškega prebivalstva še danes. Protestni shodi na podeželju proti razkosanju STO se nadaljujejo. V .zadnjih so bili shodi organizirani v Velikem Repnu, v Božičih in na Opčinah. V Božičih se je zbrala velika ljudska množica in govorniki so posebno -podčrtali dejstvo, da samo uresničenje mirovne pogodbe postavi Tržaško vprašanje z dnevnega reda nasprotij med I-talijo in Jugoslavijo. iNa Opčinah se je prav tako v nedeljo obrala na vrtu »Prosvetnega doma« velika množica Slovencev, ki je manifestirala za ohranitev STO in za uresničenje mirovne pogodbe. Referendum proti razkosanju so podpisali vsi prebivalci v Hrevati-nih. Božičih, Elerjih, Camporah. V občini Dolini je dosedaj podpisalo okrog 3000 občanov. V občini Zgonik nad 80 odsto. V nabrežinski občini prav toliko. V ostalih krajih in naseljih s podpisi zaključujejo in odstotek podpisov bo verjetno dosegel najmanj 80 odsto. Prav tako uspešne so protestne stavke v .raznih podjetjih v mestu, kar dokazuje tako titovcem kakor njihovim iredentističnim zaveznikom in vsemu ostalemu svetu; da je velika večina prebivalstva STO proti razkosanju in za .uresničenje mirovne pogodbe. telj Lavrenčič -umrl. Za godbeno društvo je bila njegova smrt največji udarec, ki ga je moralo pretrpeti. Vsa vas je žalovala po njem in ga spremila na poslednjo pot, na proseško pokopališče. Vodstvo godbe je nato prevzel Ivan Rebula. Člani so redno hodili k vajam, komad je sledil komadu, repertoar se je večal in godba je slovela. 24. avgusta 1924 se je proseška godba udeležila proslave og-njega-scev v Sežani, kjer je igrala prelepe komade pok. Lavrenčiča. Toda fašIštTšo perprečili, da bi proslavo do konca iz.peljali, kajti pričeli so razgrajati, ranili so tri godbenike in tovariša Jožefa Cjuka peljali v zapor. Toda proseški Slovenci se niso ustrašili fašističnega nasilja in so 7. septembra istega leta proslavili 20-letnico obstoj:i godbenega društva na Proseku. Proslave so se udeležile godbe iz Nabrežine, Barkovelj, Velikega Repna in Verhovelj; dalje zbori: Haj-drik iz Proseka, Danica iz Ko-nto-vela in pevski izbor iz Barkovelj. Do leta 1940 se je godba udejstvovala, kjer je mogla. Seveda jo njen razvoj jako ovirali okupatorji, toda kljub temu se je obdržala do druge svetovne vojne. Nato je za dobo petih let utihnila. Po vojni so se godbeniki zopet združili. Letos pa praznuje prose-šlka godba svojo 50-letnico obstoja. Praznuje pa obenem 50-letnico član- »Hvala Bogu, da je 25. j.uilj za nami,« je vzdihnil Tonin, ko je v dušku zvrnil kozarček brica z radensko vodo, ki je v teh -pasjih dneh pravi blagoslov, saj osveži usta, želodec in pljuča obenem.« »Ja, kakšna pošast pa je ta 25. julij, da se ga tako bojite? Res je, da jih je £>red enajstimi leti prav ta dan enkrat pošteno dobil po hlačah pokojni duče, ampak njegovi žalujoči ostali so -na to že pozabili,« je pripomnil Pepi. »In vendar ni tako, prijatelji! Nisem babjeveren, ampak ta-le 25. julij je vendar čuden dan,« je nadaljeval Tonin. »Pa menda vendar niste računali, da nas bodo prav 25., ko je bila tako lepa nedelja, osrečili karabinjerji. Res je, da rimska politika rada sega po spominih in ,res je tudi, da sita nam Giornale in. Ultime sproti obračala datumske listke na koledarju in obljubljala — odrešenje. Se celo tiste uboge šolarčke v Ravasclettu so naučili pisati alpinske in bersa-ljerske klobuke, ampak v Trstu še zmeraj velja tis-ta stara: ,Se la že lunga, la že bela’, in če bi bila- 1-un-ghissima, ,pa bi bila kar belissima, ali ne?« »Ne, ne Pepi, stvar je druga! Le poglej, ko sem brskal po stoletni in tisti, ki se tako radi bahajo s spoštovanjem ljudske volje na tej in na oni strani železne zavese, naj dobro premislijo. Trpuslss pogajanja FLH3 in ZVU V ponedeljek so pričeli razgovori za sklenitev trgovskega sporazuma med FLRJ in ZVU. Jugoslovansko delegacijo vodi inž. Slobodan Karič. Za ZVU pa se .pogaja g. Russel. Sporazum naj bi razširil izmenjavo blaga med Jugoslavijo itn STO. Precej kasno so se spomnili odgovorni č in.it el ji na medsebojne potrebe, ali pa je to samo uvod, ki inujno spada k mešetarjenju. Objavljamo v pregled poviške delavskih prejemkov, ki so stopili v veljavo dne 7. junija 1954 in so veljavni za. industrijska podjetja v našem mastu. Kvalifikacija Moški Zenske Specializirani delavci: na urg Starost nad 20 let 7,34 — » 18 - 20 » 7,13 — .» 16 - 18 » 6,31 — Kvalificirani delavci: Starost nad 20 let 6,59 5,53 » 18 - 20 » 6,39 4,63 » 16 - 18 » 5,62 4,36 » pod- 16 » 4,64 3,86 Specializirani težaki: Starost nad 20 let 6,24 5,24 » 18 - 20 » 5,82 4,39 » 16 - 18 » 4,59 3,8J » pod 16 » 3,62 3,38 Navadni težaki: Starost nad 20 let 5,85 4,91 » 18 - 20 » 5,64 4,14 » 16 - 18 » 4,32 3,69 » pod 16 » 3,00 2,95 Haho je u Helta Repnu 7 « Pri nas imamo v tem času poln..1 roke dela; košnja to škropljenje trt nas .zaposli od zore do mraka. .Spet bi potrebovali dežja, kajti zemlja je že suha in na povrtni-nah se to že pozna. U-pamo, da nam ne ;bo suša uničila še to, kar nam je -slabo vreme in toča ohranila. Tudi občinska, dela in pa kamena industrija so v polnem teku. Ta zaposlijo vso domač'' razpoložljivo delovno silo, ki je je še premalo ter lahko najde zaposlitev še kak delavec ia drugih občin. Kmalu bomo imeli dograjeno novo, moderno kopališče, ki ga gradi občina. V naši občini smo vsi kot eden za STO, ker se dobro zavedamo, da edino v tem nam bo zajamčena narodnostna svoboda in dobrobit. T.itovci so popolnoma na tleh, ker so jih 'njihovi pristaši popolnoma zapustili; da je to res, priznava OF sama. „Prim. dne«.'1 v lastni pasti Pod naslovom »Romanja .begunskih delomržnežev in poslolovcev po .svobodnem svetu’« se je »Pr. dn.« na veliko razpisal o obravnavah zavezniškega vojaškega sodišča proti raznim prestopkom be- pratiki, ker nimam kaj prebirati v teh pasjih dneh — vsi časniki so namreč ob tem času vsako leto skisani — sem -našel: 25. julija 1909 je Francoz Bleoriot preletel Rokavski preliv z letalom, ki je bilo podobno mišnici. Vidiš, Pepi, takrat se je rodil letalski promet. Pet let kasneje, 1. 1914, je mala Srbija odgovorila na avstrijski ultimat in tako je začela svetovna vojna štev. 1. ■Potem je bil en čas mir. 25. julija 1929 je stopil v veljavo Kello-gov pakt, s katerim so ne samo prokleli vsako vojno, pač pa so rekli, da so jo tudi pokopali za vse večne čase. Kako, že vemo... Pet let kasneje, t. j. prav 20 let po beograjskem ultimatu, smo se že za. dober korak približali novi vojni. 25. julija 1934 so avstrijski nacisti umorili Dollfussa. Takrat se Mussolini še ni bratil z nacisti in je zato poslal nekaj divizij na avstrijsko mejo. 25. julija 1943 se je duče gotovo spomnil, kaj se je zgodilo pred 9 leti, in Dollfuss mu je v grobu gotovo pokazal debelo figo. Tega. dne namreč je dučeju veliki fašistični svet pokazal hrbet, kralj ga je odstavil in zaprl. In .pred dvema letoma, spet prav .na 25. julija jo je moral Far.uk neslavno popihati iz Egipta. Vidiš, Pepi, česa vse.ga stoletna pratika ne pove. Pa še ni konec. 25. julija 711 je Španija padla za 500 let pod maversko oblast. I-slamski vojskovodja Taril je prav ■na ta dan zmagal v bitki pri Xe-,res de la1 Front e ra. Ne bi bilo prav, če bi v ta krogotok ne stopil tudi sam Napoleon. Ga že imamo, 25. julija 1793 je pri Abukirju premagal Mameluke in pri .tem izgubil celotno mornarico. 25. julija 1848 je stari Radecki pri 82 letih starosti izvojeval svojo zadnjo zmago pri Custozzi in -potolkel italijanske čete Karla Alberta. Ne vem, Pepi, zakaj si svetovna zgodovina prav 25. julij izbira za odločilne dogodke. Slučaj? Na vsak način je ta 25. julij zanimiv datum. Hvala Bogu, da je za nami.« guncev v tržaških taboriščih. 2e iz samega naslova, posebno pa še iz komentarjev reportei-ja je razvidno prav nasprotno od tistega kar ie že večkrat napisal o »begunskih zadevah« ljubljanski »Slovenski poročevalec«, ki je-duhovni oče »Prim. dn.«. V »Poročevalcu« smo namreč brali »Izpovedi« nekega povratnika v Titovo Jugosla.vi jo, ki so v diametralnem nasprotju s poročilom »Prim. dr.«. Ljubljanski »Poročevalec« je zatrjeval trpinčenju in stradanju beguncev >:Prir«i. dn.« pa prav iste begunce zmerja za delomržneže in pustolovce. Težka so pota komunistične dialektike, skoraj tako težka kakor je usoda beguncev. Morda se bodo čez čas s to usodo še seznal: prav tisti, ki naganjajo danes begunce v »svobodni svet«. Božji mlini meljejo počasi, zato pa gotovo. Za peiisha ?,te! Nova zbirka »V snegu«, trije moški !in trije ženski zbori. Naročila sprejema tiskarna »Adria«, ul. S. Anastasio 1-c. Fplspeulti za štajerske popiauljence .Mihael FJajban, Trst 10.000 lir; Miro Srebotnjak, Trst 1.000; Albert Kobal, Trst 500; Bernard Jazbec, Nabrežina 500; Drago Kukanja. Nabrežina 1.000; Edvard Gruden, Nabrežina 2.000; Josip Terčon, -Nabrežina 5.000; Kino »Prosv. dom«, Nabrežina 5.000; Franc Gruden, Nabrežina št. 181 1.000; Slavica Tence, Nabrežina 500; Stanko Devetak, Nabrežina 1.000; Romano Mi-dena, Nabrežina 300; Ladislav Tanče. Nabrežina 500; Celestin Per-tot, Nabrežina 500; Avgust Gruden. Nabrežina 300; Ivan Štolfa, Nabrežina 500; Vladimir Peric, Slivno 500; Anton Ščuka, Gabrovec št. 29 300; Josip Legiša, Sesljan št. 41 5.000; Josip Zorž, župnik, Mavhi-.nje 1.000; Vinko Stanta, dekan, Sempolaj 1.000; Alojz Lupine, Praprot 500; Anton Gruden, Sempolaj 1.000; Berta Zupančič, Sempolaj 300; Jožica Sušterčič, Sempolaj 1.000; uslužbenci občine Devin-* Nabrežina 4.400; .zbirka v Medje-vasi 5.950; zbirka v Stivanu 5.550. Skupno.................... 56.100 lir. Vprašalni odgovor »Primorskemu dnevniku" ■Sobotni »Primorski dnevnik« je naslovil na »Demokracijo« nekaj vprašanj, da bi iprikril svoja vratolomna kolebanja, v katera so ga porinili dogodki in njegovi gosp">-darji. Dne 12. marca -letos smo »Primorskemu dnevniku« postavili nekaj vprašanj, na katera do danes še ni odgovoril. iZato jih ponavljamo: » . . . krčevito molči na vprašanja, ki smo mu jih postavili: o odgovornosti za sedanji položaj Slovencev na Tržaškem, o odgovornosti za nepriznavanje državljanskih pravic Slovencem -povratnikom, o odgovornosti za nepriznavanje opcij Slovencem - optantom, o odgovornosti za pomanjkanje velike slovenske dvorane v mestu, o sodelovanju pri ponujanju. Trsta in s tem tržaških Slovencev 1- taliji, o izvirni odgovornosti za uničevanje narodne zavesti pri zamejskih Slovencih, itd. itd... . « Ko bo »Primorski dnevnik« odgovoril na gornja vprašanja, ki cakaj-o na odgovor že štiri mesfece in pol, bomo prompfcno odgovorili na postavljena vprašanja. »Primorskemu dnevniku« še nismo ostal; dolžni nobenega odgovora, on pa na,m za cele bu-kve. Pozdravi Ljubljanski operi na povratku iz Trsta Ljubljansko opero so Tržačani sprejeli z odprtimi rokami in iskrenim navdušenjem. »Primorski dnevnik« je s komunistično napihnjenostjo uspešno tekmoval z našimi južnimi sosedi, ki se jim med ob takih priložnostih bogato cedi iz .ust, čeprav vlada v srcu in duši somračje. Ta resnica se je izkazala v vsej svoji goloti ob povratku O-pere iz Trsta v Ljubljano. Človeško razumljivo je, d^ so si ljubljanski gostje v Trstu kupili po ‘kako nujno potrebščino, ki je doma ni moči nabaviti v taki kakovosti ali po taki ceni. Marsikdo je želel razveseliti svojce s kakim tržaškim spominom. Reveži pa so se pošteno urezali. V Sežani so njihova vozila pričakovali rdeči jeblajtarji in v Ljubljani je nastala divja »hajka« po tihotapskem blagu. Pobrali so povratnikom nekaj koles (ta spadajo v Titovini med razkošje), radijskih aparatov itd. Poleg tega so jih razveselili z večmilijonskimi globami. Spomin na Trst 'bo ljubljanskim .umetnikom ostal -na ta način za dolgo dobo v svežem že-parskem spominu. »Primorski dnevnik« se je histerično spodtikal na »Demokracijo«, da gostovanju ni posvetila .toliko pažnje, kakor to -zahteva komunistično propagandno napihovanje, zakaj pa ni o povratku Opere v Ljubljano črhnil nobene besede v opravičen zagovor oskubljencev? Med, ki se cedi samo iz .ust, se pač hitro pokvari. Komunistična ljubezen in prijateljstvo sta stalno na. prepihu! Metropolit iz Cetinja aretiran iNa Cetinju, so komunistične o-blasti 6. julija .zaprle 71-letnega -pravoslavnega škofa, črnogorskega metropolita Arsenije Bradvarevi-ča. Proti cerkvenemu dostojanstveniku napovedujejo sodno obravnavo že v mesecu avgustu. Metropolita, ki je obenem tudi nadomestni predsednik sv. Sinoda, najvišj^ pravoslavne cerkvene oblasti, ob-dolžujejo na oni strani železne zavese vsakdanjih »zločinov« komunističnega kle-vetniškega aparata. .Sivolasi starček je po bujni domišljiji javnega tožilca nameraval nič več in nič manj kot prekucniti Titoyo nasilniško vladavino. UDB je izvohala nadalje, da je širil versko in plemensko -mržnjo in da je žalil visoko titovsko gospodo. Pa se še najdejo prostodušneži s trditvami: »Ja, sedaj je pa že veliko bolje v Jugoslaviji, ljudi skoraj ne zapirajo več!« __ -j~ -------------------------- V petek 23. t. m. smo pokopali našega draigega RUDOLFU TOltlilŽIČ-a Žalostno vest naznanjajo: žena MIRA, hčerka MAGDA, brata FRANC in ANTON ter vsi ostali sorodniki. Družini TOMAZIC-STOKA Trst, 24. julija 1954. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu IHiZarjl B Deske svrireko-Kmetovalci J ve, macesnove podjetniki a in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. CflLEA 90441 T' R S T vajanju in dosegla višek. 2alibog 5. januarja 1922 je uči- stva- g. Ivana Daneva. Proslava bo na Proseku 1. avgusta s sodelovanjem raznih godb in pevskih zborov. Vlal* Sonnlno, 2 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. -- PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POBOSTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia HOOVER 81 O O V E E HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj ■■ HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje » veselje in prehranili boste na času in denarju! HOOVER dobite pri tordki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER Demokratična načela so s tem času skoro vedno raztegnejo tudi postavljena na težko preizkušnjo 50-letnica obstoja proseške godbe Proti razkosanju Pregled povišhou delavskih plač