50. številka. Ljubljana, v četrtek 2. marca 1905 XXXVIII. leto. Uhaja vsak dan zvečer, Izimši nedelje in praznike, ter veUa po pošti prejeman sa avstro-ograke dežele aa vse leto 86 K, sa pol leto 18 K, sa četrt leto 6 K 60 h, aa en meaee 2 K 30 h. Za LJubljano a poSujanjcm na dom za eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi »am ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leto 11 K, za četrt leto 6 K 60 h,' za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poStoina. — naročbe brez istodobne vposiUatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ee plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se bo oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Št. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, Ji Slovenski Narod'1 telefon št. 34. oznanila, t. J. administrativne stvari. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Nujna duhovska potreba. h. V svojih zahtevah, obrazloženih v nujnem predlogu v državnem zboru, zahtevajo duhovniki tuđi razne olajšave zase pri odmerjenju davčnih pristojbin. Kakor smo že povedali, duhovniki niso tako nujno potrebni zvišanja dohodkov, ravno tako moramo konstatirati, da se pri odmerjenju davka od gotovih do-hcdkov pri duhovnikih jako mehko postopa. Koliko imajo place duhovniki, tega sami ne vedo, ker jim ljudje vedno tkupr.j znašajo. Ko jim je treba napraviti napoved dohodkov, si potem izmišljujejo razne stroške, ki jih imajo in nimajo. V ta namen, da lažje prikrijejo svoje do-fcč-d-e in izkažejo več stroškov, je spisal neki duhovnik brošurioo, v kateri jih poučuje, kako naj napovedo svojo fasijo. Rsiumevno je potem lahko, kako prikrivajo svoje dohodke in izkazujejo stroške. Žito plačujejo duhovniki v primeri z drugimi stanovi in v primeri s svojo plačo jako malo. In še to jim ne ugaja. Se zahtevajo večje olajšave od državnega zbora. V nekem mestu ima župnik dohodkov nad 4000 K, vendar plača od teh svojih 4000 K ravno toliko, kakor učitelj z letno plačo 1360 K. To ni samo en slučaj, temveč jih je več. Ntdučitelj v dotičnem kraju, ki imi okrog 2000 K plače, za to svoje pia*o plaća skoro še enkrat toliko, kakor zgeraj omenjeni župnik. Iz tega je razvidno, da ne izkazujejo duhovniki, posebno župniki, resnično svojih dohodkov. Vemo za več ka planov, kateri se sami cenijo na 1600 K dohedkov, a ne plačajo prav nič osebne ga davks, medtem ko morajo učitelji plačevati od plače 1060 K po 8 K. Razlika je v tem, da so župniki in kaplani same1', učitelji pa oženjeni in imajo več stroškov, du hodniki imajo brezplačno stanovanje, nekateri učitelji ga pa morajo plačevati. Tako smo dognali, da se duhovnikom ne godi nobena krivica pri odmerjenju dohodninskega dat ks, pač pa drugim stanovom, ki ne morejo utajiti svoje letne plače. Duhovniki hočejo biti v plačah enaki takim ljudem, ki imajo državne službe. S stališča osebnih potreb morajo duhovniki priznati, da ne potrebujejo toliko. Vsak duhovnik je samec, brez družine. Nt mu treba otrok pošiljati v šolo in skrbeti za prt življenje ostale družine. Čemu potem toliko plače? P o si. Šuklje je o učiteljih samcih rekel, da že lahko shajajo, kako je mogel sedaj glasovati za zboljšanje plač samcem - duhovnikom? Tu se vidi tista prekanjenost tega moža, ki na dve strani različno gleda. Pravi poslanci bi imeli reči: Dokler drugim stanovom z družinami ne uredimo njih plač, tako d o 1 g o n a j p o č a k a j o duhovniki in naj nekoliko b1 uži jo za »božji Ion«. Poglejmo učitelje, kako so plačani! Diije železniške in druge uslužbence: Zakaj vse te zapostavljajo, ko so vendar vsaj toliko koristni udje človeške družbe, kakor duhovn ki in še več. Vse stvari se draže. Tudi na deželi se pozna ta draginja. Duhovnikom verjamejo, da so potrebni zvišanja plač, učiteljem pa ne verjamejo. Vendar ni očividnejše razlike, kakor duhovniki in učitelji v njih plačah. Poznamo več župnikov-aam-cev, ki bodo ta predpust dejali več sto kron v žep od samih porok. Poznamo pa tudi oženjene učitelje z 1—5 otroki in z mesečno plačo 42 gld. Kakšna razlika je to! Somišljenike opozarjamo na ta pojav duhovniškega zboljšanja plač. Pre-skrbite, da bode ljudstvo o tem zvedelo do zadnje kmetske koče. Pokažite na življenje duhovnikov in na to prošnjo v državnem zboru. Oslep-ljenci morajo izpregledati, da duhovnikom ni za vero, ampak za njih bero in za denar, ki je vladar Bveta, in kakor duhovniki kažejo, tudi vladar nebes, ker, kdor več plača za maše, pride prej v nebesa Pokažite tudi na duhovskega ljubljenca dr. Šu-steršiča, kako se bogati na stroške nevednega ljudstva. On kupuje graščine, ljudstvo pa strada. Do kdaj pojde naprej to? Dokler bode ljudstvo tako neumne, da bode volilo tiste, ki jih duhovniki priporočajo. Zato nikdar glasovati za take poslance, ki jih izbero duhovniki! Duhovnikom je denar vse, trebuh pa njihov bog. Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva. Spisal ing. c h eni. J. T ur k. V. Pri nas najbolj znano fosforovo gnojilo je To m asova Žlindra, ki se dobiva pri predelovanju sirovega železa v jeklo po takozvanem Toma-sovem (Thomas) načinu. Surovo železo zadržuje namreč mnogo fosfora, iu se vsled tega rado lomi. Od jekla pa se zahteva velike trdnosti in prožnosti, in zato je potrebno, da se odvzame surovemu železu fosfor, ako se hoče dobiti jeklo iz njega. To se vrši po omenjenem načinu in sicer tako, da se raztopljeno železo zlije v posebne posode, v katerih se nahaja živo apno, ter potem skozi ognjenotekoČo Železno maso pod visokim pritiskom piha zrak, ki okisa v železu se nahajajoči fosfor v fosforovo kislino. Fosforova kislina se spoji z apnom v fosforovokislo apno in kot žlindra izloči na površju jekla. V tekočem stanju se nahajajoča žlindra se potem odlije v posebne vozove, počasi ohladi in končno zmelje v droben prah. Tomasova žlindra stoji in pade s Tomasovim načinom dobivanja jekla, kajti, kakor hitro bode izumljen boljši način razfosforovanja Železa, oziroma dobivanja fosfora prostega železa, pri j kraju bode tudi s Tomasovo žlindro, j — Tomasova žlindra zadržuje 12 do ! 20 odstotkov fosforove kisline in 40 do 60 odstotkov apna. Njena dobrota je odvisna od tega, kako drobna je in od topljivosti v njej se nahajoČe fosforove kisline v citronovi kislini. Čim drob-nejša je in čim več njene fosforove kisline se topi v dvaodstotni citronovi kis lini, tem boljša je. Ker se fosforova kislina Tomasove žlindre navadno lahko topi v citronovi kislini, je Tomasova žlindra prav dobro fosforovo gnojilo. Vendar pa se ne more Tomasova Žlindra meriti s superfos-fati, o katerik bodem govoril pozneje. Za peščena, močvirska in sploh mokra tla pa je Tomasova žlindra gotovo najboljše gnojilo in sicer za peščena tla radi tega, ker se njena fosforna kislina ne topi v vtdi in se torej ni bati, da bi se poizgubila v prepustih peščenih tleh, za kisla močvirska tla pa zato, ker duši kislino tal in s tem zadržuje rast kislih in pospešuje rast sladkih rastlin. Na vseh drugih tleh Tomasova žlindra po svojih učinkih daleč zaostaja za superfosfati. S Tomaiovo žlindro je treba že v jeseni ali pa pozimi gnojiti, da se dosežejo Že prvo leto povoljni uspehi gnojenja. Pri nas se izmed vseh fosforovih gnojil porabi največ Tomasove žlindre, to pa ne toliko radi njene dobrote, marveč radi njene nizke tene. Naš kmetovalec namreč ne vpraša pri nakupovanju umetnih gnojil po njih dobroti in množini v njih se nahajajoČih vrednostnih rastlinskih hranilnih snovi, ampak po ceni meterskega stota dotič-nega gnojila in kupi tisto, čigar me-terski stot najmanj stane. Pri nas ne odloiuje torej kemična tehtnica, ampak decimalka in ne odstotki vrednostnih gnojilnih snovi, ampak meterski stoti gnojila in to je znak, da naši poljedelci še ne vedo ceniti prave vrednosti umetnih gnojil. V tem oziru so naši poljedelci jafeo sorodni z onimi iz Galicije, ki kupujejo po nizki ceni s peskom pomešane snperfosfate, ne da bi pomislili, da morajo plačati tudi voznino za pesek, ki ga imajo dovolj doma in poleg tega tudi delo za mešanje takih malovrednih mešanic. Najvažnejša tudi že našim poljedelcem znana fosforova gnojila so superfosfati, ki jih tvorijo v kemičnih tvornicah za snperfosfate iu sicer iz kostne moke, kostnega oglja in iz rudninskih fosforov ter žveplene kisline. Kostna moka, kostno oglje ali pa rud- ninski fosfati se namreč razkroje z žvepleuo kislino tako, da nastane iz v vodi netopljivega triosnovnega kostnega ali pa rudninskega kalcijevega fosfata v vodi topljivi enoosnovni kalcijev fosfat in gips (mavec). V superfosfati h se nahaja torej fosforova kislina v stanju, v vodi topljivem in to je neprecenljive važnosti za poljedelstvo in sicer že radi tega, ker se hranijo rastline le s takimi solmi, ki so v vodi raztopljene. Topljivost fosforove kisline superfosfatov pa je še posebne važnosti za mlado razvijajočo se rastlinico, ki nima Še dovolj moči, da bi si napravila s kislimi soki svojih koreninic zadosti v vodi topljive fosforove kisline iz v vodi netopljivih fosfatov. Prvotni krepki razvoj rastline pa je tudi za pozneje merodajen, in zato moram prav toplo priporočati našim gospodarjem, da potrosijo nekoliko superfatov tudi tam, kjer sicer kaže gnojiti s kostno moko in Tomasovo žlindro, ker fosforova kislina tek gnojil ni v vodi topljiva in torej tudi ne naravnost dostopna rastlinam. — Topljivost fosforove kisline superfosfatov v vodi pa ima še drug jako važen znak. Ttpljiva fosforova kislina se namreč popolnoma enakomerno razlije v kulturni plasti zemlje in je radi tega vsem koreninicam enako dostopna in s tem je dana rastlini prilika, da si je mnogo osvoji ter se hitro in mogočno razvije. Zadnje omenjeno svojstvo fosforove kisline superfosfatov je tem važnejše, ker se lahko pripeti, da pridejo rastenja vsled vremenskih neprilik v jako neugoden položaj, posebno v slučaju suše. Prevelika suša namreč lahko ustavi rastlinsko rast, in ako nimajo rastlinske koreninice dovolj prikladne in dostopne hrane, ko blagodejni dež znova napoji žejno zemljo, ne morejo se usahnele rastline okrepčati več. Če pa je v zemlji radosti prikladne in vsem koreninicam enako dostopne hrane, opomorejo se hitro rastline ter znova lepo razvijajo ob prvi ugodni priliki. Zato pa pridejo superfosfati do veljave tudi v najneugodnejših slučajih, ko druga umetna gnojila — in med njimi tudi Tomasova Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna Črtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Ta fant je bil Sekovanič Janos (JanoŠ). Zove se tako po mažarskem običaju, a nič drugače. Ime Ivan mu je izumrlo. NaroČil sem mu, naj me naJprvo vodi v „kuću" svojih roditeljev, kateri stanujejo v Zakonu. Ni umel, kaj sem mislil, in zato sem mu pokazal I bližnjo kmečko hišo in sem ga vprašal: -Kaj je to?" Šele zdaj me je umel |m je rekel, da je to „biža". Idiva torej tja; rad bi videl hižo tvojega I °eeta. Vas Zakon se razprostira po hribovitem svetu in šteje kakih 80 hiš. ^baj raste vinska trta in celo Hrvati ^ koprivniškega okraja imajo tu svoje Pograde. Vse vasi ob levi strani ve-^e ceste so hrvaške. Te vasi so: * i 1 o Š, Belezna, Fitvehaza, s e p e t n i k (S z e p e t n e k). Na jugu tik Velike Kaniže se nahaja Horvatu Szt. Miklos, to je popolnoma hrvaška vas. Obsežna je ta vas, šteje kakih 3000 duš in ima 500 „dejakov", to je za šolo godnih otrok. Šola je popolnoma mažarska, a tudi v cerkvi se sliši samo mažarska beseda. Vseh Hrvatov je v šomodski županiji 11.614 duš. Kakor v Zakonu, tako in nič bolje ne bode v ostalih hrvaških vaseh. Na iztočni strani sta vasi Szt. Pal in Biik-kosd, v katerih so nekdaj prebivali Slovenci. A kako je danes v Zakonu? Ivan Sekovanič bode vam to najlepše pojasnil, on je pristna slika sedanje dobe. Dečku je petnajst let. Dovršil je domačo Šolo, govori izvrstno mažarski, a hrvaški tako slabo in okorno, da se še izražati ne more in da govori hrvaški le za silo. Mažarski se je naučil doma v šoli, a ne po svetu. Ko sem se približeval njegovi rojstni hiši, pobirala sta oče in mati sadje in tedaj sem slišal, da sta se pogovarjala mažarskem jeziku. Šel sem k očetu in sem ga pozdravil hrvaški in sedaj je tudi on govoril hrvaški. Lepo in gladko mu je tekla hrvaška beseda in jezik se mu ni opotekal kakor nje- govemu sinku Janku, hotel sem reči Janošu. Vse to je slabo znamenje in malo nade v hrvaško bodočnost. Oče še ne, ali sin je Že popolnoma izgubljen za hrvaško narodnost. Govoril sem tudi z drugimi ljudmi v vasi. Dobrosrčni so to ljudje, a tudi mehki in naroduone-zavedni. Govore hrvatski in ako komu rečeš, da je Mažar, to mu je tudi prav. Kako bode tu Hrvat zaveden, saj nima niti ene hrvaške šole in nima Človeka, kateri bi ga poučeval in oduševljeval za hrvaško stvar in za hrvaško domovino? Čuje le, da je zemlja, na kateri Živi, le mažarska domovina, in da je vsak, kdor v njej Živi, le Mažar! Na njivi je oral seljak. Počakal sem ga na vrateh in se ž njim pogovarjal. Pripovedoval mi je, kako je pri njem doma. Njegovi otroci govore hrvaški, ker starši to zahtevajo, sicer pa se že vidi, da jim je mažarščina milejša. Ima hčerko, katera še v šolo hodi, a tale je rekla materi: „Mati, zakaj vi nočete z menoj govoriti mažarski?" Seljak, kateri mi je to pripovedoval, doma je iz Zakona in vsi Hrvati v Zakonu znajo mažarski, moški in ženske. Otroci že rajši govore mažarski nego hrvaški, svoj materin jezik. Ljubijo mažarski jezik bolj nego svoj materin jezik. To je značilno in to je uspeh odgoje v mažarski šoli. Vidimo, da mažarski duh omamlja in polagoma prešinja mlada hrvaška srca. V šoli se govori samo mažarski, pojo* se le mažarske pesmi in hvali se mažarski narod. Nič drugače ni v cerkvi. Tudi ta se sliši lc mažarska beseda na prižnici in v izpovednici, moli se le v mažarskem jeziku in izmed vseh svetnikov poveličuje in Časti se z največjo slovesnostjo le sveti Štefan, kralj ogrski, to je mažarski. Temu narodnemu svetniku na čast pojo se v cerkvi posebne pesmi, v katerih se z odušcvljenimi besedami hvali vse, kar je sveti Štefan storil za Mažare in za maŽarsko domovino. Znane se mi te rodoljubne pesmi, s katerimi se ljudstvu v cerkvi vžiga ljubezen do Mažarov. Seljak mi je rekel, da njegova hčerka govori hrvaški le „za njegovo v o 1 o", to je na ljubav svojim roditeljem ! Kadar otroci zapuste šolo, odkrha se mnogo mažarske rje, katera razjeda hrvaško narodnost. Koder sem hodil in sreČaval ljudi po teh hrvaških vaseh, slišal sem povsod, da se pogo- varjajo med seboj doma in na polja le v hrvaškem jeziku. Na zunaj ima Zakon mažarsko lice. Kakor tukaj, tako pa je tudi v ostalih vaseh v šomodski županiji. V vasi so črevljarji in mizarji, a ti imajo le mažarske napise. Čevljar Radaj An-tal je Hrvat, ima pa mažarski napis. Cerkev stoji sredi vasi. Pred cerkvijo je lep kamenit križ s ploščo, na kateri je zapisano v mažarskem jeziku, da so ta spomenik postavili: Navrasics Gyorgy, Namu8ics Thercsia, Navrasics Jozsef in Bozsics (BoŽiČ) Maria, torej sami Hrvati iz zakonske župnije. Izven vasi je pokopališče. Nahajajo se tukaj sicer mažarska in nemška imena, a največ je hrvaških imen. Tu počivajo Hrvati: Sekovanič, Oletič, Horvat, Kalini č, Lozar, Kovač, Jagodic, Ladika, K a t a 1 i n itd., ali vsi imajo mažarske nagrobne napise! Le en napis je hrvaški in 86 glasi: „Ovdje počiva SvegoviČ Koza, umrla 1872. Lahka njej zemljica!" To je edini a gotovo tmdi zadnji napis v hrvaškem jeziku. Dalje na jug, koder se razprostirajo hrvaške vasi, nisem prišel. Od Čurga proti jugu nahaja se velika hr- Žlindra — ne pokažejo več pravih aspehov. Vojna na Daljnem Vztoku. Kuropatkinovo poročilo. Kuropstkin je poslal to-le poročile, datirano z dne 27. svečana: Sovražnik je navalil na nade pozicije pri Banjapuoi, a je bil odbit. Tudi napade pri G u t u -linu in Bejgulinu smo odbili. Kaši lovci so metali granate v vas 6 a n d e p u , kar je provzročilo med Japonci veliko vznemirjenje. Ob deseti uri zvečer sem dubd poročilo, đa bo naši voji osvojili železni Čki most preko reke Sa in zaplenili mnogo važnih inštrumentov. Našo predstraže pri K u d o z i drže svojo pozicije. Po ljutem boju so bili Japonci pri Kutozi odbiti. Pričetek veiikih operacij. Po poročilih iz Londona je na bojištu nastalo lepo, to.lo vreme; boji s? nadaljujejo job vai fronti in se najbrže v kratkem razvijejo v veliko odločilno bitko. V vojaških krogih se sjdi, da se pri pravljajo na bojišču veliki dogodki in da imajo Japonci namen še pred začetkom tople spomladi pričeti veliko bitko. Japonci se polagoma po mičejo proti severu, dočim Rusi silno ojačujejo svoje desno krilo. V zadnjem boju so Japocci uplenili 200 puek, 100.000 patron in tri puške na stroj in ujeli 24 Rusov. Zasedli so tudi mnogo dragocenih kart, načrtov in aparatov. »Kolnieche Zeitung« pa poroča: Vesti o zopetnih bojih v Mandžuriji se potrjujejo z uradne japonske strani. Vendar pa so to šele neznatni spo-pzdi, ki so šele predigra velike bitke, ki se brez dvoma prične v najkrajšem času. Japonci imajo nam^n, potisniti Ruse iz Mukdena. »Daily Telegr^phu« se brzejav-Ija iz Johohame: Ob reki Sa se bije Velika bitka. Marš&l Oj&ma je jel prodirati na celi črti in groziti ruskemu levemu krilu Cuje se, da so Hun^uz: na mnogih mestih razdejali železniško progo. Na Japonskem so mnenji!, da bodo Rusi rabili najmanj t>den teden, da popravijo vse poškodbe, ki so jih povzročili Hun-guzi na železniški progi. V Tok'ju se govori, da so si Japonci že izvejevali znatnih uspehov. 23 svečana je stopilo japonsko levo krilo v ofenzivo z jugozapada, deeni bok pa je prodiral z vzhoda. Japonci so potisnili Ruse proti severu lo okupirali več važnih po zioij It Sahetuna pa se brzojavlja z dn6 1 t. m.: Artiljerijski boj se bije na celi črti preko 120 vrst. Na vz hodu pri K u d i & z i se nahajajoči vej je odbil japenski napad. Ru3i so pregnali J.ponco z gorskega preiaza Tunsiliaiiin in jih potisnili do Gutulisa. kjtr se je vnrl ljut infaiUerijoki boj. Tudi ob m ..tu vaška vas Brezni ca (mažarski Ber zenge). Peroslav Ljubic, urednik „P o-dravca" v Vir ju, poroča mi o tej vasi naslednje: „Berzenczc zove se hrvatski Brežnica, a nema mnogo godina, što se tamo nije ni govorilo madžarski. Pa i danas tamo govori se hrvatski, dok je pravih Madžara tamo vrlo malo. Danas je već dosta slavenskih obitelji, koje su skroz pomadžarene tamo." Omeniti mi je še tole. V neposredni bližini kraj Brežnice nabajajo se hrvaška sela: Ž d c 1 a, Gola in Ga-t a 1 o v o. Ta sela so ob levem bregu Drave, torej navidez na mažarski strani, ali ne spadajo v šomodsko županijo. Nekdaj je namreč Drava tekla na oni strani teb sel, tako da so ta sela ležala ob desnem bregu Drave. V političnem oziru spadajo ta sela pod Hrvatsko, in sicer pod županijo belo-varsko križevaško. Isto mi je omeniti o Legradu. Mažari imajo to hrvaško selo, ker je Drava nekdaj tako tekla, da je bil Legrad ob levi strani Drave. Kakor znano, spada Legrad k Meju-murju, a Mejumurje je danes mažarsko. (Dalje prih.) preko reka Sa se bije uporen boj. Cuje se, da je na skrajnem ruskem desnem krilu prodrla neza japonska kolona do Kalame. Ob tretji uri popoldne so Japonci jeli s obsednimi topovi obstreljevati Putilovski grič. Na obeh straneh griča se dvigajo nepredorni oblaki dima, da je grič podoben bljuvajočemu vulkanu. Ruske izgube so neznatne. General Steselj v Moskvi in v Petrogradu. V ponedeljek je prispel general Steselj v Moskvo, kjer je bil slovesno sprejet od tisočglave množiee. V imenu rostovskega polka, v katerem je S..-selj služil nad 25 let, ga je pozdravil polkovnik S i m a n s k i, v imenu mesta pa župan knez Trube c k o j t ki mu je po Btaroslovan-skem običaju najprvo ponudil kruha in soli. Na županov pozdrav je Steselj med drugim tuli rekel: Naša krivda ni bila, da je moral pasti Port Ar tur. Mi smo se branili, dokler je bilo mogoče. Za od oktobra so nas imeli J&ponci v svoji oblasti. Ker so osvojili vse važne fore v razdalji štirih kilometrov, bi lahko vsak hip vdrli v Port Artur. Tuinega srca sem se odločil kapitulirati, ker sem smatral za svojo dolžnost, da preprečim nepotrebno prelivanje krvi. Japonske izgube pred Port Arturjem so bile ogromne, kakor mi je priznal s, m general Nogi. Izmed 680 častnikov jih je padlo 317; vsi so bili ranjeni, mnogi celo po osemkrat Od 17 000 mož je nam ostalo, vštevši ranjence, samo še 400 0 Od brodovja nismo mogli pričakovati pomoči, ker je bilo itak ie uničeno. Ker nam je končno pošlo tudi strelivo in ko je nam zmanjkalo tudi živil, smo se morali vdati. Včeraj zjutraj je Steselj dospel s svojo soprogo v Petrograd. Na ko lodvoru ga je čakala brezštevilna množica, ki ga je pozdravljala z navdušenimi ura - klici in mu sipala sveže cvetlico na pot. Radi smrti velikega kneza Sergija ni bilo sicer preje nameravanih svečanosti. V carjevem imenu je Steslja pozdravil vojni minister general S a h a r o v , v imenu generalnega štaba pa general F r o 1 o v. Sprejema se je udeležil tudi mestni glavar in starosta ruskih generalov Bogdanovič, ki je v imenu vsega ruskega naroda pozdravil Steslja in se mu zahvaljeval, da je tako sijajno služil carju in domovini. Steselj je videti zdrav in čil, samo na glavi nosi črn? obvezo; gospa Stealjeva se je precej postarala in je jela od radosti ihteti, ko je za-zri *- svojega sina, o katerem je mislila, da ga ne vidi nikdar več. Generalu in njegovi gospe s se izročili lovorjevi venei in kra ii šopki. Steselj je bil ginjen do solz, da ni mogel govoriti. »Zahvaljujem se Vam v svojem imenu in v imenu svojih častnikov« to so bile njegove edine besede. Steselj bo Btanovtl pri knezu Vjaeemskem. Včeraj popoldne ga je sprejel car Ni!;olaj v Carskem selu v posebni avdijer.oi. Razgovor z generalom Rej-som. Čl&n uredništva »Novega Vremena« se je razgovarjal v Petrogradu z generalom Reisom, načelnikom generalnega štaba v Port At-turju. R :j» je izjavil, da so vse dol-žilve, kakor da bi bila kapitulacija Port Arturja prezgodna, neutemeljene. Pravzaprav, je rekel Rejs, nismo kapitulirali, marveč Japonci so ie osvojili Port Artur. Japonci so imeli v rokah že vse v.žne pozicije, dabiže v dveh urah lahko prodrli v mesto. Rusi so ponoči zgradili več navideznih utrdb, ki pa dejansko niso niti bile armirane s topovi. Japonci so se dali preslepiti in bo za nekaj časa prenehali z navalom. Ta hip je po rabil genezi Steselj, da je ponudil kapitulacijo. Pri izročitvi trdnjave je s-j sicer b.lo 60000 granat, ki pa s j bile pokvarjene, da niti niao eksplodirale. Stare kitajske krogle niso bile rabljive, ktr j h ni bilo mogočo predelati za naše tope. Port Artur je bil bolj sličen artiljerijekemu muzeju, kakor arzenalu. Port Artur niti ni bila trdnjava. Trdnjava se je jela pravzaprav šele graditi, ko je izbruh nila vojn«. Izpred Vladivostoka. »Novemu Vremenu« se brzo« javlja iz Vladivostoka: Tukaj ne ve nihče ničesar o japonski blokadi našega mesta; japonsko brodovje se de niti pojavilo ni v bližini našega pristanišča. Nade križarke še dosedaj niao nikdar odpiule nasproti japonskemu brodovju, še manj pa. da bi se umaknile v luko pred japonskimi križarkami. Res pa je, da so se naše križarke že opetovano v avrho vaj odpravile na morje, ne da bi kdaj naletele na japonske vojne ladje. Četrto rusko brodovje. Rusija namerava poslati na bojišče četrto brodovje. »Novemu Vremenu« se v tem oziru poroča iz Kronštata: V tukajšnjem pristanu eo se pričele armirati te le ladje: oklop-nioi »Slava« in »Imperator Aleks&n der II«; križarke »Pamjat Azova«, »Admiral Kornilov«, »Azija«, »Air- i«. »Vojevoda« in »Posadnik«; torpe-dovke »Rjetivij«, »Podvižnij«, »Pora-žajušČij« in »Poslu§nij« ter trans portne ladje »Habarovsk« in »Kras-n j* Gorka«. Za ojačenje ruskega brodovja ae je dosedaj nabralo prostovoljnih darov, kakor je posneti iz »Novega Vremena«, 13,274 539 rublje v. Za na kup ladij se je izdalo nad 7 milijo nov rubljev, v blagajni pa se še nahaja okoli 6 milijonov rubljev. Iz odsekov. Dunaj, 1. marca. Glasovanje v proračunskem odseku za znižanje subvencije »Llovlu« je bila v prvi vrsti demonstracija Poljakov proti trgovinskemu ministru baronu Callu, pa tudi nezaupnioa vladi, ki je brez parlamenta sklenila z »Lloy-dom« pogodbo ter zvišala subvencijo. Predlog, da se za vzhodnoafriško vožnjo zniža subvencija od 1440 000 kron na 1,080.000 K je stavil poroče vaiec vitez Vukovi6. — Potem je odsek razpravljal o potrebščinah za parobrodstvo na Donavi. Poročevalec vitez V u k o v i ć je priporočal za donavsko parobrodno družbo dosedanjo podporo, a obenem se naj z družbo sklene definitivna pogodba za dal.šo dobo z ozirom na prej ali slej neizogibno gospodarsko in politično ločitev Ogrske. Tudi trgovinski minister se je pridružil temu nasvetu, nakar je bila oela postojanka sprejeta neizpremenjeno. — Nato je prišla v razpravo postojanka »ljudsko solat v o«. Posl. Hofmann-\Vellen-hof je opozarjal na žaloetno vlogo, ki jo iorra avstrijska državna uprava glede svojih dolžnih skrbi za ljudsko šolstvo. Razpravljal je obširno o željah ljudskega učiteljstva, zahteval, da se jim izboljša materijalno stanje, Nadalje jo govoril o pomanjkanju učiteljišč na Stajrrskem — Poslanec M&lfatti s«5 je pritoževal da je tu^i v letošnjem proračunu 30 000 K za povzdigo nemškega šiletva na Tirolskem, t. j. v italijanskem delu dežele. Govoril« ataše B*rvinski in Pro-chazka, nakar je razprava odgodila na jutri.— Ustavni odsek se je začel baviti danps e 76 naredoanrv", ki jih je izdala vlada n* temelju § 14 Ministrski predsednik bar Gautsch je izjavil, da bo vlada za vssko naredbo priskrbela ves potrebni materijal, da dokaže njeno potrebo in nujnost. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 1. marca. Grof Tis za je po avdijenci izjavil časničkim po-ročevaioem, da ga ju vladar poklical, da mu predlaga nove načrte za odpravo krize. Kaj so je govorilo in sklepalo, U ga seveda ni hotel puve dati, pač pa je izjavil, da bo kmalu več politikov raznih fetrank poklicanih k cesarju. Budimpešta, 1. marca. Grof T is z a ni bil v avdijenoi kot ministrski predsednik, temuč kot vodja liberalne stranke. Predložil je c* a&rju tudi novi program liberalne slrauke. Združena opozicija je zaradi te avdi-jenoe zelo presenečena. Iz Srbije. B e 1 g r a d, 1. mara*. V »Politiki« je izšel daljši članek nekega častnika, ki naglasa potrebo, da se zarotniško vprašanje reši ter predlaga, naj bi se častniški zbor v tajnem glasovanju izrekel ali sa zarotnike ali proti istim. Ako ae častniki izreko za zarotnike, potem se morajo vsi nasprotniki izločiti iz armade, v nasprotnem slučaju pa je potrebno, da se vpokoje zarotniki. V obeh slučajih pa se morajo reaktivirati brez vzroka vpokojeni častniki in vsi generali izpod 65 let. Končno se morajo vsa poveljstva zasesti, in sicer naj imenuje poveljnike posebna komisija. — Ta predlog se splošno odobruje. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 1. marca. Z vsakim dnem prihajajo nova poročila o novih grozodejstvih in nasilstvih. Marsikje bo bolgarski vstaši s pomočjo občinskih predstojnikov (?) in poljskih čuvajev vdrli v hiše Grkov ter jih pomorili (?). Pri Palanki je bolgarska Četa oropala kurirja 30.000 piastrov Blizu Tirpe Kriato <*o turški \ojaki prijeli nekega Bolgara, ki je hotel šest bomb vtihotapiti v mesto. Sofija, 1 marca Vladno glasilo »Novi V *k« piše, da same finančne reforme ne rešjo kriBtjanskega prebivalstva v MdCbdoniji, temuč po trebno je predvsem, da se imenuje kristjanski gubarnater. Nemiri na Ruskem. Lvov, 1. marca. Revoluoijski odbor v Varšavi je obsodil na smrt celo vrsto policijskih uradnikov, častnikov in vojakov, in sictr grozi, da jih mera pasti toliko, kolikor je bilo v Varšavi ubitih delavcev. V tako zvanem saškem vrtu so revolucionarji napadli tri častnike ter jih obesili na najbližje drevo. M o s k v a, 1. marca. V predmestju Marijina Slobodka so našii tajno zalogo bomb, dinamita in revolverjev Petrograd, 1. marca. Ministr Bki odbor je naročil justičnemu ministru, naj izdela nov kazenski zakonik o verskih delikti h Petrograd, 1 marca. V guber-niji Minsk so vse šole zaprte. Tudi v Kavkazu se udeležujejo učenci izgredov ter so jih vojaki že več ustrelili. Petrograd, 1. maroa. Ravnateljstvo viselske železnice je pozvalo vse štrajkujoče uilužbenc-?, naj se vrnejo ca delo do 17. t. m, sicer bodo odpuščeni. Dopisi. Iz Mirne peči. Dolgo Časa ni bilo slišati nobenega glasu iz našega kraja. Imeli smo sicer že večkrat priložnost, objaviti kako malenkost, pa smo jo raje zamolčali, kar smo storili zbog iz zgolj usmiljenja. Sedaj pa, ko se je pa polna vreča sama od sebe razvezala, tudi naši jeziki ne morejo popreje molčati, dokler ne obelodanimo prijetnega življenja našega mladega in rdečega kaplana, v katerega se mora že pri prvem pogledu zaljubiti vsaka devojka. Res, prav lep fant je, Škoda, da nosi samo Črno suknjo. Ravnotako je tudi mislila naša mlajša učiteljica s črnimi lasmi in rdeča kot kuhan ras, ki je prelomila zvestobo svojemu prejšnjemu ljubimcu, in se zaljubila v našega lepega kaplančka. Videli smo večkrat ob Času, ko je bila ljubezen še bolj tajna med svetom, da sta korakala drug za drugim, — seveda kaplan nekaj minut popreje nego učiteljica — po cesti proti kolodvoru v gostiluo, kjer je prvi vedno gledal na to, da je dobil stransko gostilniško sobo prazno, v kateri sta bila v zavetju in se brez strahu gledala drug drugemu v ljubez-njive oči. Gostilničarju pa ui bilo po volji, da bi se pri njem shajal ta 1 j n beznjiv parček, zato jima je kratkomaio povedal, da ne trpi tega v svoji hiši. V sveti jezi sta zapustila zaljubljenca za veduo njegovo gostilno in začela zahajati v najbližjo gostilno k mirno-peŠkemu „ekonomu". Sele tukaj sta dobila zavetje. Vedno jima je bila na razpolago prazna gostilniška soba. Zahvaliti se imata za take slučaje le zato zelo pripravnemu in pridnemu „ekonomu", kateri je vedno vestno stal na straži, da je mogel pravočasno vsakemu zabraniti vstop v zasedeno sobo, v ka teri bi nepričakovani nepridiprav naletel na pikantnosti in tako preprečil na-daljni zabavni sestanek. — Kaplan bodi zelo rad v šolo podučevat krščanski nauk, kjer ima tudi priložnost, z učiteljico priti v dotiko na šolskih hod nikih, misleč, da šolski otroci ne vedo, zakaj da se gre. Nekega dne, ko sta bila živo zatopljena v nedolžne pogo vore, nista slutila, da sta se dve od rasli osebi na spodDJi hodnik pritihota pili in tam poslušali žalujoče pogovore saljubljenega celibatarja in črnolase vestalke, ki tudi opravlja službo orga nista v Mirni peči. Ta ljubezniv pogovor slišal je tudi predsednik krajnega šolskega sveta, toda vsega ni mogla razumeti, ker je bilo kramljanje večinoma nemško, samo z žalujočim naglasom izgovorjene besede je dobro razumel; „Oj, kako bode meni dolgčas po Mirni peči", katero lamentacijo pa je zaljubljeni maziljenec takoj utešil s tolažilnim odgovorom: „Zakaj neki, saj je želez niča tukaj, in te lahko večkrat obiščem. Ker se je to godilo takrat, ko bi bila: imela ta dva zaljubljenca imeti šolski' pouk, povedal je šolski predsednik tc afero g. župniku, ki je svojega podložnega kaplana radi tega posvaril in mu razjasnil, kaj se o njem govori. Lahko si mislimo, da je bila kaplanu ta novica zelo neljuba in da ga je zelo raz jezila. Svojo jezo je še le potolažil s tem, da se jc maščeval nad krajnim šolskim predsednikom. Okoli sedme ure zvečer zapusti kaplan farovž ter gre pred hišo krajnega šolskega predsed nika, katerega je dal poklicati iz hiša ven na cesto. Na ta poziv je bil pre 1 sodnik takoj pri kaplanu, ki ga vpra „Kaj ste govorili pred g. župnikom o meni?" Ta pa mu odgovori: „Druge^a nič, kakor da ni prav, da se vi takrat, ko bi imeli v šoli otroke podučevati, na hodniku pogovarjate z zaljubljeno učiteljico." Takrat pa je „žegnani" kaplan pograbil šolskega predsednika za vrat, ga davil in ga tudi nekoliko opra skal, radi česar ga je Šel ta tožit, ker je tudi kaplan vložil tožbo proti njemu Slišali smo, da sedaj skušajo vso to stvar potlačiti in zamolcati, ali ker je kaplan s tem učinil javni prestop . upamo, da bo to moralo priti v javu in pred sodišče, pred katerim se zamore odstopiti samo od zasebnih tožb. ne pa tudi od javnega prestopka. Ka planu pa svetujemo, naj nekoliko pomisli, da on ni zato tukaj, da bi va ščane pretepal. Z Rake. Nekdo je v »Dol ske Novice« pisal o smrti tukajšnjega gospeda župnika Ivan Dol i nar ji, nekako takole: Rajni g Ivan Dolinar je bil res mož in pravi dušni pas .r v svoji fsfi Znal je previdno viadaii nad svojimi farani. Nikrinr ni ka. miru med njimi. Močno je b'l vne; za olepšavo cerkve in za kmetijstvo Veliko {e storil za vodovod in pomagal svojim faranom. Skrbel je bil za nas ob Č.su frolf zm, pa ne samo kot dušni zdravnik, arrpak tudi k* lesni; naj si bo za ljudi ali živino. Tafco je marsikaterega obvaroval t:~ zgodnje smrti ter zdravila dnrcval: svoj m faranooi zaatoaj itd. Ker je dvt.čni dopisnik v celi stvari popol nema nereden, ali pa namenom laže, smo resnici na ljubo prisiljeni širši javnosti bilježiti resneo. Umrli gospod župnik Ivan Djiinar jo pravi dušni pastir sedanjosti — prvi njegova skrb je bila lov na gotove prihranke :n hr&nilnične knjižice al zadnji uri svo?ih faranov, druga pi za razširjenje farevškega zemljišča Povsodi je čaz meje silil, se z mejaši prepiral in tožaril za mote i posest«, lastninsko pravico, rasšaljerj e časti iti. S -veda je pred podišči a navadno pogorel. Ce je ravno faro*. šk3 zemljišče obsežno kot kako g:a š.^insko, mu ni bilo t sto dov. Ij, veinu je gledal, k\o bi se dalo k»j dobiti, Če še Uko ne^G^tt*. ■ potom, sramoval se ni v tej ladevi nobenega dejanjr. Za olepšavo kve ni s'onl nićesur *n cerkvi na Raki ni zapustil prav fciČ, č<* r? je 18 let prav dobro živei in oDcga-l tel od uje; še nibžnar, ki ga fars oziroma občina plačuje, je m l največ njemu delati kot hlapfc, cjf kev je pa držal zanemarjeno in ne-anažno. Kot kmetovalec je bil ou velik nazadnj&k in Bog obviruj, d« ga bi mi kol tuki sp'ch posebn« i v vinogradih in sadr.ih vrtin pc ruali. Za vodovod vasi Raka-B'at ^ se je on največ trudil kot sebičrc-l in ta svoj trud je prav dobro porabil T sgitaoijske svrhe v prid klerikalne sti-anke pri zadnjih drlavn.b, dež uih in občinskih v.-l:t,:h. R. zato je imel neko hecmHpstično s-eđ stvo, zalogo Blaževih žegnov, v kal tere seveda sam ni čisto nič saup*1 kor če je sam zbolel, si je dobil * zdravnika, če mu je pa kako živ:.-pa živinskega p^mežnega zdravn ki in Se te Blažke Žegn^ bo le t-od njega dobivali, ki »o pri volit?*!1 klerikalno volili. Kdor se volitve <; udeležil ali pa se so predrzml, h.o rilao volili, je bil poitMC oštet i ppoden, če je prišel k njenou po idral vil*. Lepa njegova lastnost jo bili edino gostoljubnost n*pr*m g c. m uradnikom, splon za boijae tsaoviti i MF Dalje * prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 50, dn6 2. maroa 1905. ljudi, za reveže ni imel nikdar nič, fct* avo 'h r rodnikcv, kar j»b ni posebno iiTiovmb, ni rad videl Vendar, tudi c. kr. uradnikom ni rrizanašal gp minjamo se, ko je enkrat prosil v cerkvi raz leoo za nepotrebne ško-i^v* zavode, je rekel: »Ljubi moji, dajte, namen je lep; tam notri se bodo poučevali vasi otroci, sinovi, kateri bodo potem dobri krščanski katoliški uradniki, ker sedanji gosp. c kr. uradniki fo premalo za božjo iast »neti. Najlepše pa pride sedaj. Dolinar se je med čas: m svojega branša tukaj polasti!, ne vemo kako, faro**fcpgrR inventarja Govori se, da je plačal 380 gld. za njega, vreden je pa bil čez 1000 gld ; kar ni on od tega že prej sam prodal, so seda) D^linarjevi sorodniki na javni dražb: pustili razprodat! tukajšnji farani pa kolnejo, da je groza; pa ne liberalci, ampak samo naše dobro in verno ljudstvo, pristni klerikalci, v največji meri Doiinarjevi občinski svetovalci in odborniki. Mi pa pravimo: prav je tako: več ko bode takšnih farjev med nami, prej bode naše zaslepljeno ljudstvo spregledalo. Dnevne vesti V Ljubljani, 2. marca. — Prvih 5000 K za »Narodno solo" v št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Kdo jih je dal? St. Jakobčani smo dali 2772 K 30 vin., ostala Koroška je dala 2047 K; Koroška vkup tedaj 4819 K 30 vin Amerika je dala 50 K, Štajerska 48 K 20 vin., Kranjska 42 K 50 vin., Primorska 20 K, Moravska 10 K in Srb ska 10 K. Kaj neki Bi pripovedujejo izvedene številke? Skrivoma si marsikaj šepetajo na uho; o nečem pa se razgcvarjajo na glas: »Vidite, kako zelo potrebna je »Narodna šola« v bS. Jakobu v Rožu. Dasi Šentjakob čani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za »Narodno šoio« v treh mesecih žrtvovali že 4819 K. Ali ni to očividen dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za prepo-trebno ladjo reŠi!ko,ki naj je reši po t o p a v m o r j u n a s i 1 n e ga ponemčevanja po javnih ljudskih šolah?!« Da, tako je, dragi rojaki! Če se Slovenoi na Koroškem hočemo ohranit', si moramo oskrbeti ie več narodnih šol, za sedaj pa — I nove železnice — najpotrebnejšo »Narodno šoio« v Št Jakobu v Rožu. — A kje so naše moči? Z vsemi svojimi Žrtvami pač moremo zati svojo dobro in svojo naj šo voljo — višje pa ne moremo. .i naŠ6 so vkljub najboljši volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pcmoči — omagale. Zato pa £ zahvalo za dozdanje podpore združujemo novo p?ošnjo: bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas! Vediruto in bodimo uverjeni, da s šentjakobsko „Narodno šolo" zidamo trdnjavo celemu narodu slovenskemu. Kajti če pada meja, je v nevarncsri t'j.ci sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnoet in — delavnost! (Prispevke sprejema Matej Ražun, župnik, pošta St. Jakob v R iu, Ko roško) F r. K c b e n t a r, načelnik. Fr. Majer, nač. š. sv. Matej Ražun, župnik. — Opatija in Ricmanje. V Opatiji so zgradili protestante Čedno fbrkvic,?. To bode v oči nemškega -ta Nagla in nekatere barone, zato hočejo postaviti tam kolikor mogoče veličastno katoliško cerkev. Sicer imajo v Op&tiji res majhno cerkev, a 9 ti cerkvi je slovansko bogoslužje m to peče in boli nemškega ekofa Nagla. Rekel je, da je sramota, da se je mogla zgraditi v Opatiji protestantska cerkev, dočim o feato-nikdp niti ne sanja! Ali je res h ba nakladati ljudstvu ogromnih irtev za novo cerkev, ko iz Opatije ni več kot Četrt ure do Voloskega, fcjtr je pač dosti velika cerkev? — Torej sramota! Pa Ricmanje ?! Rio manje, kjer je po krivdi in trdogla-*cati nemškega škofa že obilo število nekrščenih otrok! Alt to zanj kot katoliškega Škofa ni sramota? Cuje se tudi, da hoče s to novo cerkvijo škof Nagi vsaditi v Opatiji Lcvolovo seme! Ce pridejo jezuitje * Opatijo, je gotova Babilonija. Jezuitje so bili še vedno nesreča narodu, med katerega so prišli in tako bodo tudi nesreča v Opatiji, kjer ima nova cerkev služiti le latinščini in nemščini. — Slovenec11 poroča o vseh mogočih in nemogočih rečeh. Te dni je poročal celo o dogodku zaradi KoBlerjevega piva v kazini. Dogodek je resničen, samo to je pozabil »Slov.« povedati, da se je stvar zgodila — pred tremi leti, o čemer se lahko prepriča iz takratnega »Naroda«. Toda, to je postranska stvar. Konstatirati hočemo le, da ima »Slov.« uri štora za vsako čenčartjo, samo za poročilo o kaplanu Slamber-garju, ki je bil v Olju obsojeu na poldrugo leto težkeječe, zato nima prostora, to je popolnoma zamolčal — Cerkev in snopa. »Lali-Ijub« naznanja jako znanemu trgovcu a brinjevoem v Kamniku, da duhovna gospoda ne pije in ne bo pila njegovega žganja, 1) ker so šnopsarije tako odveč na svetu in 2) ker poznajo duhovniki g. Cveka kot strastnega sovražnika cerkve. Mislimo, da bo g". Cvek s to izjavo prav zadovoljen, saj obsega posredno priznanje, da je C vekov brinjeveo prav izvrstno žganje, kateremu niti duhovniki ne morejo ugovarjati druzega, kot da je izdelovalec »strasten sovražnik cerkve«, to se pravvi v domaČo slovenščino prevedeno: pošten mož, ki nasprotuje duhovskim hudobijam. — Izseljevanje Kočevcev. £e dolgo časa se selijo Kočevoi v Ameriko, kjer se zlasti Ženskam prav dobro godi. V začetku izseljevanja Kočevcev so Slovenci prav pridno kupovali kočevska posestva, ali to je zadnji čas popolnoma ponehalo. Mnogo kočevskih kmetskih hiš je zdaj praznih, mnogo zemljišč neob delanih. Cena kmetijam je padla za polovico, a kupcev vendar ni. Nemoi se že boje za ta svoj »otok« in vabijo »Siiimarkc« in druga taka društva, naj naselijo Nemce iz druzib krajev na Kočevsko. Za različne spekulante bi bilo to prav debro, ali da bi naaeljenoi hoteli ostati na kočevskih tleh, o tem pač dvomimo. Ti poskusi, privabiti tujih Nemcev na Kranjsko nas opozarjajo, da bi morda ne bilo napačno, ko bi se s slovenske atrani začelo z organiziranim delom in poskušati nakupiti kočevska posestva in naseliti tam slovenskih družin. — V nemilost je pri tržaških nemških nacionaloih padel baron Friderik Born. V »Grazer Tagblattu« mu očitajo vsakovrstnih umazanosti, v pr7i vrsti pa to, da občuje s Siovenci. »Grazer Tag blatt« pogreva znano »storijo« o kandidaturi barona Borna za ogrski drž zbor in mu naposled svetuje, naj — zapusti Tržič in se preseli na Ogrsko. — Kako skrbi Rafaelova družba v New*Yorku za naseljence. Zadnji čas trobentajo kle rikalni listi zopet na vso moč za »Rafaelovo družbo41 in jo priporočajo izseljencem. Ni nam potreba posezati v davne čase, da vidimo, kako postopa ta družba v resnici z naseljenci. Pred par leti je dožel v Novi York slovenski duhovnik. Mož ni imel niti denarja, niti službe, a ta dražba s svetnikom na čelu ni imela za stanovskega brata prav n i Č; — pač pa so mu drugi pomagali. Pred nedavnim Časom je prišel neki drugi slovenski duhovnik s Slovenskega, a tudi temu je „Rafaelova družba" v sili obrnila hrbet. S pomočjo drugih ljudi nedu-hovnikov, je dosegel zaželjeni uspeh. Enako je pred par leti postopala družba z nekim nemškim duhovnikom in tudi ta je dobil pomoč v slovenski hiši. Tako postopa od kranjskih duhovnikov hvalisana drnžba s svojimi stanovskimi brati! Kako še potem z drugimi ljudmi? Ta družba se le briga za ljudi, ki imajo denar v žepu; ako ni c v e n k a, pokažejo tudi najboljšemm katoličanu hrbet. Torej le vse za denar in denar: krst, poroka, pogreb, bukvarne, tiskarne, parobrodni listek itd. Naposled še pekel in nebesa prodajo I Razmer ne poznajo prav nič. Naseljenec mora biti za drag denar v tej družbi, kakor v samostanu, ali v ječi; usmiljene sestre mu ukazujejo; veliko morajo moliti —, a malo dobijo jesti. Marsikak rojak se je že prepričal, da je ta družba le za denar, a prav nič drugega. O kaki uslugi se govora ni, to prepuščajo ti blagoslovljenci drugim ljudem. Ta družba je brezposelne pošiljala, da so nadome-stovali Štrajkujoče ljudi, torej so starim delavcem, ki so se borili za košček mesa poleg kruha, odjedali še to. Vse to se pa vrši gotovo radi tega, ker je zaščitnik te družbe svetnik in pod nje- govo pretvezo love katoliško, kaj ne? — Družbi misijone. Prav po •v. Cirila in Metoda v prid večkrat priporočena iznajdljivost radi d hodkov. Umrli trgovec in posestnik v Matenji vasi I. Žuidaršič je določil, da naj se razlika med stroški pogreba I. in III razreda odšteje naši družbi — ter želi biti v to svrho pokopan po Še gah III razreda. Slavno okrajno so dišče v PoBtojni nam naznanja, da znaša ta razlika 300 kron, koje družbi vroči glavni dedič g. Milan Žuidaršič. Narodni duši umrlega večni pokoj! — Poročil ae je danes sodni kancelist v Kozjem g. 2. Kruhar a gdč. Piškur jevo iz Ljub iane. — Sokolova maskarada obeta biti izmed najkrasnejdih in najzanimivejših, kar jih je bilo doslej. Originalna po ideji daje fantaziji najširše polje, tako glede dekoracij, kakor glede kostumov. Dekoracje, ki sta jim napravila načrte gospoda ing. Skaberne in Rudolf Vesel, izvršujeta priznana strokovnjaka gosp. Waldstein, gledališki mojster in slikar g. Waland. Moderno mesto — pod Stolom. Te krasne palače z never etno arhitekturo, pnevmatična železnica na Stol, podzemske in nad-zemske električne železnice — vse to daje slikovito ozadje glavnemu trgu »Nove Panonije«, v katera je spremenjena Sokolova telovadnica. Vestibul bo opravljen kakor ljubljanski južni kolodvor, odkoder se popeljejo naselniki v »Novo Panonijo«. Nekaj povsem novega je avtomatična restavracija, kjer ti ne vidne sile za mal obolus podajajo okrepčila, jedi in pijače. Jako izvirna ideja je vaouum eleaner, ki utegne biti clou vse slavnosti. Natan-čoeji opis tega velikanskega stroja, ki snaži vse, kar je nečednega, si seve pridržimo po slavnosti. Preveč bi izdali, kar še ni za javnost, zrakoplov, ki se da seveda voditi, bo imel s« veda nepretrgano zvezo z vrhom Stola. Priglašenih je že več skupin: ženska milica, gasilno društvo »Nove Panonije«, zrakoplovno društvo in več drugih. Nihče naj toret ne zamudi obiskati to redko slavnost. Vabila so že razposlana. Odbor prosi ponovno, kdor izmed rednih obiskovalcev Sokolovih maskarad pomotoma ni dobil vabila, naj zanje piše kratko dopisnico Sokolovemu i d boru. Kakor lansko leto, tako je tuii za letos odbor odredil, da bodo na galeriji numerirani stoli za gledalce. V predprodaji sov Sešarkovi trafiki po 2 K sedež. — Sokolova maskarada. Naprošeni smo sledeče objavit:: K-r klišeji za maskarado niso pravočasno došli z Dunaja, se je z razpošiljanjem vabil pričelo šele danes. Odbor prosi, da kdor pomotoma, ni dobil vabila, naj sa blagovoljno obrne na odbor Sokola sli pa zglasi v nišami podsta-roBte dr. Ravniharja (Sodnijake ulice ) Rodoljubi z dežele dobro došli v »Novi Panoniji«! — Slov. pevsko društvo f|Slaveccc je pretečeno soboto v mali dvorani »Narodnega doma« s plesnim venčkom zaključilo svojo letošnjo plefiČni k ub«. — V povzdigo umnega obdelovanja ljubljanskega barja in izkoriščanja dote je dovolilo c. kr. ministrstvo za kmetijstvo precejšen znesek za podelitev državaih nagrad. Nagrade se bodo razdeljevale deloma v denarju, deloma v poljskih orodjih; priznanje nagrad se izvrši v letih 1905, 1906 iu 1907. V slučaju, da v navedenih letih ne bode za nagrade primernih objektov, se preloži priznanje nagrad na poznejši čas. Natečaj za nagrade obseza dve skupini. Za nagrade je določen skupni znesek 1715 kron. Vsi natančnejši pogoji se izvedo pri kmetijski družbi. — „Narodna čitalnica" v Idriji priredi v svojih prostorih v ponedeljek dne 6. t. m. ko&tumci venček. Začetek ob polu 9 uri zvečer. Vstopnina za člane 50 vin, za goste 1 K. — Maskarada celjskega ,,Sokola" se vrši v nedeljo, one 5 marca v »Narodnem domu« v Celju Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj se obrne do odbora. Odbor je sklenil, da naj se udeleže letos člani zopet v druetveni obleki. Kakor vsako leto, bo tudi letos sokolova maskarada največja in najlepša pustna veselic«; zato je pričakovati obile udeležbe. Prijavljenih je že mrsego skupin, in je preskrbel pripravljalni cdbor mnogo iznenađeni. — „Bralna društvo11 v Sevnici ima v nedeljo, dne 5 t. m ob polu 2 uri popoldne v društvenih prostorih občni zbor. — Zgorel je v Kalu pri Am brusu nem 82 iet stari slaboumni mol Hotel je s slamo zakuriti peč, a je pri tem ponesrečil in zgorel. — Slovenci pred Gradcem. G. Fran Hren, svetnik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice, podpredsednik »Narodne tiskarne« itd., je feu pil od bivšega graškepra župana P o r-tugalla graščino »E*chenhof« pri Gradcu. — Društvo Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 7 uri zvečer v dvorani »Zum Senator«, I Felderstrasso št. 2, dru štveno zabavo, pri kateri sodelujeta društveni moški zbor pod vodstvom gospoda Vinka Krnšiča, ter gospod Franjo Fras z igranjem na klavir. Koncertu sledi ples. — Samomor. V Rojanu pri Trstu se je ustrelil 491etni strojevodja južne železnice Ivan Pugel rodom iz Ljubljane. Zapustil je vdovo in troje otrok. Pugel je med ljubljanskimi Železničarji splošno poznan. Vzrok samomoru je še nejasen; sodi se, da se je Pugel ustrelil vsled neke želodčne bolezni. Pugel je bil s svgjo ženo sam v sobi in ravno tisti dan posebno dobre volje. Ko je žena za trenotek odšla iz sobe je že čula strel in našla moža mrtvega na po stelji. — Izpred tukajšnjega po« rotnega sodišča* Na zatožni klopi imela sta se zagovarjati 23 let stari čevljarski pomočuik Jožef JurcČič iz Jelšan na Primorskem doma in M a-rija Skumavc, rojena Arh, 28 let stara delavčeva vdova iz Nemškega Rovta, pristojna v Boh. Bistrico, zaradi hudodelstva naročenega zavratnega umora. Kot prvi je bil zaslišan JureČič. On je odkrito priznal, kako ga je orno-žena Skumavc zapeljala in kako da je prišlo do tega, da je pnntal njeno slepo orodje za izvršitev umoru njenega ji nepriljubljenega moža. Povedal je, da je pričel z Marijo Skuraaveo ljubavno razmerje, ko jc bil njen prvi ljubimec Lovrenc Vreček v zaporu. S tem se je seznanila leta 1903; je bil železniški delavec ter stanoval pri zakonskih Skumavc. Imela je ž njm intimno znanje ter po dogovoru pobegnila na Nemško. Pri begu vzela je možu 80 K gotovine in hranilno knjižico, glasečo ae na okolo 1200 K. S to knjižico je dvignila pri radovljiški posojilnici glavnico ter se odpeljala, zapusti rij moža, in dva nedorasla otroka, z Vrečkom. Prišla sta v Kolin ter se vrnila od tod v Trst. Tu ju je policija zasačila inju odvedla v Ljubljano. Vreček je bil zaradi tega Čina od ljubljanskega sodišča na 4 mesece ječe obsojen. Ker je pa blagi mož svoji ženi vse odpustil ter jo prosil naj se vrne domov, da bodeta imela otroka mater doma, šla je res Marija Skumavc na možev dom, ne da bi kazala kes za Btorjeni zločin. Dober mesec dni, ko je bil Vreček še v zaporu, začela je z JurečiČem ljubavno znanje, temu je vedno tožila, da svojega moža ne more trpeti, da bi so tega hadobca rada znebila in da želi, da bi se mož v predoru podsul ali pa ponesrečil. Da je imela Marija Skumavc Vrečka Lorenca za ljubimca, tega s početka Jurečič ni vedel. Šele kasneje, ko je začela ona o njem pripovedovati in mu kazala razna pisma in razglednice ter o tem pripovedovaje sineje še zatrjevala, da za Lorenca Vrečka ne mara, da ga sploh ni rada imela, in da ga je pri begu od moža zato seboj vzela, ker jo znal nemško govoriti, verjel ji je to Jurečič zaradi njene trditve, da ima le edino njega rada. Omenila mu je Še, da je noseča, in da bo on otrokov oče. To priznanje je popolnoma omamilo Jurečiča, da je bil ves v oblasti Marije Skumavčeve, in tega si je bila ona svesta; kajti rotila ga je, da se usmrti, če jo bo zapustil, in da ji to ne bi bilo tako hudo, ako bi ne imela moža. Večkrat mu je dala razumeti, da bi se rada moža znebila, in če bi res mož preminul, šla bi ž njim v Ture, kjer se gradi železnica in bi se ž njim poročila. Na ta način je jasno kazala JareČiČu, kaj da hoče imeti; in kakor sam priznava, jo je dobro razumel. Pa že svojemu prejšnemu ljubimcu se je na podoben način izrazila. Ko je Lorenc Vreček svojo štirimesečno ječo prestal, čakala ga je^obdolženka z njegovo sestro pred mestnim magistratom, od tod sta dobila na Zaloški cesti neko sobo, kjer sta uživali medene ure. Za ta poset ni vedel njen mož, kateremu je rekla, da gre svojega bolnega otroka v Ljubljano obiskat, kakor tudi ne njen drugi ljubimec. Nekaj časa potem je dobil Lorenc Vreček delo v Soluo-gradu; tudi tja ga je šla obiskat pod pretvezo, da gre k bolnemu otroku v Ljubljano. Tam se je dala ž njim foto-grafovati ter se čez uekaj Časa zopet vrnila domov. Pisala mu je z doma več ljubavnih pisem, v nekem pismu pa tudi izrazila željo, naj ji kaj takega pošlje, da bo tentala dedca, ter pripomnila: ..Sej hin bo tako eden, naj bo že ou ali jaz.** Obljubila mu je tudi dobro plačilo ter omenila: „bolan je že tako saj ne bo nobeden vedel, srček moj.** Vendar se pa Lorenc Vreček ni vdal njenim zapeljivim besedam. Kar pa Marija Skumavc ni pri prvem ljubimcu dosegla, to se ji je posrečilo pri drugem, pri Jožefu Jurečiču. Ta je kmalu spoznal, kaj da ona namerava, zato je nekoč omeuil: „Kaj bi bilo, ako bi midva moža odstranila,*4 na primer, če bi ga on ustrelil. Marija Skumavc vzklikne na to: -Jezus če se ti upaš to narediti.** Omenila mu je, da bi zelo rada imela, če moža ustreli, in da mu bo že za to priliko iu Čas povedala. Dajala mu je tudi korajžo, češ, če te nihče ne vidi, ti nič ne morejo. Zmenila sta se, da se bo umor zvečer izvršil, Jurečič bo vse tajil in Marija Skumavc ga ne bo izdala. Jurečič pravi, da jc obdolženki rekel, da bo revolver ona naroČila, a ona mu je svetovala, naj revolver sam naroČi, da bo ostala stvar b«lj prikrita. Kakih S dni potem sta sklenila, da mora Lorenc Skumavc umreti ; določila sta za to nedeljo dne 4. grudna 1904 na dan sv. Barbare. Za nakup revolverja dala je Skumavc Jurečiču na ujegovo zahtevo 11 kron. Samokres je prodal Jurečiču ključavničar Maleušek za 12 K, Jurečič si je preskrbel 6* patron in tako oborožen čakal ugodnega trenutka za izvršitev svojega naklepa. Marija Skumavc mu je povedala, da gre mož reduo pred počitkom na stranišče. Usodno nedeljo, ko se je vse delavstvo veselilo praznika, je bil popoludne Lorenc Skumavc doma. V družbi zakonskih La-harner izpili so liter kuhanega vin<*, katerega je Marija Skumavc sama zavrela, nato se jc podala zvečer v sobo Polone Laharnar ter tako dolgo ostala, da jo je morala ta opominjati, da bi se rada vlegla h počitku, na kar je šla obdolženka v svojo sobo. Jurečič pravi, da je dotično popoludne legel k počitku, vstal okoli 7. ure zvečer, vzel nabasani revolver in odšel. Pogledal je skozi okno Skuraavčevega stanovanja in videl Lorenca Skumavca po sredi sobe hoditi. Sel je v stranišče, katero je nekoliko oddaljeno od hiše, in tu je dober Četrt ure čakal na svojo žrtev. Kmalu na to je cul korake in videl se bližati Lorenca Skumavca; na korak daljave je Jurečič sprožil revolver, in že pri prvem strelu se je Lorenc Sku mavc smrtno zadet zgrudil na tla. Ju reČič je oddal na njega še tri strele, potem pa neopazen pobegnil. Ko so Laharnerjevi v bližini biše čuli strele, prišli so iz hiše, vendar si niso up li iti v bližino. Obdolženka je med tem gladila neke Čipke in Šele, ko je videla, da se okolica za njo zanima, se spustila v takozvani suhi jok. Zaslišana Marija Skumavc je po dogovoru s storilcem spočetka dejanje tajila. Sele ko je Jurečič dejstvo priznal, in ko je njen 61etni sinček izpovedal, da je videl mater v sobi na postelji z Jure ČiČem, katera mu je vselej zabičevala, da ga bo zaprla v luknjo pod stopnice, Če bo očetu o tem kaj povedal, in je deček iz strahu pred materjo molčal — vse to jo je pripravilo, da je svoje dejanje priznala. Pravila je, da moža ni mogla videti, ker je bil skop, in ker jo je enkrat pretepel, da jo je njena mati sovražila, in da ni po njeni smrti nič dobila; rekla je, da ji je mož očital, da ni prinesla nič dote in da jo je zato sovražil. Govorila ie o svojih rodbinskih razmerah na dolgo in široko ter skušala svojo prejšnjo izpovedbo v nekaterih točkah predrugačiti, kar se ji pa ni posrečilo. Vse priče so izpovedale, da je bil njen nesrečni mož blag človek. To dokazuje, ko je z Vrečkom ušla, in mu njegovo trdo prisluženo gotovino vzela in zapravila, da ji je vse odpu stil in jo prosil, da naj se vrne domov k svojim otrokom ter vrhu tega podal še njenemu ljubčku Vrečku v znamenje sprave svojo roko. Tega blagega člove ka je sovražila Marija Skumavc iz dna svojega srca in je to sovraštvo očitno izjavila napram drugim osebam. Ta mržnja nasproti možu je bila v obče znana, in ni čuda, da so jo orožniki takoj prijeli. Jurečič je po storjenem dejanju taval nemiren okrog, prišel je v delavnico šele tretji dan po tem dogodku, z njegovega lica se je čital oemir njegove vesti, in ko je delodajalec, ki je slutil v njem storilca, pripomnil v delavnici na glas raztelesenja Lovrenca Skumavca, da naj tisti, ki ga je ustrelil, položi roko na srce, oblile so obdolženca solze; ko je pa videl v obližju orožnika, jel se je tresti ter je prebledel. — Državnega pravd-nika namestnik g. dr. Rogina je v svojem uprav mojstrskem govoru po jasnil sedanje žalostne socijalne razmere v naših lepih gorenjskih okrajih. Tam kjer je preje vladal mir in zado-voljnost ter še niso bile udomačene razne strasti, okužili so moralično razni priseljeni železniški delavci te zdrave ekraje s prej nepoznanimi strastmi, v kar nam služi v izgled ta žalostni prizor. Zagovornika dr. Hribar in dr. Miiller imela sta jako težavno stališče, kajti odkrito priznanje JureČiča, deloma priznanje Marije Skumavc ter izpoved zaslišanih prič niso zamogle konkurirati s prepričanjem navzočih porotnikov o krivdoreku. Sodni dvor je pod predsedstvom podpredsednika deželnega sodišča g. Pajka oba zatoženca obsodil v smrt na vislicah in sicer se ima ta obsodba prva izvršiti nad Jurečičem, potem pa nad Marijo Skumavc. Slednja je pred okoli 8 dnevi v zaporih deželnega sodišča povila dečka. — Nadebudna mlađana. S noči je prijel na Dunaiski c-su n^k* stražoik dva mUdčletna riečšs, ki sta nesia vbc;« vrečo premoga, katerega sta nakt. d!* v skladišču južnega kolodvora. Pič obialovaftja vredni sta št ki kaj ti-^ga dovolijo. — Ob venec je prišel. Včeraj pep' Idnfl ie imel vpokojem ftefes-niski čuvž.) Fran Prjatelj, ko je št-1 od pogreba in nesel ?*azaj v*>nee na juinem kolodvoru nek%j opraviti. K-r ni hotel nesii venca eebo>, ga je de-1 neki ženski, d* bi ga toliko č*sa držala, da pride nazaj, a ko se je povrnil. di načel r.iii ienike, niti venaa. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južoega Kolodvora v Ameriko 6 Hrvntov, r.nzai pa je prišlo 10 Slovencev. — Nti Jtra^n:cs je šio 27 O^rov in 40 M*cedoneev. v H?b te lio 30, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. Tudi iz hrvatskih šum je prišlo 40 slovenskih t^sačev. — Izgubljene in najdene reci. Gospa. M*r.ja Pečnikova jo iz-pun.U črno denarnico z 20 K. — A. R. je itgubila varnostno verižico z obeski. — Potnik g Rihard L^ben-hard je izgubil zlato iglo, vredno 15 kro/i. — Gdč. Ana Meriuzzijeva je izgubila do: armeo z 1 K vsebine. — Zaeebnica g. knj. Herma Gjgarinova je izgubila rdečo torhioo, v kateri je imela denarnico s 15 K in vozni li etek. — Gosp Fran Kecelj je izgubil listnico b 50 K, katero je našel mesarski vaieneo Ignacij Paternoster. — Mestna kopel. Od dne 21. januarja do dne 20. februarja t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega *fcuoaj 2308 kooeli, in sioer za moške (1804 (r = o h 1310, kadnih 494), aa ženske 504 (prsnih 80, kadnih 424). — Ljubljanske društvene godbe kui^cert »- vrši danes zvečer ■ restavracijskih prostorih ar Friedelna (oreje F*ntini), Gradišče. Začetek ob 8. uri — Jutri zvečer se vrš« koncert »Ljubljanske društvene godbo« v restavracijskih preatorih gosp Sohrev* (•Južni kolodvor«) Začetek ob polu 8 ur» V t^pninu 20 kr. — Hrvatske novice. — Bivši zagrebški župan pl. M t* š i n s k y postane baje banski svetnik kot namesto.k načelnika naučne uprave. — Nov mladinski list tačne izdajati v Spit tu Srečko D o m i ć pod imenom »Svjetlo«. — Živega ao pokopali v Mo staru obrtnika Stoj a na Kolje-v i 6 a K » se je v odprtem grobu v fcrsti preDudil iz navideznega mrtvila ter začel klicati na pomoč, so pc-•rrebci prestrašeni zbežali. Ko je onšla komisija, je našla Koljevioa že zadušenega. — Duhovniki zoper klerikalno časopisje V Zagrebu so z»čali izdajati »narodni duhovniki« poliglotno revijo •Hrvatstvo«, naperjeno proti klerikalnim listom, kakršni so »D*n«, »Vrhbosna« »Hrvatska Straža« in dnevnik »Hrvatstvo«. Urejuje list dr. R eger. Prva številka je bila konti štovana. — Zagrebško gledališče ie imelo v pretečenem mesecu 15 dramskih in 9 operetnih gre istav ter skupnih dohodkov (brez aboniranih sedežev in loi) 14.736 K — Nemška nropaganda v Slavoniji. M troviško državno pr*vdo*stvo je ustavilo nemški časopis »S-rnlintr Zeitung« v Zemunu; urednia, Hms Touiandl, je policijsko zgoan iz Zeoouoa. — Novi kolodvor v Zagrebu Ž a letos začno pod Maksimirom graditi novi državni tolotivor za ranžiranje — Kako i e dobil biskup Strosama-yer dve imeni. Malokomu je toanc, da j e prišel biskup Strossma yer kt t dvojček na svet. Mati, Ana •-oiena E'đeljao, ie izbrala novi rc-senčkoma imeni J sip in Juraj. Ker pa je eden dvojčkov umrl takej prvi ati župan* dr. Srba »je^ovemu* namestniku dr. K Grošu •er povabil v imenu Hrvatov meseno r?prezentan*tvo in češko sokolstvo •>a vsesokolski zlett ki ga skliče oZivezs hrvntskh sokolskih druatav« tet* 1906 v Zagreb. * Najnovejše novice. — 5 v e d k k ' • ministrstvo Hagerup je odstopilo. — Po krivici ustreljen. V S-ratsbur^u ja vojak na straži ustrelil rentir a B^genesa. ker se mu na opttoipn^ klicanje ni -te tirr.oval. to pa z»to ne, ker ni razumel b*-8fdice nemške, voj»k pa ne beatd:c« francoske. — Za Ko-Sevarje Iz K morna \* odšel pr^i leti zaradi aLbe kupčijo D< n mero« nar. Sedsj ie prišlo poroč !o, da je umrl v J-'.hahf>mi (J\pf; ) zanu-stivši 300 000 K, ks j h je zaslužil s pečenjem kostanja. — Na|več|i srbski parni mlin D .nr.Čev ćr*v v N šu je popol nom% pogorel. Škode te nad pol rr>i-lijona dinarjev, vrhutega i« rjrorelo v hlagami bankovcev sa 200 000 dinarjev Zsrnrel je tudi posestnikov sin. — Predsednik Rooseveit in zamorci. K velikim državnim •»lavnostm, ki sa bodo vršile rms?ca marci v W**hiugtonu, je sklenil povabiti predsednik Rooseveit tudi zamorce m zamorke, da pokaže, da v Zedinjemh državah ni razlike med ljudskimi plemeni. — Umor na plesu. Na mesarskem p'eeu v M onako vem se je neka deklioa sprla s svorm ljubimcem ter mu zabodla nož v srce. * Živčne bolezni vsled prevelikega dela. Z lavna) je že znano, da preveliko naporno delo poveroČi najrazličnejše živčne bolezni. Niso pa prizadeti samo možgani in mozeg. .. »'i rok in nog obole na vnetju, ako ti organi preveč delujejo. Zato je mnogo delaveev bolnih na živcih vsled prekudeg* dela, ka»- se napačno smatra za revmat z »m. Ako pritisne k temu še alkohol, se bolezen poslabša. Tudi natakarji in na-t*kariee trpe mnogo na vnetju živcev, zlasti če so š* alkoholu vdani. * Predsednik Rooseveit in njegova telesna strnila. Odkar je bil umorjen Mao K'.nley, predsednik Zjedmjenih držav ameriških, obdaja vsakega onietnega predsednika vedno in povsod telesna straža. Predsednik Rooseveit je pa pred kratkim svoji teleani straži ušel. Pasanti Waabingtona ao ga videli s&mega % njegovo gospo ae sprehajati, kar je vzbulilo občno začudenje, ker to ae je zgodilo prvikrat, odkar je Rooseveit predsednik. Ko so dr-tektivi spoin»lit da Roos«3Vtltv ni več v njihovem vsatvu, so bili zelo razburjeni in so ga kmalu zopet obkolili. Rooseveit je bil baje srčno vesel, da je svojim varotaloem ušbl, čeprav le za malo časa. Največji demant na svetu. V Južni Afnki so našli velik demant, ki ima 3032 karatov, ki pa je, kekor se sodi, le del veliko večjega kamna. Demant je čute- bele barve. Sioer ima nekoliko temnih lis, ki bodo pa odpadle pri razkosanju. Kajti gotovo je, da ga bode treba razrezati, ker takega velikana ne bo nihče kupil. Demant je trikrat tako velik kot znani »jagerfontein«, ki je veljal dozdaj kot največji južno afr.č*nski demant in ki je pred raztezanjem tehtal 969l/t karata. Ko ee je na jonaneaburški borzi zvedelo o novi najdbi, ao poskočile družbene akoije, ki imajo nominalno vrednost 250 mark in ki ao bile prejšnji dan a 60 do 65 mark notirane, na 360 mark. * Pomanjkanje učitelj- stva. V vseh kronovinah ae toži, da je nemogcČe, izpraznjena učiteljska mesta popolniti s kvalificiranimi u&nimi m Črni. Tudi v prihodnjem letu ne bo nič boliše, kakor se kaie. Sicer je letos na 67 državnih pripravnicah v zadnjem letniku 2624 gojencev in gojenk. Akoravno ae je skupno Število zvišalo od lanskih 10930 na 11430, pomeni povišek 500 maturantov pri sedanjem pomanjkanju učiteljstva skoraj toliko kot nič. * Konkurz zaradi poljuba. V Hammondu (Amerika) je bila trgovina Breskin od nekdaj sloveča kot najboljša in najaolidnejša Breakinova trgovina ženskih oblek je bila ves dan potna najodličnejših kupovalk. Nekega dne je prišla v trgovino neka zelo lepa gospic*, da kupi svile. Br-skina je nj^na lepota tako oča rala, da jo je nenadoma objel in po ljubil. Gospića ni i (pregovorila besedice, temuč je takoj ostavila trgovino. Pol ure pozneje je za ta dogodek vi delo vse mesto. Vse gospe in gospice so bile nad Breskinovim postopanjem tako ogorčene, da eo sklenile njegovo prodajalno bojkotirati. Dan na dan je bila njegova proda jalna prazna, a končno je uvide), d\ jo iz(?or»!jen ter je napovedal konkurz. * Vnuk kot sin. Jako zamotano zadevo iz družinskega življenja bodo obravnavali partšai sodniki prihodnji teden. Vnuk, ki je obenem sin syojeara starega očeta in brat svojega očima, zahteva dve tretjini očtmskega dednega dela. Mož, ki je brez svoje krivde povzročil tako tež*o sporno vprašani«, se jo imeno val Pierre Nassols. Ta Pierre se je leta 1865. sesnanil z neko deklico po imenu Roza. P sedica tega znanjs je bi sm Henrik, katerega je Pierre legit miraf. Ko je R ^za umrlo, poročil se je Pierre z neko Mela o jo Neds. Ta mu je po 17letnem zakonu z j* ž tla s pastorkom Henrikom in s tem livela skupaj. Ie te zveze se ie r">dil nov Nissols, J*isip po imenu Pred kratkim pa je umrl stari Pierre in Jijip sahtevs zdaj krt drdič Pier-iov okoli 60 000 frankov. Smatra se 7% njegovega pravega otroka, akoravno |e njegov vnufc. Popolno pravilno sodi J os: p: Ob mojem rojstvu fe bila moja mati poročen* s Pierrom, akoravno jeŠiveia z njegovim sinom; aatorei sena j.*z po zakonu Pierrov s-iv Zahteva tore;, da se ga smatra kot brat* njegovega pravega očeta in k'*t «iri5i njegovega deda. * Dolgo krajevno Ime. V "vVjUesu na Aog'ešfcem je pred krat-kim pri neki obravnavi prišlo na vr«to tudi precej dolgo ima nekega kraja. Otvc-tniki so ga imenovali na kr*tko »Llarf-.ir«; ko je pa sodnik, ki precej dobro pozna celo pokrajino W*les, vprašal po pravem imenu do-tičnega kraja, povedali so mu, da se imenuje »L'aofair^vllgvvvotfv'lgoofe-)rycli\vyrndrotwll«ys»iiogogoch«.M^n-da tudi Angležem ne gredo taka imena z jezika! * Heine v ruščini. Ker je ruska tiskovna cencura nad vse stroga, pomagajo si ruki pesniki m pisatelji s tem, da svojim proizvodom pridevajo dost^vke »iz Goetheja«, »iz SobiiSer)*« najr&jši pa »iz Hdineja«. N« ta način je v ruaki literaturi iako veliko Hsinejevih poezij, katerih H^in nikdar spesnil ni. Mnogo ruskih cenzorjev sioer ve, da so ti proizvodi ruske originalne pesnitve, ker pa niso zavezani primerjati prestave z originalom, jih spuste skozi Soilo in Ksribdo. * Ka kuharice. V »Bidischer Landesbotč « je čitati sledeči oglas: Išče se kuharica pod sledečimi pogoji: Nastop takoj, rodbina brez otrok, poleti štiritedenski dopust, ki ga lahko preživi kjerkoli hoče na stroške sluftbodajaloa. Meaečna plača 50 mark, v nedeljo izhod od 3 ure popoldne do 11. ure pred polnočjo s ključem veznih vrat — H. Reudter, draguljar, Kaisersatrasse 103. • Nazadovanje umrljivosti in življensko zavarovanje. Mnogo statističnih izkazov dokazuje, da je umrljivost v zadnji polovici preteklega stoletja v večini kulturnih držav nazadoval*, k&r se tiče ljudi srednje starosti, nikakor pa ne otrok in starcev. V/.rok temu je dolga mirovna doba, izboljšanje sanitarnih naprav, uspešnejša obramba proti epidemijam, izboljšanje zdravilnih metod in povedig gospodarskega stanja nižjih vrst ljudstva. Življenske z&varov*ln:ce imajo od nazadovanja umrljivosti največ koristi: čim manjša umrljivost, temveč dobička. Toda no beni zavarovalnici ni prišlo dozdaj na misel, tabelo za življenjsko zavarovanje spremeniti tako, da bi zavarovani imeli večje kor;sti od zavarovanja. • Nov klobuk. Služkinja: »Gospa, gospa, naš gospod leži v predsobi nezavesten, zraven je velika škatlja, v roki pa drži neki papir!« — Gospa (vzradoščena): »Ojej, mo novi klobuk je prišel!« Književnost. — „Ljubljanski Zven". Vsebina marčevega zvezka: 1. Cvetko Golar: Pisano polje. Pesmi. 2. M P. Nataša: Mimo mene je šla moja mladost. Pesem. 3. Alojzij Gradnik: To ie šumno nosoj . . . Pesem. 4. Ivan Cankar: Pclikarp. Povest. 5 Janez Trdina: Dve ljubici. 6 Dr. Ivo S orli: Brez tragike. 7. M. P. Nataša: Vera, upanje, ljubezen. Pesem. 8 Dr. Ivan Prijatelj: Knei Pavel Trubeokoj. Pismo. 9. T i h o z o r: Na malem prstu . . . Pesem. 10. A. Funte k: Podoknica. Pesem. 11 Dr Jos Tom in se k: Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku. K petindvajaetletnici »Ljub. Zvona«. 12 Fran Strnad: Zmaga. Povest 13. Fr. Grbič: Franjo Š»ver Kuhač. 14. Vida: Kosec. Pesem. 15 Književne novosti. Dr. Jos. Tominšek: A. Aškero: Primož Trubar. — Prof dr. Matija Marko: »Die alaw. Liturgie an der Adria«. — Dr. Joa. Tominšek: Milan Begcvič: »Život za csra«. 16 Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A Drama. — B. Opera. — M. Gorkii: Predstave na|-boljših dram. 17. Med revijami. Dr. Fran IleŠič: Anton Aškero pred rusko kritiko. — Dr. Jos. Tominšek: CpncRB RaaseBHi PjacHCK. — »Lovor«. — —e—: »S »vjanskija Istčatija«: O Slovencih. 16. Splošni pregled. Dr. Miiivoj Srepel -j- — Rasto P.: Josip Juraj Sirotamayer. — Vega v inozemstvu. — Rasto P.: Jugoslovanski almanah. — R Perušek: Sć^pan (Š:tf*n) Miirov Ljubiša. — Nercško-slovenski tehniški slovar. — Listnica uredništva. — Gospodu V. Zupanu v Genevi. — ,,/vonček". Vsebina 3. št: 1. Slovo. Borisov. Pesem. 2 Pes*»m o lunaku. F^-an Ž^ur Pesem. 3 Zima. Borisov Pesem. 4 Bukev kima . . . Sokolov. Pesem 5, Hrvat*r Komoo^:-eki. PoveBt 6 Zapr**! A«id?e.j R*£S. Povest s podobo. 7 Po delu plačilo. Iran Trošt. Povest. 8 K*ko sein potoval v Rusijo F» rd. L. Turna Poučni spis. 9 Strah pred smrtjo. Podoba. 10. K*ko smo pokopavali pust«. F G Hrasmičan. Povest 11 Pogum. Branko Brankovič. Pesem. 12. Plemenit zgled. Mihael Levstik. Povest 13 0*el kralj. Ivo Trošt. Basen. 14 Pomladni d h Sokolov. Peuem. 15 Prijatelja. Eog. G»ntrJ. Pesem s podobo. 16 Kur* nt. F Palnak. Povest 17. Koš jabolk E. Gangl. Povest. 18 Pcuk in zabava. Zastavica v podobah. Fr Roječ. — Za kratek Čas R — Snaga pri Ja- j poncih. — Ž vali in godba. — Drftga krava. — Ooleka iz papirja. — Magnet — rešitelj življenja. — Novo lato na Kitajskem. — Rešitev. — „Slovenski Sokol". Vsebina 2. et^vilfce: 1 Zgodovina S.ikol-stva. 2 O literaturi in telovadbi. 3 Sokolski te!ov*dni sestav. 4 Vestnik slovenska*S kolstva.5 Raznoterosti. — Izvestja> muzejskega društva za Kranjsko imajo naslednjo vsebino: 1.) Franc Pokoru: Doneski k zgodovini Bleda in okolice ; 2. A. Aškerc: Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega; 3. Jernej PeČnik:. Prazgodovinska naj dišča na Kranjskem ; 4. D r. F r a n 11 e š i č : Znamenite osebe na poti skozi Ljubljano 1. 1775. in IT76; 5. I. Vrhovnik: Prispevek bibliografiji Paglovčevik spisov; 6. V. Steska: Slovenska knjiga iz 1.1735. 7. Posestva ljubljanskega jezuitskega kolegija v 17. veku. Telefonska is brzojavna poročila. Dunaj 2 marca. Včeraj popoldne in danes so v cesarskem dvom zopet važna posvetovanja. Najprej je bil pri cesarju v dolgi avdijenci šef generalnega štaba fem baron B e c k, ki je po-ročal o vojaških koncesijah, katere zahteva koalirana madjar ska in pa o petindvajsetletnih ministrskega službovanja grofa Wel-sersheimba Potem je bil v av dijenci grof Khuen-Hede ary( ki je poročal cesarju o ogrski krizi. Dunaj 2. marca. V današnji seji proračunskega odseka sta Vuković in Kathrein protestirala proti obdolžitvi „Lloydo-vega" prezidenta Becherja, da črtanje imenovane subvencije de monatracija proti BLloydu" in preti vladi. Dunaj 2 marca. Bivši poslanec dr. Weitlof, načelnik nemškega šulvereina od njega ustanovitve, ji v starosti 71 let umrl. Dunaj 2. marca. Splošna sodba tukajšnjih poučenih kro gov je, da postane dr. Aleksander Wekerle predsednik novega ogrskega ministrstva. Budimpešta 2. marca. Tekom prihodnjih dni bodo zastopniki vseh političmih strank poklicani k cesarju. S tem je stopila ogrski kriza v nov stadij. Krona j* pripravljena privoliti: 1. da se takoj izvedejo v armadi tisti zname zahteve, ki jih je formuliral odbor devetorice: 2. da se v ka terikoli obliki ohrani carinska skupnost, dokler ne potečejo trgovinske pogodbe z inozemstvom, med tem pa da se uredi bodoče gospodarsko razmerje med obema državnima polovicama. Wekerle je baje pripravljen pod temi pogoji sestaviti novo ministrstvo. Moskva 2. marca. Vladni krogi se boje, da na dan obletnice, kar je bilo odpravljeno tlacanstvo, nastanejo tu novi nemiri. Rusko-japonska vojna, London 2. marca Artilje rijski boj ob Sahu se nadaljuje z vso ljutostjo. Pariz 2. marca „Echo da Pariš* poroča iz Petrograda, da se postavi general Grippenberg pred posebno preiskovalno kom-sijo, kateri bo car sam predsedoval. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca f bru^n* 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1056 stru.ife 589012 K 66 h fctrank p* d»ii?nu. 786 246 K 76 h Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ICvmc ruarj* 1905 aa je vložilo pri ljubljanski kreditni banki na vložr»*» knjiiicc in na tekoči radon 1.228 837 K 28 V dvignilo pa 1,221.143 K 01 h Stupno stan?© vlo^r i* bilo končam rnes: » fabruorj* 19^5 6370 882 K 83 h. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu f ru»r:u 1905 je 244 strank vložilo 53.531 K 77 h, 237 strank vzdipnih 64.343K63h,toreja,r.n, vložilo 10 811 K 86 h, 22 strankami se je izplačalv> potočnih posojil 35 38o K, 145 mene se je eskomptovalo za 62.947 K, stanj* vlog 2,602.549 K 99 b, denarni prom.-t 318.561 K 25 h. W h strank i« bilo 874 — Mestna hranilnica « Kamniku. Vmtteeu > -u-.ru 1 ie 174 stran« viožiio 44.933 K 11 159 strani vzlignilo 35 509 K 49 h 4 strankam se |** izplačalo btp tečnih posojil 4.100 K. Stanje hrs nilnih vio* 1 170.839 K 54 h, stanj« h^potećmh posopi 886019 K 93 n Denarni promet 131 644 K 72 h — Okrajna hranilnica ir posojilnica v Škofji Loki. j mestou februarju 1905 |e 120 strani vložilo 23 076 K 20 h, 63 strank d nilo 15 489 K 15 h, 4 »trankan je izplačalo posoiil 5700 K stanji hranilnih vlotr 584.171 K 71 b, stanji posojil 556 121 K 74 h, denarni pronie 70 801 K 93 h. — Mestna hranilnica 1 Radovljici. V mesecu februari' 1905 je 235 strank vložilo 68.333 l 80 h, 184 strank vzdignilo 43.249 1 32 h, 21 strankam se je izplačal posojil 19 620 K, denarni prom«? 231.784 K 51 h. Slovenci In Slovenk« 1 N« zabite družbe sv. Cirile in Metode 1 1 Prane Jažef5^ 1688-15 grencica pravzaprav reprezentatvt grenčio'1. (V. medic. od J. splošne bolnice na Dunaju) strjeno in tešeče napravi belo in fa fazo nežno« Dobi se povsod. Sargova gllcerin-mjila so sa odrasle kakor vza otroke najnežnejSe ataroeti Izrritno rlutllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Sehandlbauer itd. 6t57—1 Zahtevajte ilnstrovani cenovnik jetja za žarnice „Ideal" 36 Ha|o Pollak DUNAJ, fl, Wallgass« 34. ] o en a lepa svetloba bres instalacije in nevaroati. Poraba 1V4 kr na 1 uro. nr>n Na tisoče zahval- nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podačna knjiga kot do-, mačl svetovalec o lekar-^^£Ž$3r^£j nar.ia A. ThlerrvJ« balzamu In erečke od 1. 18601/, . . . . „ „1864. , . . „ tizske..... B cem. kred. I. emisije „ ogr. hip. banke . . r srbske a frs. 100' — „ turške..... ftasilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ . . - Ljubljanske „ , . . krut rnd. križs 9 . , . Ogr. „ „ B . . . Buđolfove n • • • dalcbarske n ... Dunajske kom. „ . . Delale«. Jnžne železnice .... Državue železnico . . • Avstr.-ogrske bančne delnioe Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mosta (Brflx) alpinske montan .... Praske Žel. indr. dr. . . . (-Uma-Muranyi..... Trbov^ske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne dražbe . • Vntnte C. kr. eekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigna...... Marke........ LaSki bankovci..... ftnbjji ........ 1 Jolarji........ 100-— 100-75 99*— 99-50 818-76 101 25 186' — 277-I 171-— I 308 -i 303 j 276 — 101 — 1.40 *5 22 25 476- -79--88-67 — 54 75 23-65'— 76 -536 - 92 76 654 50 1639'- -677 50 789 50 250-670 — 618 76 2643 -534 75 »04-B77 — 174 - 11-33 1908 2347 Ž3-9o 117-10 95-30 262 76 4-84 108-50 101-— 10120 101— 101 — 101-75 100 — 320 75 K2-— 190 50 2H3 — 173 -318 — 818 28«> • 105 — 14? 85 24 25 487-— 83-92 — 71 — 66 75 35 — 69* -81 — 546* — 93-75 655-50 1649 — 678 50 790 50 850*75 674-— 519 75 8558 — 536-75 312 — 681 50 175 5(1 11-37 19-11 23-63 23 98 117-30 95-50 263 75 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. marca 1906. Termin. t'Senica za april . . . . ca 100 kg. K 19 86 PSenica „ maj . . 100 . „ 19 62 Pfienica „ oktober . 100 „ . 17 40 Ki , april . . • • » 100 n . 15 62 Komat „ maj . . • B 100 „ , 16 18 Oves „ april . . * U 100 „ . 14-34 Efektiv. Vzdržno" Jmrli so v Ljubljani: Dne 25. februarja: Marija Godec, delavčeva hči, 1 in pol mea., Karlovska cesta 0, Nepbriti8. Dne 26 februarja: Neiika Smrekart kuharica, 46 let, Trubarjeve ulice 2, Tu-bercul. pulm. Dne 27. februarja: Apolonija Dolinar, zasebnica, 69 let, Poliaoski nasip 12, Hernia. — Leopoldina pl. Marklowsky, zasebnica, 6^ let, Gosposke ulice 3, errna hiba. — Franja Mavn, gostija, %i let, Florjanake ui. 11. jetika. V deželni bolnici: Dne 21 febr.: Fran Zorman, delavec, 60 let, Marasmua senilis. Dne 23. febr.: Jakob Blažič. delavec, 33 let, jetika. Kristina Prijatelj, mizarjeva vdova, 06 let Marasmua seniiis Dne 24. februarja: Valentin Jeraj, go-Btač, 06 let, Marasmua Dne 16. februarja: Joief Kočar, kovač, 34 let, Tubercul. Jernej GroSelj, hlapec, 44 let, jetika — Ivana Schmalz, zasebnica, 69 let, Carcinoma uteri. — Fran Dolničar, dninar, 32 le% jetika. — Ana Gogola, gostija, 81 let, ostarelost. — Ivan Medar, muir želez, sprevodnik, 75 let, Retentio. Dna 26 februarja: Helena Kosec, delavka, 80 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. VUlii* ud m*xj«U 80«-fi. Sr^luH ■ rm.cn! iUk 7*« 0 mm Marec Caa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v *G. Vetrovi Mebo i 9. av 727 3 22 al. sv ah. oblačno • 7. rj. 2 pop. 726 5 7264 22 43 si. svah si. j vzhod de« del Srednia včerajAnja temperatura: 30* Dormale: 1 - Padavina 6 8 zss«. Išče se dobro izurjena 2 prodajalka za manufaktnrno trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov Anton Ogrin, Novo mesto. 0 slovenskega in nemškega jezika zmožna, želi vstopiti takoj kot vzgojiteljica v kako boljšo družino. Najraje v Ljubljani ali kakem dragem večjem mestu. Ponudbe naj se pošljejo pod O. Q. poste restante, Ljubljana 673—1 Naprodaj je v Ribnici na Kpanjmkem nasproti cerkve ležeča Hlstropa liiša z gospodarskimi poslopji, lepim vrtom in obširnim zemljiščem. Pojasnila daje dr. Iv. Merhar v Trstu, Via Montfort št. 8. 670—1 Danes, v četrtek, 2. marca v spodnjih prostorih Puntigamske pivnice domača esna veselica vso nec, Začetek ob 8. uri. Vstop piost. K tej veselici vljudno vabi s BpcBtovanjem 664 M. Vospernig. (o a. Jutri, dne 3. marca n lil „Društvene godbe". Toči se od 1. marca naprej pe krško vino iz grofa Merana vinogradov (laški rizling) in pa slavnoznani cviček M Colaričev; dalje bizeljec Cizlov in notar Veršcev in pa priljubljeni pl/onski prazdroj iz meščanske pivovarne, Reininghausovo marčno pivo in Paulanerbrau iz Satvatorjeve kleti. — Dobivale sc bodo tudi morske ribe in ribji brodetto. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 40 vin. Mnogoštevilnega obiska vljudno prosi z odličnim spoštovanjem 674—1 Jos. Schrey, restavrater. 12. Januar/a 1905. Gospodu lekarnarju PICCOLI v LiuhljattU Prosim, pošljite ml 12 škat/J/o svojih preizvrstnih sal mi Jakovih pasti/. S spoštovanjem 359—12 Julija Milischka Dunaj, M./t, Goldachta£$tr. 1. KW~ Samo za 60 kr. 1 kile gosjega perja. To gosje perje je sivo, popolnoma novo 2 roko 8kubljeno, gotovo za porabo, */t kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. PoSiljatve na poskuSnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. mM m KdLs*za m sa9 trgovina s posteljnim perjem, Mniirhov pri Prasjt <**lO). Zamena dovoljena. 661 Iz proste roke «© proda v Losoah v nova V prvem nadstropja sta dve veliki sobi, v drugem n adetropju a ta pa tudi dve lepi sobi, s kuhinj) in jedilno shrambo. Zraven stoji ie majhna hisa. spodaj velika klet in drvarnica. Okoli hiae je lep vrl, sa-sajea s lepim mladim drevjem. Mila je od postaje oddaljena 5 minut, prav tik ceste in je pripravna za vaško obrt, pa tudi sa pen*1oni8ta. Naslov pove upravniltvo »Slovenskega Naroda" 664—1 špecerijske stroke, slovenskega ie nemškega jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premeniti. Naslov peve upravništvo „Slov. Naroda". 640 Lep lista B samec, velik, 3 leta star, zelo krotak, se za nizko ceno takoj proda. Kje — pove upravništvo „Slev. Naroda". 624-a Mlad trgovski poM mešane stroke, star 18 let, vešč slov. in nekaj nemikega jezika, teli svojo službo premeniti do 20. oz. 25. marca. Naslov: „J. K. št. 20", poste restante, Št. Juri na Ščavnici, via Radgona. e»-2 Ponudbe pod „Trgovina'* poštne ležeče Ljubljana. 66B-1 „SLOVENSKI NAROD" ee> prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v s!ede6lh trafikah t Ljubljana: Bizjak I f Vodmat, Bohoričeve ulice 6t 10. Blaznik L, Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Doleno H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kallft A., Jurčičev trg St. 3. Kano A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.# Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Plchlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gn?daške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Ollnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Šiška: Favai NI., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik: Ažrnan Marija, trafika. Škofja Loka: Žlgon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Selca nad Škofjo Loko: Berni Josip, mizar in posestnik. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoie, Begunje pri Lesoah \ Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v buletu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec. Javornik: Podpao Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo. trgovec. Sodražica: Moro Peter, trgovec Ribnloa: Lovšin Ivan, trgovec Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant Krško: Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Variek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logateo: Japel Makso, trgovec. črni vrh nad Idrijo i Lampe Ivan, trgovec. Cerknloa: Kravanja Anton, trafikant in trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovio Janko, trgovec; VVerll Karollna, trafikantinja. Begunje pri Cirkniol: Sterguleo Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, poseetoik, gostilničar in trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez. Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant, gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežinl: i Lucija od Švara, trafika. Zidani most: ! Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje: Mlklauo Marija, trafika v .Narodnem domu*. Celoveo. Sowa Josip, časopisni biro\ Oorioa: Gabršek A., knjigotržnica. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21. Rauniak Marija, trafika na kolodvoru. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčid Mihael, Piazza Ca- serma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št., ulica M i in piecolo št 8. Opatila: Tomašlč Anton, trafikant Pulj: SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via Adamich št 2. Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. ▲lserstraasd št. 9. D8+/^^C Lepo stanovanje s štirimi sobami v II. nadstr. hiše štev. 20 Pred šticofijo, se ceno odda za 1. maj mirni stranki. 2 635-2 primerne službe. Bivši magistratni policijski svetnik ljubljanski Franc Podgoršek, sedaj ua Ponikvi ob juž. žel. — Imam petletno sodnijsko prakso in sodni izpit. UrarsleppoMra in učenca SV spre i me takoj ~SK1 FR. P. ZAJEC urar v Ljubljani. 675—3 Išče se oženjen gostilničar za boljšo restavracijo z lepim gostilniškim vrtom na jako ugodnem prostoru v nekem slovenskem trgu Spodnjega Štajerja. Ponudniki razpolagati morajo s kavcijo. 646—1 Ponudbe naj se pošiljajo pod Šifro „1001" upravništru „Slov. Naroda-. Jfajfinejše, vedno sveže pustne krofe kakor tudi vse druge $5 9 slaščičarske izdelke priporoča slaščičarna J. GOTTHARD Ljubljana, Stari trg št. 6. maršala in dobavljeno direktno iz Ita'ije. Na zahtevo se dopošljejo vzorci. Franc Cascio „ge-! Hilšerjeve ulice 3. \m posestvo v Zgor. Gameljnih št. U katero obsega hišo, dve gospodarski poglopji, obokan hlev, pr»d, 3 lepe smrekove in jelove gozde itd., proda se prostovoljno skupaj ali posamezno. Posestvo je pripravno za kakega obrtnika ali letovisčarja, ker je blizu železniških postaj Tavčarjev dvor ali Črnuče. Natančna pojasnila daje Gregor Jeras, po domače ŠraJ, v Spodnjih Gameljnih št. 23. 668—1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi &e vplačili. Veak član ima po preteku petih let pravico do dividende. BBSOKSBSflfla ww ss a. J e ion. n. et zavaroTaliici TDa.:n.ls:£*."sr:iPreLgfl. Rez. fondi: 20,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ». z VMfHkozI slovansko • nnrudno uprmo. 5—24 Vm pojasnil« daje: Generalni za sto p v Ljubljani, 6e«ar pisarne so v laatnej banonej hiši Zavaruje poslopja in premičnino proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode conjuje takoj iu najkulantnejo Dživa najbolj&i slove3, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokcristne namene. Hi 2nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na najboljšem prostoru, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi preselitve takoj proda. — Ponudbe pod Nanos št. 51" ua upravništvo „Slov. Naroda." 614—2 s kožo, kilo po 1 gld , brez kosti po gld 1*10, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr . presičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. šolamo dunajske po 80 kr, a la kra-Odldl IKJ kovske, fine po lg d, iz Sunke zelo priljubljene po gld. 120, a la ogerske, trde po gld 160, ogrske fine po gld. 1*80 kilo. — Velike klobase ena 20 kr. m bi d I tJfJd naprej. 266-4 OIji/oi/Lro *»i-Imo%ec, pristen, liter Oll VUVrvd, po gld. 120.— To priznano dobro blago pošilja po povzetja od 5 kil naprej prekajevaLo in razpoSiJjalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. CUNARD LINE. Prva direktna parobrodna vožnja TRST-NEW YORK In nazaj. 3633- 12 Vozna cena v III. razredu Kontoristinja dobro izvežbana, se sprejme. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 681—2 Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-- , za mi&i gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke „Eellpae" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. i 20 Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J. »rhiiller, Dunaj 11, kur/.ltikiifrcMMHr 4. Nebroj priznalnih pisem 2636-10 iT Pijte Klauerjev [ Ljubljana-NewYorkI86K |» s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Naj pripravne j 5a in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri F. NOWYs agentu v Ljubljani. Dunajska cesta 32 poleg južnega kolodvora. Osebni kredit. V zmislu dunajske enkete (kapi-talizovanje plač) se dajo državnim, deželnim, magistratnim uradnikom, profesorjem, učiteljem s plačo najmanj K 1840-—, Častnikom od stotnika ILrazr. naprej, penzionistom od K 1200 naprej) posojila od K 1000'— do visokosti plače, event. tudi več. Mesečno odplačilo K 1149 na 10 let, K 886 na 15 let za vsakih 1000 K posojila z obrestmi in anuitetami vred. Več pove Z. N. Korczsk, Praga, Prorič 3©, I. nad. Znamka za odgovor. 6:>7--2 Triglav najzdravejši vseh likerjev. I Stoj! Išče se reelen, dobro vpeljan potnik za poznano podjetje z mnogimi odjemalci. Kraj zastopanja: Gorenjsko, even-tuelno tudi Goriško. 637—2 Ponudbe pod šifro nTovarna 500" na upravništvo „Slov. Naroda". Manufakturna trgovina z novo opravo in popolno kurentno zalogo, na dobrem prostoru, Be zaradi prevzetja drugega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 613—2 Ponudbe pod .Prihodnjost št. 105' na upravništvo „Slov. Naroda." Fme marmelada Ponujam brezhibne kakovosti vk.uh.ano udje, svetlo in gosto za rei&nje, £xa.r^3co --a. -tresOco psatao postajo, če odpošlje m najmanj 6 g tiste vrele zat "z:cr- Stoj! 130 1 40 600 komadov za samo gld. 1*80. Prekr. pozlač. 36urna preciz. ura na sidro z veriž. gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln mošsa kravata, 3 fini žepni robci, moSki prstan z irnit. drag. kamenom, jantarjev i stnife za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denarnica, žepni, nožek a pnpr, par mans. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta. 5 šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen 8piaovnik, 20 koresp. predm in Š9 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z uro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 18». Razpoftilja po po-povzetju a!i denar naprej 661 IrUogiara marekua marmelada, slatoramena marmelade is pomeranč, čitron , breskev, trnj. grozdicja, iipeija, betpa, borovnic, brusnic in ringlot marmelada iz ribeza in mahu . melanža, najf. jabolčna.......... —'80 marmelada, eespljeva udelaua s sladkorjem . —.18 m*liučev tok (lekarnarsito blago)...... i.4t paradajzarjev sok 1 litrska posoda..... 1 — ćešplje prazene 1 ,, ,, ..... 1"— grab, mlad, zolen 1 ,, ,. . —'80 »• ii »» */j »> n ..... —"44 Neugajajoče vzamem nazaj, če se vrne z obratno pošto franko. Za večjo porabo posebne oferte. Pod & kg vsaka vrsta 10 h za kg več. 3 3 — 8 8cheinbergerja tvornica konsorv. vku-hanega sadja na parno silo MS-l DUMA j, XIII Gupkgasse 3. Windfsch? izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV št. Z 75. NB. Z* neugajajoCe se denar vrne. 1 Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zetvor-nic za okna in prodajalnice. Gr. SEKEIĆ Zagreb, Ilica 40 priporoča 505—2 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. 5) The Gresham" Šelenburgove ulice. Jos. Rajna. 630-3 Ubegli vol. Podpisanemu sta pred tremi tedni v Logatcu ušla dva vola. Enega so prijeli, drugi pa je zašel proti Cerknici in se sedaj najbrže potika med Met-nakom, Grabovim in Starim trgom, mogoče, da je zašel še dalje. Kdor ga ujame živega, dobi 50 K, za mrtvega pa plačam 20 K nagrade. Vol je velik, sive barve, z velikimi pokončnimi rogovi in ima na križu vstriženo črko A. Kdor ga dobi, naj me o tem brzojavno obvesti. Anton Ip&vec 625—3 mesar v Idriji. in vso postrežbo 647-2 se sprejme gospod takoj ali ■ 15. t. m Nunske ulice št. 3, druga veža. IMU&d eproton 634 1: veSč slovenskega, češkega, nemškega ic vekoliko italijanskega jezika, išče službe n kavarno ali restavracijo. — Naslov: „Nalakar št. lOO", poste restante, Medija-lzlake, pri Zagorju ob Savi. Pristen li« DUBE! preizkušen na deželnem kemičnem p: izknševališču za živila v Ljubljani. Razpošilja v vsaki m n o ž i l IVAN MALI v Škofji Loki. 236-17 Bolni na pljučih in vratu, v grlu, nadušljivi! Kdor bi se rad enkrat za vselej iz-nebil pljučnih in bolezni v grlu, cele najtrdovratnejših, dalje naduhe, če je še tako zastarela in skoro neozdravljiva — naj se obrne na naslov A. VVolffsk > v Berlinu N., VVeiseenburger* strasse 79. Na tisoče zahvalni!, sem jamči za veliko zdravilno moč njegovega zdravljenja. Brošura zastonj. bat preja /| VI n r IJ afp IJ m It e splošno priporočene valeđ ojačujočega in pospešujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju slasti, motenjih pre-bavljanja in drugih že odčnih bolečin. Zahtevajte po lekernah izreeno le Bradvjeve želodčne kapljice C. Brsdy, lekarna ,zum Kdnig von Ungarn1, Dunaj I., Fleisch-marRt 1. 3235-7 ter za'Izdelovanje 32—1 vse lasne konfekcije se priporoča in daje na posodo mične baroke za predpas- izdelovalec FRANC ZUPAN specialist za lasna dela Križevniske ulice it. 4, II. n»dsrr ♦ f Zenitna ponudba. NaduČitelj, star '21 let, se Želi znaniti z mladeuko primerne iaobrazbl v starosti od 17—L}4 let, ki bi in. tudi nekaj premoženja. Ponudbe, Če mogoče s slika, ki M takoj vrne, naj se pošljejo §ub .Sreča' do 10. marca na upravništvo „S Naroda1*. *T* *T* *T* ** *T* «* *T* *T* *T* * 4* *T* Ces. kr. avstrijske državne železnice. zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: 2043-9 Dunaj, I., Gi se! a strasse št. 1 v IiImI društva. Društvena aktiva dne* 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245 — Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ..... „ 31,994.339 — IzplaCila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd. od obstajanja družbe (1848).............. « 4?9'™ lf«} ~ Med letom 1903 je druStvo izpostavilo 5613 polic z glavnico ... n 42,992 712 — Kot varstvo za avstrijsko zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašala 14. aprila 1904 ...............K 26,416 938 10 nom. Posestvo na Dunaju..................»» 1,060 000 Posestvo v Pragi...................» 490.'00 — IzplaCana posojila zavarovancem............ 3.605.73413_ K 31,6«52.672-23 Proepektn in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko v Ljubljani, na Franc Jožef »»i cesti 17 MT pri GVI DONU ZESGHEO. ~W NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki. ■Meo 9)|Z!N '03e|q oupjjos o|iJad iO)|ui m o|aq 'eojAeSou e^stusp Uj 0)|SOLU '90!v;^..;j JO>j!.l? Ul e6e|8 faojd9? a^sujep 'ioqoj judez 'adjas 'i^msedpejd 'eju>| cfupods fazn|g raoqran3 mTgofvpvds ucArjz z efio|ez euip3 esreAonf'Bn onp^ 'UJ6AOr L]IUej;UIOU9J f|oqfeu z; epodsoS u; ouiep ez eSe|q eSeupoiu'o3o|ez 0)|!|eA 8—ZLI BOOiodud SI '»s §j; ueis o^3S3fJioona ^utAOJrjj) nnpopi G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaka. Izloča. Iz voznega xQca.a- Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pono« Oflol vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzenstVste, luomost, Mooakovo, Liabno ee» Selsthal v Aiih Solnograd, čez Klei:-Reifling v Stcyr, v Line, na Dun^j via Amistctten. — Ob 7. on žjntraj osobui vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Fian^.noteste, Ljubuo, Duaaj, ćce S. v Solnograd, Inomost, fiez Klein-Reifling v Steyr, Lmc, Bnvleievice. Pisen, Marij .e 'are. Si Francove vare, Prapo, Lipsko. Cez Am.stet.ten na Dnnaj. — Ob 11, ori ?»4 m dopofdiM osobu; • v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Lend - Gasteir.. Zeli aui Inomost, Bregenc. Cnrih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 56 m poj osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Mo.akovo, Ljubno, oez KI ReiHing v fcitevr, Line, Eudejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, b'rancove vare, Karlove vire, Prag direktni voz I. in II. razr.1, Lipsko, na Dunaj čez Amstotten. — Ob 10. uri ponoči os » vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo (Trat Monakovo direktni voz I. iu D lazreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjntu* i Njvo mesto. Stražo, Topbce, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zveC/ Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob i. ari ni zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Auastetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Soino^: i Line, Stcyr, IbcIiI, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monaaovo-Trst direktni voz 1. in II. raz • Ob 7. uri 19 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak 3 1 n*ja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razredu), Francove vare. Karlove Keb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Čnrih, Brev luomost. Zeli ob Jezeru, Leud-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, EMotabeL — Ob 4 M n popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga. mosta, Franzensftsta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer Ottbafl vl.ik x 1 »n.i^ja, Ljubna, Belja* Šuaohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz luomosta, Solnoirrada ta Kleui-Reitiing, iz StoN Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Hcba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mest* -Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. ari 36 in. zvečer istotako, — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK MeSani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob ».uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM N1KA, Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m 4. Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhodi je označen po srednjeevropskem času, ki »e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 liče se takoj vestna prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo, stara 20—30 let. Prednost imajo one z dežele. Pismene ponudbe na: poštni predal št- 51, Ljubljana. 584—4 | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje ln prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000,— Zamenjava li skskonptuji Oaj« predujme na vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in 2l<5.'7ara|e srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzn.i lzg-a-Toi. Vinkuluje in devin kuluje vojaške ženitninske kavcije. Podružnica v SPLJETU. C2S25> Denarne vloge a prejem s* %J hJ W W %J\itP^±J'\ošlja s prepisi več tisoče? .sabvalnih pisem Ujno »a, ft h ▼ »T*tr. »Tunikah fM|l A. WLA\'PA i'.erlin S. W. 1 Uh Hmmmtnmm m. litedka prilika! Očividno ceno! ^ 500 nakitnih. stvari samo f siti* ?5 kr, Prekr. pozlač. preciz. ura, ki natančno gre s 31etno garan. in s prim. verižico, mod. moška sviln. kravata, 3 ff. žepni robci, mičen moški pistan z imit. kamnom, prekr, asnj. denarnica, prekr. žepno toal ogledalce, par manS. gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°/© doble zlato s pat. za-pono, fin nikljast pisalnik, presrčen album s 36 slikami, najel, na svetu, eieg. par. broša ('novost, par butonov iz sim. bril j., kaj podobno, 3 Baljivi predm. v veselje mladim in starim, 21) važnih kor. predm. in 6e 400 razi stvari pri hi§i neutrpnih. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, samo gld. 1 75. Po povzetju ali če se pošlje denar naprej 633 razpošilja eksportni dom A GELB, Krakov 11. Brez rizika, k^r se neugaj. nazaj vzame. 6RAND PRIX Pariški svetovna razstava 1S00. PARIŠ & mi Svetovnoslavna ustna vocala. Dobivs se povsod. 2921—42 r TStO V<>! Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, še bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hiša Marije Pomočnice 1 in brani svnje umetniško stališče. Izza Prešernove ,,Nove pisarijo 4 ni bila pozneje več napisana nobena boljfia in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni ureba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—24 Cena: broS. 2 K ; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v ; po pošti 3 K 30 v. Založništvo C. Sehvjentiter v Ljubliani . Prešernove ulice št. 3. s %0T Mnogo prihranite ~m novih zgradbah in prezidavah •e rabite patentovaiie pri malce vocementne stene in strope. Prednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih. = V Ljubljani pri hotelu „TTnion" = (okoli 4000 m*). Na razpolago so svedočbe vis. kr. deželne vlade. kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu. 261—12 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS ! Ljubljana, Turjaški trg št. 7. 1459 f Največja zaloga pohištva i: Uh za spalne in Jedilne sobe salone in gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, ilmnatl modroci, otroški vozički itd. O) 5R" ff) ti o <_ CD &3 00 ^1 %WmV Najnižje eene. \ajKolldupJ*»e hlfttco. Št. 3802 60B-a 0 glavnem naboru leta 1905. Podpisani meijpj meiristrat mjedenič* m v naboraib letih MiMOJa: 1 i Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 23., 29. aprila in 1. maja v ..Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu, •in 8'eer 28. aprila za rnlstderič«, ki eo pristopi v L;ubl:»no, 29. apri>& in 1. mujtfc p«, «£i une zunane mladeniče, katerim jo dovehio priti k n&boru v Ljobljaao. Začetek ob 8. uri dopoldne. 2.) Nabornikom, odnosno (udi njihovim moškim svojcem, ki se pozo vejo k naboru, je priti o pravem č^su treznim in snažnim na nabirališče ter naj vlože o pravem đ*4U potrebne dofcaae, čb se oglase za uzodnoat- a) kot kandidatje duhcvskeg^ stanu, koi posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 vej. aak.); b) kot podueiteljS učitelji in učiteljski kanlidat e 32 voj zak ); e) ket posestnik; podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.); d) iz rodbmsitih razmer (§ 34 voj zak.); e) enoletnega pfcstovo'jstva §§ 25—29 vrj. zak ) 3) Naborniki, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 vej. zsk. in imajo tudi pravico dc ugodnosti enoletnega prostovoljcivat morejo se zglasiti, ako i)i se j.m odklonila prošnja za kako prej onaen^mh ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostovoijstva pri glavnem naboru. 4) Kdor zanemari naborno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona iz?irajoflih dolžnoBtij, sa na more Ugovarjati, da mu ni bil znan ta raglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane d^e 15. februarja 1905. Novo! Novo I Amerikanske avtomatične = samotasalne puške na šibre 7,_9 $i$tem B«*cuning. «■= Istotako imam veliko zalogo puške in revolverje najnovejših sistemov po najnižjih conah. _ 8. vflaaoo pHporoe. FRANC S E V CI K Ceniki na zahtevanje za- . * _ etonj In poštnine proato. puškar, ZldOVSKO UlICS 7. 29 Od*tisočev zdravnikov tu-in in oz e m s t va priporučena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne « O * K* O *t « Dbbi se v lekarnah in drogerijah. . Jzredno se obnesla pri lijuvanju, črevesnem kataru, driski,močenju, postelje itd O 1 r €3 c i uspevajo izvrstno ob njej in ne Trpe na nepre 13 avljivo s ti r:___m.__ Tovarna dijel, hrane. • i HI9KIS ^^-TR.Kufeke dunaj.i. Di Zahvala, in priporočilo. Vsem častitim gostom ŠkrjanČeve gostilne se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujem za izkazano mi zaupanje za Časa mojega bivanja v imenovani gostilni. 665—1 Obenem pa javljam slavnemu občinstvu, da prevzamem v nedeljo, dno 5. marca t- 1. HlaroziiHUO aroiitlluo „Vodnikov hram" Pred Igriščem štev. 1. Točil bom vedno dobra in naravna dolenjtk*, Štajerska in goriška vina, vedno sveže marčno pivo iz Združenih pivovarn Žalec Laski trg ter akrbel tudi za dobra, vedno sveža, gorka in mrzla jedila. Sprejemam tudi abonente na kosilo in večerjo. Osobito priporočam fine kranjske klobase, delane na edino pravi Skrjančev naCin. PP"^ V nedeljo, ob otvoritvi pustna veselica. Za prav mnogobrojni obisk se priporoča , AlOjZlj Jerala, gostilničar. 0 soboto, dne 4. marca I. I. se vrši . v vrtnem salonu restavracije ,pri Levu* I na Marije Terezija cesti domača veselica: plesom. 5>cdeluje 5!. Ijabljar^Ka dra|tn. gcdbo. Vstopnina 20 kr. Začetek ob 8. zvečer. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Cenjenemu občinstva se bo postreglo s pristnimi dolenjskimi vini, svežim puntigamskim pivom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. K obilni udeležbi vljudno vabi 671 Valentin Mrak, restavrater. Voda! Votla! Voda! 8-17 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. Ze ->. iz daja.........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre........, 1- Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih ...... 260 Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......„ 2&U Viktor Parma : Zdravice, za petje in klavir.......C - - IŽirovnik Janko: Narodne pesni1 z napevi, I. zvezek K 120, po poŠti K 1 30. Žirovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K r po poŠti K 110 Največja zaloga mnzikalij v LJubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi ua zunaj Oton Fischer trgovina z nmzikalijami v Ljubljaui. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". uno jo fMF~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno Kdor hoče dobiti zares jamćeno pristno, perilu neSkodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—52 Dobiva se povsod! Ustje ) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu, Ustje ) Izdajatelj in odgovorni ■rednik: Dr. Ivan Ta v I ar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarn«". 10