£tm'v \ PL ''č “ PR POST! 64: čevljar glasilo tovarne obutve Letnik: XX junij/jul OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ_________ Bračičeva 4 7 tržič Dvajset let obrata Trbovlje SKROMNO A PONOSNO Res je, da so bili drugačni časi. Pred dvajsetimi leti je bil slavnostno odprt obrat Trbovlje. Objekt je prispevala občina zato, da so lahko zaposlili ženske. V Trbovljah je prevladovala industrija, ki je zaposlovala predvsem moške. Zato je bila odločitev, da se zaposli 350 žensk v šivalnici zgornjih delov nadvse dobrodošla. V začetku je bilo nemalo težav, posebno v primerjavi s šivalnico 512, kjer je doma »tradicija«. Zaostanki v doseganju norme so bili veliki. Skoraj deset let je bilo potrebno, da so bile pridobljene delovne navade, predvsem zato, ker so prihajale vedno nove delavke. S skupino delavk, ki so v obratu od začetka, smo se pogovarjali o delu in življenju delavk v šivalnici, kjer ropotajo stroji od zgodnjega jutra do noči. Že na začetku razgovora smo se dogovorili, da ne bomo omenjali osebnih dohodkov, čeprav so prav zdaj najbolj pogosta »tema razgovorov«. Rojstni datum obrata je 1. junij 1970, ko slavi občina Trbovlje občinski praznik, kot spomin na 1. junij leta 1924, ko je imela fašistična Orjuna svoj pohod v Trbovljah. 54 delavk se je z avtobusom vozilo eno leto v Tržič, da so se navajale za prevzem del v novem obratu. Zgo- Imenovanje direktorja PONOVNO NA KRMILU FRANC GRAŠIČ je ponovno na krmilu naše delovne organizacije. Delavski svet je na zasedanju dne 27. junija ponovno potrdil mandat. Po končanem tajnem glasovanju mu je čestital predsednik delavskega sveta, Ludvik Perko, mu zaželel sreče in uspehov pri vodenju naše delovne organizacije. dilo se je, da je katera ostala v Tržiču, nekaj fantov pa je našlo svoje spremljevalke v Trbovljah. Danes je v Trbovljah 370 delavcev predvsem žensk. Delo poteka v dveh izmenah, kadar je potrebno tudi v soboto. Če je oskrba normalna, je procent doseganja norme okoli 115. Stavba je last Peka, stoji pa v naselju Gabersko kot sestavni del rudarskih Trbovelj. V neposredni bližini je Iskrina tovarna IEZE. Skupaj z Iskro so do nedavnega imeli ambulanto, ki je prenehala z delom zaradi preureditve. Vodja obrata Pavel Tadel je razpet med Tržičem in Trbovljami. Leta nazaj je bil na delovnem mestu vsaj do sedme ure. Zdaj ureja stvari zjutraj v Tržiču, na cesti pa bi ga srečali, ko se vrača v Tržič, popoldne. 20 let je hitro mimo, so povedale sogovornice, nekaj jih je že upokojenih. Obrat se je širil. Pred dozidavo stavbe za spremljajoče dejavnosti, je bila šivalnica utesnjena, po preselitvi so razširili sekalnico. Ko so začenjali so bili v občini v »špici«, sedaj so na repu, kar je podatek več, da je panoga v razsulu. Vsi se prizadevajo, da bi bilo delo dobro opravljeno, delali pa bi z večjim veseljem, če bi bilo delo boljše nagrajeno. Včasih so z veseljem prihajale na delo, danes s težjim srcem. Materiali so slabši, norme zaostrene. Ne samo pogoji gospodarjenja, tudi pogoji dela so težji. Bojijo se poletja, ko jih izmuči vročina. Streha je sicer izolirana, toda prostor se vseeno segreje do 40°C. Za klimatske naprave ni denarja. Odpiranje oken na prepih pa ni rešitev, sicer pa se tudi ne shladi, kadar je visoka temperatura tudi zunaj. Tudi po dvajsetih letih ostajajo najbolj vztrajni, ki upajo na boljše. Sicer pa so najlepša leta ostala tu, so zatrdile v en glas. OBRAT TRBOVLJE 20 LET POZNEJE PRVA POLOVICA JE ZA NAMI Prvo polletje je mimo. Pogled v obračun bomo dobili, ko se vrnemo z dopusta. Razmere, v katerih poslujemo še vedno niso ugodne. Če upoštevamo zamrznjen tečaj, visoke obremenitve za vse vrste javne porabe in ceno sposojenega denarja, doseženi rezultati ne bodo prinesli kakšnega posebnega zadovoljstva. Kljub temu pa predvidevamo rahlo izboljšanje. V proizvodnji je bilo v primerjavi z lanskim obdobjem izdelanih nekaj manj parov, z upoštevanjem vloženega dela pa je letošnja proizvodnja višja, prav tako produktivnost. Še vedno je v upadanju procent izdelkov slabe kakovosti. Cene vhodov se umirjajo, zaloge materialov se le počasi zmanjšujejo, večje pa imamo zaloge gotovih izdelkov. INFORMATIVNI DAN VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO Le na nekaj vprašanj je bilo treba odgovoriti na INFORMATIVNEM DNEVU 15. junija. Kdaj se bomo z osebnimi dohodki približali republiškemu povprečju? Sedanja višina OD je razmeroma skromna v primerjavi z okolico, življenjskimi stroški in republiškim povprečjem. Letos ustvarjeno nam ne omogoča več. Po oceni in obračunu za prvo polletje bomo ugotavljali, koliko bi lahko povečali. Na noben način pa zaostanka ne bo mogoče »ujeti« v prihodnjih mesecih. Kakšni so kriteriji za oceno delovnega prispevka v sektorju kontrole kakovosti, ker so ocene različne, količine (parov) opravljenega dela pa enake in zakaj ni kontrola v oddelku stimulirana kot oddelek? Kriterije za ocenjevanje ima vodja, to je tisti, ki ocenjuje.To je tudi njegova obveznost. Nikakor pa ni združljivo, da bi bila kontrola v odvisnosti oddelka ali obratno. Kontrola mora biti nevtralna in neodvisna. Na vprašanje o jubilejnih nagradah za delovno dobo v Peku vam lahko povemo, da bodo tudi letos jubilejne nagrade ZLATNIK, podelitev pa bo v sklepu praznovanja Šuštar-ske nedelje. Pripombo za zamenjavo jedilnika in da zadnji (montaže) nimajo izbire obrokov, 'smo poslali vodji obrata družbene prehrane. Obljubil je, da jo bodo skušali upoštevati. Za kaj pa gre? Opozorili ste, da bi bili ob torkih, ko imamo podaljšani delovni čas, obroki »bolj močni«. Tu gre le za zamenjavo: ribe naj bi bile denimo na kakšen drug dan. Iz montažnih oddelkov pa so opozorili, da za njih, ki pridejo na malico zadnji, večkrat zmanjka »dobre« malice in morajo vzeti kar pač ostane. Tu bo stvar nekoliko težja. Po probližnih ocenah pripravijo določene količine prvega, drugega obroka. Če bi jemali sorazmerno, bi bila oba obroka tudi za zadnje. Zgodi pa se, da enega obroka zmanjka, seveda prej tistega, ki je »boljši«. Tisti, ki nimajo izbire se zato nemalokrat znašajo nad delavkami, ki delijo hrano, to pa je neprijetno za obe strani. Da bi bili vsi zadovoljni najbrž ne bo mogoče urediti, skušali pa bodo delati tako, da bo takih primerov čim manj. Struktura prodaje je letos nekoliko ugodnejša za prodajo na domačem trgu. Izvozili smo nekoliko manj kot lani (za tretjino več na konvertibilno tržišče, kli-ring je prepolovljen). Čeprav je v izvozu dosežena višja prodajna cena, je izvoz dohodkovno še vendo problematičen. Domača prodaja v parih je za četrtino nižja kot pred letom, kar vpliva na porast zalog. Še bi lahko naštevali, vendar bi bile to le ocene. Za obširnejšo razpravo bo osnova polletni obračun. Pričakujemo, da bo nekoliko ugodnejši od petmesečnega. V drugo polletje bomo startali z novo nabranimi močmi v dopustu, mogoče bodo pogoji gospodarjenja kaj boljši. S takimi upi se odpravimo na dopust. Veliko sonca in dobrega počutja. Nov svetlobni napis na upravni stavbi Dan delavcev: Prvo mesto v skupni razvrstitvi je zasedla ekipa Obutev IT. Za nagrado simbol Peka. velik čevelj Dan delavcev: Šahovski dvoboj je bil v dvorani upravne stavbe Proslava v letu 1975 Gradnja prizidka v letu 1984 1. junij 1990 Ko so prišli delavci popoldanske izmene, so dopoldanski ustavili stroje in se vsi skupaj zbrali na skromni slovesnosti. Direktor temeljne enote poslovanja OBUTEV, Pavel Roblek je delavcem čestital ob jubileju in prazniku ter končal z besedami: Praznujemo skromno a bodimo ponosni na prehojeno 20-letno pot. Ob jubileju naj bo na prvem mestu izpostavljen vaš rezultat, rezultat vašega dela. Rezultati doseženi v proizvodnji z merilom količine in kvalitete je na nivoju kot si ga lahko želimo. Peko ne more prezreti prispevka delovne enote Trbovlje. Ta je evidentiran v prikazovanju skupnih rezultatov. 1. junij'leta 1970 ni bil le praznik občine Trbovlje, bil je tudi naš praznik. V Trbovljah je bil slavnostno odprt nov obrat za izdelavo zgornjih delov. Kako pomembna je bila otvoritev pove podatek, da so se tam zbrali pomembni gostje: člana sveta federacije Lidija Šentjurc in Miha Marinko, zvezni in republiški poslanci, predstavniki družbenopolitičnega življenja iz občine Trbovlje in seveda naši delavci. Po tem, ko je Miha Marinko prerezal vrvico, so zabrneli stroji, začela se je proizvodnja zgornjih delov. Pomanjkanje zgornjih delov je takrat v tovarni predstavljalo velik problem, delo v obratu pa je pomagalo občini Trbovlje pri zaposlitvi žensk. Obrat je po organizaciji dela in opremi sodil med najsodobnejše. Zaposlenim je omogočal dosegati take delovne uspehe, kot delavcem v zahodnoevropskih državah z razvito, industrijo obutve. Tovarniške prostore in nakup opreme sta skupaj finansirala naša tovarna in občina Trbovlje. 4 Ob otvoritvi je bilo izrečeno veliko laskavih priznanj in pohval. 1. junij 1970: začetek proizvodnje v novem obratu Pet let pozneje V okviru praznovanja občinskega praznika občine Trbovlje, 25-letnice samoupravljanja in 5 let uspešnega dela v obratu Trbovlje, je bilo 31. maja v menzi obrata slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta s kulturnim programom. Zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki občine Trbovlje. Tokrat smo pri LB prevzeli obveznost plačila ostanka kredita, kar je omogočilo prepis stavbe in zemljišča na Peko. Deset let je mimo Ker je bil prvi junij na nedeljo, je bila proslava ob 10-letnici obrata v soboto 31. maja. Delovnim jubilantom so bile podeljene jubilejne nagrade, kulturni program pa je izvajal KOMORNI ZBOR PEKO. Gostje so bili predstavniki trboveljskih družbenopolitičnih organizacij in razširjeni kolegij matične tovarne. Ob deseti obletnici Po petnajstih letih Slavnostno zasedanje skupnega sveta 31. maja 1985 (iz govora); Letošnji jubilej proslavljamo v naši temeljni organizaciji še posebno slovesno, saj smo bogatejši za nove proizvodne zmogljivosti, prav tako pa se je izboljšal družbeni standard naših delavcev. Od ustanovitve obrata smo število zaposlenih postopoma povečali, posebej nagla rast je sledila po letu 1982, saj se je število zaposlenih od leta 1982 do danes povečalo za 137 novih delavcev. Tudi glede količinskega obsega proizvodnje lahko v preteklem obdobju ugotavljamo precejšne ušpehe, saj smo povečali obseg proizvodnje od 355.304 parov zgornjih delov v letu 1972 na 803.270 parov v letu 1984. Delavkam in delavcem, ki so bili v obratu od ustanovitve so bile podeljene knjižne nagrade. Gostje na slavnostnem zasedanju so bili: predsednica Izvršnega sveta občine, sekretar OK ZKS, predsednik OK ZSMS, predsednik občinskega sveta ZSS, predstavnik Iskre IEZE tozda Trbovlje in člani kolegijskega poslovodnega organa Peko. DVAJSET LET KASNEJE Usnjariada Naši športniki so tudi tokrat dosegli lepe rezultate in v skupni uvrstitvi drugo mesto, ženske so bile ekipno prve. USNJARIADA - letno športna tekmovanja delavcev usnjarsko in usnjarsko predelovalne industrije je bila letos v Slovenjskih Konjicah. Pripravili so jo prizadevni delavci Konusa. Športniki so tekmovali v osmih panogah: mali nogomet, streljanje, šah, košarka, odbojka, namizni tenis in tenis. TENIS — moški Sodelovalo je 13 ekip: ALPINA Ziri, CICIBAN Miren, IUV Vrhnika, KOTO Ljubljana, PEKO Tržič, PLANIKA Kranj, TOKO Domžaler TOLO Šentjur, TRIO Tržič, TUS Slovenj Gradec, UTOK Kamnik, ZMAGA Ljubljana in ekipa gostitelja KONUS Slovenske Konjice. Športniki so navezali nova poznanstva in utrdili stara. Udeležba je dokaz, da je kljub gospodarskim težavam še veliko prijateljev USNJA-RIADE. Veljalo je pravilo VAŽNO JE SODELOVATI IN NE ZMAGATI, toda naši so bili zadovoljni tudi z rezultati. NAMIZNI TENIS - ženske 1. PEKO 2. PLANIKA 3. KONUS 4. TUS 5. CICIBAN Najbolj uspešni udeleženci Konjicah MALI NOGOMET - moški 1. KONUS 2. PLANIKA 3. TUS 4. IUV 5. UTOK 6. PEKO STRELJANJE - ženske 1. PLANIKA 2. PEKO 3. KONUS 4. ALPINA 5. IUV STRELJANJE - moški 1. TOKO 2. PLANIKA 3. KONUS 4. IUV 5. ALPINA 6. PEKO ŠAH 1. KONUS 2. TUS 3. PLANIKA 4. KOTO 5. TOKO 6. PEKO KEGLJANJE — ženske 1. PEKO 2. TUS 3. KONUS 4. UTOK 5. IUV KEGLJANJE — moški 1. PLANIKA 2. TUS 3. PEKO 4. KONUS 5. IUV KOŠARKA — moški 1. KONUS 2. IUV 3. PEKO 4. PLANIKA 5. CICIBAN Dan delavcev: Sodelavci in znanci POSETNICA TINO VRANSK uganite njegovo delo Rešitev je na 7. strani POSETNICA TEDOR PETIRK uganite njegov položaj Rešitev je na 7. strani 1. TUS 2. KOTO 3. PEKO 4. IUV 5. KONUS EKIPNO — ženske 1. PEKO 2. KONUS 3. IUV 4. PLANIKA 5. CICIBAN ODBOJKA — ženske 1. CICIBAN 2. KONUS 3. IUV 4. TOLO 7. PEKO SKUPNI VRSTNI RED 1. KONUS 2. PEKO 3. PLANIKA 4. TUS 5. IUV EKIPNO — moški USNJARIADE v Slovenskih 1. KONUS 2. PLANIKA 3. TUS 4. IUV 5. PEKO SPET LEPI REZULTATI IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Člani Literarnega krožka na osnovni šoli v Bistrici nam pridno pišejo. POGLED SKOZI OKNO V UČILNICI SLOVENSKEGA JEZIKA Smo v učilnici slovenskega jezika. Pišem ta spis in gledam skozi okno. Zunaj je že pomlad. Drevje je že odprlo svoje popke. Sonce zakrivajo temni, sivi oblaki. Vse je mirno in videti je, kakor da bi vse spalo. Iz hiše je pritekel črn pes in pred vrati čaka svojega gospodarja. Iz bližnjega dimnika se vije siv dim. Mimo šole je šlo nekaj avtomobilov, peščev in motoristov. Upam, da bo takih mirnih pomladi v mojem življenju še veliko. Tonika Markelj, 6. d KDAJ MI JE PRI POUKU NAJBOLJ VŠEČ? Najboljši predmet je zame gospodinjstvo. Pri uri gospodinjstva se učimo raznih gospodinjskih spretnosti. Všeč mi je tudi takrat, ko tovariši ne sprašujejo. Rada imam, da gremo s snovjo naprej. Predvsem dobro sodelujem v oblačnem ali celo deževnem vremenu. Če je vreme sončno, postanem zaspana in se mi nič neda. Všeč mi je tudi tehnika. Najbolj me veseli, ko delamo skupinsko. Pri ocenjevanju izdelkov sem zelo radovedna, kakšno oceno mi bo dala tovarišica Žvokelj. Veseli me, da imamo za tehniko tovarišico Majdo Žvokelj, ki je hkrati tudi naša razredničarka. Alenka Golmajer, 6. d POGLED SKOZI UČILNICO SLOVENSKEGA JEZIKA Trenutni pogled skozi okno. Vreme je bolj ali manj muhasto. Tipično pomladansko. Snega na mojo srečo ni. Bližnji sadovnjak je ves v popkih in vsak čas pričakujemo bele cvetove. Travniki so že lepo ozeleneli. V bližini ceste se lovita mucka. Slišim tudi lajanje psa. Nad okoliškimi hribi se vijejo oblaki, ki napovedujejo dež. Smreki in hkrati iglavci so še v snegu, kajti tik zraven nas se začenjajo vzpetine. Po cesti se sprehajajo ljudje. Avtomobili vozijo počasi, kot da se jim nikamor ne mudi. Na bližnjih hišah visijo nageljni. Učilnica slovenskega jezika je vesela, polna fotografij. Učenci pa smo vsi zaspani in komaj čakamo, da odidemo domov. Jaka Zupan, 6. d Ob dvajsetletnici so se v Trbovljah zbrali vsi, ki so se z avtobusom vozili v Tržič, in obujali spomine. ANI BAS je dogodke strnila v pesem: ZA NAŠ JUBILEJ Obletnico zdaj mi slavimo mi vsi se veselimo. V Tržič smo z avtobusom se vozili in delati učili. Tudi karambol smo imeli, pa smo vsi ga preživeli. Ko smo znanje pridobili, smo se v Trbovljah zaposlili. Ostala nas je le peščica še, ki zdržala v tozdu je. Spominjamo se lepih težkih dni, ki smo družno jih premagali. Želimo le še zdravja si, da lažje bomo delali, zato zdaj družba naša, hitro naj bo prazna »flaša«, ker čas neusmiljeno beži, zato nazdravimo si vsi! Pogumno ga izpijmo, saj 20-letnico slavimo. SREČNO „ _ Ani Bas ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega moža JURIJA ZUPANA se iskreno zahvaljujem tovarni obutve Peko. Še posebej se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz RPS in vzorčne delavnice, za izrečena sožalja, cvetje in denarno pomoč. Žena Fani z družino Ob nenadni izgubi naše drage žene in mamice JOŽICE BLAŽIČ, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka prirezovalnica 512, delovni organizaciji PEKO ter oddelku Orodjarna, za izkazano pomoč, podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči: vsi njeni Ob smrti ANTONA SIMONIČA, se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč, govorniku za poslovilne besede in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Marija in hčerki z družino Sodelavcem iz oddelka 520 Vsem tistim, ki ste dolga leta delali z menoj, z menoj preživljali dobre in slabe trenutke v tovarni, ki ste se na koncu, ob mojem odhodu v pokoj poslovili, se iskreno zahvaljujem za čudovito darilo ter tople besede in stisk roke, s katerim ste mi zaželeli vse dobro v mojem nadaljnem življenju. Vsem skupaj, dragi sodelavci, želim v bodoče kar največ delovnih uspehov in veliko medsebojnega razumevanja. Še enkrat vsem iskrena hvala. V mislih bom večkrat pri vas, vaša nekdanja sodelvaka Metka Ovsenek Za dolgoletno sodelovanje, darila ob odhodu in prisrčno slovo, se iskreno zahvaljujem vsem iz mehanične in elektro delavnice. Hvala pravzaprav vsem vzdrževalcem. Vsakemu posebej in vsem želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja. Anton Meglič Ob odhodu v pokoj se sodelavkam iz šivalnice 512 in sodelavkam kontrole kakovosti iskreno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje ter lepo darilo in prisrčno slovo. Vsem želim še mnogo zdravja in delovnih uspehov. Štefka Marčun DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI PRIREZOVALNICE 512 Gotovo ne veste, kakšno veselje ste mi pripravili s čudovitim darilom in lepimi besedami. Vsakemu in vsem še enkrat hvala. Želim vam vsem veliko zdravja, zdravja, kije mene tako zelo obšlo. Vsem hvala. Breda Alič Ob odhodu v pokoj, se zahvaljujem sodelavkam za krasna darila. Vsem v oddelku 512/2 želim mnogo uspehov v prihodnosti. Sonja Verbič Za ugankarje Pravilni rešitvi: VARNOSTNIK DIREKTOR TEP V DRUŽBI NAJBOLJŠIH KOMORNI ZBOR PEKO je 28. aprila nastopal na XI. tekmovanju slovenskih pevskih zborov »NAŠA PESEM« v MARIBORU. Svoje glasbene sposobnosti je pomeril z najboljšimi zbori Slovenije. Odločitev za ta nastop je bila po lanskoletnem uspehu v TITOVEM VELENJU, ko so potekali dnevi zborovske glasbe, kjer je KOMORNI ZBOR PEKO dosegel zelo dobre rezultate. Seveda smo v Mariboru nastopili v bistveno večji konkurenci, saj smo peli v družbi z najboljšimi zbori Slovenije. Že samo nastopanje na taki prireditvi, pomeni za zbor velik uspeh, saj smo bili kot prvi zbor iz tržiške občine, ki se je lahko primerjal s tako kvalitetnimi zbori kot so nastopali na tekmovanju. In če omenim, da nam je le polovica točke manjkala do bronaste plakete, smo pevci čutili zadovoljstvo in plačilo za naš trud. Poplačane so bile ure napornega dela, saj smo tedensko vadili po šest šolskih ur in tudi več. Naš zadnji nastop v tej sezoni je bil 8. junija na GORENJSKI REVIJI v Bohinjski Bistrici. Ocena komisije je pohvalna, kar pomeni, da zbor pod vodstvom dirigenta Jožeta Močnika dobiva vse večja priznanja za svoje uspehe. Naša želja za jesensko sezono je pridobiti čimveč mladih glasov, kar je nujno potrebno, če želimo, da zbor še napreduje. Želimo, da bi nam mladi glasbeni talenti prisluhnili. Ob tej priliki se zahvaljujemo vodstvu tovarne Peko, tudi vsem zaposlenim za prispevek k delovanju zboru. Jožica Špendal NOVO V MREŽI Poslovalnica Slavonska Požega V juniju sta bili odprti dve prodajalni Peko. Poslovalnica Slavonska Požega je nova prodajalna, tere ustanovitev so narekovale raziskave trga. ka- di IPpP® Ob otvoritvi nove prodajalne Poslovalnica Bitola je obnovljena, oprema je nova, upamo, da bo prodaja uspešna. čevljar Glasilo tovarne obutve PEKO Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna Peko — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.