P| REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
SLAVNOSTNA SEJA	SLAVNOSTNA SEJA
24. 6. 2014	OB DNEVU DRŽAVNOSTI
	(24. junij 2014)
	//"•nN // 1/ / SV Zz«' 0	2 P I g S 1 S 5 S 5 1	i M g B oi ^ A .T % V
UVOD
Protokolarna pravila Državnega zbora določajo, da Državni zbor priredi slavnostno sejo ob dnevu državnosti 25. junija in ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra. Slavnostna seja traja največ pol ure. Govorniki na slavnostni seji so predsednik in podpredsedniki Državnega zbora. Na sejo so vabljeni visoki predstavniki Republike Slovenije in diplomatski predstavniki. Javnost lahko spremlja slavnostno sejo preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina seje postane pregledno dostopna v obliki sejnega zapisa.
Državni zbor slavnostno sejo zvočno posname. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo se izda v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis slavnostne seje vsebuje vabilo na slavnostno sejo in besedilo seje, zapisano v prvi osebi.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. Slavnostna seja ob dnevu državnosti (24. junij 2014) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
0
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24 6. 2014
VABILO
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Veber
Vas
ob dnevu državnosti
vabi
na slavnostno sejo Državnega zbora
v torek, 24. junija 2014, ob 20. uri v veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije
Šubičeva 4, Ljubljana.
Vabilo velja za eno osebo.
Vstop z vabilom.
3
DZ/VI/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 22. 6. 2012
Državni zbor VI. mandat
Slavnostna seja ob dnevu državnosti 24. junij 2014
Slavnostna govornica: Polonca Komar.............................podpredsednica Državnega zbora
Slavnostna seja se je začela 24. junija 2014 ob 20. uri.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Spoštovane gospe in gospodje, v nekaj minutah bomo začeli slavnostno sejo Državnega zbora.
/ himna/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, spoštovana predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek, spoštovani predsednik Državnega sveta gospod Mitja Bervar, spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča gospod Branko Masleša, cenjeni diplomatski zbor, spoštovane gostje, praporščak, zastavonoše, cenjene kolegice in kolegi, drage državljanke in državljani! Začenjam slavnostno sejo Državnega zbora ob državnem prazniku Republike Slovenije dnevu državnosti. 25. junija pred 23 leti smo stopili na pot samostojnosti, na pot, ki ni bila lahka in tudi ne enostavna. Pred nami so bili veliki izzivi, velika pričakovanja, a tudi veliko upanja in enotnosti. Danes izzivi ostajajo, so drugačni, kot so bili pred dobrima dvema desetletjema, a nič manjši ali manj pomembni. Spoštovani! Dan državnosti je nova v vrsti priložnosti za temeljit premislek predvsem o vrednotah, na katerih dan za dnem vsak posamezno in vsi skupaj gradimo našo državo.
Spoštovane gospe in gospodje! Za govorniški pult vabim slavnostno govornico, podpredsednico Državnega zbora gospo Polonco Komar.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Spoštovani Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, spoštovani visoki gostje! V veliko zadovoljstvo in čast mi je, da vas ob današnjem svečanem dogodku, ob državnem prazniku, nagovorim.
Tako kot pred 23 leti je tudi danes Slovenija na zgodovinski prelomnici, vendar moramo priznati, da je namesto prazničnosti ob obletnici nastanka slovenske samostojne države med državljani čutiti negotovost, apatijo, razočaranje. Težko se sprijaznimo z dejstvom, da je Slovenijo kriza prizadela bolj kot večino drugih članic Evropske unije. Kot takrat smo tudi
danes Slovenke in Slovenci pred pomembnimi dilemami in odločitvami, ki bodo imele daljnosežne posledice in bodo pustile velik pečat v slovenski zgodovini. Prepričana pa sem, da bodo te spremembe današnje negativne smernice obrnile na bolje. Konec 20. stoletja smo Slovenci z zanosom in optimizmom pa tudi z zbranostjo in artikulacijo, ki smo jo zmogli v zgodovinskem trenutku, uresničili tisočletni sen, ki je dan le nekaterim narodom, svojo državo. Če smo desetletja omahovali in se prepričevali, da smo premajhni in ne moremo samostojno živeti, smo na prelomu stoletja izkoristili zgodovinsko priložnost in dokazali, da zmoremo. Ključna je bila naša samozavest, ki je jedro narodove samobitnosti. Uveljavitev svojih interesov in odgovornost za lasten razvoj smo videli le v samostojni in neodvisni državi. Ko smo se podajali na to pot, so nam bile zgled demokratične vrednote in blagostanje zahodnega sveta, in ni nam bilo lahko. Ko smo se na plebiscitu odločali za svojo državo, se nismo odločali samo za blagostanje, za tržni sistem, temveč za korenito spremembo političnega sistema. Zato smo bili pripravljeni tvegati največ, tudi naša življenja.
Z današnje časovne distance lahko ugotovimo, da smo se odločili pravilno. Veliko ciljev smo že dosegli, še dosti več jih je pred nami. Res, še pred nekaj leti se je zdelo, da smo doseli prav vse, kar je doseči mogoče, a kratkotrajni uspeh nas je nekoliko uspaval. Danes se izkazuje, da nismo vedno delali najbolje, da smo bili kdaj nedosledni, da je bil uspeh le navidezen, da do bistvenih premikov v naši družbi, predvsem pa v naših glavah sploh ni prišlo.
Slovenci smo se res zgodili kot narod, žal pa nismo odrasli kot nacija. Nismo in ne dosegamo še te stopnje zrelosti, da bi prevzeli nase odgovornost za lastne napake. Svetovno finančno krizo je povzročil pohlep mednarodne
4
DZ/VI/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 22. 6. 2012
finančne oligarhije, v Sloveniji pa pohlep vplivnih tranzicijskih elit. V procesu privatizacije in tranzicije so v Sloveniji nekateri spremenili politične privilegije v zasebno lastnino.
Slovenci se vse premalo zavedamo, da Evropska unija ni tuj dejavnik temveč naša skupna država. Uživamo v privilegiju miru. Enakopravno smo povezani z Evropsko unijo in prijateljujemo z državami, s katerimi smo bili nekdaj v vojni. To dokazuje, da smo se nekaj naučili. Tudi globalno lahko preživimo le skupaj. Tržni ekonomiji, konkurenčnosti, inovacijam in napredku se namreč ne smemo odpovedati. Zato se tudi v Sloveniji obetajo spremembe. Posledice teh sprememb pa bodo velike, ampak verjemite, brez sprememb ni napredka. Šele ko se bomo v Sloveniji zavedali lastnih napak, lahko načrtujemo in izvedemo izboljšave. V naslednjih letih bodo potrebni naša zbranost, poenotenje in pogum, da bomo sprejeli strateške usmeritve in odločitve. Odgovornost je vedno individualna.
Razumem razočaranje ljudi nad politiko, pa vendar tisti državljani, ki ne gredo na volitve in torej ne izkoristijo svoje ustavne pravice, ne opravijo svoje dolžnosti, in težko govorimo o njihovi odgovorni državljanski drži. Tisti, ki se pridružijo civilni družbi in vstajnikom zgolj zato, da združijo vlado, ali zato da pridejo v parlament, niso državotvorni. Tisti mediji, ki ne poročajo o vsebini, temveč skrbijo le za svojo naklado oziroma gledanost in prodajajo bombastične zgodbe, ne delujejo odgovorno. Tisti poslanci in politiki, ki ne delujejo v dobro ljudi, temveč v dobro stranke ali pa za lastne interese, niso državotvorni. Pa neuspešni menedžerji ter sodniki, če sodijo po liniji najmanjšega odpora, in intelektualci in akademiki, ki molčijo, vsak, prav vsak nosi svoj del odgovornosti za stanje v naši družbi.
Nas Slovence res lahko združuje le oportunizem? Nekdaj do Beograda, danes do Bruslja? Mar ni že čas, da odrastemo, da smo kritični, ampak ne kritizerski. Zavedati se moramo, kdo smo in kaj hočemo, zavedati pa se moramo, da smo lahko uspešni le z ustvarjalnim dialogom drug ob drugem in ne drug zoper drugega. Naša majhnost ne dopušča velikih duhov. Slovenci zelo težko sprejemamo drugačnost, kocko v lego sistemu, ki nekoliko štrli, hitro odstranimo, kritične izločimo, samoiniciativnost in pridnost radi zatremo. Mladi z odličnimi idejami raje iščejo priložnosti v tujini, zato se razširjajo povprečništvo, povzpetništvo in prepletanje nezdružljivih funkcij. Složno sobivanje v demokratičnih državah terja veliko mero strpnosti, medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja drugačnosti. Če ne dopuščamo drugačnosti, imamo vse manj osebnosti, zato nimamo vizije in nimamo strateškega programa. Sedanjo globalno krizo zaznamujejo na osebni ravni predvsem kriza vrednot in potrošništvo. Na nacionalni ravni pa prevelike razlike med sloji prebivalstva. Spoznali smo, da je treba v vseobsežni krizni situaciji redefinirati družbena
razmerja, pa naredimo še korak naprej. Obstoječa kriza v Sloveniji, ki je tudi moralna, je priložnost za samoočiščenje, za novo rast, nove ideje, nove priložnosti.
Spoštovani! Slovenija je na prelomnici. Spoznali smo, da lastna država sama po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha. Prelomni trenutki zahtevajo temeljit premislek. Rešitve niso enostavne ali enoznačne. Tudi niso neboleče, vendar brez njih blaginje ne bomo dosegli. Slovenija ima še vedno dobre možnosti za nov zagon. To pa je mogoče doseči le z zavzeto aktivnostjo v skupnem iskanju novih priložnosti ter idej in ob tvornem sodelovanju vseh političnih akterjev in vseh vej oblasti, medijev, civilne družbe in posameznikov, akademikov, znanstvenikov, podjetnikov, z iskrenostjo, spoštovanjem, poštenostjo in državniško držo. Potrebna sta odprtost in jasna politika, ki deluje z zgledi in odkrito nagovarja državljane, refleksija, temeljit premislek pa se začne pri vsakem posamezniku. Parlament je ogledalo vsake družbe, saj so v njem zastopani izvoljeni posamezniki neke konkretne družbe in se realna razmerja v družbi vanj preslikavajo, tako nivo splošne razprave in vključevanje idej civilne družbe kot zastopanost posameznih interesnih skupin, odražajo pa se tudi splošna morala in vrednote družbe. Menim, da je ena temeljnih pomanjkljivosti sedanjega trenutka pomanjkanje političnega dialoga. Sama vidim parlament kot odprt prostor, ki povezuje civilno družbo in politiko, ki omogoča, da v politični prostor vstopajo nova znanja, sveža, strokovna spoznanja in rešitve ter življenjske ocene pri izvajanju zakonskih rešitev. Naši skupni cilji morajo biti parlament, ki bo presegal strankarske delitve, krepitev parlamentarizma ter izgradnja demokratične tradicije. In ne pozabimo, poslanci smo kot predstavniki različnih političnih in nazorov izvoljeni na demokratičnih volitvah v ta parlament. Tukaj smo zaradi ljudi in za ljudi! In to je demokracija!
Spoštovani! Slovenci dokazujemo, da smo dobri ljudje. Da skupaj zmoremo neverjetne stvari. O tem priča tudi nedavno zbrana pomoč poplavljenim ter številne druge dobrodelne akcije, ki kažejo na našo nesebičnost in odprto dušo, vendar za obstoj ter razvoj naroda in nacije to ni dovolj. Ni naroda in ni nacije brez samozavedanja in samospoštovanja. Slovenski plebiscit in vojna za Slovenijo nosita temeljno sporočilo. Ob politični enotnosti in odgovornosti je mogoče uresničiti še tako zahtevne in negotove, vendar jasne cilje, ki so usklajeni z ljudsko voljo.
Spoštovani! Naj se naše strasti v teh dneh ne razgrevajo zgolj ob športnih dogodkih, kot je nogomet. Naj nas pozitiven naboj in strast, sodelovanje, druženje in nov zagon vodijo tudi pri oblikovanju naše družbe in prihodnosti. Želim si, da bi gradili na skupnih spoznanjih in na dejanjih, ki nas združujejo, da bi verjeli vase in v svoje spodobnosti. Naša prihodnost je odvisna predvsem od naših odločitev in naših ravnanj.
5
DZ/VI/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 22. 6. 2012
Ne le od vlade in od države, ampak tudi od medsebojnega sodelovanja, ki bo vključevalo politiko, gospodarstvo, znanost, medije, civilno družbo in družbo kot celoto. Država nam ni bila niti podarjena, niti ni sama po sebi umevna. Treba jo je negovati, spoštovati, skrbeti za sočloveka, ohranjati slovenski jezik, slovensko kulturo. Pomembno je tudi, da mladi dojamejo pomen demokracije in se aktivno vključijo v soustvarjanje svoje prihodnosti. Družbo lahko tvorijo samo bistveno bolj motivirani državljani, kot so danes. Ključ do motivacije pa sta zaupanje in uspeh. Slovenija smo ljudje. Proces spremembe miselnosti, spremembe v srcu in duhu je in bo najtežji del preobrazbe vsake družbe. Naša življenja so pomembna, so bistvena in odražajo življenje države. Tudi ustavne norme oživijo, ko postanejo kaj več kot le črka na papirju, ko jih živimo, ko jih čutimo.
Spoštovane državljanke in državljani, spoštovane poslanke in poslanci! Prihodnost nam ponuja nove izzive. Nič ne bo kot doslej! Tukaj smo različni, vendar skupaj! Verjamem, da bomo zmogli. Verjamem, da boste v skupno dobro delovali tudi vi. V dobro Slovenije, naše domovine. Vsem Slovenkam in Slovencem, vsem državljankam in državljanom čestitam za naš praznik, za dan državnosti! / aplavz/
S tem zaključnem slavnostno sejo Državnega zbora ter vas z veseljem vabim na krajši sprejem v preddverje velike dvorane. Hvala za pozornost in lep večer.
Slavnostna seja je bila končana 24. junija 2014 ob 20.27.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegici, podpredsednici Polonci Komar se zahvaljujem za podane misli.
Najlepša hvala poveljniku zastavonoš, praporščaku Andreju Jurjeviču, in zastavonošam veteranskih in domoljubnih organizacij, ki so s svojo prisotnostjo počastili današnjo slavnostno sejo.
Spoštovani! Vabim vas, da v nadaljevanju prisluhnemo pesmi Občutki, ki jo je napisal domoljub Lovro Toman, uglasbila pa njegova soproga, prva slovenska skladateljica Josipina Turnograjska, nato pa še Domovini pesnika Mata Meška, ki je uvodne besede pesmi stkal ob praznovanju prvega dne neodvisnosti naše države Slovenije. Skladbi, ki ju je posebej za to priložnost priredil gospod Janez Močnik, bo izvedel moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice s solistkama Marto Zabret in Danajo Koren ter zborovodjo Igorjem Velepičem. / glasbeni točki/
/ aplavz/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani visoki gostje! Zahvaljujem se vam za izkazano pozornost, da ste skupaj z nami počastili dan državnosti. Hvala tudi glasbenim ustvarjalcem, praporščakom in zastavonošam ter vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi tokratne slavnostne seje. Spoštovane državljanke in državljani, spoštovani visoki gostje, iskrene čestitke ob dnevu državnosti!
6