PoStnlna plačana v gotovini. Leto XV., štev. Si Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, delen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 8t. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Ljubljana, petek marca 1934 •rjM Cena 2.— Din Začasno končan »inženierski dvoboj" Na včerajšnji seji Narodne skupščine je posl. Stanič zopet napade! prometnega ministra - Tehtna izjava predsednika vlade - Prometni proračun odobren Beograd, 8. marca, p. Po včerajšnjem obširnem ekspozeju in odgovoru prometnega ministra g. Lazara Radivojeviča je Narodna skupščina pozno v noč in danes ves dan nadaljevala razpravo o proračunu prometnega ministrstva. Debata je bila tudi danes skrajno napeta. Med drugimi sta govorila sinoči poslanca Drmelj in dr. Rape, danes pa posl. dr. Pivko. Posl. Drmelj je opozoril na nujno potrebo zgraditve šent-janške in kočevske železnice, dr. Rape je obravnaval veliko važnost letalstva v modernem prometu in zahteval, naj prometno ministrstvo temu problemu posveča kar največjo pozornost, dr. Pivko pa se je v svojem govoru dotaknil enega najbolj bolečih vprašanj naše prometne službe, to je materialnega in socialnega položaja železniških uslužbencev in se posebno toplo zavzel za izboljšanje mizernega položaja železniških delavcev. Na današnji popoldanski seji je ponovno govoril nar. posl. g. Andra Stanič, ki je vztrajal pri svojih obdolžitvah proti ministru inž. Radivojeviču in zahteval njegovo ostavko. Nato je posegel v debato zopet predsednik vlade g. Nikola Uzunovič, ki je v tehtnem govoru poudaril, da je morda mogoče teoretično govoriti o škodi, da pa ne more biti niti govora o kakih zlorabah in o kakem zlonamernem oškodovanju države, najmanj pa o gorostasni številki 800 milijonov dinarjev. Na praktičnem primeru je pokazal, da je pač država v pomanjkanju lastnih sredstev podobna dolžniku, ki mora za posojilo plačevati visoke obresti. V času, ko so se sklepale te pogodbe, so bili pogoji po katerih so sklenjene, najpovoljnejši, a pogodbe so bile sklenjene predvsem za-to, da se s tujim kapitalom v pomanj- anjiu domačega da kruha in zaslužka ezooselnim in siromašnim. Narodna , upščina je nato z ogromno večino odobrila proračun prometnega ministrstvu in pričela razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva, ki se bo nadaljevala še jutri. je e svojim triurnim govorom otvoril prometni minister g. Lazar Radivojevič. za njim pa so govorili še številni narodni poslanci, ki so večinoma opozarjali na prometne potrebe svojih srezov. Med drugimi sta govorila tudi narodna poslanca dravske banovine s, Alojzij Drmelj. ki je opozoril zlasti na pereče vprašanje zvezj Slovenije z morjem in na njjno potrebo graditve proge St Janž Sevnica, ter narodni poslanec g. dr. Stane Rape. ki ie govoril o civilnem letalstvu in zahteval, da ee posveti tei novi panogi modernega prometa potrebna pozornost. Posl. A. Drmelj v svojim govoru m*l drugim rekel: '* Ze drugič stopam v tej proračunski debati na govorniški oder, da opozorim na najbolj pereča vprašanja, ki se tičejo dravske banovine ter njenega gospodarskega razvoja. To je vprašanje zveze Slovenije z morjem z zgraditvijo proge Kočevje—Su-šak in druge velevažne proge Št. Janž— Sevnica. Ob? progi sta važni in že uzakonjeni v Blairovem posojilu. Ze samo to je imperativ, ki nalaga da se zgradita čimprej. Pa tudi pravičnost in enakopravnost zahtevata zgraditev omenjenih prog, da se tudi severnim krajem olajša promet in poživi gospodarstvo. Obe progi pomenita najlažjo zvezo dravske banovine s širnim svetom. Proga St. Janž—Sevnica je dolga samo 12 km. Tračnice za to progo so_ ze pripravljene, in sicer z zamenjavo tracmc na progi Zidani most—Zagreb. Treba je zgraditi samo še spodnji ustroj, položiti pragove in najvažnejša dela bi bila izvršena. Vsi vemo, da se v raznih pokrajinah države grade proge, čeprav so težki časi in huda stiska. Prav je tako. saj se na ta način ustvarijo osnovni pogoji za izmenjavo blaga in poživljenje gospodarstva Unih krajev, ki so tako srečni, da dobe teko važna komunikacijska sredstva, nič ne zavidamo, marveč jim to iz srca privoščimo. Prav tako pa je upravičena naša želja, da se tudi našim krajem dd vsaj nekaj. Za to govori tudi socialna stran tega vprašanja Ta proga bi se gradila izključno v krajih, kjer čakajo tisoči na zaposlitev. Pri majhnih mezdah so pripravljeni delati, saj zahtevajo samo skromen zaslužek, da si ohranijo golo življenje Poleg tega govore za čimprejšnjo zgraditev teh prog tudi razni drugi velevažni momenti Zato prosim g ministra da vse to vpošteva in poskrbi, da se oimprei prične z delom. Prav tako naj upošteva tudi potrebo zgraditve proge Novo Beograd. 8. marca. p. Na snočnti seii Na- mesto-Brežice, nakar šeposebeiopozar-rodne skupščin3. ki r' trajala globoko v iatn. ker ,e ta proga velikega noč. se ie vršila obrežna podrobna debata o 1 ga pomena. V prepričanju. da bodo te le proračunu prometnega miutatratva. Debato lje vpoštevane. bom glasoval za proračun Vso skrb moramo posvetiti civilnemu letalstvu Posl, ilr. Stane Rape o stanju civilnega letalstva pri nas in v drugih državah 2000. Poljaki pa nad 500. Naša prometna letala so preletela lansko leto 250.000 kjn. dočim prelete avstrijska letala 500.000 ee- Pozornost so vzbudila izvajanja poslanca dr Staneta Rapeta. ki je znan letalski strokovnjak in šef letalskega centra v Ljubljani. Izvajal ie med drugim: Naša država je začela organizirati evoie civilno letalstvo mnogo pozneie kakor druge države. Dobra stran te zakasnitve j° bila da so se mosl^ izkoristiti izkušnje, ki eo si jih druge države pridobil? šele po težkih žrtvah. V začetku s> ie smatralo civilno letalstvo za šport. Preokret ie nastal, ko se ie pokazalo, da ie Nemčija zgradila ogromno civilno letalstzo. ki predstavlja dan-s moč. s katero je treba r^sno računati. Nemci so v tekj desetih let vzpostavili tako intimen kontakt med letalstvom in najširšimi plastmi naroda, da je danes sleherni Nemec zainteresiran na raz-voiu nemškega letalstva. Danes je nemško letalstvo po kakovosti letal in pilotov gotovo eno naimočneiših v Evropi. Tako vežbaio Nemci bodoče voditelje najstrašnejšega orožja morebitne vojne, velikih zračnih bomba r-deriev. kar eo v stvari vsa velika prometna letala. V Nemčiji in v številnih drugih državah goie zadnia leta na vso moč tudi iadralni šport. Pri nas je ta panoga še v povojih, dasi predstavlja za oilota že polovico potrebne kvalifikacije. Stroški vzgoie so pri tem desetkrat manisi. kakor pa stroški za vzgoio oilota. V svoiih nadaljnjih izvajanjih je dr. Rape obširno govoril o institucijah, ki skrbe pri nas za propagando letalstva ter obširno govoril o vzornem d^lu A-rokluba »Naša krilat in o Društvu za zračni promet, ki bilo osnovano l*ta 1927. in ie znano v javnosti pod imenom Aeroput, To je edino naše letalsko društvo, ki ima koncesijo za letalsk5 promet v naši državi Kapital drištva j? no večmi podn'san od ma-lih ljudi sa; ie nad 410n delničarje. Za ^r»bn-> aviatike ori nas soloh ni sai imamo m-d 14 milnoni samo ene^a inaoslovensVo 'a državlinna ki ima svoip lastno letalo T.,di iadralni »por? 1» 7. zelo ompionimi «rn dn preprečimo prevelik vpliv tujcev na bodoči razvoj našega letalstva. Za ci vilno zrakoplovstvo izdaje Francija 528 Italija 222, Bolgarija 131, Poljska 64, če škoslovaška 81, in Avstrija 15 milijonov. Jugoslavija pa borih 9 milijonov letno Mi smo v pogledu letalskega prometa v vsa ':em pogledu na zadnjem mestu Dočim do be v Nemčiji in drugih državah favorizira ne letalske družbe vsaj 10 odstotkov celo kupnega letalskega proračuna dobi naš< civilno letalstvo samo 3.5 odstotka, da n< govorim o modernih Rusih, kjer potrošij. za civilno letalstvo nan1 v višini 5 odstotkov. = fimer se je po1o* delavce 1e delavstvu za?arantlran na rr0"'* 20-dnevnl zaslužek po 8 ur D^ovni moral znaSatl torel mesečno nahnani 'r resnici pa znaša komai 130 i"- mani tako da Izgube delavci na trp^h ti,di vslod tega še nadaljnjih 120 do 300 Din mesečno. Pafi pa morajo v polnem Iznosu plačati svoje prispevke za penzijski fo-nd in v bolniško zavarovanje. Delavci na področju ljubljanske železniške direkcije zaslužijo sedaj mesečno 300 do največ 600 Din. Baš v tej direkciji pa so uslužbenci večinoma starejši oženjeni ljudje, ki morajo skrbeti za svoje družine. Stanovanjske prilike sc baš v dravski banovini še najmanj ugodne in 90 tu stanovanja nesorazmerno draga. Zato je razumljivo, da je postal po zadnjem znižnju delovnega časa pri tem že itak več ko bornem zaslužku položaj železniških delavcev na področju ljubljanske direkcije naravnost katastrofalen. Edini izhod iz tega položaja je v tem, da se zasigura železniškemu delavstvu po pravilniku določenih 160 delovnih ur na mesec in da se plače na novo urede. To zahteva interes prometne službe, pa tudi interes drža.e, kajti zadovoljno delavstvo bo najboljša opora narodne in državne misli. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vrafcajo. — Oglasi po tarifu. Vsekakor bt bHo v interesu prometne službe, da se redno namešča nov naraščaj. Naraščaj pa ne more dobiti službe, dokler je ne zapuste stari nameščenci, ki so ali dopolnili svoja službena leta ali jim starost in onemoglost ne dovoljujeta izvrševati službe. Ljudje pa se ne upokojujejo, čeprav služijo že več kakor predpisano dobo. Zato se mlajše moči nameščajo večinoma le kot dnevničarji; za nje v ekseku-tivni službi ni mesta, niti kredita. Naši strojevodje so poglavje zase. To so ljudje, ki leta in leta nosijo silno odgovornost za stroje, za življenje potnikov in za tovor. Pa se jim vendar ne posveča niltaka skrb in se jim ne zagotovijo takšni življenjski pog-oji, da bi lahko bili brez skrbi za sebe in za svoje rodbine, čudno malo je pri vsem tem v naši državi železniških nesreč. To okol-nost je treba pripisati požrtvovalnemu delu te naše kategorije jugoslovenskih ljudi, ki ima menda najmočnejše živce. Ne verujem. da je gospodi znano, koliko dohodkov imajo strojevodje. Poleg tega pa se še čestokrat dogodi, da jim od njihove plače odtrgujejo \isoke vsote v obliki g^ob, marsikaterikrat celo 300 Din na mesec in to zgolj zaradi neznatnih prestopkov formalnih določb V, prometnem ministrstvu se pripravlja načrt za spremembo zakona o državnem prometnem oSobju z dne 21. junija 1931. leta. Sprememba tega zakona je v resnici nujno potrebna. Podpredsednik dr. Kosta Po p o v i č opozarja govornika, naj konča, ker je že poteklo za govornike določenih 15 minut. Posl. dr. Pivko: Le *.e nekaj pripomto. Sprememba tega zakona je zares nujna. Prehodne odredbe sedanjega zakona zelo oškodujejo pravice uradnikov maturantov, katerim je naravnost onemogočeno napredovanje iz šeste v peto skupino. To je treba vsekakor popra\iti in sicer čim prej že z amandmanom, tako da se ti uradniki izenačijo z maturanti v drugih resorih. Posl. dr. Pivko je nadalje govoril zžasti o železniški postaji v Gornji Radogni. 2e 15 let se zavzemamo za to postajo, ki je v neposredni bližini meje in znanega zdravilišča Radenske Slatine. Promet v G. Radgoni je zlasti jeseni tako velik, da ga osobje na taki postaji in s tako skromnimi pripravami nikakor ne more obvladati. Poleg vsega tega pa je postaja v sramoto našemu državnemu prestižu. Generalna direkcija je načelno že odobrila gradnjo nove postaje. Kdaj pa se bodo začela dela, nihče ne \e. Takšne železniške postaje, kakor jo Ima Gornja Radgona, menda v vsej naši državi ni: lesena baraka je lahko služila železniškemu prometu v Gornji Radgoni pred 20 leti, ko tam ni bilo meje in ko se je ves promet vršil na postaji v Spodnji Radgoni, ki je sedaj v Avstriji. Avstrijska postaja je dvonadstropna stavba, čeprav imajo tam mnogo manj prometa kakor na naši strani. In poleg vsega tega na naši postaji ni nobenega skladišča niti drugih priprav, ki so vsaki železniški postaji nujno potrebne. Ob zaključku je dr Pivko pozval g. ministra naj izpolni iznešene želje v korist nameščencev v prometni službi in prebivalstva na naši severni meji. Za posl. dr. Pivkom je dopoldne govorilo še deset poslancev ,nakar je bila seja ob 13. zaključena. Posl. Stanič vztraja pri svojih obtm Pojasnila prometnega ministra Radivojeviča ga ne zadovoljujejo — Novi napadi na njegovo poslovanje jal račune in proračune ter nadaljeval: Dočim so se poprej prometni ministri običajno naglo menjali, je g. inž Lazar Radivojevič že štiri in pol leta na tem mestu, tako da se more smatrati vsa prometna po- Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16., je govorilo najprej pet poslancev, večinoma o prometnih potrebah svojih pokrajin Ob splošni pozornosti je nato povzel besedo nar posl. in bivši prometni minister Andra Stanič, da odgovori na včerajšnja iz vajanja prometnega ministra inž Radivoje viča V svojem nadenournem govoru je vztraja! pri svojih prvotnih trditvah in zno va dokazoval, da je država bila s temi pogodbami oškodovana, da so pogodbe sklenjene protizakonito in da bi moral prometni minister g. Radivojevič izvajati konse-kvence Ponovil je navedbe, ki jih je podal glede teh pogodb v svoji prvi izjavi 3 januarja 1031. ko je bila podpisana pogodba z Boverjem sta bila že izvoljena Narodna skupščina in senat, torej oba zakonodajna doma. ki bi rrorala v smislu člena 104 usta ve na vsak način sklepati o teh pogodbah Pa ne samo tu. tudi zakon o železnicah in javnem prometu, ki ga je izdal sam inž. Lazar Radivojevič. določa v svojem 4 členu. da se mora vsaka zgraditev novih železniških prog odobriti zakonskim potom Za to smatra, da je bilo postopanje inž Radivojeviča nezakonito ter da pristanek pred sednika ministrskega sveta in gospodarske ga odbora ministrov ni bil zadosten Prepu šča pa Narodni skupščini, da sama o tem presoja Zagovor prometnega ministra, da je tudi Glavna kontrola kot najvišji forum za točno izpolnjevanje zakonov dala svoj prista nek. ni nikako opravičilo, ker je baš Glav na kontrola zahtevala, naj si prometni mi nister za finančni del pogodb preskrbi za konsko pooblastilo Sklenitev teh pogodb tudi formalno ni bila pravilna že zaradi tega. ker na licita ciji ni bilo toliko ponudnikov kolikor jih zahteva zakon o državnem računovodstvu Prometni minister je po mnenju poslanca Staniča skuša' predstaviti te pogodbe v lep ši luči in jih ie pojasnjeval tako da se n niti dotaknil finančnih obveznost' države Zato vztraja pri tem da ie bila država s temi nogodbami oškodovana za milijone in milijone V svojih nadaljnjih izvajanjih je posl Stanič ponovil svoje prvotne trditve glede previsokih cen, iznašal statiko, nava- litika zadnjih let za osebno akcijo g Radivojeviča Kakšen je položaj našega prometa. kolika je aktivnost sedanjega prometnega ministra, najbolje dokazuje knjisa »Stanje državnih železnic v 1. 1932.«, ki jo je napisal generalni direktor državnih železnic in v kateri prikazuje ta visoki funkcionar prometnega ministrstva stanje našega pometa v zelo črnih barvah Posl. Stanič je nato prečital posamezne odstavke iz te knjige in dokazoval, da promet ni bil še nikdar tako slab. kakor je sedaj. Nato je nadaljeval: Videč, da je vsa njegova obramba brez potrebne argumentacije in da ee ne more ubraniti mojih očitkov, je začel g. Lazar Radivojevič v svojem odgovoru kritizirati delo prejšnjih prometnih ministrov, opisoval, kako so se poprei gradile proge br^z potrebnih predštudij in metal vso krivdo na drage. Pri tem ie tudi trdil, da sem napade-1 elitni del naših inženierjev. zaposlenih pri gradnji železnic in deval v nič ustanovo, ki j z zgradila že tisoče kilometrov prog in skozi katero so šle že milijarde denarja in da sem s tem sramotil tudi vso našo državno upravo. To ie vsa taktika g. Radivoieviča. ki mu ni dovoli, da odriva odgovornost za svoje delo na vso vlado, marveč io hoče odriniti celo na one poštene in zaslužne inženjerie. ki so vse svoje življenje posvetili izgraditvi in izboljšanju našega prometa. Toda ta poizkus mu ne bo uspel. Za sklepanje pogodb in določitev c^n nosi vso odgovornost on sam. ka iti on je odgovoren Vidi za teoretično in praktično sposobnost •svoiih podrejenih organov Za škodljive po-■rodh". ki iih ie sklenil on pač ne morejo biti odgovorni inženirji Lahko tudi izja tfim tukai pred vso skupščino, da svojih po laikov niseni dobil v prometnem ministr •stvu. ker iih tam čuvajo kot največjo držav no tajnost Kot narodni po«lanec s»m te no dafke zahteval in dobil v finančnem mini ^Irstvu. ker iih tam n» smatraio za taino^i marveč za državne spise javnega značaia in za sestavni del državnega pror»5una. Zato pa? ni na mestu, da prometni ministsr sedai pregama svoje podrejene »rsdnike. Čim sem dobil te podatke, sem o tem obvestil gosp ministrskega predsednika Dne 24. febniaria ob 5 30 popoldne se ie vršil nato sestanek v kabinetu ministrskega predsednika. ki so se ga ' ideležili poleg mene in gosp Uzunovida predsednik Narodne skupščine dr Konianudi. finančni minister dr Djordjevič in prometni minister inž. Radivoievič Razgovor na tem sestanku je bil zelo zanimiv in ie traial dve uri. Mislim, da lahko objavim rezultat tjga razgovora. V začetku ie prometni minister ravno tako. kakor 6edai tukaj v Narodni skuščini. dajal nedoločene odgovore ko pa ie uvidel. da do podrobnosti poznam vso materijo, je začel boli odkrito odgovarjati na maja vprašanja Ne da bi se spuščal v razlaganje vseh pogodb. nai jgotovim samo sledeče: Prometni minister mi ie priznal da ie bila pogo-Iba Boyer ob prenosu na Batignol izpremeni^tia. Priznal je. na kak način je to storil in pri- znal je. da bomo plačerali za vse t s prog* do končne zgraditve in Še dalje vse do 1. julija 1944. Na moie zadnje vprašanje, zakaj ie zahteval naknadno odobritev v finančnem zakonu in s tem otežkočil izpretnembo teh Togodb, mi ie odgovoril: Kaj mislite, da bom sani nosil vso odgovornost za to!'? Lahko si mislit.e. kako so bili vsi navzoči za-prepaščeni spričo tega odgovora. Ko sem odhajal iz kabineta ministrskega predsednika, sem bil prepričan, da bo prometni minister izvajal konsekvence in podal ostavko Toda on tega ni storil, marveč poizkuša tudi letos, da skrivajoč --e za vlado, reji sebe in svoj proračun Mislim pa, da se mora to sedaj preprečiti Vse to, kar sem povedal, kaže. da z moje strani pač r.i bilo nobene zahrbtnosti Moja borba je loja'na odkrita in protivnikom že naprej najavljena in taka borba je v skladu s starimi tradicijami tega doma ter v skladu z viteštvom našega naroda. Apel predsednika vlade Poziv k razsodnosti — Razlika med gradnjo z lastnim in gradnjo z izposojenim denarjem Viharno pozdravljen je nato povzel besedo ministrski predsednik g. Nikola Uzu-novič, ki je ob največji tišini vse zbornice ter ob stopnjujočem se odobravanju in pritrjevanju med drugim rekel: Proti svoji volji se v tem duelu dveh inženjerjev in naših tovarišev že drugič oglašam. Ko je g. Andra Stanič prvič razlagaj svoje stališče do gradbene politike prometnega ministrstva, je postavil take trditve, da sem v odsotnosti prometnega ministra smatral za svojo elementarno dolžnost, da v tem trenutku, če nič drugega, napravimo vsaj eno rezervo: da b> se pod vtisom, ki so ga napravile te irjav; v naši in inozemski javnosti, vzdržali £■: včeraj odnosno do današnjega dne, ko s>r.. imeli priliko slišati tudi drugo stran. kcr.č-nih sklepov. Bal sem se, da bi Narodna skupščina in vsa naša javnost ne ostali pod vtisom, čegar kvintesenca je bila, da je bila naša država pri javnem delu. ki obsega vsoto 1-2 milijarde dinarjev, oškodovana kar za 800 milijonov dinarjev, in to na način, da so se vršile velike zlorabe. Smatral sem za svojo dolžnost, da zaustavim ta vtis. predno ni stvar docela razčiščena. (Viharno pritrjevanje in odobravanje). Z največjo pozornostjo sem poslušal razlaganje prometnega ministra na včerajšnji seji in z enako pozornostjo sem sledil prvemu in današnjemu govoru spoštovanega tov. Andre Staniča. Prepričan sem, da ste z enako pozornostjo zasledovali to stvar tudi vi vsi. Na nas je sedaj, da tako v enem kakor v drugem pravcu napravimo svoje sklepe o tej debati in zadene nas neprijetna dolžnost, da sedai tudi mi posežemo v ta inženjerski dvoboj. Ne vem, ali smo že dovolj obveščeni, da moremo storiti svoje sklepe. Mislim, da je naša dolžnost, da se temu izoonemo na ta način: Če bi bil jaz pristaš g. Staniča, bi ga skušal priDraviti do tega, da bi nam jasnejše povedal kaj si on prav za prav predstav Ija pod to škodo, ki jo številčno označuje na 800 milijonov? Kai ie ta škoda? Ali ie to le ona škoda, ki se poiavlja za vsakeqa dolžnika, ki gradi s kreditom in posojili potem je to povsem drugačna stvar popol noma normalna škoda In to je le normalni deti-®* v^akc-a- tri c tM'i"*"> r*~->T jem (Pritrjevanje ln klici: Tako je!). Dvomim. da bi bil !e en človek pri na- ali v inozemstvu ki M veriel, da ie pri poslu ki stane 1.2 milijarde možna škoda £00 milijonov dlnariev. To b! bila zares taka ško da kakor sedi? o n»»! govore v«! p»?I i-lnorem«!kl ll-ti Aretiram na vso našo in vso dobronamerno Inozemsko javnost, da v kolikor je na osnovi prvih lz»av 0 tej stvari naDravlla svoie zakliučke Izvrši svo jo dolžnost in napravi zaključke tako, kakor i IH ookaruie ta debata V boljšo ilustracijo za presojo tega slučaja naj navedem svoj lastni doživljaj. Zidal sem hišo na kredit Zadolžil sem se pri Upravi fondov za 2 milijona. Kaj mislite, koliko bom plačal upravi fondov za ta dva milijona posojila? (Medklic: Še dva milijona.) Ni dovolj samo še dva milijona Skozi 25 let moram plačevati po 200.000 Din letno. To pomeni, da bom v prvih 10 letih plačal 2 milijona, nato pa bom moral še celih 15 let piačevati še nadalje po 200.000 dinarjev letno, tako da bom plačal še 3.5 milijona Din, z drugimi besedami bi se reklo, da sem samega sebe oškodoval za 3.5 milijona Din in da lahko sedaj dolžim Upravo fondov, da me je opljačkala za 3 mili jone Din Ne drži pa ne eno ne drugo. (Viharno pritrjevanje in odobravanje) Tako je tudi v tem primeru in apeliram na vso našo javnost, da tako gleda na stvar Ne zanikam, da je morda točna trditev g. Staniča, da bi bilo bolje, če bi bili te proge napravili z lastnimi sredstvi in z domačimi podjetniki. Teoretično je to lahko, toda če se vrnemo nazaj na 1. 1930., v dobo, ko so se sklepale te pogodbe, v dobo. ko se je začela omejevati naša gospodraska sposobnost in v vseh panogah gospodarstva besneti gospodarska kriza in brezposelnost, tedaj so odgovorni činitelji v tedanjem položaju smatrali za svojo dolžnost storiti vse, da za vsako ceno prožijo možnost de!a in zaposlitve našemu delovnemu liudstvu. In če nismo imeli svojih razpoložljivih sredstev, so pač morali na naiprimerneiši način apelirati na zunanij kredit. Dobili smo gotovo število ponudb, izmed katerih so se izbrale one. ki so bile za takratne čase naibolj ugodne in so se dela oddala pod finančmmi oogo;i. k' so se v tistem času mogli smatrati za najpovolj-nejše. Tako ie treba gledati na vso stvar in s tega stališča preso'ati Baš zaradi tega sem smatral za svoio dolžnost, napraviti to ugotovitev, da s tega mesta demantiram da tu ne gre za n>kake hotene zlorabe in če ie v tem kaka škoda, ie to škoda takega značaia. kakršna se po;avlia za vsakega siromaka, ki hoče graditi, a nima svoie-ga denar ?a. marveč ga mora vzeti na posodo (Dnlgotra'no viharno pritrievanie) Morda bi vam b'l ostal dolžan to i/:avo. če bi davi. ko sem ore<*ledoval tuje liste, ne videl, s kako r»?»cl3rir» hi*' "st? ■> limt črlram' noroč«;o na način, kakor da je v JuSoslavit? režim, ki pri poslu za 1.2 m»H'arde n^VnH.tSe drs<*vr> kar za 800 m; liionnv. Na>orOs tega mesta de-manfram sknz in skoz ne+n?tie trditve, da SO nrl sklonon <«i fph kakrštl" kol? TlrtroKe n« oa da bi do- segle Kamn v*nin mUJSnnnv D»n. Ob-fa'll?em. J* n'«mn imfli pri nas i» v inozemstvu.« Izvajanja predsednika vlade so napravila na vso skupščino globok vtis in z viharnim pritrjevanjem in aplavzom se je zbornica solidarizirala z naziranjem predsednika vlade in šefa stranke. Zaključna beseda prometnega ministra Po izjavi predsednika vlade je govorilo še nekaj poslancev, nakar je dobil zaključno besedo prometni minister inž. Radivo-jevič. Izvajal je med drugim: V razpravi o proračunu mojega resora se je oglasilo toliko govornikov in je bilo toliko vprašanj in predlogov, da ne vem, kako naj bi odgovoril vsem. Glavno vprašanje pa je nedvomno vprašanje gradbene politike prometnega ministrstva. Sem spadajo pogodbe, ki so bile zaključene v času mojega ministrovanja. Kritika pa, ki 3e je iznesla glede njih, je pokazala, da se ni hotelo obravnavati ono, kar bi bilo potrebno, da se niso obravnavali finančni pogoji s stališča takratnih razmer v naši državi, da se tudi ni kritiziralo delo v okviru ocenitve dela kot takega. Ce to kritiko analiziramo, moramo priti do zaključka: Ce smo izvršili gradbena dela, zgradili proge in so bile te proge potrebne in smo se pr; Um ravnali po točno d^iočenih predpisih in finančnin pogojih, poten, nihče na tem odgovornem mestu ne bi rnif-el ravnati drugače kakor sem ravnaj jaz. Smatram, da smo sprejeli pogodbe v smislu obstoječih predpisov in .ta so pogoji, ki jih določajo te pogodbe, povolj-ni, če upoštevamo takratne razmere. Ali so se prilike danes izboljšale ali ne, to nikakor ne more biti predmet posebne diskusije. Kar pa oc tiče očitkov glede zlorab, ;»- kritika šla mnogo predaleč in pokazala vse naše delo v taki luči, kakor da bi v prometnem ministrstvu ničesar drugega ne počeli nego ie zlorabljali svoje funkcije in škodovali državi. Kritika je bila surova in se je osebno nanašala na mene. V težkih razmerah živimo, a kljub temu moram reči, da se je tako v mojem reaoru kakor tudi v podjetjih, ki so se angažirala z t- te gradnje, delalo tako, da smo iehlro ponosni na naš promet. Naše železnice kot gospodarsko podjetje, v katerem je plasiran nacionalni kapital, so na dostojni višini, celo na izredno visoki stopnji. Kar se tiče osobja, v celoti odgovarja zahtevam, ki se stavijo nanj. Prav tako je v najboljšem položaju uprava, ki jo vodi to csobje. Nikar ne kritizirajte in ne pojmujte stvari tako, kakor vam jo hočejo predstaviti. Na medklic nekega poslanca glede ankete o delovanju prometnega ministrstva je minister dejal: Jaz se nikakor ne branim ankete, mislim pa, da sem deloval v interesu države Zavedam se, da je napredovanje našega prometa, da so rezultati, ki smo jih dosegli doseiaj v razvoju naših železniških gradenj in vsega našega ostalega dela, plod naših prizadevanj. Glede interpelacij, ki se nanašajo na konkretna vprašanja, pa bomo tu še razpravljali Prepričan sem, da bomo s predlaganim proračunom, za katerega vas prosim, da ga sprejmete, mogli realizirati naše napore v čim večjo korist naše države. Proračun sprejet Govor prometnega ministra je bil sprejet zopet z viharnim aplavzom Malo pred 22 uro je bil pri glasovanju tudi proračun prometnega ministra sprejet z ogromno večino. Pričetek razprave o kmetijskem proračunu Sledila je razprava o proračunu ministr stva za poljedelstvo in vode. Začel jo je z obsežnim ekspozejem kot zastopnik kmetijskega ministra minister za gradbe dr Stjepan Srkulj Govorila sta se poslan ca Mita Dimitrijevič ln Sergij Urukalo nakar je bila seja okrog 23 ure zaključe na Nadaljevala se bo jutri ob 8. K razpravi o kmetijskem proračunu je prigla šenih še 29 govornikov. Seja mednprodtie oodunavske komisiie Nlre 8 mares s Danes se je začela tukaj izredna seja mednarodne stalne podu-navske komisije ki se je udeležujejo za stopniki podimavskib d»-žav in delegati Francije Anglije in Italije. Komisija se bavi s tekočimi zadevami. ČHrtHe w?lo »ŽIVLJENJE IN SVET" Poslanik dr. Spalajkovič v Beograda Beograd. 8. marca. p. Davi ob 7. je nri-spei semkaj naš poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič. Dopoldne je posetil zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča in ga podrobno informiral o vsebini svojih razgovorov s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. Nezgoda našega sofijskega poslanika Beograd, 8. marca. p. Iz Sofije poročajo, da se je pripetila včeraj ob 1330 našemu novemu poslaniku na bolgarskem dvoru gospodu Aleksandru Cincar-Markovicu, ko se je vračal od avdijence pri kralju na posla ništvo, majhna prometna nesreča. Poslanik se je vozil v dvorni kočiji v družbi kralje vega adjutanta polkovnika Taneva. Kočijo je spremljala eskorta konjenice kraljeve garde. Ko je zavila na križišče Lajkovske in Ignatijeve ceste, se je vanjo zaletel tramvaj št 74 Vsled prisotnosti duha ko čijaža se ni zgodilo nikomilr nič hudega, le kočija je bila nekoliko poškodovana Po licija je ugotovila, da tramvajski voznik ni ustavil voza, čeprav mu je dal prometni stražnik potrebna znamenja. Zato so vozni ka aretirali. Kmalu po nezgodi je kralj Bo ris poslal k našemu poslaniku svojega oseb nega tajnika Grujeva, ki mu je sporočil, da je kralj zelo zadovoljen, da se poslaniku ni zgodila nikaka večja nesreča. Pogajanja z Bolgarijo Sofija, 8 marca p. Ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Mušanov j«s izjavil novinarjem, da se bodo v kratkem pričela med delegati Jugoslavije in Bolgarije pogajanja o vseh bolgarsko-jugosioven-skih perečih političnih in gospodarskih vprašanjih. V kratkem se bo sestal z novim jugoslovenskim poslanikom v Sofiji gospodom Aleksandrom Cincar-Markovičem. da se bosta dogovorila o imenovanju posebne mešane komisije, ki naj bi vodila ta pogajanja. Kralj Karo! o rumunski zunanii politiki Bukarešta, 8. marca. g. V kraljevi palači sta se danes zglasili deputaciji zbornice in senata, ki sta izročili odgovor na prestolni govor kralja Kralj Karol je imel pri tej priliki govor, v katerem je med drugim poudarjal neobhodno potrebo, da delajo vsi stanovi skupno za blaginjo države Predvsem mora v državi vladati mir in mora vlada storiti vse. da mir ohrani. Glede zunanjega položaja je izrazil kralj Karol svoje zadovoljstvo ker more po njegovem ugodnem razvoju ugotoviti, da temelji ru-munska zunanja politika na neomajnem načelu. da moreta samo mir in razumevanje med narodi pomagati odstraniti sedanjo krizo Ta zunanja politika je močna opora narodne enote Rumunije. kakor tudi ne dotakljivosti rumunskih mej določenih po mirovnih pogodbah Obiski kraljev Aleksandra in Borisa ter drugih odličnih osebnosti iz inozemstva s< bile srečne priložnosti. da fe Rumunija ie bolj učvrstila svoj zunanje politični položaj. Dr. Ben^ n« roii- v Rim Praga. 8 marca d Vesti o nameravanem potovanju dr Beneša v R'm označujejo v zunanjem ministrstvu kot netočne, češ da se od jeseni odnošaji napram Italiji niso v ničemer izpremenili. Reforma poljske ustave Varšava, 8. marca. č. Maršal Pilsudski je povabil včeraj svoje bivše ministrske predsednike k zaupnemu posvetovanju, od ka terega pričakujejo važne notranjepolitične odločitve. 2e nekaj časa zatrjujejo, da Pilsudski ni povsem zadovoljen z načrtom svojih pristašev o reformi ustave Baje je včeraj prvič sporočil svoje osebne proti-predloge. V zvezi s tem so se vnovič pojavile vesti o bližnji preosnovi viade. Kakor poroča poljska brzojavna agencija, je vlada predložila Sejmu zakonski načrt, po katerem naj bi dobila za čas med rednimi zasedanji parlamenta pooblastilo za rešitev vseh vprašanj, razen izpremembe ustave. Zakonski načrt utemeljujejo, da morejo nastopiti okoliščine, ki zahtevajo nujnih zakonodajnih ukrepov Sedanji zakonski načrt je sličen lani sprejetemu za konu. ki je pokazal koristnost sličnih ukrepov zlasti na gospodarskem pdročju Po-oblastilni zakon bo sprejet že prihodnji teden, nakar bo parlament odgoden za daljšo dobo. Diktatura na Kubi Havana, 8. marca g Splošna stavka je dala vladi povod, da je prog!asi!a diktaturo. Vsa ustavno-pravna jamstva so bila za dobo treh mesecev razveljavljena. Delavske organizacije, ki jih vseskozi označujejo kot komunistične, so bile razpulčene. Starhemberg kandidat za ministra Dunaj, 8 marca k Dobro obveščeni kro gi zatrjujejo, da bo v kratkem prišlo v sedanji zvezni vladi do važnih izprememb Zvezni kancelar Dollfuss je imel včeraj daljni razgovor z bivšim ministrom in vod jo Landbunda Bachingerjem Pravijo, da mu je Dollfuss ponudil resor za notranje zadeve, napovedujejo pa tudi, da bo vsto pil v avstrijsko vlado tudi vrhovni vod;telj Heimvvehrov knez Starhemberg kot mini ster brez portfclja Izstopila bi iz vlade dr žavna podtajnika Glass in Korber Glede na te kombinacije sodijo da namerava Dollfuss ponovno ojačiti svoj avtoritativni režim v Avstriji Nekateri celo menijo, da bo Dollfuss sam prevzel dejansko vodstvo vsega heimvvehrovskega pokreta. Poroka švedskega princ? v Londonu London, 8. marca AA Ob 12.15 se je švedski princ Sigvard poročil civilno z gospodično Patzekovo Za poroko Je vlada Io velikansko zanimanje med občinstvom že dolgo pred napovedanim časom se je začela zbirati pred poslopjem matriške uprave velikanska mnn*ic«i ljudi Da ohranijo red so morali ponlati poMclji konjenike na pomo* Ko se Je mladi par prikazal se ga navzočni gledalci pozdravili z burnimi aklamacijami. Konec popustljivost! Francoska javnost proti Nemčiji — Kritična faza Pariz, 8. marca s. Vprašanje razorotit-ve, ki se nahaja v kritični fazi vzbuja v Franciji veliko posornost. Javnost se zavzema za zbližanje Italije in Francije, češ da je sporazum oteh latinskih drSav imperativna potreba, ker se Nemčija še dalje oboro2uje io še dalje zasleduje svoje načrte v Avstriji. Pod predsedstvom predsednika republike Lebruna se je vršila danes seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Barthou v dveurnem govoru obrazložil ves zunanje politični položaj Razorožit-veno vprašanje in podunavski problem sta bila glavna predmeta, okoli katerih se je sukal njegov ekspoze. Poročilo zunanjega ministra je bilo tako obsežno, da je bila razprava o njem odložena na ponedeljek V političnih krogih zatrjujejo, da je zunanji minister Barthou v vladi odkrito nastopil za prijateljsko politiko z Italijo, upoštevaje pri tem tudi interese Male antante V zvezi s tem pravi »Jcur«: Najboljši dokaz, da Francija upošteva interese Male antante. je obisk dr. Spalajkoviča pri zunanjem ministru, ki je bil v tesni zvezi z nedavnimi razgovori med Parizom in Malo antanto. vsakim novim koncesijam razorožitvenega vprašanja Popoldne je bila v Elizejski palači le nekaj dni napovedana seja sveta za narodno obrambo pod predsedstvom ministrskega predsednika Doumergueja. Razen vojnega, mornariškega in zrakoplovnega ministra so se seje udeležili tudi šefi generalnih štabov treh armad. Svet je proučil smernice odgovora francoske vlade na zadnje angleške razorožitvene predloge. Politični krogi izražajo soglasno mnenje, da bo vrhovni vojni svet zavrnil vsako novo koncesijo, ki bi jo skušala francoska vlada dati Nemčiji, č-e bi morda vlada vztrajala na stališču, da je treba Nemčiji priznati nove koncesije, bo nedvomno prišlo do resne politične krize. Odgoditev Barthou je vega obiska v Bruslju Pariz, 8. marca. s. Zunanji minister Barthou. ki ie nameraval i>rve dni priliodnjeaa tedna odsotevati v Bručielj. da bi z zjnanjim ministrom HTmaneom razpravljala o zunanii politiki Belerije. j? odsodil evoj odhod. Kot vzrok 6e navaia, da bo prihodnji pone-doliek eeia ministrskega sveta, zaradi oe»ar Barthou n* mere zapuetiti Pariza. Obsedno stanje v Španiji Da prepreči razširjenje splošne stavke v Madridu na vso državo, je proglasila vlada obsedno stanje v državi Madrid. 8. marca. 2- Politični položaj ce v Španiji poestruje z vsako uro. L>anea Isti niso izšli. Po proglasitvi obsednega stanja bo najbrž kmalu proglašen tudi prski sod. zlasti če Bi bo položaj zaradi stavke v časopisnih obratih ie bolj poostril. Vlada se namesto listov po6ljžuje za poročevalsko službo radija. V ostalem je vlada objavila, da je proglasitev poostrenega obsednega stanja nad vso Španijo eamo varnostni ukrep, ki nai nikakor n? daje povoda za vznemirjenje. Vlada je hotela s tem samo osredotočiti vse svoje sila, da onemogoči splošno stavko po vsej državi. Razen tega je hotela s tem pritisnit; na socialistične sindikalni organizacije, da jih odvrne cd splošne stavke, ki se v Madridu že izvaja. V me»tu ja danee zop»t na več krajih eksplodiralo več bomb. kar i« povzročilo veliko škodo, na srečo pa ni zahtevalo človeških žrtev. Stavkajoči stavbi nek' delavci so streljali na tovariše, ki so hoteli d?lati in so enega izmed njib hudo ranili Madrid, 8. marca. č. Vlada je za vse organe javne varnosti in vojaštvo odredila strogo pripravljenost. V posamezn h tovarnah, zlasti v industrijskih in gradbenih podjetjih ter v tiskarnah je stavka že docela izvedena. Strokovne organizacije se pripravljajo sedaj za prog'asitev splošne stavke. Povod zj stavke ie dalo vodstvo tiskarne polsiužbenega »ABC«, ki na zahtevo stavcev ni hotelo odpustiti 'a iiiižbe nekega stavca, ki ni bil organiziran v so-cialno-demokratski stranki. Strokovne organizacije so zaradi tega poslale tiskarni ultimat in ker ni bilo nanj nobenega odgovora, so danes prenehali delati stavci v vseh madridskih tiskarnah. Njim so se pr-družili tudi delavci v drugih večj-ih rod-jetjih. Ministrsko predsedstvo jc opoldne izdalo prepoved zbiranja civilistov na javnih ulicah in trgih. Organi policije in orožniki so dobili strog ukaz, da morajo rabiti orožje v vsakem primeru, ko oi se ljudje pričeli zbirati na ulicah ali v javnih lokalih. Z Malage poročajo, da so neznani levičarski elementi položili pred vrata tamkajšnje cerkve sv. Patricija bombo. Obenem so polili vrata s petrolejem in jih zažgali. Bomba je kmalu nato eksplodirala. Ogeni se je naglo razširil in so ga gasilci šele po hudem naporu omejili tako, da oi zaje! vse cerkve. Gmotna škoda je ze'o vel ka. Za zboljšanje trgovine z Italijo Ustanovitev odbora za pospeševani gospodarskih od- nošajev z Italijo Beograd, 8. marca AA. V zvezi z novim dopolnilnim trgovinskim dogovorom, sklenjenim v začetku leta s kraljevino Italijo, so smatrali naši zainteresirani izvozniki lesa, živine, živin^Kih in drugih proizvodov, ki se plasirajo na italijanskem tržišču, za potrebno, da se v naši državi ustanovi gospodarski odbor, ki naj bi pospeševal razvoj kar najintenzivnejših gospodarskih odnošajev med Italijo in našo kraljevino in pomagal odpravljati morebitne težave v medsebojni izmenjavi blaga. Sporazumno z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine Je ustanovni odbor sklical prvo sejo. ki so ji prisostvovali razen važnejših izvozniških tvrdk tudi zastopniki raznih gospodarskih panog, ki jih in-teresira italijanski trg. Po nagovoru dr. Tomičiča so se prisotni zediniii, da je ustanovitev jug oslovensko-italijanskega odbora nujna potreba, da s a razna vprašanja, ki 3e nanašajo na trgovinski promet z Italijo, čim prej in kar najbolje urede. Dr. V. Markovič. predsednik bančnega društvo, je pozdravil pobudo ustanovnega odbora in opozoril, da se je že prej delalo za ustanovitev sličnih gospodarskih organizacij in eventualne italijansko-jugo-slovenske banke Po razpravi in debati u pravilih novega odbora, ki odrejajo smernice za njegovo bodoče delo, je dobil ustanovni odbor nalogo, da poskrbi za odobritev teh pravil in da čim prej skliče ustanovno skupščino odbora. Tragična smrt prevžltkarfa Celje. 8. marca Danes sta se zagovarjala pred okrožnim sodiščem 251etna posestnica Antonija Ta cerjeva iz Globokega pri Šmarju pri Jelšah in njen mož, kletni posestnik Franc Tace r. ki sta bila obtožena, da sta letos 22. januarja zvečer vrgla 81 let starega pre-vžitkarja Matevža Drofenika. ki je bil pri njima na prevžitku. speči in ga tepla, v no či na 22. januarja pa zadavila Senatu je predsedoval s. ap s dr Premschak. vo-tanti so bili s o. s Tiller. dr Dolničar. Božič in Brečko. javno obtožbo je zastopal državni tožilec Antipm. Antonijo Tacerje-vo je zagovarjal odvetnik dr Juro Hrašo-vec, Franca Tacerja pa dr Ivan Likar Dne 14 marca 1933 je umrla v Globokem pri Šmarju Roza Drofenikova žena p.isest nika Matevža Drofenika in zapustila 6 ne doletnih otrok Dne 20 marca sta ss nastanila v Drofenikovi hiš' Antonija in Fran Tacer Dne 12 maja je prodal stari Dro-fenik Tacerjevima svoje posestvo za 11.200 Din in si izgovoril prevžitek Obenem Je bilo tudi dogovorjeno in vknjiženo da pre vzameta Tacarjeva oskrbo Šestih nedolrtnih Drofenikov otrok, dokler ti otroci ne /apu stijo osnovne šole Zaradi prevžitka in oskrbe otrok je pri«Io že lani poleti med Drofenikom in Tacerjevima do sporov in letos v januarju do tožb Drofenik je tud trdil, da ga Tacerjeva pretepa Po izp-.ved bi prič pa je Drofenik često nagajal ju nso val in izjavil, da ju bo spravil ob vse Raz mere v hiši so postale končno neznosne Dne 21) januarja zvečer je hotela Anto nija Tacerjeva v Drofenikovi sobi na peči na kateri je sedel Drofenik sušiti koruzo Drofenik pa tega ni dovolil Tacerjeva je nato zgrabila Drofenika ga potegnila s pe či. ga prijela za grio sunila v prsa in vrgla na posteljo V ponedeljek 22 januarja zgo daj zjutraj so na naši- Drofenika v njegov sobi mrtvega NTa vratu so se poznali zna ki davlienia na nr«tb so bile vidne p »škod be zaradi udarca potep te«?a na ie imel še neka! oodnlutb >n odrontn pn telesu Pod jezična kost je b'la zlomljena Po jgnto vitvah izvedencev zdravn-lcv so bile po Mcodbe v vzročni zvez' t Drofen-kovr smrt jo k' je nastopila v noči na 22 januarja torej skoro dva dn' no 'mignem doondVu Tacerjeva ie taii'a da b' S'la Dr-i^n*« jmorila priznala ,>a ie da »a ie v iezi da vila in sunila na posteljo. Franc Tacer Je priznal, da je bi! takrat v sobi, izjavil pa je, da se ni dotaknil Drofenika. Isto je izpovedala Tacerjeva žena Antonija Tacerjeva je bila zaradi zločina zoper življenje in telo po § 178-11 ob~ sojena na 5 let robi je Sn iega dne: Pritisk ip v radniih ?4 urah nadel ra 0 1 do 3 mm. temnernfurp na so v epIn^Tipm narasla za 1 .-io O jtnnini Dn na is V a vremenska napoved ca petek: Spr»m?nIiivo. Maši kraji in ljudje Za gradbo Doma visokošolk Ljubljana, 8. marca Danes popoldne se je v zavetišču za visokošolke na Napoleonovem trgu vršil sestanek, ki ga je sklical pripravljalni odbor za postavitev doma visokošolk in ki so se ga razen številno zbranih študentk udeležile tudi zastopnice skoraj vseh naših ženskih društev z go. dvorno damo Tavčarjevo in go soprogo senatorja dr. Novaka na čelu. Zavetišče za visokošolke, ki ga je na pobudo skavtinj v januarju otvo-rilo Kolo jugoslovenskih sester, je velika, preprosto, a prijazno opremljena soba v hiši na Napoleonovem trgu št. 4 ter je ves dan na razpolago visokošolkam za študij. To skromno zavetišče, ki je spričo bednih stanovanjskih razmer, v katerih živijo mnogi naši študentje, že zdaj prav koristno zatočišče naši ženski akademski mladini. pa je postalo tudi vogelni kamen za ostvaritev velikega načrta, ki so si ga ob sodelovanju in podpori naših ženskih društev zastavile visokošolke: zgraditi v Ljub-liani svoj dom. Število študentk na univerzi se veča od leta do leta. Trenutko je vpisanih med 2000 visokošolci 336 slu^ateljic. Pa medtem, ko je za slušatelje glede stanovanj še zadosti dobro poskrbljeno —-predvsem je tu vzorno urejen akademski kolegij, ki deloma brezplačno, deloma za nizko najemnino daje streho 150 visoko-iolcem — so slušateljice ostale doslej v tem oziru brez vsakega organiziranega skrbstva. Po nujnosti razvoja in tudi po nujnosti gospodarske krize, ki jo preživljamo. bo v bodoče prihajalo na vseučilišče zmerom več študentk in nobenega dvoma ni, da je akcija za zgradbo doma visokošolk kar neodložljiva. Predsednica pripravljalnega odbora stud. phil. Erna Lechleitnerjeva je po kratkem pozdravu zastopnicam ženskih organizacij, ki so se v tako lepem številu odzvale vabilu, poročala o delu, ki ga je pripravljalni odbor vršil doslej. Da z nazornim gradivom izpričajo potrebo po domu visokošolk, so razposlale vsem slušateljicam statistične pole z vprašanji o njihovim premoženjskih in splošnih življenjskih razmerah. Odgovori, ki so se natekli odboru, potrjujejo, da so naše študentke po večini iz srednjih in siromašnih slojev, ki jih je tudi današnja kriza najteže prizadela. Precejšnjo obremenitev študija pomeni tudi določba, da morajo siromašne študentke prav tako plačevati okrog 200 Din šolnine kakor one iz bogatejših krogov. Dom pa seveda ne bo namenjen samo siromašnim študentkam, temveč brez ozira na sloj. S prispevki, ki bi jih plačevale bogatejše stanovalke, bi se lahko do neke mere krila tudi stanarina za študentke brez premoženja. V domu bo tudi širokopotezno organizirana menza, dostopna tudi visoko-šolcem. Sredstva so na odločujočih mestih deloma že obljubljena, predvsem pa pričakujejo visokošolke podpore vse naše javnosti. Pripravljalni odbor bo v vsakem mestu v naši banovini poiskal svojo zastopnico in ob sodelovanju vseh ženskih organizacij in vsega ženstva izvedel akcijo po vsej Sloveniji, da se čim prej zbere potrebna vsota. Naši mesarji se modernizirajo Ljubljana. 8. marca Načelstvo Zveze mesarjev za dravsko banovino je že svojčas razmišljalo, kako izboljšati naše mesarske odnosno prekaie-valske in delikatesne izdelke. Po daljših Eosvetovanjih se je odločilo prirediti stro-ovni tečaj, prvega v državi sploh, za katerega so pridobili strokovnjaka iz Nemčije g. Alfonza Theisa, učitelja za mesarsko obrt iz Liibecka, avtorja obširne strokovne knjige, obsegajoče nad 300 receptov, ki Je vodil kopico takih tečajev že v Nemčiji sami. Ameriki, zadnje čase pa ▼ Avstriji. Za tečaj, ki se je pričel 36. februarja, s« 'e priglasilo 23 mojstrov iz vse dravske banovine in se jim je pridružila tudi edina tečajnica gospa Javornikova. Pouk se vrši dnevno v izredno pripravnih in lepo urejenih prostorih prekajevalskega industrij-ca Ivana Javornika. Naši tečajniki slede z vso pozornostjo spretnemu učitelju, ki se ogiba teoretičnemu pouku, kajti vsekakor saležejo več praktične vaje v pravilnem mešanju snovi in polnjenju črev, da se doseže prava kakovost, pri čemer pa igrajo i-logo tudi rajraznovrstnejše zunanje oblike in za oči posebno okusni ornamenti v •»rerezih. Izdelava obsega fine mesne izdel- ke, raznovrstne salame, čisto po okusu, ogrske, poljske, nemške, italijanske in take, ki jih moramo mi šele krstiti. Posebno poglavje tvorijo recepti za razne paštete, za katere se navdušujejo številni ljubitelji mrzlih večerij, zakusk in pa zlasti turisti ter naša športna mladina, a slednjič tudi naše gospodinje. Velika skrb se posveča v tečaju tudi gar-niranju, kar prihaja z novimi zahtevami ▼ serviranju posebno do veljave vsepovsod v svetu, zakaj ne torej tudi pri nas. Sploh je namen tečaja dvigniti strokovno izobrazbo v mesarski in prekajevalski obrti, ki je že do neke mere dosežen, a poslej bo čim večja izpopolnitev še bolj možna. Tečaj, ki bo v soboto zaključen, se vrši pod okriljem Zbornice za TOI, zavoda za pospeševanje obrti in s podporo banske uprave. Razen prostorov pa stavlja g. Ivan Ja-vornik na razpolago tudi mesni materijal za praktični pouk. V nedeljo bo otvorjena tudi razstava mesnih izdelkov, izgotovljenih v tečaju in sicer ob pol 10. v trgovini g. Javornika v Wolfovi ulici pred oficiel-nimi zastopniki, nakar bo od 10 30 dalje dovoljen pristop vsemu ostalemu občinstvu. Zaščitniki gliihonemcev so zborovali Ljubljana, 8. marca Ooiga stoletja so bili gluhonemci prepuščeni svoji žalostni usodi. Nikomur ni padlo na um. da bi jim izkušal kakorkoli pomagati. Nekateri so jih smatrali celo za obsedence in jih poniževali prav nečloveško. Komaj dobrih dve sto let je, kar je tudi tem siromakom posijalo odrešenje iz prvih gluhonemnic. ki so se začele graditi po velikih centrih Evrope. Počasi so sledila manjša mesta. Tako je prišla na vrsto tudi Ljubljana, ki je dobila leta 1900. svoj ravod za gluhonemce iz bivše Kranjske. Pomagali so ga zgraditi redki človekoljubi iz svojih volil, sicer bi nemara še danes čakali nanj. O tem. kdo je pripravil te prve dobrotnike k tako plemeniti zamisli, nimamo nikakih poročil. Poznamo te može ■največ samo po imenu. Od glavnega usta-novnika, dekana Holzapfla, pa niti skromne slike nimamo. Dali so vsak svoje brez velikih besed, kakor je to pač v naravi plemenitih mecenov, kakršni so zdaj pri nas zelo zelo redki Za take reči, kakor je ood-oiranje gluhonemcev, pa še prav posebno. Ko je postala po vojni naša gluhonem-nica naenkrat pretesna, ker je mora'a nuditi streho tudi gluhonemi deci iz bivše Štajerske, katera se je dotlej šolala v Gradcu, je moralo mnogo teh siromakov ostati brez šole. Zdaj imamo v naši banovini še nekaj sto nešolanih gluhonemcev, ki jih ne bo mogoče nikoli koristno zaposliti in bodo slej ali prei postali samo neplodno breme občinam. Tudi pri nas bomo morali enkrat spoznati, da je mnogo bolje, vzdrževati nekaj let takega siromaka v šoli in mu pomagati do samostojnega dela, kakor vzdrževati ga vse življenje brez koristi. Zlasti pa bo treba razširiti našo gluhonem- nico, da bo v njej spet dovolj prostora. Treba bo tudi dobiti zavetišče za odrasle gluhonemce, ki nimajo svojcev in zaposlitve. Treba bo še marsikaj, kar nudijo gluhonemcem druge države, da si ti siromaki laže ustvarijo svojo eksistenco. Take in še druge naloge si je nadelo Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki je zadnjo nedeljo polagalo račun svojega dela na občnem zboru v gluhonemnici. Zaslužni predsednik g. Vedernjak je ▼ uvodu orisal stremljenje društva, ki bi ga moral podpirati vsakdo, ki ima le količkaj srca za te ubožce. Članarina 12 Din, torej en sam dinar na mesec, pač ne more biti nikomur nepremostljiva ovira za pristop k društvu. Tajniško poročilo je podal gospod Mazi. Društvo je za Miklavža obdarovalo z obleko, perilom in obuvalom 35 dečkov in 22 deklic, k čemur so izdatno pomagali ljubljanski trgovci. Posebno zahvalo zasluži tvrdka Zibert, ki je skoro sama obula vso potrebno deco. Nedavno je Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hudo spanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jose-fove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sa-tikarjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. društvo izdalo in razposlalo po banovini propagandno brošuro o »Usodi gluhoneme mladine«, kar je imelo tudi prav lep uspeh za blagajno. Lanski prispevki so bili jako pičli, da je bil nadaljnji obstoj društva že resno ogrožen. Društvo pa si je pridobilo zdaj baš z brošuro mnogo norih prijateljev in gleda tako z zaupanjem v bodočnost. Pregledovalca sta našla vse račune v redu. Pri volitvah je bdi soglasno potrjen stari odbor, ki mu lahko zaupamo tudi nadaljnjo skrb r blagor in prid naše gluhoneme mladine. Josef Herberstein SOletnik Ptuj, 8. marca 80letnico Je obhajal te dni grof Herberstein Josef v svoji palači v Gradcu v krogu svoje družine. Njegova osebnost Je dobro znana tudi v naši domovini. Zlasti ima jubilant za mesto Ptuj mnogo zaslug, posebno na arheološkem poprišču. Ptujski grad, ki je prešel v roke grofa Herbersteina. je bil svoječasno že napol razvalina, a jubilant ga je z velikimi stroški spet restavriral. Grad sam na sebi Je zgodovinskega pomena ter hrani v notranjosti vse polno starinskih vrednosti, zlasti v viteški dvorani, ki je tujcem vedno odprta. Mnogo zaslug ima grof Herberstein tudi glede na izkopavanje rimskih ostankov na Panorami, ki jih je vodil pred vojno na svoje lastne stroške in ki so se končala z velikim uspehom. Mnogo dragocenih zgodovinskih spomenikov je bilo pre-nešenih na grajsko dvorišče, kjer so se tudi našli stari grobovi. Da ohrani zgodovinske vrednote, je pokupil v ptujski okolici graščine na Vurbergu, Hrastovcu in Ravnem polju, odkoder so bili prenešeni najlepši in najdragocenejši kosi pohištva in druge umetnine v graščino na Zgornji Ptuj. Ti predmeti so razstavljeni v gradu, ki je tako en sam velik muzej neprecenljive vrednosti, in so velika privlačnost znanstvenikov in umetnikov, ki so vedno gostoljubno snrejeti. Za zasluge na zgodovinsko-arheološkem poprišču ga je Muzejsko društvo v Ptuju že pred 25 leti imenovalo za častnega člana. Jubilantu želimo še mnogo zdravih let! Požar na Jezici Ježica, 8. marca V pretekli noči je pogorelo gospodarsko poslopje g. Franca Urbanca, posestnika na Ježici št. 5, poleg gostilne pri »Angelci«. Leseno gospodarsko poslopje je začelo goreti ob dveh zjutraj ter je popolnoma uničeno, z njim pa tudi vozovi, klaja, kurivo, vse kokoši in orodje. V nevarnosti je bila zraven stoječa hiša in sosedna gostilna. Požar so lokalizirali požrtvovalni sosedje ln domači gasilci. Poslopje je bilo zavarovano le za 14.000 Din. Skoda je za gospodarja tem večja, ker premičnin sploh ni imel zavarovanih. Požar je bil bržkone podtaknjen, ali pa je po nesreči zažgal kurji tat. kajti goreti je začelo v onem delu poslopja, kjer je kur-nik. Najdl>a trupla neznane stare žene Majfperk, 8. marca V Majšperskem gozdu so te dni zjutraj našli ljudje mrtvo neznano staro ženo in o najdbi obvestili orožniško postajo. Orožniki, ki so prispeli na kraj najdbe, so ugotovili, da žena, stara okoli 70 let, ni umrla nasilne smrti, nego da jo je zadela srčna kap. Njene identitete niso mogli dognati ker ni imela nikakih listin s seboj. Tudi domačini je ne poznajo, zaradi česar se sodi, da mora biti žena iz drugih krajev. Prenesli ao Jo v majšpersko mrtvašnico. Oproščen obtožbe, da je ugrabil očeta Ljubljana, 8. februarja Pred okrožnim sodiščem pri sodniku-poedincu g. Gorečanu se je danes vršila obravnava proti trgovcu V. K., ki ga je državni tožilec obtožil, da je 25. septembra 1932 aranžiral, da so ljubljanski reševalci prestregli avtomobil, v katerem se je vozil sedaj že pokojni obtoženčev oče in ga odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga oddali na opazovalni oddelek. Afera je takrat dvignila mnogo prahu. Tudi za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Obtoženec je predložil sodniku obširen pismen zagovor, v katerem navaja, da ga je dejanski stan prisilil, da je izposloval očetovo internacijo le v svrho zdravljenja, ker se oče ni hotel zdraviti, čeprav mu je bil preskrbljen prostor v Leonišču. Zdravnikov ni mistificiral, marveč so sami ugotovili, da očetovo stanje zahteva interna- DANES GIGANTSKO FILMSKO VELKDELO S* O. S* - ledena gora Veličastno mo o OroenlemflJI » Napete mm «■ Nepozabni mtmm Predstave ob 4, T. H ta »•* sveto ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do fclS. Telefon 21-24 eijo. Šofer O., ki Je obtoženčevasa očeta vozil kritičnega dne, je opisal, kako se Je izvršil ves dogodek. Priča A. B., privatni uradnik, je kot priča izpovedal, da ga je obtoženčev oče večkrat nagovarjal, naj ubije sina (današnjega obtoženca) in mu označil tudi kraj, kjer naj bi počakal sina. Ce bi ga ustrelil, mu je tudi obljubil, da mu preskrbi karto za beg v Ameriko. Zaslišanih je bilo še več prič, izpovedbe nekaterih prič, med njimi zlasti zdravni- kov, pa so bile prečitans. Na osnovi vsega tega dokaznega gradiva je sodnik obtoženca oprostil obtožbe, da je očetu omejeval svobodo. Istočasno se je moral obtoženec zagovarjati tudi zaradi dveh primerov neprevidne vožnje z avtomobilom. V tej točki je bil obsojen na denarno globo 2700 Din. Pri obeh karambolih povzročeno škodo je obtoženec oškodovancem že poprej pora vnaL Žrtve tihotapske strasti Trlič, 8. marca Odkar peša v tržiškem kotu čevljarija, opažamo v našo največjo žalost, da zahajajo mladi ljudje le preradi na kriva pota. 2elezniške oblasti so bile že dalj časa pozorne na neznanega moškega, ki je stalno prihajal z vlakom do Križev ali Tržiča, in so ga osumile, da je organizator večje tihotapske družbe. Dokazov za to je manjkalo, dokler se ni preteklo soboto ob 20. na poti tik državne meje iz Kort na Jezersko posrečilo budnim graničarskim očesom zaslediti večje skupine tihotapcev saharina. Tihotapci so si v predelu Stožca, Javornika, Stegovnika in Košute shodili posebno tihotapsko pot In tu jih je doletela zaslužena usoda. V soboto zvečer se Je vračala i« Kort na Koroško skupina šestih tihotapcev, ki je poslovala pod vodstvom omenjenega neznanega Skofjeločana. Graničarji so jim pripravili zasedo. Zaviti v plašč megle ln noči so brezskrbno nosili tihotapci v nahrbtnikih saharin, vsak kakih 12 do 15 kg. Naenkrat so se znašli obkoljeni od grani-čarjev, ki so jih pozvali, naj obstoje in se legitimirajo. Na ponovni poziv graničar-jev pa tihotapci tega niso storili, temveč so odvrgli tihotapsko robo in začeli bežati. Straža je bila prisiljena rabiti orožje in je padlo kakih 8 strelov. Dva tihotapca, imenoma Zupan iz Vetrnega nad Križami m Pogačnik iz Podbrezja, sta obležala mrtva, drugi Zupan i« Vetrnega se Je težko ra- njen nekam zavlekel in ga še niso dobiH, Pavlina iz Podbrezja in še drugega so aretirali, ušel pa jim je voditelj tihotapcev, oni Skofjeločan. V nedeljo odnosno v ponedeljek se je izvršil komisijski ogled na licu mesta, ki je ugotovil dejanski polofaj, kakor smo ga popisali. To so suha dejstva te tihotapske mlade družbe, ki ie zapustila pošteno delo in krenila na slaba pota največ zaradi trenutne gospodarske krize. Druga posledica krize in tihotapstva pa je hujša kakor prva: celi predeli od Podbrezij na eni strani, pa do Kamnika na drugi so preplavljeni z vti-hotapljenim saharinom, ki ga ljudje uživajo namesto predragega sladkorja. V teh krajih poznamo vas, ki šteje 42 hišnih številk s številnimi drižinami, pa sta med njimi samo dve, ki sladita in kuhata s sladkorjem. Vse ostale se poslužujejo saharina na največjo škodo sdravja mladih ljudi, predvsem nežne mladine. Nad tem dejstvom se velja zamisliti in iskati pota za odpomoč. Samo ie danes STANLET LUPINO, angleški komik, ▼ filmu Vesele noči brez »panja Balet — smeh — petjs — godba ZVOČNI KINO DVOB Predstave ob 4, 7. in 9. uri vratar. Cene 1, 4, « ta 8 Din Tihotapstvo bogatega veletrgevca Beograd, 8. marca Beograd ima veliko senzacijo s tihotapstvom, ki je bilo razkrito v Ulici kralja Petra, nekdanjem središču veletrgovine. Trošarinski organi beograjske občine ao pregledali prostore veletrgovine Jakova Adanje, lastnika kolonijalne trgovine na veliko in na drobno, ter našli premeteno urejeno skrivališče utihotapljenega blaga. Trgovina Jakova Adanje je imela veliko skladišče izven mestnega področja, precej daleč od mitnice. Blago so iz skladišča v trgovino prevažali z lastnimi tovornimi avtomobili. Tvrdka je redno plačevala trošarino za ono blago, ki je bilo na avtomobilih. Trošarina pa ni bila plačana za blago, skrito med dvojnim dnom velikega tovornega avtomobila. To skrivališče je bilo tako dobro maskirano, da ga ni opazilo še tako vešče oko finančnih organov. Jte prej je bil trgovec Adanja nekajkrat klican na odgovornost, a vsakokrat, kadar se je ugotovilo, da se je skušal izogniti trošarini, je prevzel vso krivdo na sebe ta aH oni od njegovih pomočnikov. Na prevoze blaga za sumljivo tvrdko so mitničarji strogo pazili, a niso mogli nikdar ugotoviti kake večje sleparije, ker Je imela tvrdka med njimi svojega zaupnika, ki jo je vedno pravočasno opozoril na pretečo nevarnost Zadnjič pa ta zaupnik ni moge* stopiti v akcijo in tvrdka ni vedela, da jo pri nalaganju blaga pred skladiščem na skrivaj opazujejo trošarinski organi. Ti so dobro videli, kako so delavci odprli na dnu tovornega avtomobila maskirano skrivališče ter nanj naložili nekaj vreč. Pri tem delu so skrbno gledali na vse strani. Natovorjen avtomobil so mitničarji ustavili sredi mesta ter ga odpeljali nazaj k mitnici. Tam so poslovodjo pozvali, naj odpre skrivališče. Mož se je delal silno začudenega in ko so mitničarji naposled skrivališče sami odprli, je dejai, da ao to gotovo napravili na lastno pest delavci brez vednosti tvrdke in njenih organov. Tvrdki je trošarinski urad naložil globo od 65.000 Din, a to še ni bilo vse. Drugi dan so se v trgovini pojavili organi trošarinskega urada ter zahtevali od lastnika, naj jim pokaže vse prostore. Trgovec jim je prostore razkazoval, uradniki pa »o hoteli videti še več in ker se je mož delal silno začudenega, so natančno preiskovali vse lokale. Za veliko prodajalno mizo so našli dva električna gumba in ko so pritisniti na prvega, se m sačeht polagoma odpirati dobro maski rana vrata, kakor v kakšnem kriminalnem filmu. Po mračnem hodniku so prišli v veliko skladišče, kjer je bilo najmanj aa pol vagona blaga, ki ga ie nikdar niso videli mitničarji in ostali trošarinski organi. Za skrivnostno skladišče in za blago v njem čaka trgovca seveda še posebna globa. To razkritje bo dalo beograjskim mltnl-čarj m in trošarinskim organom novo smer pri poslovanju. Mitničarji že sedaj govore, da je bila odveč velika natančnost, s katero so doslej pregledovali vse kmečke vozove in tovore, ker so zelo sumljivi tudi bogati trgovci. Tihotapstvo bogatinov pa opozarja tudi na brezvestno zlorabo revnih delavcev. Trgovec, ki so ga sedaj razkrinkali kot tihotapca, je, kakor se vidi, pri moral revne delavce v skladiščih, da so mu pomagali pri sleparskih manipulacijah. Do nepoštenosti jih ni pripravil z nagradami, marveč z grožnjo, da jih drugače vrže is skromno plačane službe. Posebnega rizika pri tem ni bilo. Kdo pa verjame dandanes odpuščenemu delavcu, ie pripoveduje o nepoštenosti svojega bivšega gospodarja? Kaj takega se smatra za maščevalnost in naposled, kaj pa tudi ima delavec od tega, če bi se njegove navedbe splnh upoštevale. Se slabše mu bo, kajti bojkotirali ga bodo vsi poslodajalci, ki imajo tudi na vesti aH pa vsaj v mislih razne nepoštenosti. Žrtve bogatega tihotapca »o bili tudi trgovski pomočniki in pisarji, ki »o morali prevzeti krivdo na sebe, če se Je kaka manjia sleparija ponesrečila. DAME IN GOSPODJE, ki sahajate v brivske in česalne salone, skrajšajte si čakanje s čita-njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki Jo dobite v vsakem boljšem salonu. Samo Ae danes RICAKDO OORTEZ v prekrasnem filmu GREftNICA Ljubezen — boji — strah — nada ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4, 7. te 9.% zvečer. Cene 4, 6 te 8 Din S3 KULTURNI PREGLED Začetek naše književnosti Nedvomno je, da smo dobili s knjigo »Slovenski protestantski pisci« (uredil dr. Mirko Rupel, izdala Tiskovna zadruga) eno tistih temeljnih knjig, ki sodijo v vsako slovensko knjižnico. Malo verjetno je (četudi bi kdaj imeli slovensiko Akademijo), da bi spisi naših protestantskih avtorjev izšli v novi celotni izdaji. Izbor dr. Rupla bo za dolgo dobo edina knjiga najstarejših slovenskih književnih tekstov. K njemu se bodo vračali vedno iznova vsi. ki v pravilnem umevanju narodne in kulturne tradicije iščejo v teh tekstih izhodišče naše tiskane besede in vsega jezikovno-kultur-nega razvoja. Teksti slovenskih protestantskih pisateljev niso zanimivi samo za jezikoslovno razpoloženega čitatelja, ki bo ob njih igraje primerja! tedanje in današnje stanje slovenske besede. Jezik in slog teh dokumentov slovenske govorice in književnosti v šestnajstem stoletju sta tako svoiska, da daieta vsakemu, za te reči količkaj dojemljivemu čitatelju posebno občutje, ki se težko primerja s čim drugim. Stari teksti domačega jezi- ka imajo večji čar starine, kakor kakšni materialni predmeti s častitljivo patino stoletij. Jezik prvih slovenskih pisateljev je prav za prav knjižni, ne književni, zato je izumetničen samo v toliko, kolikor so ga pisali šolani ljudje, ki so stali pod vplivom nemških šol. Najbrž pa je tudi preprosto ljudstvo blizu mest rabilo mnogo nemških izrazov. Prave slovenske besede pa so stopile v knjigo naravnost iz ljudske govorice. Prav zaradi tega se ti zdi ob teh starinskih besedilih, da so se zdajci odpria davno mrtva usta in da protestantski predi-kanti, ki so v nar. jeziku širili svojo novo vero (ali, kakor oni vedno pravijo, staro vero), stopajo pred nas resni čnej-ši in neposrednejši kakor v katerikoli študiji o tej dobi. Ko prebiramo njihove spise (četudi v sodobnem črkopisu), dobivamo najneposrednejši stik ž njimi. Živo čutimo, da leži med njimi in nami skoraj 400 let, in vendar se zavedamo, da vsi viharji tega dolgega časa niso mogli prekiniti slednje vezi med njimi in nami. V tem je čar tradici je, m > Slovenski protestantski pisci« so velik do- kument naše tradicije. Poleg posebnih svojstev jezika in »loga je v Ruplovih »Slovenskih protestantskih piscih« tudi mnogo kulturnozgodovinskih zanimivosti. Umljivo je, da zavzemajo dobršen del knjige teksti verskega značaja. Vzlic temu je antologija s čisto verske strani malo zanimiva in se je tudi pravoverni katoličan ne bi smel bati, kakor ne more protestant videti v nji svoje, izrazito svoje religiozne knjige. Zadaj za izpovedmi verskega značaja zaznavamo obrise tedanjega življenja našega ljudstva. Zlasti v uvodih, ki so poslovenjeni iz nemškega izvirnika, je precej kulturno-zgodovinske-ga gradiva. Že v prvem poročilu o tej knjigi smo omenili, kako kažejo uvodi tedanje nejasne pojme o jezikovni geografiji slovanske etnične mase od Triglava na jugovzhod. Tipaje išče Primož Trubar obod tistih dialektov, ki imajo ustvariti bodoči krog slovenskega pismenega jezika. Obenem kažejo prej omenjeni uvodi tudi obrise materialnega življenja: gospodarsko bedo pod fevdalizmom, vojne, turške vpade, strah, praznoverje in druge značilnosti te dobe. Ustavimo se za hip pri nekaterih posebnostih v najstarejših slovenskih knjižnih tekstih. V predgovoru, ki ga je spisal Primož Trubar svoji knjigi »Ta evangeli svetiga Matevža« (1555) čitaš med drugim: »... vom tukaj pošlemo ta evangelioti s. Matevža v ta naš jezik preobrneniga. Tiga vi zdaj od nas koker enu mahinu kosilce oli južinico v dobrim vzemite ino špižate vaše duše. dotle z božjo pomočjo te druge evangelije inu listuve preobrnemo. Kedar fcu istu dopernesemo, tedaj vi boste mogli vaše duše r opasti do sitosti.« Takoj nato fiitamo tole sanfenifo taja-vo o jeziku: »Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori — drigači govore z dostkni besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Kravati, — obtu smo mi le-tu naše delu v ta kranjski jezik hoteli postaviti za dosti reči volo, nerveč pak, kir se nom zdi, da ta tih drugih dežel ludi tudi mogo zastopiti. Inu mi ne-smo v le-timu našimu obračanu oli tol-mačevanu lepih, gladkih, visokih, kunšt-nih, novih oli neznanih besed iskali, te-muč te gmanjske krajinske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti; zakaj ta muč svetiga evangelija inu naše izveli-čane ne stoji v lepih, ofertnih besedah, temuč v tkn duhej, v ti risnici, v ti pravi veri hra v enim svetim krščanskim lebntL« Težave niso samo s besediščem, marveč tudi s pisavo: »Mi smo, Bug vej, dosti zmišlavaH, s kakovimi puhštabi to našo besedo bi mogli prav po tej ortografiji, štaltnu inu zastopmi pisati, da bi preveliku puhštabov ali konsonantov k ani silabi ne jemali, koker ti Peami (Cehi, op. ured.) inu drugi dejo, kteru je grdu videti ...« V nemškem predgovoru knjigi »Ta prvi de jI tiga noviga testamenta« (1557) se Primož Trubar vrača k vprašanju slovenščine in nje odnosa do hrvaščine, kar smo v prvem poročilu na tem mestu že poudarili. (Glej Rupel, str. 17—28.) Na str. 39. imamo za tedanjo fevdalno dobo zanimivo berilo o krivični gospoščini«, ki v njem pravi Primož Trubar takole: »Katera gospodična, mala ali velika, nemil os tivu s sujemi kmeti inu pokorni-ki okuli hodi, pa sili inu po krivini tu nih jemle, prevelike štivre inu tlake nalagajo, hud konec vzemo; nih blagu do tretjiga erba ne pride, nih stan inu žlahta cilu pogine, koker so ti celskj knezi, naj so si dosti kloštrov inu kap-lanij štiftali, v Rim hodili, vsi poginili Bliivnač« vesti Velike količine odpadkov odstranjujejo ls telesa pri milem in zanesljivem učinkovanju Artin - dražeje Vsebina škatlice po a.— Din zadostuje u 4 do 6-krat. Dobiva se v vseli lekarnah. OdObreoo od min. M. polklke la oar«4s««a »d na-rja, g. Br. 3?. 115. oi lt. 4«oe»t>ra 198*. Sv. Jožef kot patron političnega dnevnika V starin časih so si poleg cerkvenih tudi razne posvetne organizacije Izmed svetnikov izbirale svoje patrone. Svoje Patron« slavijo tudi nekatere dežele In pokrajine; vse to je lz starih časov. Novo Pa je vsekakor svetniško patronstvo nad dnevnikom, ki se bavi s političnimi, gospodarskimi In ostalimi dnevnimi dogodki. Zagrebški dnevnik »Hrvatska Straža« objavlja v eni zadnjih številk »Molitveno ak-cljo«, ki se glasi tako-le — »Približuje se praznik sv. Jožefa, zaščitnika našega dnevnika »Hrvatske Straže«. Sv. Jožef je pokrovitelj sv. katoliške cerkve, v katere vzvišeno službo je stopil naš katoliški dnevnik. Baš zaradi tega smo Izbrali sv. Jožefa za zaščitnika našega dnevnika. V raznih neprilikah smo že često občutili njegovo pomoč in njegov močni zagovor. Obračamo se na vse naše prijatelje, da na praznik našega nebeškega zaščitnika ali tiste dni enkrat opravijo sv. obhajilo ter pri sv. maši s toplo molitvijo in drugimi duhovnimi deli prosijo za blagoslov našemu listu. Trdno upamo, da bodo naši prijatelji, ki so se že tolikokrat odzvali našemu pozivu ter Izkazovali tudi materialne žrtve za naš dnevnik, radi usll-ftall to prošnjo. Predobri Gospod, za čigar slavo In kraljestvo delujemo, ne bo pozabil na veliko plačilo v nebesih.« « Vojaške vesti. Po potrebi službe so odrejeni na službovanje: za upravitelja skladišča poveljstva prokupskega vojnega okrožja pehotni kapetan I. razreda Josip Slogar in k istemu poveljstvu za registrske posle pehotni kapetan K. razr. Miroslav TJIrih; v poveljstvo šibenika za veterinarja šibeniške garnizije veterinarski pomočnik Ui. razr Drago Ogorevc; v pomorsko-zrakoplovno šolo za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja šolske hidroeskadrile strojni poročnik A. Brumen; v 3. hidroplansko poveljstvo za vTšilca manlpulanta tehniškega skladišča nižji vojnotehnični uradnik I. razreda Anton Arko; za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja 21. hidroeskadrile strokovni podporočnik Pudolf Najverš; za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja 1. hidroeskadrile strokovni poročnik Stanko Delač; za vršilca dolžnosti komandirja 1. hidroeskadrile poročnik bojnega broda II. razr Alfred Malbohan; za vršilca dolžnosti komandirja 2. hidroeskadrile poročnik bojnega broda -II. razr. Jože Kvac; za hidroiz-vidnika 2. hidroeskadrile poročnik korvete ivan Konte; za hidroizvidnika 21. hidroeskadrile poročnik fregate Velimlr Kruz ln poročnik fregate Stanislav Jamšek; za tehničnega oficirja 2. hidroeskadrile strokovni poročnik pomorskozrakoplovne panoge S-tanko Delač poleg redne dolžnosti. Proti prenosu nalezljivih bolezni dupline v ustih in grlu uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE. ♦ 70 letnica varaždinskega gasilnega društva poteče letos. Društvo bo ta jubilej svečano proslavilo 14. in 15. julija letos. Izvoljen je bil poseben prireditveni odbor, ki bo izdelal podroben program proslave. Proslava bo nekak kongres gasilcev, na katerega bodo povabljeni tudi gasilci iz slovanskih držav Bolgarske, Poljske in Češkoslovaške. Slovesnosti najstarejšega gasilnega društva v Jugoslaviji se bodo udeležili gasilci iz vse naše države. ♦ Iz ZKD. Sokol Hrastnik priredi v nedeljo ob 11. predavanje gosp. dr. Mlhe-laka o krizi ln njenih vzrokih. — Sokolska četa v Dravski vasi pa priredi 10. t. m. ob 19. predavanje predavatelja ZKD g. Bučarja o temi; Bistvo sokolske misli. — Isti predavatelj bo za Sokolsko društvo Moste priredil drevi ob 20. predavanje pod naslovom: Postanek naše države. Po predavanju bo predvajanje kulturnega filma. — Sokol Ljubljana K. pa prireja 10. t. m. ob 19.30 predavanje predavatelja ZKD g. Mihlerja o podzemni Ljubljanici. Predavanje bo v predavalnici na realki. ♦ Samomor milijonarjevega sina. V Norem Sadu si je prereza! žile in vrat Bogdan Dundjerskl, sin znanega vojvodinskega milijonarja Jaše Dundjerskega. Bogdan je bi! vnet športnik ln dober družabnik. Pred leti se je poročil z neko ugledno Beograjčanko, ki pa ga je pred tedni iz nežna-' nih vzrokov zapustila Morda ga je spor s ženo spravil v obup ali pa ga je jezila gmotna odvisnost od očeta. . Oče mu je dajal mesečno po 3000 Din, živel pa je preko tega dohodka. Iz pisem, ki jih je zapustil, ne morejo ugotoviti pravega vzroka prostovoljne smrti. ♦ O »institutu za pobožno literaturo«, ki ga Je, kakor znano, predstavljal bivši pravoslavni župnik Hranislav Tomlč, Je hnelo poleg policije ln sodnije v Beogradu opravka tudi sodišče v Kruševcu. Bivšega paroha Tomiča so odvedli tja in po dvodnevni razpravi ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora. Bivši paroh Tomič je namreč tudi na področju sodišča v Kruševcu pobiral denar za razne prire- ditve svojega »instituta« sa pobožno literaturo, poleg tega pa je ljudem zaračunaval tudi velike zneske za razne obreue. Sodi&te je sleparju dokazalo samo an primer ter ga obsodilo na 3 mesece strogega zapora. 1'akoj po razsodbi so Tomiča spet odvedli v Beograd, kjer bo v preiskovalnem zapo-ru čakal na razpravo o najrazličnejših sleparijah, Izvršenih pod lažno firmo Instituta za pobožno literaturo. ♦ Razkrlnkanje velike razbojniško tolpe. Orožniški četi t Petrovcu pod poveljstvom orožnika Kuneja je po dolgem trudu uspelo, razkrinkati veliko razbojniško tolpo, ki je Že dolgo časa terorizirala ves mla/ski srez. Razbojniki so bili dobro organizirani ter so uspešno Izvršili že več roparskih napadov, žrtev zadnjega napada je bil posestnik Miljkovič v Poljavi, katerega so razbojniki tako dolgo pretepali, dokler jim ni izročil ves svoj denar, okrog 17.000 Din. Sosedje izropanega kmeta so zasledovali razbojnike in enega od njih ranili. Pozneje so orožniki zaprli nekega Radovanovlča, ki je imel ranjeno roko, a ni mogel prav pojasniiti svoje nezgode. Ra-dovanovič pa je po nekaj dneh utekel tz občinskega zapora. Te dni so orožniki Ra-dovanoviča vnovič prijeli in je mož, da bi olajšal svojo usodo, izdal več svojih zločinskih pajdašev. Pod ključem imajo že 82 članov ln pomočnikov nevarne tolpe. ♦ Novi grobovi. V Gorici je umrla v lepi starosti 76 let ga. Neža KamušlCeva. Pokopali Jo bodo danes na ondotnem pokopališču. — V Horjulu pri Vrhniki VJe umrla v 70. letu starosti gospa Ana č e p o-n o v a, ugledna zasebnica bivša gostllnl-čarka. Pogreb bo jutri ob 10. — Na Tržaški cesti 26. je umrla gospa Jerica M a g 1-s t rova, zasebnica. Blago pokojnloo bodo pokopali Jutri ob 16. na Viču. — V 59. letu starosti je umrl v Tvrdkavl v Prekmurjn upokojeni šolski upravitelj g. Aleš S o-š t a r i č. Pokopali so ga v sredo popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Proti redukciji ion v državni službi so članice ženskega pokreta ▼ Zagrebu na svojem zborovanju sprejele resolucijo, ki Jo 'bo podpisalo 10.000 javnih delavk ln članic Ženskega pokreta. Kakor na nedavnem zborovanju v Beogradu, tako Je tudi na ženskem zborovanju t Zagrebu obvladalo mnenje, naj se državni proračun razbremeni s splošno redukcijo uradnih moči — moških in ženskih, ki nimajo potrebne kvalifikacije ln ki ne dosežejo povoljnlh ocen v svojem delovanju. ♦ Razbojniki pred varaždlnsklm sodiščem, o katerih je »Jutro« včeraj obširno poročalo, se dosledno poslužujejo svoje taktike zanikanja vsega tega, kar so poprej Izpovedali med dolgotrajno preiskavo. Razne zločine, med njimi tudi roparski napad na poštarlco v Maruševcu, zavračajo na že umrla pajdaša Vrbanca ln Posavca. ♦ Kreditni zavod za trgovino In Industrijo v Ljubljani opozarja, da Ima od 1. marca 1934 zaradi premembe telefonske centrale naslednje telefonske Številke: 37-81, 37-82, 37-83, 87-84, 37-85. . Zmajev steg skavtov opozarja vse, ki se nameravajo vpisati še v tem šolskem letu, da to store takoj, ker se po 15. t. m. do Jeseni ne bo sprejemalo Članov. Za vpis javite svoj naslov: Zmajevemu stegu, LJubljana, poštni predal 178. . podplate za športne čevlje, Id se ne dajo zlepa raztrgati, vam nudi samo Palma gumij kot najbolj praktičen ln cenen material za podplate ln pete. ♦ Obledele otMeke barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS. REICM. Iz Ljubljane u— Diplomirani so bili včeraj na ljubljanski pravni fakulteti gg. Erman Marjan, Ropotar Makslm ln Schenk Vladimir Čestitamo! u— Okrajna organizacija JNS za poljanski okraj bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto 10. t m. ob 20. v steklenem salonu gostilne Klemenčič na Krekovem trdu št. 11. Dnevni red določen po členu 13. strankinega statuta. Zboru bodo rri-sostvovali naš narodni poslanec in minister g. dr. Albert Kramer. narodni poslanec g. dr. Stane Rape in delegat s. o. za mesto Ljubljano g. dr. Josip Cepuder. Udeležba za člane obvezna, somišljeniki vljudno vabljeni. u— Koncert tenorista Marija Šimenca. Drevi ob 20. bo v veliki unionski dvorani samostojni koncert najboljšega slovenskega tenorista Marija Šimenca z naslednjim sporedom: An-ton Lajovic: »Zacvela je roža« ln »Mesec v izbi«, Gotovac: »Na no-člštu«, Janko Ravnik: »Vasovalec«, Benjamin Ipavec: »Pozabil sem mnogokaj dekle« Bersa: »Jaz te ljubim« in Ne znam šta je«, Hatze: »Da sam bogat«, Po kratki pavzi nadaljuje koncert s Ipavec: »Na poljani« in »Božji volek«, Dev: »Mak«, Foerster: »roletuje golobica«, Gerblč: »Skupaj sva pri oknu stala« in »Sklepala roke si bele«, Jenko: »Strunam«. III. del koncerta nam prinaša operne arije in sicer Johnsonovo arijo lz opere »Deklica s Zlatega zapada« ter Des Grieuzova romanca iz opere »Ma-non Lescut«, obe delo skladatelja Puccini-Ja. Sklepno besedo ima Wagner z Walter-jevo pismejo iz opere »Mojstri pevci no-rimberški«. Odličen program, ki daje umetniku vso priliko, da pokaže lepoto in moč svojega glasu. Zastopane so najlepše slovenske pesmi tudi iz starejše glasbene literature kakor tudi lepe operne arije. Ker so cene nizke, sedeži od 10 do 30 Din, vabimo vse prijatelje lepega petja na nocojšnji koncert Pri klavirju »premija prof. Srečko Kumar. Predprodaja vstopnic t knjigarni Glasbene Matice, začetek koncerta to&no ob 20. url. u— Posebni vlak v Beograd. Ponovno opozarjamo na Izredno ugodno ln ceneno potavanje ▼ Beograd. J00 Din stane vožnja IH. razreda tja ln nazaj sa vlak t brzino brzovlaka. Odhod ▼ petek, 16. t. m. zvečer, povratek t torek 20. t. m. ob J. url zjutraj že ▼ Ljubljano Prlelase »prejemata do torka knjigama Glasbene Matice ln Putnlk. Takoj pri priglasitvi Je plačati znesek 200 Din. Ljubljančan prej Je Jedel le klobase In cvička kislega nalival v&se; odkar v LJubljani Je Petrlček, • slaščicami sladka si svoj Jeziček. u— V okviru dneva Rdečega križa bo dne 18. t. m. ▼ njegovo korist uprizorila dramatska sekcija »Preporoda« Izvirno delo slovenskega pisatelja Etblna Kristana »Drobtine, ki obsega tri enodejanke »Uspeh«, »Reslgnacljo« ln »Kdo Je blazen«. Delo »o mladi umetniki pod skrbno ln ve-čo roko g. režiserja Milana SkrblnSka vestno naštudlrall ter žrtvovali zanj mnogo prostega časa, da pomagajo s čistim dobičkom onim revnim tovarišem, ki morajo ▼ dnfiaSnJIh težkih časih stradati. TTnamo. da bo Javnost razumela hvale ln posnemanla vred.no dejanje d11n$tva tn ▼ obilno udeležbo prioomoirla k njihovim težnjam. Pokažite, da mladine nimate samo na Jeziku, temveč 1o tudi dejansko nodpi-ra/fe. saj Je pomoči ba5 ona najbolj potrebna! Sebi tn svoHm v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET44 Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5. •— Društvo »Soča« matica Ljubljana, naznanja, da bo prihodnjo soboto 10. t m. v salonu pri »Levu« ob pol Zl. predaval g. dr. Karol Petrič, direktor Higienskega zavoda o življenjski moči naroda. V zadnjih 10 letih se je opazilo pri evropskih narodih, da je začelo padati relo hitro število rojstev. O vzrokih nazadovanja rojstev pri starih narodih in pri današnji dobi bo natančno nazmotrival g. predavatelj. K temu zelo poučnemu in zanimivemu predavanju so vabljeni »Sočani«, prijatelj-i in vsi, ki jih ta tema zanima. Vstop vsem svoboden. — Po predavanju gremo v »Union« na mestno prireditev. u— Vstopnice za slavnostno predstavo »Preporoda«. »Drobtine«, ki bo ▼ torek 13. m., se dobe v predprodajl v lokalu »Preporoda«, Tomanova ul. 3 (Arena Narodnega doma) od 17. do 20. u— Zveza delavskih žen In deklet ter Jugoslovanski ženski savez — Ljubljana priredita veliko zborovanje v nedeljo 11. t. m. ob 10., na katerem bodo zastopnice raznih poklicev pojasnile neumestnost nameravane redukcije ženskih moči. Zborovanje bo v veliki dvorani Zveze kulturnih društev. u— Znameniti zbor donsklh koza ko v koncertira po večletnem presledku v LJubljani v sredo 14. t. m. ▼ veliki unionski dvorani. Zbor donsklh kozakov uživa svetovni sloves. V izvajanju ruskih narodnih, umetnih in cerkvenih pesmi je nedosežen Zbor tvori okrog 40 pevcev pod vodstvom Sergija Jarova. Vstopnice od 10 do 50 Din so v predprodajl v knjigarni Glasbene Matice. h— Bolniška blagajna mostnih name ščencev ljubljanskih bo imela rsdnl občni zbor r torek 13. L m. ob IS. t sborovalni dvorani mestnega nsčelstra a običajnim dnevnim redom. u— Društvo »Tabor«. Danes in Jutri strogo obvezna pevska vaja. Odsotnosti as opraviči noben izgovor! u— Ljubezen v snegu, Js film, ki bo #©-gotovo zanimal najširši krog obiskovalcev predstav ZKD. Tu nam pokažeta znana humorista in smučarja svoje vragolije na ledu ln snegu. Guzl Lantschner in Walter Rieml nas zabavata kakor Ss do igo ss. Film »Ljubezen ▼ snegu« Js prava revija smučarskega športa, prepredena s finim humorjem, eleganco ln lepo godbo. Predstava bo danes ob pol IS. Vstopnina Js S ln 6 Din. u— »SOS — ledena gora I a ribajo pozornost. Spoznavamo ▼ tem filmu, veličino narave, ki je silna ln mogočna, a vendar Jo človek kroti. Boj človeka s naravo je najsmelejši. Podjarmiti naravo, jo zasužnjiti — to hoče človek. Drama, ki se pred nami odigrava je gigantska. Ozračje je prenapolnjeno s klici na pomoč. SOS oddajajo ladje, SOS oddajajo letala, SOS oddaja Izgubljena ekspedicija na ledeni gori. Smrtni krik pretresa divjo naravo, a človek se ne da kar tako ugonobiti. Veličastno polarno dramo si oglejte v Elitnem kinu Matici. V tem filmu so zastopane vse vrste športa in vse panoge tehnike. Starodavni kajak plava ob vodnem letalu. Avloni io ladje so v akciji. Oglejte si film! u— Franck* — vse najboljše! FrančiSk je križem domovine, v mestih kakor na deželi, v dolinah kakor v bregovih toliko, da se Jim na današnji god Se izplača voščiti vsega in najboljšega, kar jim požele srca Tudi r Ljubljani jih je nekaj sto in je bilo že sinoči pa še danes voščil in rokovanja na pretek. Francki pri Belem volku, pa je čestitala domala vsa Ljubljana in Ji istočasno čestitala tudi k jubileju, kar se nahaja pri hiši, ki slovi še danes tudi širom dežele. Se danes pričajo diplome CM D, koliko denarja se je zbralo tam ta narodno obrambni sklad. Tudi naša Francka Je delala ln se navduševala za narodno stvar s požrtvovalnimi ljudmi, zatorej Je prav, da prejema danes v dar tako veliko umetniško izdelano srce, ki ga JI poklanjajo njeni prijatelji. u— Dela za gradnjo Šolske poliklinik« razpisana. Banska uprava razpisuje za prevzem del pri gradnji državne šolske poliklinike drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. aprila 1934 ob 11. v prostorih tehničnega oddelka, Gledališka ulica 8-III. v LJubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znašajo: za pleskarska ln slikarska dela 123.556.52 Din, za vodovodno Instalacijo 148.482.30 Din, za polaganje parketov 76.100.50 Din, za zidarska, težaška, tesarska, kleparska In pečarska dela ter za polaganje linoleja 1,106.256.06 Din za mizarska ln steklarska dela 214.286.90 Din, za ključavničarska dela 25.880 Din. Vsa gradnja je proračunana na skupni znesek 1,694.562.22 Din. — Prihodnji mesec že, bodo po vsej priliki zapeli krampi na stavbišču v Aškerčevi ulici, kjer bo do zime zraslo eno najlepših In najmoderne-Je urejenih Javnih poslopij v Ljubljani. u— Dva vloma. V gostilniško sobo Fa-turjeve gostilne na Večni poti se je ponoči prikradel tat in vdrl v omaro natakarice Ivane Grilčeve. Odnesel je razno obleko in si privoščil tudi vina in jestvin. Predvčerajšnjim Je bil Izvršen vlom tudi t sobo dentlsta Pavla V. v Tavčarjevi ulici, ki mu Je neznanec odnesel dva zlata zobna mo-stička s štirimi členi v vrednosti 4800 Din u— Vlom v trgovino. V sredo ponoči Je •ačul stražnik na Tyrševi cesti sumljiv ropot lz veže hiše št. 12. Prav tedaj Je smuknil lz veže neznanec, ki Jo Je z vso naglico ubral v noč. Pozneje Je bilo ugotovljeno, da Je neznanec vlomil ▼ omaro trgovke s čevlji, Anice Kocutarjevs. Vlomilcu pa se je preveč mudilo, da bi si nabral plena in Je mogel odnesti le nekaj parov nogavic. u— Zgodba o pustolovski mladi Marti. V Rožno dolino je priskakljala te dni dra-žestna gospodična Marta, doma nekje iz okolice Ptuja, in stopila naravnost v hišo, kjer stanuje družina njenih ožjih rojakov, člani imenovane družinice je sicer niso poznali, a se jim je lepa Marta takoj prikupila, ko se je predstavila za hčerko narodnega poslanca iz ptujskega okrožja in je ščebetala tako prijetno, da Jo je bilo prav res veselje poslušati. Zlasti se je prikupila gospe, ki jo je zabavala dolge ure Na večer šele je postala nekam otožna ln je nekoliko v zadregi poprosila gospo, če sme v njenem stanovanju prenočiti. Gospa Ji je seveda rade volje ustregla in Je tudi naslednje jutro trajal prijeten razgovor dalje. Marta je pripovedovala, da se mora odpeljati v Slatino Radence in ob tem se je spomnila gospa, da ima tamkaj prijateljico, ki da ji mora poslati majhen zavoj raznih vrednot. Namesto da bi oddala zavoj na pošto, se je takoj obrnila s prošnjo na Marto, da ga Ji ponese ona. Seveda je Marta nemudno pristala. A med tem, ko Je stopila gostiteljica' v sosednjo sobo, so se Marti zalliskale radovedne oči ln je brž posegla v kuhinji v miznlco ter stisnila v žep nekaj stotakov. Ce z čas se je Marta Kakor v pravljici a. preobrati raaka pastorka tapM. v a faaka lepa (Uma poslao« i« .««iia i aporabo oa.bo<( dorricDvga udeika tunatvime kotmtrik« pudra »Lia-oa Paraceiana«. Ta puder im» uradi »v«.« finoto ia e^tarine odlično učinkovitost ua obrai io mu daj« iired-DO giadkoat is oelaor!. Zahteva.te it-ecoo pc-dor »Liane«, ki te dobiva t vseh >ka.'Dah, droferijai ic parfuaeHje&. Si poslovila, vzela zavoj ln se kmaln spet vrnila, češ da je zamudila vlak. Ponovno Js izkoristila priliko ln pobrala še nekaj denarja. Potem Je pa res odšla. V LJubljano se je vrnila šele čez več dni. In takoj Jo Je na ulici ustavil mož postave, ki Jo Je prlvedel na policijsko upravo, kjer so Jo zaslišali ln predstavili tudi zdravniku. Martica je povedala radovednemu zaslišs-ralnemu uradniku, da se klati navvllc svojim lepim 19 pomladim že precej časa po vsej državi in vsepovsod uganja pustolovščine. Za tako življenje Jo usoosablja pridobljena Izobrazba Navihano dekle Je dovršilo več razredov gimnazije, a tudi doma Je Imela dobro vzgojo. Žal zaman Ko so Jo s policije oddali v bolnico. Je skušala Marta spet pobegniti In se Je te zatekla t neki dobrodelni zavod Tam Je ▼ naglici Izvršila nekaj tatvin Pa so Jo ponovno lztaknill nekje v mestu ln Jo po sesll-Sanju oddali sodišču Pri ishijaan sledi na kozarec oaravre »Frana Josefove« grenčioe, popite zjutraj na tedče, brez muje tadatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. u— Drevi nadaljevalni pieanl v»6er Jenkov« šol« v Kazini. Zaključni veočki: v nedeljo 11. »popoldanski« ln v sredo 14-»večernl«. Posebne ure vsak dan. u— I. mednarodni plašni turnir v Ljubljani bo v soboto 17. t m. v Kacini. Natančnejše sledi. Vse informacij« pri aaoj-stru Jeaku. Iz Maribora a— jHa*ary kova proslava la občni ztKr JCL, V sredo zvečer je mariborska iiga združiJa svoj občni zbor s proslavo Masarvkove &4.etnice. Slavnost je otvoril predsednik g. dr. V. Kukovec, potem pa ?o govorih podžupan g. Golouh kot zastopn k mestne občine, profesor g. Oven kot slavnostni govornik, upravitelj čeSke lole Josip Dri v imenu Cehosiovakov in še enkrat minister g. dr. Kukovec. ki je opozarjal na smernice Male antante in na bodoče delo v duhu jugoslovenskega in čeikoslr>-vaškega bratstva. Na občnem zboru JC lige je bilo govora tudi o pripravah za koncert »Smetane«, ki se bo vršil 3. aprtla v Unionu. Poročila odoornikov so bila z odobravanjem sprejeta, nato pa je bil izvoijta odbor z g. dr. Kukovcem na čelu. Pri le;;i prireditvi je zapel več pesmi oktet učitr-Ijiščnlkov. a— Zaključek obrtnega knjigovodskega tečaja je bil pretekli torek. Priredila ga je mariborska poslovalnica zborničnega obr> nopo6peševalnega zavoda. Tečaj je obiskovalo 52 mojstrov in pomočnikov. Me i strokami je bila najmočneje zastopana krojaška. Tečaj je spretno vodil profesor trgovske akademije g. Lojze Struna. Ob zaključku tečaja so bila obiskovalcem razdeljena izpričevala. Zaključne slovesnost so se udeležili tudi zastopniki mestnega načelstva, člani zborničnega sveta ln z- -družni nad^rnik g. Založnik, ki Je im. 1 poučno predavanje o nadah rokodelske in industrijske proizvodnje v naši državi. a— Naši najmlajši se nam bodo predstaviti. Gla-bena šola ' narodnega železniškega društva »Drave« priredi v nedel:'o U. t m. ob 16. v mali dvorani Narodnega doma intimno produkcijo gojencev, h kateri so starši in prijatelji glasbe prisrčno vabljeni. a— Beg Iz življenja. V sredo popoldne je pri Svečini pognal kroglo v srce 211et:ii trgovski pomočnik Robert Albreht Nesrečni mladenič ie bil pri pri5i mrtev. Vzrok njegovega obupa ni znan. a— Pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal 20 letni Janez P., posestniški sin iz Zerjavcev, obtožen, da je z nožem zaklal lni posestniškega sina Konrada K. iz iste vasi. Janez in Konrad sta se oba hkratu zagledala v neko dekle, ki pa ie odbilo Janeza in podarilo svoje srce Konradu. To je dalo povod mladoletnemu Ju" nezu, da je pričel smrtno sovražiti svojega tekmeca. Kritičnega večera sta Konrad ia njegov brat ničesar hudega sluteča prepevala po vasi, ko je zdajci počil iz zased9 strel. Fanta pa nista zbežala, marveč sva poiskala napadalca, v katerem je spoznrl Konrad svojega sovražnika Janeza. Odvzela sta mu samokres in ga tako razorožila To je Janeza tako razkačilo, da je zgrabil nož m g« zasadil Konradu naravnost v srce. Pri razpravi je Janez priznal svoje dejanja, izgovarjal pa se je s silobranom, kar je senat upoštevr.l in obsodil Janeza na 2 leti strogega zapora. tnu konec vzeli, za volo kir so nih kmetom te lipe ščere po sili jemali, ž nimi kurbali inu drugo krivino inu silo obhajali.« Trubar ni bil prijatelj cerkva po hribih, ki so nedvomno zahtevale ogromno trpljenja preprostih tlačanov in ki so jih gradili večkrat zgolj zato, ker se je komu kaj »prikazalo« na tistem mestu. »Undu se je tudi ena vsem ludem vej-deča kurba, tej so djali Šavleča Kate-rina, inu ena vduva Margareta Huda-končevka inu en muj stric Gregor Trubar mlinar — le-ti tri so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Marija perkazuje inu hoče imejti, da se na Silevici ni en nunski klošter sezida. Stejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so farji inu cehmojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farmošter te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen, cehmo-štre so Turki ujeli, muiga strica Gregorja je enu drivu ubilu, Hudakončev-ka je v Ah hodejoč — nišce ne vej, kej oli koku — umrla.« Zanimiva kulturna sličica iz te dobe! Lahko bi navedli še vse polno takih značilnih odlomkov, ki karakterizirajo Trubarja in njegovo dobo. Naj zaključimo s Trubarjevim tekstom, ki ga dr. Rupel citira na 83. strani antologije: »Raven tiga e® vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eniga Šulmojstra oli mežmarja imejti inu držati, da te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati, ta katehis-mus zred s to kratko izlago izvuna po-vejdati. Inu te taki hlapčiči inu deklice vsako nedelo ob puldnevi oli ob večerni-ci zred s tejmi farmani v to cerkov pri-do inu tak katehismus, koker je le tukaj zapisan, vprašajoč inu odgovarjajoč očitu inu zastopnu izvuna gori povej-do.« Besedilo je posneto iz »Cerkovne ord-ninge«, ki je izšla 1. 1564. in čije edini izvod je v Dresdenu. Iz »ordninge« dobivamo živo sliko prosvetnega dela, kakor so ga hoteli protestantje uvesti v šestnajstem stoletju na naših tleh: pri vpaki župniji bodi poleg župnika tudi učitelj, ki naj mladino vzgaja v slovenskem jeziku. Ta Trubarjev kulturni ideal se je izpolnil šele v devetnajstem stoletju, a še tedaj smo se morali marsikje boriti za pravico do slovenskega katekizma in slovenske učne knjige. Tako nam antologija naših protestantskih piscev odpira tudi s kulturno-zgo-dovinske strani globoko retrospektivo v naš razvoj, šele ž njo v roki bomo poslej lažje in pravilnejše kakor kdaj prej gledali v mračna stoletja, ko je reformacija prižgala luč prve slovenske knjige in ž njo naše narodne književnosti sploh. —o. Pavla Golie reneloiaro »Kulturni dogodek v Črni mlaki« pripravlja za nw?s»c april zagrebško Narodno gledališče- V operi pa se bliža premieri Antuna Dobroniča nova opera »Vdova Rošlinka« po znani veseloigri Cvetka Golarja. Miroslava Krleže drama »U !ogoru< i? izšla v oosfibni knjigi kot oemi zvezek Krle-ževih Zbranih spinov. Natianiena ie obenem »Vučiakom«. Drama »U logoru« se odigrava med vojno v Galiciji; v nii naetooajo av-etrijeki častniki, aristokracija in pr*r>rosti vojaki. Ta dramatski spis ie sestavni del cikla -»Hrvatski bog Mars« Značilno je. da ie dialog na nekaterih straneh kar če® polovico nemški. »Kriterijnm ©pasnosti Izvršioea n favremenom krivifnom pravu« ie naslov dališe razzrave profesorja liubMmske univerz^ A^eks. Maklecova. ki ie izSla v »Arhivu zs pravne i dniStvene naike« (Beograd) in v oonatisu. Avtor nrimerja osnovna načela jugoslovanskega kazenskega prava s tozadev nimi kriteriji drugih držav Razprava i p '.^h tp>n donesek k jugoslovanski kriminoToški znanosti Ivovri^era drama »Kapitan Viko« t Zaere bn. Kakor smo ž3 zab*l*»ž;!i. ie imela drn ma BoSp Lovrlča »Kanitan NiVn«. Icf ie o nji priobčilo »Jutro« daljSe poročilo, pri za grebškem občinstvu lep uspeh (mani pri ne- kem delu kritike). Uspeh je še boli potrdila repriza Prisotnega avtorja ie navdušeno občinstvo po drugem in tretjem dejanju po novno poklicalo pred rampo. Kakor izvemo, se tjdi ljubljansko gledališče zanima ra uprizoritev te drame. Dr. Emil Sobota. Jazykov< pr^vo t ev-ropsliych stdtech. (Jezikovno pravo v evropskih državah.) V Pragi obstoji .Ceskoelo-venska společnost pro studium n&rodnost-n'ch otaz »k« (Cel. društvo za proučevani« narodnostnih vprašanj), ki je pričelo izdajati v podjetni založbi »Orbisa« knjižnico z naslovom: >NArodnosi»ni otazkr«. Kot prvi zvezek je izčel spis prof. dr. Zd. Peika »Kulturna samouprava narodnih manjšin«, kot drugi zvezek Josefa Chmelara študija >Ev-ropf&e manjšine v svojih organizacijah«. Pravkar smo prejeli tretji zvezek, dr. Emila Sobote rarpravo o jezikovnem pravj v raznih evronekih državah. Pisec podaja informativen pregled, kako so obravnavane države rešile kočljivo vpraSanie večinskega in manjšinskih iezikov. Rešitve «o zr-lo raa lične in kažeio silno zapletenost jezikovnega vzrašanip v Evropi. Kdor bo hotel dobiti o jezikovni politiki evropskih drža^ točnejš' r>odalkt-. bo £ oridom scel po spisu^dr. So bote. V knjigi se obravnavam vs<» države, k' ;m?io man;S;ne. med njimi tudi Jug »slavila Posebno zanimiv* so nolee Švicarje reSitv-finska, sovietsko ruska in Španska rešitev zanl<-ten;h i»»ziVovn'b nrobl^mov Robert Samlek. Zlofin v pi«me. (Zločin ♦ pisavi.) PrnSko založništvo »Orbis« :e izdalo sni* odličnega grafologa Roberta Saudka »Zločin v pisme«. ki je izSel ob Wem času v Angliji. ZidLnjenib državah lin Holandiii, m-ed1em ko se francoski prevod pripravlja. Saudek s? bavi g kočljivim vprašanjem: Koliko more grafologija pomagati v kriminu-listiki? Prav na tem področju zahtevajo od nje popoln dokaz eksaktnoeti. Spi6 bo dobro rabil zlasti eksportom za pisavo, saj je njegov avtor ena največjih avtoritet na tem področju: v zgornji knjigi objavlja nove izsledki svojih raziskavam. Vsebina Saude-kove raanrave ie zadostno označena že z naslovi poglavij: Zakai iavno mnenje m uradi ne zaupajo strokovnjakom za pisnvo. — Drryfusov proces. — Podobna in n spodobna pisava. — O anonimnih dopisih. — Anonimni dopis oderuhe. — Drjgo oderuško pismo. — Ponarejeni deli dokumentov. »Boj za petrolej« ie naslov izredno zanimivega referata Bogdana Radice v »Novi Evropi« (februarski zvezek) o senzacionalni knjigi Antoina Zischka »La Guerre secrfcte pour le Pčtrole«. Pis^c razglablja skrivnosti usodne petrol »iske borbe, ki se vrši v ozadju svetovne politike po vseh relinah in čije posledica utegnoio biti nedogledne Zic»chkova kniiga sodi m^d tiste, ki eo lani izzvale največjo pozornost v tako zvanem visokem sve-tj in med Širokim občinstvom Poročilo B. Radice io prikazuje dovoli izčrpno. Filozof grof H. Revserline. čigar »Potopisni dnevnik filozofa« izidJ kmalu v srbsko-hrvašk<*m prevodu pri bf^Taiski založbi »Kozmos«. izdal pri Sfocku v Parizu francoski sms »La Rčvolution mondia> et la Responsabi1it6 de 1' Esprit«. Predgovor je napisal Paull Valčry. V nedeljo 11. marca a a i • t • k n o t•g a romana Krinka proti krinki Pripovedovana z najbolj prevejantmi sredstvi senzactjske tehnike, se odigrava pred bralcem skrivnostna drama, krčevito zgoščena v nekaj dni vožnje s prekomorskim parnikom. — Pošastne, pravljične tatvine na ladji so razburkale duhove potnikov in posadke. O storilcu ni sledu. Neprijemljiv je, neviden . . . Drug sumi drugega, drug drugemu ne zaupa . , . Napetost, ki jo je dosegel pisec tega romana, je onkraj vseh primer. Berite »Jutro"! V nedeljo dne 11. t. m.! t— V bolnišnico so prepeljali včeraj 22-ietnega posestnikovega sina Franca Šego iz Jurjevas' pri Slov. Bistrici, ki se je pri žaganju drv hudo poškodoval levo roko. Iz SJov. Bistrce pa so pripeljali 22!etnega delavca Franca Bučarja, ki si je pri padcu zlomi! desno nogo. ter 231etnega Franca Ceha iz Studencev, ki mu je padel hlod na levo nogo ter mu jo zdrobil. Iz Ce!ja o— Društvo »Soča« v Celju je imelo občni zbor ob udeležbi nad 150 članov in članic. Predsedoval je g. dr. J. Bavdek, ki je pozdravil vse udeležence, zlasti pa poverjenike izven Celja Zborovalci so počastili spomin nedavno umrlega člana g. Ivana Reieka, agilnemu članu g. Alojziju Luz-ni.-u pa so iskreno čestitali k 70 letnici. Tajnik g Janko Fili je poročal, da ima društvo 302 člana ln da vse članstvo marljivo deluje v društvu, ki ima mnogo prijateljev Društveno delo je bilo razdeljeno v 6 odsekov Društvo Je priredilo 37 sestankov aa katerih je bilo 27 predavanj. Predavatelji so bili po večini Celjani, ena predavateljica pa je bila Iz Ljubljane in ena iz Griž Blagajniško poročilo ge. Štefana Feranta izkazuje 12.219 Din prometa. 5526 Din dohodkov, 6693 Din izdatkov io 14t>& Din gotovine Gospodar in arhivar g. Alfred čebular je skrbel za čitalnico, ki obsega 3 dnevnike, 4 tednike in 4 mesečnike in za red v društvenem lokalu. Knjižnica obsega 16? slovenskih, 37 hrvatskih in 13 nemških leposlovnih ter nekaj znanstvenih del Knjižničarka Je bila gdč. Marija Cigojeva Ismed odsekov je na prvem me-»tu mladii ski odsek pod vodstvom načelniku g. Jcžeta Daneva Priredil je 20 se Stankov z 18 predavanji, več komemoracij in Miklavžev večer z obdarovanjem najrevnejših članov Ta idealna mladina je duša vsega dela in gibanja Dramski odsek je vodil g Alfred čebular Člani so nastopili na emigrantskem taboru v Črnomlju, na rapallskih dnevih v Trbovljah ln Celju ter uprizorili v Celju jeseni burko »čitalnica pri bracjevki« ln na Svečnlco Funt-kovo dramo »Tekma«, za preripustnt prireditev pa so oskrbeli ves spored Novi pevski odsek vodi učitelj g. Milko Gerlauc Prireditveni odsek pod vodstvom g. Janka Cergola je priredil mnogo izletov v jeseni ln pozimi, trgatev v korist poplavljencev v mestu in okoliški občini, predpustno zabavo in več komemoracij. Socialni odsek pod vodstvom g. Jožeta Batištute je obdaril 28 najrevnejših rodbin in poslal nekaj blaga tudi v Dolnjo Lendavo. Od ustanovitve društva do danes je bilo razdeljenih nad 18.000 Din podpor Propagandni odsek pod vodstvom g dr Fortunata Mikule-tiča se Je v začetku bavil i mislijo postavitve spomenika primorskim žrtvam, a ni prišlo do konkretnih sklepov Propagandni odsek Je z ostalimi odseki ln sodelavci dosegel, da Je »Soča« po agilnostl ln organiziranosti med prvimi društvi v Celju Vršile so se mnoge javne manifestacije na praznik Vseh svetnikov, na rapallski dan Itd. Za ugled društva sta tudi skrbela glasilo »Istra« Id celjska »Nova doba« Odborniki so prejeli za obširno in uspešno delo absolutorij, tajnik ln blagajnik pa še posebej zahvalo Odboru, ki je v glavnem neizpremetijen, predseduje nadalje gosp profesor Anton Gorup Pri slučajnostih je zastopnik Kluba koroških Slovencev g. prof čuček poudarjal potrebo ln važnost skupnega delovanja Največjo pozornost je treba posvečati mladini, ki bo najbrž do živela veliki dan, ko se bomo vsi Jugoslo-vesii združili v svoji veliki, enotni državi Na predlog učitelja g Gerlanca Je bila poslana prošnje ljubljanskemu PeD klubu, ki naj zastavi na pristojnem mestu vse svoje sile, da se reši ln vrne naši literaturi v Italiji po krivici konfinirani pisatelj Franc Bevk e— Uprizoritev »Desetega brata« preložena. Oamošolci celjske gimnazije so na meravali drevi v Mestnem gledališču uprizoriti Jurčičevega »Desetega brata« Uprl- mnn Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo? 1 čas opazovanja 2 »tanje barometra. S temperatura 4 relatlvns viag* v & smer tn brzina vetra, 6 oblačnost 1 . 10 7 padavine v mm. 8 rrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo nsjviSjo druge oajn'žjo temperaturo. 8. marca Ljubljana 7, 758.u, 5.2, 94. mirno, 10, 0.4, dež Ljubljana 13, "61.9, 4.2, 80. mirno 10, —, — Maribor 7, 758.8. 4.8 85, S3. 10, prši. dež; Zagreb 7, 759 8, 5.0. 85 E2, 10, 4.0. dež; Beograd 7. 758 9. 4.0. 80, SW4, 10, 0.1, dež; Skopije 7, 761 8, —1.0, 90 mirno, 10, —, —; Split 7, 758 8, 7.0, 80. ENE3, 10, 0.5, dež; Kuirbor 7. 759 6, 9 0. 80 SE7, 10 —, dež Iz Sarajeva in Raba ni depeS. Temperatura. Ljubljana —, 8 6; 5.4, — Maribor 10 8 5 0; Zajrreb 12.0. 5 0; Beo grad 12 0, 2 0; Skopije 9.0, —2.0; Split 12.0, 60; Knmbor —, 8.0. Solnoe vzhaja ob 7.28, zahaja ob 17.55. zoritev pa je zaradi smrtnega primera preložena na četrtek 15. t. m. ob 20. 2e kupljene vstopnice veljajo za četrtek. e— Davčna uprava poziva vse delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, a še niso predložili knjižic uslužbenskega davka v kontrolo, da jih nemudoma predlože, ker se s tem izognejo posledicam čl. 138. zakona o neposrednih davkih. e— V celjski bolnišnici sta umrla v torek 63 letni delavec Franc Hribernik v Gaberju pri Celju ln 37 letna natakarica Marija Velenškova iz celjske okoliške občine, včeraj pa je umrl 70 letni občinski revež Jakob Stepišnik iz škofje vast. e— Kino Union. Danes ob "16.15 in 20.30 zvočni velefilm »špijonka E3« (»Nevidna fronta«) in zvočni žurnal. Iz e Loke SI— Somišljenikom JNS. Inkasant občinske organizacije JNS se bo zglasil te dneve pri somišljenikih JNS da zbere članarino za leto 1934. Ker je prispevek malenkosten, se naprošajo somišljeniki, da po svoji dobri volji prispevajo v st-ankin sklad kaj več da bo delovanje škofjeloške organizacije še usnešnejše. šl— Naše KJS, ki je storilo v teku desetletnega delovanja mnogo dobrega za ubožce in trpeče, si je sestavilo na zadnji seji naslednji odbor: predsednica Sinkova, I podpredsednica Sovrctova, II. podpredsednic« Schneiterjeva. častna podpredsednica Homanova. tajnica Juvančeva, nadomestna tajnica Pagonova. blagainičarka Horvatov«, gospodarica Hafnerjeva, namestnica gospodarice Janežičeva, odborni-ce: Adamičeva. Jesenkova, Lendovškova. Vraničarjeva in Zužkova. Predsednica nadzornega odbora je Potočnikova tajnica Halladova in odbornici Kašmanova in Debel iakova KJS. ki šteic zda i 397 članic, bo izkušalo število še dalje dvigniti, obenem pa pritegniti k sodelovaniu tudi žen* stvo iz Selške in Poljanske doline v še izdatnejši meri. Iz Tržiča č— Vse člane občinske organizacije JNS v Tržiču ponovno opozarjamo na njen občni zbur. ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. v dvorani hotela »Pošta« in ne v kavarni Lončar, kakor je bilo prvotno določeno. Na občni zbor so vljudno vabljeni tudi vsi volilci liste JNS pri zadnjih občinskih volitvah. č—■ Koncert junaškega tenorja g. Šimenca Marija bo gotovo tudi v Tržiču privabil v nedeljo zvečer številno občinstvo v telovadnico meščanske šole Na sporedu so biseri jugoslovenske in svetovne glasbe Ob 16. bo koncertiral umetnik v zdravMišču na Golniku. Vstopnice za večerni koncert se dobe v predprodaji v meščanski šoli. Iz Kamnika ka— Prosvetni odsek primorskega emigrantskega društva »Tabora« se prav živahno udejstvuje in nam je za nedeljo pripravil že drugo predstavo v letošnjem letu. Uprizoril bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v društvenem domu v Mekinjah burko »Raj potepuhov«. ka— ženska podružnica CMD je imela te dni redni letni občni zbor. Iz poročila odbornic posnemamo, da je bilo delovanje tiho, toda živahno. Blagajniško poročilo izkazuje 12.000 Din prebitka. Pri volitvah Je bij ponovno Izvoljen dosedanji odbor s predsednico gospo Anico Karbovo. Društvo priredi Se pred veliko nočjo pravljični dan za naSo deco. Iz Zagorja z— Razveljavljene volitve rudarskih zaupnikov. Proti volitvam rudarskih zaupnikov so se člani NSZ pritožili na rudarsko glavarstvo Doslej so se vedno in povsod volili zaupniki za vsak obrat posebej. le letos je bila za Zagorje izjema Tudi način volitev ni bil javno razglašen in poleg tega niso bile žigosane glasovnice. Rudarsko glavarstvo ie pritožbi ugodilo in o tem obvestilo rudniško ravnateljstvo v Zagorju in II rudarsko skupino Kdaj bodo nove volitve, še ni znano Pričakuje se z gotovostjo. da se bo pri razpisu točno določilo, da se volijo obratni zaupniki ipčeno za vsak obrat posebej. Glasovn;ce morajo b;-ti žigosane od rudarske zadruge s podpisom obratne?« vodstva, ka iti le tako je pričakovati, d« se bodo volitve pravilno izvedle. z_ Prispevki za organista razburjajo davkoplačevalce Doslej so vse tri občine daiale v nroračun odmerjene zneske, ki jih te r>/> banska unrava zdfli črtala Na kon kurenčni obravnavi je bilo sklenjeno, da ori<;nevaio vsi davkoplačevalci no davčn-odmeri pripadainče vsote ra organista Ta odredba ie naletela na velik odnor Za m"dn:Vnm «e priporoča enkrat plača- jo nrispevte in se ;rooneio ne^ot-pbnim stmSVnm Svoie pomisleke in nredloge za vzdrževanje organista bodo lahko zagovarjali pozneje. m— Predavanje o travnlltva ia poljedelstvu bo imel v nedeljo 18 t m. po prvi maSi v zagorski šoli sreski kmetijski referent g. Sušteršič. t— Vzrok požara pri Klančilarjn v Spodnjih Zavinah se ne da ugotoviti. Ljudje domnevajo različno, vendar je ugotovljeno, da ogenj ni nastal zaradi vnetja saj v dimniku. Zato dimnikarja ne zadene nobena krivda. Pri tej priliki bi opozorili kmečke posestnike, da ne zabranjujejo ometanja dimnikarjem, ker je le v njihovo korist če so dimniki dobro očiščeni. Iz Novega mesta n— O Masaryku je imel ob priliki njegove 84 letnice predavanje v veliki dvorani Sokolskega doma br. dr. Iv«n Vašič, ki je živo orisal velikega državnika. Ob zaključku predavan;a je pokazal prosvetar profesor dr. Jarc 52 d;apozitivov iz bratske Češkoslovaške ;n kratek film o zlati Pragi. n— Kino »Dom« v Sokolskem doma predvaja danes in jutri soboto ofe 20.15 uri ter v nedeljo ob 15., 18. in 20 15 zvočni velefilm »Kralj džungle«. Predigra: Pa-ramountov zvočni tednik. I? J— Iz poštne slu?be. Pri pošti v Ptuju sta postavljena za dn"vn:čarja Benčič Franc in Tla i5 Josip. Premeščena pa ie od pošte v Slatini Radencih k pošti v Ptuju uradnica Knrinč:čeva Pavla. j— Nabavi?a'na zadruga državn'h nameščencev je imela pred dnevi občni zbor. Iz poročil funkcionarjev izhaja, da Ima druga v Ptuju 215 članov. Bilanca izkazuje, da je imela zadruga v preteklem poslovnem letu 45-000 Din čistega dobička, kar je lep dokaz, da je upravni odbor dobro gospodaril. Od čistega dobička odpade 30 odst na rezervni »klad, 1 odst. v pokojninski sklad, 5 odst. čistega dobička se razdeli med zadružnike po velikosti njih kon" zuma in 5 odst. kot nagrada upravnemu odboru za vse leto. Pri volitvah j« bil po večini izvoljen »tari odbor. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. nemški film »■Pripovedke iz spalnice«. Dodatek Foxov tednik. SOKOL Sokol v Središču ob Dravi Je proslavil 100-letnlco rojstva dr. Josipa VoSnjaka 4. t. m. z uprizoritvijo njegove drame »Lepe Vide«. Pred predstavo je Vošnjakovo življenje ln delo orisal br. Pajek. Lepa drama v režiji br. Vittorija je zadovoljila številno občinstvo. Vloge so bile vse dobro podane. Pri koncu drame Je občutno manjkalo petje mornarjev, ki bi povzdignilo tragičnost Vidinega konca. S tem prijetnim večerom je bil dostojno proslavljen spomin dr. Vošnjaka. 2elimo še več takSnih prijetnih večerov. — Za 19. t. m. pripravlja dramski odsek Golarievo komedijo: »Dve nevesti«. GOSPODARSTV Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo Kakor znano, zali leva avstrijska vlada, da bi se v kratkem pričela pogajanja za uonov-iio ravizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe. Avstrija utemeljuje svojo zahtevo s tem. da ie njena trgovinska bilanca z našo državo nadalje hudo pasivna. pritisk avstrijskih agrarcev pa gre predvsem v tej smeri, da ae zmanjša uvoeni kontingent za naše svinje. Dunajska >Die ti6rse< poroča v svoji najnovejši številki, da je te dni prišlo m. d Av stri jo in Jugoslavijo do prvih razgovorov glede trgovinskih pogajanj. Pri teui ie zanimivo. pravi danaiski list. da 63 bodo pogajanja, ki jih je forsirala Avstrija, vršila na bazi, ki bo dala avstrijsko - jugosioven-ski trgovini nov značaj. Za Avstrijo predstavlja to dejstvo neprijetno presenečenje, kajti predstavniki Jugoslavije eo baje pri onienj3nih razgovorih namignili, da bo Jugoslavija prešla v prometu z Avstrijo k čistemu kontingentneniu sistemu in da bo do puščala uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov 13 še v količinah, ki bodo v teku pogajanj določene v obliki kontingentov. Doslei I? bil trgovinski promet med Avstrijo in Jugoslavijo (razen za svinje, pšenico io jajca) prost omejitev v obliki kontingentov. V Avstriji so baje tak korak Jugoslavije le pričakovali in so mnenja, da bo Jugoslavija pri določanju kontingentov za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov precej popustila, na eni strani zaradi t3ga. ker ima aktivno trgovinsko bilanco z Avstrijo, na drugi strani pa zaradi 'ega. ker se bodo t>) novi pogodbi z Italijo možnosti za izvoz j u«r .slovenskega blaga v lta,;jo poslabšali. K gorniin. izvajanjem dunajskega lista bi bilo pripomniti, da ic aktivnost naše trgovine z Avstrijo že pričela močno popuščali lani v drugem polletju, ko .e naš izvoz v Avstrijo nazadoval na 391.5 miiiiona Din nasproti 432.3 v drugem poiletju 1932.. do čim se je istočasno dvignil naš uvoz iz Avstrije na 258.6 milijona nasproti 200.5 milijona Din v drug3m polledjj 1932. V drugem polletju, ki je zaradi izvozne sezone pr! nas vedno aktivno, ie lani znašala aktivnost naše trgovine iz Avstrije le 132.9 miiiiona Din naspreti 222.8 milijona Din v drugem polletju predlansk 3ga leta. S precejšnjo •'•er^t-nostio je torej pričakovati, da bo letos glede na splošno izbolišanje konkurenčne zmožnosti avstrijskega blaga na zunanjih tržiščih, avstrijska trgovina z našo državo pas;vna le še v onim razmerju, kakor vsa avstrijska trgovina z inozemstvom, ki ie vedno pasivna Tudi ni pričakovati, da b: bila letoSnia trgovinska bilanca Avstrije z nažo državo pri nespremenjeni pogodbi bo»i r^sivna. kakor bilanca Avstriji z Madžarsko, kjer je dogovorjeno razmarje 1:1-5 med izvozom in uvozom. ___ Beograjski industrije! k projektu industrijske banke Uprava beograjska industrijske zbornice je imela 6. t m. sejo, tu kateri je zavzela svoje stališče k vprašanju ustanovitve odnosno glede načina organizacije bodoče Privilegirane industrijske banke. Po daljši debati, v kateri se ie razpravljalo o vseh načelnih vprašanjih, ki so v zvez: z ustanovitvijo take banke, je prišlo do popolnega soglasja v vseh osnovnih točkah, ki se tičejo te nove kreditne ustanove za industrijo. Uprava zbornice je predvsem ugotovila, da je Privilegirana industrijska banka dane* velika potreba za domačo industrijo. Osvojeno je bilo načelo, da mora biti vpis delnic za ta zavod obvezen za vsa industrijska podjetja v naš. državi. Uprava Industrijske zbornice smatra, da mora ta novi zavod glede na svojo važno funkcijo uživati vj>e one ugodnosti, ki so bile dane Privilegirani agrarni banki in Državm hipotekami banki. Osvojeno je bilo tudi načelo, da je treba v sodelovanju med industrijskimi organizacijami in trgovskim ministrstvom v statutu, poslovniku in pravilniku bodoč« banke postaviti trajna načela za izvajanje zdrave kreditne politke pri kreditiranju domače industrije, tako da bodo ustvarjeni pogoji za sigurno naložbo sredstev v delnice in obveznice bodoče banke in industrijskih -podjetij. V zvezi s prizadevanjem, da se uredi vprašanje industrijskega kredita, je bila že v finančnih zakonih za leto 1925.. 1926 in 1928. dano vlad pooblastilo, da to vprašanje uredi s posebno uredbo Ta pooblastila pa so ostala neizkoriščena Nepovolj-ne razmere na denarnem in kreditnem trgu so v zadnjem času znova ustvarile težijo po ureditvi tega vprašania in ie prišel oroiekt ustanovitve Privilegirane industrijske banke znova na dnevni red. Ta težnja ' je prišla do izraza tudi na zadnjem zbo- ru Centrale industrijskih korporacij lani v novembru. Prvotni načrt zakona je bil spremenjen v toliko, da je b:l postavljen princip po katerem nai bi vso g.avnico vpisala industrijska podjetja sama. ker ni pričakovati, da bi mogla država kaj prispevati za glavnico. Zato je potrebno, da pri vpisovanju glavnice sodelujejo vsa industrijska podjetja v državi na ta način, da bi skozi 10 let vplačala vsako leto po 1 odstotek lastnega kapitala in rezerv. Lastna sredstva industrijskih delniških družb znašajo v naši državi 5 milijard dinarjev, lastna sredstva ostalih industrijskih podjetij, ki niso delniške družbe, pa približno 1 milijardo. Pri vpisu 1% bi v prvem letu dobil« banka 50 do 60 milijonov glavnice, po preteku 10 let pa bi ta glavnica narasia na 500 do 600 milijonov. Korist take banke po mnenju beograjske Industrijske zbornice ne bi bila samo ta, da se razbremeni industrija odvisnosti od privatnih denarnih zavodov in da se uredi vprašanje kreditiranja industrije, temveč bi bila taka banka tudi v stanju, da s svojo kreditno politiko v skladu z industrijsko politiko trgovinskega ministrstva in kraljevske vlade omogoči miren in postopen razvoj industrije v naši državi. dola Ja izvir znanja toda pogostoma tudi ekuženja. Vašo deco zaščitite pred okužo- njem najboljše z PANFLAVIN pestila mL Cfoanflavin jfPASTlLE Gospodarske vesti = Ljubljansko okoliško Zdrnienje trgovce r je imelo v torek v dvorani Trgovske« doma svoj redni letni občini zbor. ki ga le otvoril in vodil predsednik k. Josip Sporn. Predsednik i3 v svojem uvodnem poročilu naslikal veliko stisko, v kateri se nahaja podeželsko trgovstvo. ki rapidno propada. Težavni položaj podeželskeea trgovca pa eku-šaio še izkoristiti na razme načine breevjetni denarni mogotci in razni špekulanti. Vrh tega vedno težje prenašajo podeželski trgovci rastoče brem? davkov in davščin pri naglo nazadujoče«m prometu. NM- za čiščenje čevljev), tolšče za čiščenje oušk tolšče za mazanie tal itd niso tToSarinski predmeti po zadnii tro-šarinski noveli, ki ie stopila v veljam dn-20 pr. m Izvzet ie primer b> se ricinovo olje porabi za mazanie <*troiev in tnc4oriev n. pr pri zrakop!owtvu ali ako ee laneno oli? porabi za mazanf? rtroiev. Borze 8. marca. Na ljubljanski borzi sta s* danes v ekla-d'j s zunanjimi notacijami nekoliko dvignili davizi London in Berlin, d očim Je de vira (..MCVIUkilv* <>»*• 11 Ofl»» Trst nadalje slaba. Avstrijski lilingi so se ▼ privatnem klinngu n°koliko ivignili in so bili danes zaključeni po 9.(H) (v Zagrebu po 9.10. v Beo-jradu po 9.0u) orški bc-ni so bili zaključeni v Beogradu to 3i 50 Na zagrebškem etektnera tržišču je Vojna škoda najprei nekoliko popustila na 810 zaključek, potem pa ss re tečaj zop^t dvignil na 313 — 311 (v Beogradu zaključek); za marc je bil prome pj 314 ir. za april po 313. Nadalte so bili '^kij it-ki v 8-' » Blairo-vem posojilu ik> 54 »n v 7" o Blair.jv. ra posojilu po 50 ln 50.50. Prom 't je bil ▼ delnicah Narodne banke po 4300. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.18 _ 2319.54. Berlin 1359.30 — 1370.10. Bruselj 799-1« — 803.07, Curih 1106.35 _ 1113.85. Lonion 173 97 — 175.57. NevvTork 3405.50—3433.76. Pariz 225.74 — s^.se. Praga 142.17 — 143.03. Trst 293.24 - 295.6-1 (premija 2HL odst.). Avstrijci šiling v privatnem kMringu 9.—. Zagreb. Amsterdam 2*08.18 - 2319.54, Borim :S59.30 - 1-V70.10, Bruselj 7991H do 803.07. London 173.07- 175 "7 Milan 23324 do 2S6.64, Newyork kabei 3427.50—3455.76, č<.k 3405.O0 - 343)76. Piriz 223.74-2-Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 310 dsn.. Tk investicijsko 72 den.. 8°'. Blair 53 - 54, T'« Blair 50 den.. 4•/• agrarne 36 den., 6»/» beg-luške 52 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 313 — 314. za marc 312 - 315. za april 312 do 314. za maj 310 den., 7*'o investicijsko 72 den.. Ti* Blair 50.25 - 50.75. 8% Bla;r 53-50 do 55 68/o begluške 52 dfm: delnice: Narodna banka 4100 — 4300. Priv. agrarna banka 254 — 256. Šečerana Osijek 155 _ r00. Trbovlje 108 — 115. Beograd. Vojna škoda 315 zaklj.. za mare 316 zaklj.. za april 313 zaklj.. 7°/. investicijsko 73 zaklj.. 4°'o agrarne 36.50 - 37-50 6«/. begluške 54. 53.50 zaklj.. 8«/. Blair 53.50 zaklj.. 7V« Blair 50 zaklj.. 7•/• Drž. hipotekama banka 63 zaklj.. Narodna bank* 4100. 4050 zaklj.. Priv. agrarna banka 257. 256 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadram 12.25. Državne Žek®nice 18.20. Trboveljska 12.90. Alpms-Montan. 11.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 8. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 86.125. za iulii 85.25. za september 86 50; koruza: za maj 50.50. za tulif 53.50. 7-B fsesptember 54.25. + Winnipes. 8. marca. Zače+ni to«oa|t: Pšenica: za mai 68.875. za judii 70. za avgust 73.75. v „ J + Ljubljanska borza (8 t. m.) Tendenca za žito živahna. Nudijo »i (vse za slo-v»Hiško Dostaio plačljivo v 30 dneh): pS*ni-«s (po ml-vski tarifi): baška 79-80 k« 1», 147 50 - 150: »rimska in banatska. 78-79 trilfwramo« oo 145 - 147 50 U-ornra (pr. navadni tarifi): nova času primarno suha « kakovostno garancijo 115 — 117.50: mokaj baška »0< po 245 — 250; banatska po 2bo «1° m . V » X + Novoeadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena Prome* slab. — Pšenira: baška. okolica Novi Sad. okolica So m bor 100 _ 102. sredniebaška in srem-ska 101 - 103; gorniebaška 102 - 104 baška potiska m sla"onska 104 - 106. gor^ njebanatska 98 - 100: 1 ižnobanatska 96 do 96 Oves: baški. sremrfn. *lavonexi 52—54 Jetmen: baški in sremski 64'65 kg 70 - 72- pomladanski R7'fi* kg 78 - 82 - Kornza: baška in *remska atara 8n do 81. baška stara okolica Sombor 81—82; baška in sremska novs 63 — 65 nova eu šena 73 — 75 banatska nova su«ena 70 d<» 71 _ Moka: ba*ka banatska >0g« in 177.50 _ 197 50 »2« 1*7 50 — 177 50: »•m 137 50 - 157 50 .fi« 107 .V _ 117 50: .7« 75 - 85: »8« 72.5^ - 75: sremska ■»lavonska >0g« in .Ogg, 172 50 — 187.50; .2« 152 50 - 1fl7 50 »5« 132 50 _ 147 50: 102 50 »">50 »7« 75 R* 72 50 — 75 Otrobi- baški. sremski 68--70; banatski 66 - 68 Filol: baški eremski 120 122 50 + Bndimnegtan -k« tenminska hor«a (8 t m.) Tendenca priiazna Promet srednji. — Pšenica: za tnal 950 — 9.51; kornza: za maj 10.06 - 10.10, za julij 10.23 - 10.». Človeštvo na tehtnici Zgodovina človeškega rodu je stara koma] pol minute 2 milijardi ljudi, ki obljudujejo zemljo, se nam vidi ogromno število in kaj radi pretiravamo njegov pomen Zato je vredno. da »i to število ogledamo z različnih strani malo pobližje m pokažemo njegovo pravo, tako rekoč materialno vrednost v primeri s kakšnimi drugimi svetovnimi vrednostmi. Na daljici 1 milje ima dovolj prostora vrsta 12 000 ljudi, na kvadratno miljo bi torej lahko postavili 147 milijonov oseb in vse človeštvo na površino kakšnih 13 in pol kv. milj! Ze dostikrat je bilo zapisano, da bi človeštvo udobno stalo na površini Bodenskega jezera in kaj ie to jezero proti površini Evrope, ki je sama neznatna proti Dovrš;ni vse zemlje"3 Naša materialna brezpomembnost nam postane še očitnejša če si zamislimo človeštvo zb^no v prostoru in ne na ploski površini. fGpko velik zaboj bi potrebovali, da bi spravili vanj vse. kar po dveh nogah hodi in se imenuje človek? Ta zaboj bi moral biti preogromen, kaj ne? Niti od daleč! Na vse tri razsežnosti bi meril komaj po 1 km ali približno trikratno višino Eiffelovega stolpa. Napravimo preprost račun: V kubičnem kilometru je milijarda kubičnih metrov. V prostoru dveh. drug nad drugega postavljenih kubičnih metrov se lahko udobno postavi četvorica ljudi, tudi če so zelo obilni in merijo po 2 m v višino. Z drugimi besedami pomeni, da bi v našem zaboju imeli 500 milijonov takšnih prostorov po 2 ms oziroma po 4 ljudi in v zaboju bi stalo 2C00 milijonov mdividuov — vse človeštvo na zemlji. Vrzimo ta kubični kilometer človeštva v Bodensko jezero (kar bi ne bila tako slaba ideja") in se bo njegova gladina dv;gnila komaj za nekoliko — centimetrov. Tako ničev je prostor, ki ga izpolnjujemo ljudje ... A tudi. kar se teže tiče nimamo nobe- nega povod«, da bi »e kaj posebno postavljali Vzemimo, da je povprečna človekova teža 60 kg. naša skupna teža znaša torej 120 milijard kilogramov. Je to dosti? Ce bi primerjali to težo s težo naše premič-nice. ki je vendar manj nego ničev prašek v vesoljnem prostoru, bi dobili, da znašamo komaj 60 bilijonski del njene teže. To je dosti, dosti manj nego teža lešnika na največjem prekomorniku ali naselbina bak" teri i na meloni... Tako smo se izmerili in pretehtali, pa smo se našli prelahke. Morda imamo kaj več upanja v našo vrednost, če se pogledamo s časovnega zrelišča? Naša zgodovina traja kvečjemu kakšen milijon let, zemlja pa je dobila svojo skorjo pred kak«n:mi 2000 milijoni let. Predstavljajmo si, da je teh 2000 nvlijonov let tol:ko kakor 24 ur. en sam d/tn. V tem dnevu izpolnjuje celotna zgodovina človeškega rodu komaj pol nvnute Tako ničevi smo tudi s te strani. Znanost o dvojčkih Novi izsledki potrjujejo bitno enakost dvojčkov S problemom dvojčkov se znanost v naših dneh zelo temeljito bavi, ker nam podaja njegova rešitev zelo jasne vpoglede v vplive okolice in dedne snovi na človekov razvoj. Nemški učenjak prof. H. Schul" te objavlja v neki strokovni reviji nove izsledke o tem problemu. Kakor vemo, delimo dvojčke v dve skupini, v istojajčne. oziroma raznojajčne. Prvi ki izvirajo, kakor pove že ime samo. iz dveh semenskih stanic, ki sta se združili z enim samim materinim jajčecem, kažejo silno medsebojno podobnost, dočim si raz* nojajčni med seboj niso dosti boli podobni nego normalni bratje in sestre med seboj. Podobnost med istojajčnimi dvojčki zadeva predvsem reakcijo na odločilne konflikte. reakcijo na bolezni in socialni^ razvoj. Imajo v nasprotju z razno vajenimi dvojčki veliko sposobnost, d* se medsebojno identificirajo, t. j. da se morejo brez napora uživeti drug v drugega, v miselni in čutni svet drugega. A tudi pri takšnih dvojčkih ie eden lahko vodilen, drugi vodljiv tip To ne bazira na razlikah v inteligenci, temveč v majhnih razlikah temperamenta. Predstave, dojem- Dojenčki kot darilo Vrtnar Jack Baile in bivša babica Stid-leyeva sta namenila bogatejšim družinam brez otrok v Detroitu čudna darila. Zbrala sta Sest dojenčkov ubožnih staršev, ki tanje niso mogli skrbeti, jim dala sveže perilo in jih neopazno odložila v nekem parku. Vsakemu dojenčku sta pripela na. prsi pismo, v katerem sta določeno bogato osebo v mestu prosila, naj bi ga vzela za svojega otroka. Tako obdarjene družine so se teh darov spočetka branile ker so mislile, da se skriva za vsem kakšna temna zadeva. Pozvale so policijo na pomoč, a dokler bi ta zadeve ne razčistila, so se obvezale skrbeti za najdenčke. Preiskava je šele te dni imela uspeh. Balle in Stidleyeva sta izjavila, da sta svoje dejanje storila brez vsakega koristoljubja, iz samega sočutja. To pojasnilo je imelo za uspeh, da so štiri družine že adoptirale otroke, ki so jih dobile na tako čuden način, dve pa sta se obvezali skrbeti za svojega rejenčka do njiju štirinajstega leta in jima potem dobiti primerno delo. Električna luč v tibetski prestolnici Iz Kalkute poročajo, da bo dobila prestolnica Tibeta Lhassa v kratkem električno razsvetljavo. Rezidenca Dalaj lame, ki se je še do nedavno sramežljivo skrivala pred tujci in je veljala za eno najbolj »prepovedanih mest« svoje dežele, bo zableščala v »hudičevem sijaju«. Kabli, ki so potrebni za porazdelitev električnega toka, so že prispeli na končno postajo indske železnice, v Darjelimg. Zdaj bodo prenesli 2000 zabojev čez gorske prelaze v višini 4000 m in več. Na prvem delu pota bodo nosile tovore mule, pozneje jih bodo preložili na jake in zadnjo etapo jih bodo prenašala moška pleča. Zgodovinska izkopanina Ijivost, spomin so si pri obeh malo da ne enaki, način značaja, gonilne sile dejanj in koristi pa so si nekaj različne. Reakcija na vnanje dogodke se da z različno vzgojo izobličiti drugače, ne pa reakcij« na notranje dogodke, ki so v tesni zvezi z identifikacijsko sposobnostjo. Produktivne zmogljivosti, ki ne zavisijo od sveta, so si predvsem enake. To gre tako daleč, da poznata dvojčka natančno čuvstva in počutke drugega, tako natančno, da jim*a ni treba niti nobenih medsebojnih razjasnil, ki se jih tudi izogibljeta. Rivali-ziranje, ki je med raznojajčnimi dvojčki tako pogosto, se tu nikoli ne primeri. Zaradi močne identifikacije pa nastaja tudi velik čut odgovornosti za drugega, neko samo ob sebi umevno ščitenje drugega. Raznojajčni dvojčki kažejo pri ločenem in skupnem delu iste uspehe, pri istojajčnih dvojčkih pa je razlika v uspehih ločenega in skupnega dela zelo velika, ke rima skupno delo neki po naravi dani enaki ritem. Znan je poiav, da zagrabi istojaičnega dvojčka čuden nemir, če je ločen od drugega in doživi ta kakšno telesno ali duševno motnjo. Akropolo popravljajo Ostanke atensKe Akropole so viharji ▼ zadnjem času močno prizadejali. Na njeni severni strani se je utrgala več ton težka skala in zdrknila po hribu navzdol. Da bi Samo ilustrirana slovenska revija »»Življenje in svet" rTBTrr rnriiiMiiMii I—IHWIMIII vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za 2 Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 preprečila nadaljnje ruSenj«, > daJa atenska občina preiskati teren, na katerem stoje znamenite razvaline. Pri tem so strokovnjaki ugotovili, da se kaznen pod starodavno stavbo ruši zaradi tega, ker ga razjeda voda, ki curlja skozi po tenkih žilicah. Mestna uprava je sklenila, da se bodo najnevarnejša mesta zacemetttlrala in se bo s tem preprečilo nadaljnje razdiralno delo vode. Slika kaže popravljanj« znamenitega svetišča boginj« Nik«. Jezero brez rib 74 kvad. kilometrov obsegajoče bi 62 m globoko jezero Ostrovo v grSkl Makedoniji je izgubilo vse svoje ribe, ki so slovel« po izbornem okusu. Postaje ao žrtev neznanega kužnega obolenja. Okoliško prebivalstvo, ki j« živelo stoletja od teh rib. je poklicalo \*.ado na pomoč in ta je sklenila, da za redi v Ostrovu ribe iz drugih jezer. Da-H pa se bodo t« ribe v tujem jim vodovju cfcdržale, J« S« vprašanje. V predmestju Metza so odkopali človeško okostje ln dragoceno posodje iz tretjega stoletja Bančni ravnatelj ustrelil izsiljevalko Tragično ljubavno razmerje s plesalko Pred kratkim je ameriški državni predsednik Roosevelt pomilostil bivšega glavnega ravnatelja newyorške banke Everty. Mož je bil zaradi uboja obsojen na smrt, po RooseveJtovi milosti pa se mu je kazen spremenila v dosmrtno ječo. Walt Gersham se je bil namreč pred časom seznanil v neki brooklynski beznici s 241etno plesalko Mabelo Camecyjevo. Zaljubil se je vanjo na vrat na nos. Z ozi-rom na svoj položaj v newyorSkem finančnem »vetu in glede na dejstvo, da bi ga razmerje s plesalko lahko pripravilo ob službo, je najel za svojo ljubico razkošno vilo. Tako je postala Mabela Camecy velika dama svetskega formata. To Vlogo j« igrala tem lažje, ker jo je ravnatelj podpiral s stainim mesečnim prispevkom 3000 dolarjev. Toda »časoma se Je ljubezen med Ca-mecyjevo in Gersham om ohladila, baje po krivdi plesalke, ki je zahtevala od svojega vzdrževalca vedno večjih gmotnih žrtev. Gersham je nakazal Camecyjevi še 5000 dolarjev in izjavil, da je ta vsota m iS! j ena kot odpravnina. Plesalka mu je nato za-°Tozlla. da ga bo zatožila, ker ji je obljubil zakon in prelomil besedo. Takšna tožba, ki bi se bila izcimila v javen škandal, pa ni bila Gershamu nič kaj dobrodošla. Ne glede na to, da bi dala ameriška javnost v tem primenu prav tožiteliici. bi bil prišel Gersham ob svojo službo, kajti v Ameriki ne trpi nobeno bančno podjetje na vodilnem mestu moža. !ri je obtožen slič-nih afer. Zato je Gersham stisnil zobe in je še nekaj časa dajal plesalki denar. Ker pa ao postale zahteve Mabele Ca-meevjeve sčasoma taksne, da iih Gersham ni mogel več zadovoljiti, ie sklenil prevarani ljubimec napraviti stvari konec. Odločil se je za samomor, toda preden bi položil roko nase, le sklenil, da mora pa«ti tudi ona. ki mu ie zasrrenila živlienje Obvestil ie Mabelo fomocviovp. da mnT» ■lati niti renta vč. plesalka je vložila pro-M ravnatelji to*bo. Ko sta se nato sestala, da bi se zadnjič porazgovorila o zadevi, ki se je tikala obeh, Je prinesel Gersham na sestanek s seboj nabit samokres in je dvakrat ustrelil na Mabelo. Camecyjeva je podlegla poškodbam. Ko je Gersham še ležal v bolnišnici — krogla mu namreč ni prinesla smrti — so se narepenčile Američanke proti njemu ter zahtevale od državnega tožilca, naj ga obtoži zaradi uboja. Sodišče ga je prvotno obsodilo na smrt, Roosevelt pa ga je pomilostil in mu spremenil kazen v dosmrtno ječo. Samo Roose-veltu se ima Gersham zahvaliti, da ni končal na električnem stolu in da bo morda le še kdaj užival svobodo. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ? da so otvorili v Odesi glasbeno šolo za glasbeno posebno nadarjene otroke od 7. do 14. leta. Prva leta igrajo otroci instrumente, ki jim najbolj odgovarjajo, po 14. letu pridejo pred komisijo, ki oceni njih sposobnosti in jim predpiše nadaljnjo glasbeno izobrazbo; da so ameriški statistiki izračunali, da se primeri 303 vseh domačih nezgod v kopalnici, kjer so pregladka tla. Zaradi tega se ameriški stavbeniki trudijo, da bi našili takžno zmes za tla v kopalnicah, kjer ne bi izpodnašalo bosih kopalcev; da grade v Rusiji veleletalo s kinematografom in tiskarno. Razpetina kril tega aeroplana bo merila 63 m, prvi polet bo predvidoma 1. maja; da je med zaplenjenimi avtomobili osebnih vozil dunajske mestne občine po dunajskih nemirih bil"konfisciran tudi avtomobil bivše cesarice Zite; da je umrl v Berlinu senior nemških glasbenih pedagogov. 991etni Heinefetter, dober znanec Wagnerja in Liszta ter poznejši učitelj petja slovite češke pevke Eme Destinove; da se Je pridružila »mokrim« državam ameriške Unije v zadnjem času tudi Icwa, ki je odpravila prohibicijo po 18 letih; da ima Rim po najnovejši statistiki 1 milijon 92.000 prebivalcev, Trst pa 427 tisoč 739; Kraljica vseh kraljic v Parizu Gospodična Breussault, ki Je bila Izbrana izmed vseh za letošnjo kraljloe Nemška rasna politika Krščanski elementi so orientalski, krščanski nazori pa puščavski! Raziskovalec rasnih problemov, prof. dr. Gilnther iz Jene je te dni govoril v Berlinu o kultu rase pri Germanih. Pred uvedbo krščanstva v Nemčiji, je dejal, so Germani polagali največjo važnost na napredek rodu. na osebnost in na telesno lepoto. Bolno potomstvo so izpostavljali, zdrave otroke pa »o ščitili in jih negovali. Ljubezen in zakon sta bili pri starih Germanih najvišji in najbolj nravni vrednoti. Krščanstvo nima z germanstvom nobenega stika, kajti njegovi elementi so orientalski, njegovi nazori pa iz puščave. Zato išče nemška sedanjost povratek k starim časom, kar se tudi izraža v ukrepih in smernicah sedanjega režima V Monakovvm pa Je te dni sfcoroval Sb<*r strokovnjakov za narodno zdravje. Ob tej priložnosti je razvijal ministrski ravnatelj dr. Guett naslednje nazore: Preprečevanje bolnega potomstva, pospeševanje zdravega naraščaja, to je prava ljubezen do bližnjega. Dr. Guett pripisuje ogromen pomen spričevalom za sklepanje zakonov, ri naj postanejo pogoj za zakonsko rveso. Predsednik nemškega zdravstvenega urade je poudarjal, ck je važno imeti na razpolaoo ne le zdravnike, ampak »drav-nike-ljudl, Iri bodo vešči strokovnjaki, pred vsem pa ljudje, kajti samo takšen človek lahko razume m neguje bobiika. Romagnino umoril Princea? Zaslišanje sleparjeve vdove — Preiskava se bo raztegnila tudi na Angleško kj — Pariz, 6. marca. Notranje ministrsivo in kriminalna policija zatrjujeta, da se bo uganka Princeje-ve smrti v najkrajšem času pojasnila. Čeprav drže oblasti zadevne izsledke v največji tajnosti, nI dvoma, da Je iskana zločinska tolpa, ki ima na vesti Princeja, v Parizu ali v neposredni bližini Pariza. Zaradi tega ae je komisar Bonny vrnil iz Bi-Jona ter zasleduje rfočince v Parizu, posebno v krogih, kjer se Je Staviskv pred svojo kariero mnogo gibal. njenemu možu. Posiej ga m ve® vtdeka, čeprav govore, da Je bila Paul Boncourjeva. tajnica podkupljena, kar Je baje dokazano s čekovnimi odreaki. Zanimivo Je, da nameravajo roategnftf oblasti afero Stavtekv tudi v London. Tajnik Staviskega Romagnino, ae Je mudfi od 24. do 26. februarja v Londonu. Bival Je v spremstvu mlade ženske v nekem obrežnem hotelu. Baje Je Izvedel neke bančne operacije pri zavodu, ki ima v Paiisu svojo podružnloo. Francoska vflada bo prosila aagileSko notranje ministrstvo, naj dovo'i njenim organom vpogled v knjige te družbe. Morda bi ta preiskava prinesla več Jasnosti v to zamotano afero V zadevi dunajske pevke Rite Georg ni drugih novic razen te, da je poslala pevka potem, ko s« J« po llumecn bivanju v Franciji zopet vrnila na T>ima.j, ključe svojih zaplenjenih kovčegov po svojem odvetniku francosild policiji. Odvetnik Georgove J« Ae pristavil, da bo policija težko odkrila kaj novega v starih gledaliških kostumih. in no in njegov zagovornik Raymond Hubert Po neki verziji Je umora Prtaoeja osumljen bdvši tajnik Staviskega Riomagnico. V noči pred umorom sodnika je bil namreč Romagninov avtomobil izven garaže, kjer navadno stoji. Ker je Romagnino zaprt, bo oblasti zaslišale njegovo ženo. Baje se tudi opis osebe, ki je kupila nož v bazarju ho-teJa de la Ville in so ga pozneje našli poleg Princejevega trupla, v vsem v jem a z vnanjosljo Romagnina. Oblasti raziskujejo dalje in se nadejajo, da bodo kmalu dosegle uspeh. Parlamentarna komisija j« že zaslišala ženo Staviskega, ki pa ni izpovedala nič posebnega. Venomer zatrjuje samo to, da Je nedolžna. Vse, kar je vedela povedati, je bilo to, da je ona pri vsem nedolžna. Omenila pa je, da Ji je mož pripovedoval, da sta sedela z ministrom Bonnetom ▼ Stresi pri skupnem obedu. O Paulu Bon-courju je izjavila, da je bivši vnanji minister prijatelj njenega očeta in da je kot odvetnik 1. 1926. ustavil neki proces proti _ _ ...» -- Katastrofa ruskega veleletala Reuterjeva agencija poroča iz Leningrada, da je v snežnem viharju treščilo na zemljo rusko veleletalo. Pri padcu so se ubili štirje potniki, med katerimi je bil tudi sotrudnik ameriške »Chicago Tribune«. _________---- Najhitrejše podmornice V nekem poročilu britske admiralitete stoji, da sta angleški podmornici »Severa« in »Clyde«, ki še nista dovršeni, najhitrejši podmornici na svetu. Njuna brzina bc skoro 35 km na uro. Dosedanje podmornice so se le oddaleč približale brzini, katero ugotavlja angleško mornariško ministrstvo. Rita G e o r g po aasttfianjti pred preiskovalnim sodnikom v družbi svojega pariškega odvetnika Potopljeno zlato prihaja na dan Južnoafriška družba za dviganje zakladov je sklenila z vlado Južne Afrike pogodbo. ki ji daje monopol na iskanje pred stoletji potopljenih ladij v Tafelskero zalivu, ker leži na morskem dnu 400 ladij. Zlato ki je v teh ladjah na morskem dnu, cenijo na 20 milijonov frankov vrednosti. Potopljene ladje so bile večinoma last Vzhodnoindske družbe. ANEKDOTA Ko se Je Masaryk L 1918. vrnil v domovino kot predsednik republike, so ga krojača naravnost obsipali s ponudbami vsake vrste. Vsak krojač je želel postati »dvorni dobavitelj«. Masaryk pa je ponudbe odbijal po vrsti z besedami: »Ne, ne, tudi zdaj mi bodo delali obleke tam, kjer sem pred vojno napravil svoj dolg.« VSAK DAN ENA POPOLN SONČNI MRK Iz organizacij JNS Občinska organizacija v Rajhenburgu Občni zbor občanske organizacije JNS za Rijbenburg, ki te bii 18. februarja v teto-vadn-ci osnovne iole v Senovem, ie privabil prav lepo število članov. Predsednik g. kolskem domu svoj II. letni ob&ii zbor. Zborovanja Bi je kljub slabemu vremenu udeležilo okrog 10U članov. Predsednik gosp. l^eopold Kopač je opravičil odeotnoei domačega poslanca gosp. dr. Vošnjaka, ki ie bil zadržan v Beogradu, in sporočil nato. ia bo ob koncu meseca večji shod, na katerega bodo polrg domačega poslanca povabljeni tudi nekatjri drugi slov>einski poslanci. Spomnil ee je dalje lepega uspeha stranke pri občinskih volitvah, kar naj bo vzpodbuda ca nadaljnje delo. Iztrpoo tajnliko poročilo fe podal učitelj gosp. Slavko Mravlje. Članstvo Is naraslo ta 42 in štetja sedaj 143 ilanov. Po blaga;uižkem poročilu je bil na predlo« gosp. Kvaca dosedanjemu odboru soglasno izrečen abeolu-torij. Član tammnakeeta sveta ki Jupan goep. dr. AL Bralk ovič ie PO občnem zboru obširno razpravljal oezadnjam zasedanju banovin-ekega sveta in s» dotaknil zlasti vprašanja r^rulacije Mislinje. nove izolirnice. Govoril je tudi o trošarini, prasmartiki občinskih tajnikov, učiteljski stanarini in o raznih drugih vprašanjih, ki zanimajo davkoplačevalce. V imen-j sreske organizacij s JNS )j ravnatelj meščanske šole goso. Ferdo Sentjurc v temperamentnih besedah pozival zboroval-c?. na i podvoji svoje delo za procvit stranke in' gospodarski napredek naroda. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor. Namesto v Maribor odhajajočega blagajnika gosp. Hmeline je bil rawolj«n gosp. Kramer. Razmah JNS v mozirskt okolici Občni zbor krajevne organizacije JNS za Mozirje okolico, ki se j« vršil v navzočnosti narodnega poslanca g. R. P^9'*™" šk«, člana banovinskega sveta g. Mat Oo-ričarja in predsednika »reške organiMcije o dr. Sbrizaja v gostilniških prostorih g Kranjca r Ljubiji. je pokazal, da poganja jug. nacionalna stranka v gornje-rajskem sreru vedno močnejše korenine. Skupščine se j« udeležilo nad 120 zvestih pristašev stranke, vodil pa jo je predsednik krajevne organizacij« g. A. Kranjc. Narodni poslanec g. R. Pustoslemlek J« najprej obširno poročal o agrand reformi v gornjegrajskem srezu. kjer se bo z izro* čevanjem parcel škofijskega veleposestva pričelo že meseca aprila, nato pa s« je ba-vil z uspešnim delom slovenskih poslancev v Narodni skupščini. Pred vsem njim se je zahvaliti, d« ni bil sprejeta nameravana trošarina na les, ki bi ž« tako hirajočo domačo lesno industrijo še bolj upropastila Slovenski poslanci so izposlovali tudi velike ugodnosti za slovenske obrtnike pn sklepanju novega davčnega zakona. Z« g. poslancem je poročal g. MaMj« Goričar o zsedanju banovinkega sveta. Zavzel se je osebno za razširjenje ceste čez Cernivec in ceste Ljubno—Logarska dolina, kakor tudi za regulacijo hudournikov Lju-bije in Ljubnice. Zborovalci »o sprejeli poročili obeh govornikov z viharnim odobravanjem na znanje. Pri volitvah je bil na predlog župana g. 2nideršiča soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Avg. Kranjc, podpredsednik Ant. Vrabič iz Lepenjive, tajnik Bruno Goričar, blagajnik Ant. Vaj d iz Lok. Odborniki: Val. Lesjak iz Smihela Jože Brinovšek iz Ljubije hi Iv. Leskovšek iz Lepenjive. Delegati za sresko skupščino: župan 2nideršič in Jan. Atelšek iz Smihela, Ant Podvratnik iz Lepenjive in Jože Co* kan is Lok. » O R Ilirija: Concordia Nedeljska nogometna tekma med Ilirijo in Concordio bo »icer prijateljsko srečanje, ki »e običajno sicer ne ceni tako visoko kot prvenstvene tekme, bo pa vendarle izredno interesantno zaradi primerjave med letošnjo kvaliteto ljubljanskega in zagrebškega nogometa. Ilirijanska enajstorica. v kolikor smo jo imeli priliko videti leto*, je močno pridobila in se moremo s te strani nadejati le dobrega. Concordia se z vso resnostjo pripravlja na državno prvenstvo in bo gotovo predvedla nogomet posebnega razreda, saj ima v svojih vrstah tudi igralce, ki so že čestokrat nosili državni dres. Ilirijani bodo morali pokazati vse svoje znanje in vložiti mnogo volje ▼ dosego željenega uspeha. Tekma z zanimivo predtokmo bo na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Vstopnice po znižanih oenah dobite v soboto in nedeljo dopoldne v kavarni Evropi. Rovanov memorial Letošnje največje skakalne prireditve bodo v nedeljo na bohinjski skakalnici. Vse, kar skače, bo v nedeljo v Bohinju. Na tej naši najidealnejši skakalnici bodo tekmovalci lahko pokazali, kaj so »e letos naučili. Važno je, da omogočimo skakanje vsem, ne pa samo par rutiniranejsim. Na bohinjsko skakalnico upa vsakdo! Ne bodo padli rekordi, pač pa bodo skakači pokazali, koliko so stilno napredovali, kar je za bodočnost vsakega tekmovalca brez dvoma najvažnejše. Prireditev prične točno ob 13. Za najboljše 4 tekmovalce so pripravljena lepa simbolična darila. Razglasitev rezultatov bo ob 16. v gostilni Pristavec v Polju. Smučarsko vrvenje v Sorici Zadnjo nedeljo se je vršil smučarski dvodnevni tečaj v Sorici, obmejnem naselju, tik državne meje v Selški dolini. Kakor drugod, je vodil tudi ta tečaj g. Janko Sicherl, ki je prispel v ta namen iz Škofje Loke. V soboto je bilo v tamešnji šoli predavanje, naslednjega dne pa so vežbali praktične vaje. Bilo je sicer zelo hladno, a vreme jasno in solnčno, smuka izvrstna. Kraj sam, ki leži 816 m visoko, ima najlepše, zelo prostrane in popolnoma nepora-ščene terene, ki omogočajo neoviran 6muk. Sorčani so vajeni smučati zavoljo tega v dolgem, lepem smuku, manj znana pa jim je sigurna vožnja v zvezi s plužnimi in drugimi zavorami. Kljub pičlo odmerjenemu času je dosegel tečaj, ki se ga je udeležilo okoli 50 ljudi, zelo lepe uspehe, tako da so h koncu pričeli celo s proučava-njem površinskega lica in smuških značilnosti tamkajšnjega gorskega okoliša na podlagi zemljevidov Smučarji so prosili, naj bi jim omogočila oblast še alpinski tečaj, ki naj bi se vršil prihodnjo zimo Mimogrede omenjamo, da je v sorski okolici posebno značilno imenoslovje gora Mnogo neslo-vanskih izrazov spominja na nemško kolonizacijo teh krajev v srednjem veku S tečajem v Sorici je bil zaključen letošnji smučarski šport po vaseh škofjeloškega območja. Table tenis turnir ljubljanskih moštev Sodelujejo Ilirija Ll, Herrnes O, Reka, Slavija in Korotan Tumlr razpisuje Ljubljanski tabSe tenia podaave*. Vršil se bo po točkah, t J. vsak x vsakim. Moštvo tvorijo Štirje gospodje, ki tekmujejo samo v singlu. Zmaga ono moStvo, ki d prvo pribori 9 točk. Dvoboj je neodločen, ako moštvi dosežeta po 8 točk. Zmaga se zabeleži z dvema točkama, remis pa z eno. Glede žog se tekmujoči klubi medsebojno sporazumejo. Posamezne dvoboja vodijo določeni deBegatl, katerim ae morajo igrači brezpogojno pokoravati Pričetek vsakega dvoboja Je oto delavnikih ob 19., ob nedeljah pa ob 9., v kolikor se kluba medsebojno ne dogovorita za drug čas. ProSnje za odgoditev dvobojem se bodo ugodile le v izjemnih primerih ln Jih morajo klubi poelati najkasneje dva dni preje na naslov podsaveznega kapeta-na Nagy Ernat, LJubljana, poštni predal 175. Zmagovalno moStvo si osvoji plaketo, ki jo Je podarila tvrdka »Spectrum«. Vsa spore rešuje LTTP. Termini in delegatje posameznih dvobojev so: 9. marca Slavija : Reka, delegat Nemec; 10. marca Hermes n. : Korotan, delegat železnikar; 11. marca Reka žirija n, delegat Klauser; iS. marca Ilirija n : Korotan, delegat Lojk; 16. marca Slavija : Hermes H, delegat Adamič; 17. marca Reka : Korotan, delegat Gogala; 21. marca nirlja n : Hermes n, delegat Adamič; 23. marca Slavija : Korotan, delegat 2e-leznlkar; 24. marca Ilirija II : Slavija. delegat Klauser; 25. marca Hermes n : Reka, delegat GrtinfeM. Dvoboji se vrSiJo v prostorih prvo imenovanih klubov. Damsko cross country prvenstvo Jugoslavije 1934 Ljubljanski podsavea JSŽS priredi 8. aprila ob 11. dopoldne cross country tek za prvenstvo Jugoslavije na 2000 m pod Ce-kinovim gradom a startom in ciljem pri drsališču Ilirije. Pravico nastopa Imajo družine s najmanj 6 (Sest) tekačicami, od katerih najboljša četvorica vpfliva na placement družine in poedinke, verificirane članice klubov JS2S. Klasifikacija družine se vrši po pravilih JLAS. Zmagovalna družina dobi naslov »Prvak Jugoslavije v cross-country teku 1. 1934.«, najboljša po edinka pa naslov »Prvakinja Jugoslavije v eroes-coun-try teku L 1934.« Nagrade: Zmagovalna družina si pribori prehodni pokal, lstotako si pribori prehodni pokal tudi prvakinja po pogojih čl. 84. t p. p JLAS. Prvih 6 (Sest) prejme plakete. Ako bodo naknadno Se darovana častna darila, bo podsavez obvestil klube potom službenih objav. Prijave s prijavnino 50 Din za družino, 10 Din za poedinko. je poslati najkasneje do 1. aprila opoldne na naslov: Ljubljanski podsavez JS2S, LJubljana, kavarna »Evropa«. Prijave brez prijavnine in zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. — Tekmuje se po pravilih JLAS. Kil t pori nt organi zacift m ponovno opo-tmrjajo, da rokopisi, ki n« bodo do 18 ur« v redakciji, ne bodo objavljeni v Hevilkt prihodnjega dne. Predsedstvo LNP. (Službeno.) po nalogu JNS se poziva SK Dirija na zaslišanje, katero se vrši danes ob 18. v prostorih pod-saveza v nebotičniku, IV. nadstropje. Pozivamo gg. predsednika ta tajnika SK Ilirije, odnosno one g?, predstavnike SK Ilirije, ki so po pravilih opolnomoče«il, da zastopajo klub, da se javijo oto določenem času v tajništvu podsaveza. — Predsedstvo LNP. Službena objave odbor« z« delegiranje sodnikov. Za tekme dne 11. t m. prijavljene OZ.DS, »e delegirajo: v Ljubljani, igrišče Ilirije ob 15.30 Ilirija : Concordia (Zagreb) ss. g. Deržaj, stranska sodnik« gg. Mrdjen in Galič; predtekma ob 14. ss. g Dolinar. V Krn ju ob 15. Korotan : Reka ss. g. Jordan. V Domžalah ob 15. Disk : Mars ps. g. Gottvvald. Klubi LNPa in člani sekcije Z3NS ter sodniški kandidati se opozarjajo vnovič na naslednje: Javne tekme saveznih klubov smejo voditi samo savezni sodniki oziroma kandidati, ki jih delegirajo odbori z« delegiranje sodnikov v Ljubljani odnosno pri O. O. v Mariboru. Celju ali Trbovljah Sodniki in kandidati ne smejo odzvati delegiranju nobenega drugega odbora pod pretnjo takojšnjega suspenza ozirom« črtanja iz seznam« kandidatov. Za vsako jflv-no tekmo so klubi dolžni pismeno 4 dni pred terminom, v izjemnih primerih vsaj dva dni pred terminom, zaprositi direktno pristojni odbor za delegiranje sodnikov za sodnika. Morebitni sporazum o osebi sodnika, pravilno podpisan po obeh klubih, se mora istočasno predložiti OZDS. Tajnik: Deržai 1. r. Službeno f« sekdje ZNS. Sej« upravnega odbor« sekcije ZNS bo danes ob 18.30 v kavarni »Evropa« Tajnik. Službene objave Mariborskega okrožne, ga odbora LNP. Razpored tekem za nedeljo 11. t. m.: V Mariboru na igrišču Maribora ob 14 team zelenih : teamu rdečih, ob 15.30 reprezentanca A : reprezentanca B. Službujoči odbornik g. prof. Degen. V Ptuju na igrišču SK Drave ob 14.30 SK Ptuj : SK Drava. Službujoči odbornik g. Brumen. V Murski Soboti ob 15. SK Mura : SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka V Cakiovou na igrišču čakovečkesr* SK ob 15. čakovečki SK : SK Gradjanski. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. Koturaški podsavez Ljubljana. Seja upravnega odbora podsaveza bo danes ob 19.30 v posebni sobi gostilne pri »Amerl-kancu«, Karlovška cesta. Vse klube opozarjamo, da bo glavna skupščina Kotura-skega saveza v Zagrebu 15. marca ob 19. v gostilni »Tolovič«, Petrinjska 2, « običajnim dnevnim redom. Klubi, ki ne bodo poslaHl na to skupščino svojih zastopnikov, naj pošljejo poverilnice na naslov podsaveza. Poverilnice morajo biti podpisane od predsednika in tajnika ter opremljene s klubskim žigom. Ljubljanski zhn^ko^portel podsavec ima danes ob 20. v damskl sobi kavarne Emone sejo upravnega odbora. Vsi odborniki gotovo. Smučarski klub Ljubljana. Dan«« ofe 18. važna seja tehničnega odbora v klubo-vem lokalu. K tekmi v smuku oa prvenstvo MZSP v nedtfjo 11. t. m., ki Jo Izvede Mariborski smučarski klub lz Senjorjevega doma do Ribnice ter popoldanski tekmi odbornikov v Ribnici vozi v soboto ob 14, Izpred kavarne »Jadran« poseben avtobus lz Maribora do Ribnice pod zelo ugodnimi pogoji. Upoštevajo se prijave, ki Jih sprejema do petka g. Laanička Pepo, Marlbortrtca tekstilna tvornica. tel. 24-15. Tekma se vrSl za prvenstvo Mariborskega zlmsko-eport-nega podsaveza. Darila se razdelijo v nedeljo popoldne v restavraciji Gr5?l v Brez-nem. Povratek avtobusa v nedeljo zvečer. Srednješolski slalom. SK Ilirija namerava pred vefliteo nočjo izvesti tekmo v slalomu za meštva srednjih Sol. Naprošajo se zastopniki (kapetani) moStev, da se v svr-ho razgovora sigurno udeleže sestanka drevi Ob 17.30 v klubski sobi Ilirije (kavarna Evropa), vhod Tyr5eva cesta, zadaj. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 bo v telovadnici osnovne ftole na Grabnu gimnastični trening tn country tek.. Pofooštevilno in točno! Vsi, ki imajo doma klubsko opremo, hlačke ln majce, naj prineso drevi s seboj in oddajo gospodarju GradiSarJu. ŽSK Hermes (nogometa« sekcija). Danes ob 20.seja sekdjskega odbora pri Kočarju. Vabd se g. KoSenina. Jutri bo isto-tam članski sestanek vseh l«Tafiev zaradi nedeljske tekme. Cebohin, Kretič, gotovo. TSK Slovan. Dane« ob 20. pri Krušiču, Moste, Ljubljanska cesta, izredno važna seja odbora. SK Svoboda, Ljubljana. Drsvi oto 20. sestanek nogometašev v Delavski zfoomlct. Po sestanku seja odbora. Ljubljanski tebie tenis podsavea. Danes ob 19. bo v telo-vadniai na Ledini sestanek vseh delegatov, ki so določeni za turnir ljubljanskih moštev. NasSednJi tekmovalci naj se udeležijo izbirnega turnirja za sestavo ljubljanske reprezentance: Nemec Janez, Nemec LajoS, Horvath, Dro-venik, Kavčič (vsi Hermes), Weissbacher, 2iža, Nagy, Djiuovski, Stopar, Geržinič (vsi Birija). Ilirija in Hermes naj izArršita do torka 13. t m. turnir po točkah best of five, med svojimi tekmovalci. Vremensko poročilo JZSS ln SPD od 8. marca; BI »tri ca-Boh. Jezero: +2, oblačno, 50 cm snega, sneg južen, smuka dobra posebno v višjih legah. Bled-jezero: —1, mirno, 10 cm snega, snef srež, led grapav 15 centimetrov. Kranjska gora - Rateče-Planica: —2, pooblačeno, mirno, 40 cm snega, sneg srenj, sankališče uporabno. Vršič ln Tamar 250 cm pršifia. Ruška koča: —6, 65 am prši Ca sneži, smuka ugodna. Klopni vrh: —4, 5 cm pršiča na podlagi 90 cm. sneži, smuka ugodna. Pesek: —6, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm, sneži, smuka ugodna. Senjorjev dom: —7, 10 centimetrov pršiča na podlagi 100 cm, sneži, smuka ugodna Cinžat nad Falo: —5, 10 cm pršiča na podlag 65 cm. sneži, smuka ugodna Sv. Lovrenc na Pohorju: —6. 10 cm pršiča na podlag4 50 cm, sneži, smuka ugodna. Ribnica na Pohorfti: —5. 50 do 60 cm snega, pršič, sneži, smuka ugodna. Rintskl vrelec: —3, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 25 cm. smuka ugodna. — Od 7. marca: Smučarski dom SK Ilirije. Planica: —5, sončno, mirno 130 cm snega, sneg srenj, smuka Izvrstna. Dovje-Mojstrana: jasno, smuka prav dobra. V planinah smuka idealna. Igledi za nedeljo iz-bornl. Koča na Krmi vsako soboto ln ne-I del jo oskrbovana. Skakalnica uporabna. Iz življenja na deielf ZALOG. Proračun občine izkazuje 378.133 Din dohodkov m 721.104 Din izdatkov. Za kritje primanjkljaj« se je na seji sklenila pobirati 100 odst. občinska doklada na vse neposredne davke, katerih predpis znaš« 347.328 Din Prošnji združenja trgovcev in skupine bojevnikov za r«\bo občinske sejne dvorane obč. odbor ni odklonil; priporočil jc le glede na varčevanje 8 kurjavo in razsvetljavo uporabo šolske zbornice. « če je ta premajhna, pa šolsko dvorano, kar d« krejni šolski odbor drage volje na razpolago. Prodaja neobre-stuioče »e občinske njive z znano kulturno vrbo se razpiše v dnevnikih. Okrajno načelstvo v Ljubljani )e »poročilo: Lovska zakupnin« m 1. 1933./34. v znesku 22.200 dinarjev je nakazana naslovu (občini). Naj se takoj poroča, zakaj prejem ni zabeležen. Občinska uprav« je zavoljo tega imela 1. t m. sejo in je razvidno iz sejneg« zapisnika da je bivši župan Gartroža Ivan v nedeljo 18. februarja leto* prinesel v kritje primanjkljaj« hranilno knjižico Zadružne zveze v znesku 15.872 Din, 32SO Din v gotovini in predložil troje neplačanih računov Gre gore« Antona in enega svojega v skupnem znesku 3078 Din. Uprava je soglasno sklenila sprejeti le rnesek omenjene gotovine 3250 Din, odklonila pa je hranilno knjižico in račune, ki se kot nepristojni vračajo in mor« Gartroža Ivan povrniti ostalo v denarju, in sicer v roku 14 dni. počenši od 4. t. m. dalje. Obenem mora plačati obresti po 8 odst., ki se računaio od 1. julija 1. 1933 do 31. ianuerja L 1934.. to |e za 7 mesecev O tem se bo v smislu sklepa poročalo tudi okrajnemu načelstvu v Ljubljani. Na seji se je dalje sklenila razpisati služba pisarniške pomožne moči in jo istočasno nastaviti s službo občinskega sluge 1. april« letos, da se ^odo mogle plače regulirati po banski uredbi. Okramo račelstvo in davčna uprava se naprošata, da bi se takse n« bic;klje plačevale pri finančni kontroli v občini, ker ljudje s plačevanjem v Ljubljani Izgubi'a jo preveč časa in imajo s te-m nepotrebne izdatke — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša, da bo 10. t. m. ob 8 v čikfllnici na zaloški postaji javna ust-ia lic;tacija za zakup košnje in zakun zrm^iških delov, ležečih od km 417.6 do km 424.5 n« levi in desni strani proge med postajama Lazam! in Zalogom. Repertoar HRAMA. ZaMHr ob 90. Petek. 9. ob 15.: Kulturna prireditev v Cr?H mlaki. Izven Dijaška predstav«. Globoko rtii?»ne cene od fl do t4 Din. Sobota. 10.: Rai potez ihov. Izven. Znižan« cene od 6 do 20 Din. Nedelj«. 11. ob 15.: Praznik oretoFh Ješeoi. Irvin. Zn;žane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.. Visoška kronika, Izvm. Zniia«* cene. OPERA. £»?etek ob 20. P »t pik. 9.: Zanrto. Sobota. 10.: Ples v Sarotn. C. Ponovno »pora r lam« na nkzpteanl poletni abonma, ki nudi izredne ugodnosti glede cen. ki so tako nizke, rla na? vsakounir omogočalo stalnrpoeet gledališča. Prva predstava za tww C abon^irft? bo v soboto 10. t. m., hi sicer »Ples v Savoju«. Ramo ob sebi i« umevno, da imata ta vefler hidl eeloletnl sbon^tj reda C svota predMavo. Mariborsko gledali$£e Petek, 8. ob 15.: Deseti brst. Proslav« 90-Istnice Jurfičevega rojstva. Dijaška predstava. Globoko znižan« een« (od 10 Din navzdol). Sobota. 10.: Vijolica. B. Oos*mw|a Krike DruzoviČav«. Nedelja. H. ob 16.: Pasttrfck P*«r ki kralj Briljantin. Otroška predstav« pri najnižjih oenah. (Sedeži po 10. 8. 6, 4: bojišča po 3 in 2 Din). — Ob 20.: Vijolica z Montimarina. Gostov«®!« gdč. Eriks Druzovičeve C. Radio Petek t. marca. LJUBLJANA 11: SoLaka ura: Kaj ee 4o-seže i varčevanjem (dr. Murko). — 12.13: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, pU>-gje. _ 18: Stara Ljubljana (Doeial). — 18.25: O socialni skrbi (Jančigaj). — 18.35: Izleti za nedeljo: Dolenjska (Pirnat). — Sokolstvo. — 19.30: Predavanje Narodne odbran«. — 20: Prem os koncerta ia Zagreba. _ 22: C«a, poročila, plošče. Sobota. 10. marca. LJUBLJANA 12.15: Ploščs. — 12-45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Marija An-toinetla (ga. prof. Marija Borštnikova). — Ls.SU: Zabavno pr tavanje (g. Daneš). — 19: Ljudski nai o dobrem in zlu (dr. Ve-ber). — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Prenos akademije mestnj občine iz Uni-or.a. V m 98 napoved časa in poročila. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni tri©, _ 20.15: Orkestral-en in pevski koncert. _ 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Godba na pihala. _ 20.06: Koncert. — 20.55: Opjretna ura. — 22.30: Jazz in po-emi. — BRNO 20.05: Godba na pihata.^ — 20.55: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.02: Večer lahke glat?be. — 21.20. Cho-pinove klavirski skladbe. — 23.05 Plesna muzika. - DUNAJ 11.30: Plošče. - 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: OpereAni večer. - 2.30: Godba za ples. — BERLIN 20.10: Popularni operetne melodije. — Lahka in plesna glasba. _ M0HLACKER 20-15: Zebavin večer. _ 22.45: Plošče. — 23: Nočni koncert - BUDIMPEŠTA 18.80: Lahka gkw*ba. — 19.90: Veseloigra. — 21.15: Koc-oert orkestra. — 22.30: Lahlca in plesna glasba na ploščah. — RIM 17.10: Vokalen iti mstrjmentalen koncert. — 21: Prano« opere i« gledališča. inserlraff« i> ..JUTRU" pridobi ljubezen Sposaala smo. da m di molko rati ■ mshke, belo. r»«žo kolo. Vsak« Um umor« io potrditi v svoj« veliko sad®, voljstvo in pridobiti nov« oboževatelj«, ako uporabi)«, kot jaz. novo kremo Tokaloa, bel« barv« (n« mastne), ki sestoji iz prop*» riran« *t«ž« metan« in olivnega olj« s pnr mesni, ki koio osvežuj« in jo dela belo. Kroma Tokalon pronica neprestano » kožo, oblažuj« razdražene kožn« ilez«, w tuje razširjene pore, odstranjuje sojedc«, osteh t« nejbolj temno in raskavo koio te io napravi belo. Krema Tokalon daj« ko« v treh dneh tako lepoto in iveiost kakria« a« bi mogli doseči na noben draf način. Uporablja naj s« vsako jutro! Javljamo tužnlm srcem, da Je nafia ljubljena mama, »tara mama, taiča, sestra, teta itd., gospa v dna &epon loj. zasebniea, bivča goctilničarfea du« 8. marca ▼ 70. letu starosti mirno t Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ soboto ob 10. tiri ia biSe žalosti na domače pokopališče. Horjul pri Vrhniki, dne 8. marca 1934. 2814 Žalujoči ostali« -»•v«.'.- . v, -v,-:.:. v, "A - --T'f v^.2£fB OMlai tteaftoi pogrebni Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Terica Magister zasebniea dne 8. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažil! SV V61*6 Pogreb nepozabne, blage pokojnice bo v soboto, dne 10. marca 1934., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trža?k3 ^sta štev. 26, na pokopališče na Viču. Ljubljana—Moravče, dne 8. marca 1934. 2alnjo6e rodbine: Magister, Kopač, Belin. i a Lfltovlč Joža: Neme žrtve Pravilo mi pšenica, sladka pšenica! Blagrujejo me kot kraljico žit. Toda sedaj čemim v vlažni zemlji, vsa ponižama in pozabljena. Hrepeneče čakam sonca in pomladanskega vetra. S svojo edino bilko sem se že prekljuvala skozi mrzlo grudo, da se odzovem klicu Stvarnika in postanem deležna blagoslova, ki bo rosil z njegovih dobrotnih dlani. Bela, snežena planjava, ki nas je blagodejno varovala kakor topel prt, je začela gi-niti in kopneti. V toplem popoldnevu je poledenela skorja nekoliko odstopila od zemlje, skozi razmočene razpoke so se začeli krasti prameni zlate svetlobe, ki je oživljajoče proniknila tudi k meni. Spočela sem se bila sredi neizmernega stvarstva kot neznaten, zrnat drobec, v katerega je dahnil Bog posebno življenje i-n dopadenie. Bila sem negovana od sonca, rose in mehkega vetra. Spočetka sem domovala visoko nad brazdami, rekli so mi pšenično zrno, zlato pšenično zrno. Svoje sreče sem se zavedla v varnem naročju, ko sem se pozibala skupaj s sestricami, povija z njimi v lep klas in nerardružno tihožitje. Okoli nas so se pripogibali še drugi, nešteti klas;, svetli in dehteči, prevlečeni z zlatim bleskom, vsi za.eti v pesem vetrov in tajnega šepetanja. Sonce nas je neprestano božalo, zorele smo ter postajale čiste in bele, vredne nebeškega kruha. Okoli nas se je odražalo življneje v tisočerih spreminkih in glasovih. Veter se j« poigraval s Jezusovimi srajčkami, požrešni slak se je poširil kraj njive in nas zavistno motril s sivimi očesci. Mak se je vsak dan bolj razvnemal, prepelice so štele svoje pedi in se ljubko smukale med nami. Naša soseska je bila dolga njiva v valoviti rebri, od koder smo se lahko razgledovale širom Barja. In potem so se razgrnile nad nami julijske noči, bele in tople. Obzorja so dolgo žarela, večerna luč ni mogla ugasniti, srebrne meglice so se topile nad Bistro, zaljubljeni klici močvirskih ptic so se trgali iz močav. Murni so se prijetno oglašali, družina za družino, z bregov v doline, vso noč, vso belo noč. Svetinje so letele iz naročja Žalostne na gori čez Pokojišče in še naprej do ajdovskega grobišča. Beli oblaki so pritiskali svoje ozke obraze k vrhovom Menišije, fantje so vriskali pri znamenju, v katerem se je sramežljivo skrivala sv. Marjeta, zajeta v rdečkasti soj večnega plamena in zveličan.ia. Nekega jutra so rano pripela k nam razigrana dekleta; beli predpasniki so se nežno blesteli v jarkem soncu, nekaj prazničnega se je razodevalo v kretnjah deklet. Nismo si znale razložiti zgodnjega obiska, ko so se komaj vrgli škr-jančki v naročje neba, čegar belina je neprestano migotala in se izpreminiala v lahno zelenino... Toda prekmalu je prišlo usodno spoznanje! Bridki srpi so se zabliskali in začeli neizprosno segati po žitu. Komaj znaten zvenk je šinil mimo nas, klas se je zamajal, strepetal in žalosten omahnil. Vrsta za vrsto je legala, vedtno bliže, vedno bridkejše. Vrtoglavost me )e prevzek. ko Je tudi mene doletel ostri dotiklja. čez čas sem se nekoliko zavedla; naš klas je ležal na tleh, naš lepi prijazni domek je bil vržen in zrušen! Komaj sem še mogla uzreti Žalostno goro in košček žive meje, kjer je žvrgolel kos in so oživljale nočne skrivnosti. Zitje je bilo kmalu požeto in povezano v snope. Naložili so nas na voze in pod večer odpeljali skozi vas. Kakor da bi nas pokl^dali na žrtvenik, tako so obdevali snope v kozolec. Tu smo ostale do šmarnih maš; tedaj so nas pobrali z lat. Med vriskanjem in prepevanjem so razložili snope v polkrogu po podu. Samo zlato klasje! Ob-stopili so nas mlatiči, zavihteli cepce, ki so nas z neumsmiljenimi udarci raztepli. Naši tihožitni domovi so bili pokončani, klasje razcefrano. Ko so pospravili prazno slamo, so nas prevejali in ločili zdravo zrno od nerodovitne ljulike. Končno sem se znašla v tesnem, zatohlem prostoru, vsa trudna in preplašena. Tudi ostale sestrice so drhtele, dolgo se nismo mogle pomiriti. Vsak čas se je katera zdranila in skotalila drugi v naročje. Nič več nas ni ogrevalo ljubo sonce, nič več nas ni oživljala kre-pilna rosa Življenje v predalih je postalo puščobno, zrak dušljiv in mlačen. Cule smo ed:no strašljivo škrabljanj in tekanje sladkosnednih mi3k. V čemernem jutru so vendar zacvilila razsušena vrata v naši kašči. Vse smo prisluhnile! Rezen zrak nas je zajel, gospodinja je prinesla pehar in ga napolnila s semenskim žitom. Tudi jaz sem bila odbrana za novo žrtev! Zena nas je iz- rofitla možu, Id te Je odpravil z nami na preorano polje, lCer nas je preoral. Ce-šmilj je rdel tedaj, pajčevine so se razpredale po drnuljkah, bogata jutranja rosa se je nagradila po leščevju. Vsak listič je imel čisto kapljico, podobno čarobnemu okencu, ki se ie zlatilo v ognjenih polivkrh jesenskega sonca. Orne brazde so se poželjivo odpirale pred nami; zdelo se nam je, da segajo v samo večnost. Sejalec je hodil od jamelča do nasprotnega konca in nas skrbno razsipal. Pre slehernem eamahu se je nekoliko priklonil, blažen usmev se mu je nabiral okoli ostarelih ustnic, ki so gotovo okusile marsikatero kapljo bridkosti. Ko je končal z delom, je obstal koncem njive; ozrl se je v nebo, kakor da sledi med oblaki trohico blagoslova, ki je odbran tamkaj tudi za njegovo setev. Snel je klobuk, veter se je poigraval s sivimi lasmi m blažil kmetove skrbi. Naslednje jutro so šli železni zobje preko nas ter nas zagrebli v grudo; nekaj dni sem mirovala in prisluškovala. Grobna tišina! Kamor bi se ganila, povsod bi naletela na tesnobo in temo. Hotela sem se prižeti k razrahljani grudi, toda njene prsi so bile za me tedaj še ako mrzle, skoraj strupene. Postalo mi je težko, vlaga me je začela razjedati, moje drobno, krhko telesce je bilo premalo zavarovano proti težavam. Kako bi mogla kljubovati! Začela sem hirati, spomini so ugašali, neopaženo in tiho, kakor se potajijo rdeče jesenske zarje in zgubi zlata sled med nevšečnimi oblaki, ki re morejo skriti ostarelih lic, s katerimi to pričakati rimo... Se tem trohnela in propadala, slednjič sem obnemogla in umrla, da obrodim tisočeri sad. Dolgo sem ostala vklenjena v temačni košček stvarstva, da se popolnoma pre-rodim in doprinesem poslednjo žrtev. Bodrilen klic pa me je vnovič zdramil iz smrtnega sna in me navdal s krepko voljo, da moram preživeti temo in puščobo. Zares! Nisem bila zaman poklicana in obujena. Žalost je minila, potrtost me je zapustila. Prevzela me je skrivnostna moč, drhtenje se je polastilo mojega srca, iz katerega je začela poganjati nežna, zelena klica. Iskra upanja se je raznetila; veseli hihot oračev, ki je nepričakovano jeknil preko njiv m travnikov, me je potrdil v ponižni nadi. S slehernim korakom, ki se je oglasil vrh zemlje, se je prebujalo življenje, južni veter je zrahljal poslednje ledene grebene, zvrtinčil suho listje in se končno umaknil soncu, da zaceli rane ... Tudi moje sestrice so se zdramile; vedno bolj čutim njihove kali, s katerimi nalahno odrivajo grudo in poganjajo svežo rast. Podajamo si roke in se zapredamo v belo staničevje. Vse željno čakamo na zvonove, ki bodo oznanil' pomlad tn vstaienje tudi nam. nemim žrtvam. Tedaj se bomo odele v svetlo zelenino. pomladni veter se bo igral z nami. sonce rn rosa /ras bosta prerodHa in nam vrnila novo življenje, polno lepših obetov ta zlatega klasja. 2 Din — Jurčičeva Številka ^ŽIVLJENJA IN SVETA44 Trboveljski premo v zabojčkih CENE MALIM OGLASOM Po ft« par za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo &>užb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za ysak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka z\ vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« FISm ? _ „ tr«u odgovor, priložite UM 3#- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča »e malih oglasov, je naslavljati na t Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. mmmm B^eda 1 Din. davek 2 D!d. ca šifro ali dajanje na »lovu 5 Din. Najmanjši znese'« 17 Din. Cetista p-rovrstnega, s etra nr-k itn ias [ r u men t-o-m ga.kts o-f o IK' m. eventualno jaiz klavirieta sprejmemo lakaj. Ponudbe r« upravo Dubrnvačkog Kurorhestra a Dubrovniku. Na' Je javi če1 '"s;. P.ivao Singler. ' 7079-1 Kontoristinio dobro strojepisko in i^tec-o-g-aficjo iščemo. Prednost ima proeilka z znanjem sr bi>brrašč:iie. Oferte je na-s oviti c« Društvo ir.du '«rv io veletrgoro^v t LjaVjanl. 7972-1 Natakarico <*tar.o d« 80 let, prkifto, po štono, priiku-pljiv« in &e>d-ne zunanjosti, im>»iiM> tudi kuhe, sprejmem ▼ boljšo gostilno aa de&eld. — Ponudbe « sliko in navedbo dosedanje »užbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 7872-1 Trg. pomočnica specerijsk-e stroke, • wii«t-ao prakso. itnoina gospodinjstva, dobi službo. Po nndbe s sliko na naslov, ki ga po v« oglastki odde-lok »Jutra«. 7W7-1 Služkinjo vejemo vee-h hišnih d«!, kuhanja ta pospravljanja sob. pridno i-n pošteno. sprejme Ange'« G ros** k. Rožpoh št." 136 pri Mariboru. 799P-1 Ljuba Jurkovič: m S mmmfm^ (Ilustriral V. Mazi) 20. Da bi jo epravili v dobro voljo, so šari-kovi prirejali domače zabave, na katerih Je i 10 zmerom obilo smeha In šal. Tudi stari Beli Miš. knez LiptavsM, je prihajal nanje; ta Je imel malo Lili posebno rad Mali Fič je skakal skozi obroč, ostali s Sa-rikom vred Pa so kazali druge umetnlje. Ob tem se je Lili nekoliko razvedrila in pozabila svoje gorje. Jelonošo (Speieefltrfiger) tudi nemščine »modnega išče restavracij* hotela Štrukelj. 7960-1 Davčnega strokovnjaka iščemo. Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Davčoi etrofcofttM.k«. 7976-1 Šiviljsko pomočnico sprejme takoj Julka Sedlar, Poiianska cest« St. 11 8003-1 lieseda 1 Din davek 2 Din za šifro elt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovariša-potnika H pot a j« i avtomobilom po Sloveniji, in bi me vzel kot sopotnika, iščem proti dnev-ni odškodnini. — Sem dobro vpeljan in de-am hitro. Tavčar, tovarn« Vid mar. Ljubljana, Pr-e-d Škofijo 19. 7951-S Stanlčna kuharica želi službo pri orožnikih, finencarjdh ali kaj pod.ob-ne.g«. Naslov v oeia,--nem odd-eiku »Jutra«. 7915-2 Dekle ki i na kuhati in opravljati vsa hišna dela, spretna tudi v ročnem delu. išče službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7ft,>4-2 Brivski pomočnik vojaSčin« prost, dober de-'avec in bubi itu«er. i$5e službo i« takoj. — Ko&ar Avgust, brivski pomočnik. Ljutomer. 7877-2 Mlad kravar t.rszen in priden, ieli-slnf-bo za takoj. Naslov v ogl. odd« ku »Jutra«. 7»76-2 Potniki! Za razprodajo i te*.m ve? jo količino blaga m mo*ke n domske obleke. Potniki, kateri bi proti proviziji ho-t-eVi bi3go razprodajati. naj s« iaviio »od »Provizija«. 8005-5 Poitk Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro &U dajanje na ilova 5 Din Najmanjši znesek '7 D1n. Dijaki 15 Din Strojepisni pouk več-emi tečaj. V oddelek od 7. do 9. ivečer se sprejme ie nekaj gojenk (cev). Uč na ura 2 Di>n. Vpisovanje danes M jutri. Christofov učni ta vod. Domobranska cesta 15. 7968 i Beseda 50 para. davek 2 Din. za Sltro ali dajanje naslova 3Din. NaJ-manls znesek 12 Din Sobosllkar ln pleskar z mojstrskim izpitom, ižče atalno zaposlenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7952-2 Kontoristinja '.možna hrvatske trn oem 5ke stenografije dobra stro jepiska. išče nam>-5f enje Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« (vod Šifro »Irurjena moč« 79j y prodaj t uilogo m inventarjem. Za vse sku paj potrebno eea 100.000 Din. — Informaeije daj« Grims, trg.. Stara cerkev pri KoSevju. 7817-20 Kapital Beseda I Din davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova S Din Najmanj« enesek 11 Oin Bančne vloge kupuje™« ie prodajamo najkolantn«}«. Naročila I« provinc, izvršujemo oaj«*-nesljivej. Za '*l«ovor pro sinto prit o« i ti 8 Din v »nam ka.h Posovui zavod d d. Zagreb. Praška oli«. 90-14 Beseda 50 par. davek 2 Din za š:iro ali dajanje na slova 5 Din Nn manjši znesek 12 Din. Dijaka »četa s aprilom stanovanje. C« mogoče klavir in hrana za enega. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dijak«. rm-i> Beseda 50 par. davek 2 Din ta šifro ali dajanje na slova 3 Dir NutmanJSl enesek 13 ntn Prazno sobo solnčno. oddam mirn4 le Aolidni osebi po nizki ceni Naslon v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 798523 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da je naSa dobra od nas vseh iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, sestra in svakinja, gospa NEŽA KAMUŠIČ roj. Rijavec dne 7. marca po dolgi bolezni, v svojem 76. letu, pre-videna s sv zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice bodo položeni dne 9. marca na mestnem pokopališču v Gorici k večnemu počitku. Gorica, Grahovo, Ljubljana, dne 8. marca 1934. 2813 Žalujoče rodbine: OR. KAMTTŠIČ, REJEC, TOROS, RIJAVEC in STURM - . ■ ■ 1 ; ?>'. i.-' :V-: * ... v/ -(." Sostanovalko ▼ imo onkrbo. i dobro maAo hratvo sprejmem v centra mesta. Naslov pove o« lasmi oddelek »Jutra«. 7937-28 Lepo sobo »sparirano. v I. nadstropja za pisarno s 1. aprilom odda drogerija »Hermea« oa Miklošičevi cesti štev. 30. 7966-23 Pri sv. Krištofu eddam 1 majhno ln 1 veliko sobo s posebnim v bo dom. Naslov t og'a*n»m oddelku »Jutra«. 7964-23 ni j. Beseda 1 Din davek 2 Din ea šifro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Trgovec W prttnja enkrat na tsden ta en dan v Ljubljano — išče pri samostojni osebi čisto, majhno sobo s strogo seja Hrani m vbodom — po možn-o«ti v centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Naznaka ci-jene«. 79u0-23/a tanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob stanovanje a pritiklinami oddam Osta na Loko »t. 23. 7886-21 Enosob. stanovanje manaardno. oddam • 1. ma em. Ogledati med a tn 6 na Bl«iwei»ovi eesti 9/n. 7974-21 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Lokal ta slaščičarno tn mlekarno v centru mesta z« 600 Din oddam proti odkupu inven tarja. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«. 7983-19 Stroji Besedi 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. NaJmanjšJ znesek 17 Din. Turbino za paAee 2.5 m in 2000 :««aU .... ___ V oglasnem oddelku »Jutra. ]e dvigniti »led.fc« Hfr»: A, Avto. BreroarDDa rost. Brea kuhe, Bo<>ravor avijno, Jaak« Kl-emoočii, Komfortno. Lastni dom. Mirna a-radnjoa. Marec lf>94 MoAko kolo. Merkantil, Miklošičeva e.. Medarec. Nujno rabim Nova«, Nnjao, noto življenj«, Osamljena, Ob nedeljah odsoten. Organizacija, Pisarna. Potreben, Popolnoma trveHtbar. Polten 50. Posestvo pr! K-anju, Po-l-eg »miverz«. Parni kotel, Posestro. Po-sojrlo 19S4. Radi« Rabim takoj, Re*!t«(j treh l:vljenj, 9i>retna. Skladiščnik. Soinčno. 8ta'na služba peka. Sladolede rka Glasbila Beseda lDln. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomatičen gramolon na prodaj t gostilni »■Pod Tabor-?®«, ©e-raufce št. 48. T855-26 Beseda 1 Din. davek 2 Din, sta soba. Cevi. Do 300.000 za 6ifr0 aH dajanje na-Din. Dobro idoča trgovina s]0va 5 Najmanjši znesek 17 Din. Kostanjev taninski les t ak«»}t hi obelj«s kapu.e stalno i® p'ača proti du-plik.tn- Hadl, Novo mes o 92-15 Dom »reče. Diskrecija. Din 300, Denar. Diskrecija zajamčen«. Dob-a bodočnost. Dobra moč. Dr. C.. Elektromotor. Ekonom. Engro Ljubljana. Ekonom. Galvanizacija. Grad. H ša z vrtom, Humorist. Hud pe«. Idealna g^>spodinja Id"al- Enosob. stanovanje a pritik inami oddam takoj ali pozneje v centru mil.--j:ma zakoncema br« otrok ali t 1 otrokom. Prijave t naslovom In poklicem na •»glas. oddelek »Jutra« pod tnačko »Zel-o ugodno«. 8001-21 Obrt Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Specijalna prikrojevalnlca zdslnje vse kroj. finite* 1 *o men i« tumalu izg« 'avlja prw>vwtne obleke kostume in plašče ter po ičuje krojenj«. — Jotica Knmelj. VrvelKan« v ino leinstvu. Gledališka ni. 7 pritličje. 7939 30 Preminul nam jc po dolgem trpljenju, ▼ 89. letu starosti naš iskreno ljubljeni mož, oče in brat, gospod šoštartč Aleš Šolski upravitelj v pokoju Pogreb ae je vršil T. t. m. ob 8. uri iz hiše žalosti. Tu je bil šolski deci skrbni oče celo desetletje. Trdkova v Prekmurju, dne 5. marca 1934. Ure. ju ie Davorin Ravljen izdaja s* konzorciji »Jutra, AdoLt Ribnikar. Za Narodno uskarno d. d. kot uskamar* Franc Jezersea Za mseratm del ,e odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani