METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/. strani 60 K, na '/, strani 30 K, na '/« strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Družabnikom 20 •/, popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Bralcem »Kmetovalca" v slovo. — Dohodnina (osebni dohodninski davek) kmetovalcev. — Pazite na pravilno podkovanje in na pravočasno prekovanje konj. — Gnoj za žito in krmo. — Gojitev semena karfijo'a. — Vzroki neplodnosti pri govedi. — Kdaj se apneni dušik trosi. — Vojne zadeve in naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Inserati.
Bralcem „Kmetovalca" v slovo.
Od 1. številke „Kmetovalca"-, ki jo je c. kr. kmetijska družba izdala 1. marca l. 1884., torej nad 34 let, sem bil njegov odgovorni in tudi dejanski urednik. Več kakor 3/4 vsebine „Kmetovalca" dosedanjih 34 letnikov sem lastnoročno spisal.
S pričujočo številko sem odložil uredništvo lista, toda sotrudnik mu hočem, oziroma želim ostati, ne le še za kratko dobo svojega bodočega službovanja pri družbi, ampak tudi pozneje, dokler mi da Bog potrebne telesne in duševne sposobnosti.
Naj se mi ne očita neskromhosti, če trdim, da sem naredil v teku let „Kmetovalca" najboljšim strokovnim uradnim glasilom med vsemi, ki jih izdajajo avstrijske glavne kmetijske korporacije, saj se je celo v državnem zboru naš list stavil v zgled. 34letne izkušnje me pa uče, da do popolnosti lista še veliko manjka; predvsem sem bil pri spisovanju in uredo-vanju vobče premalo poljuden in nisem dovolj pogostokrat ponavljal, kar je za našega kmeta najbolj potrebno. Ta izkušnja me je med drugimi dovedla do izdajanja nove priloge ,ABC*. Storjene napake prosim odpustiti; dobro voljo sem vedno imel, a končno nisem mogel posvetiti listu onega dela in časa, kakor bi bil želel, saj sem moral biti v prvi vrsti tajnik c. kr. kmetijske družbe in popreje skozi 30 let kmetijski potovalni učitelj.
Nihče mi ne more odrekati, da sem se s prepričanjem in z vso silo potegoval v listu za koristi kmeta, zlasti v zadnjih težkih letih, kar spričuje ogromno naraslo število prejemnikov lista in pa zamera pri upravnih in drugih oblastvih, ki sem si jo nakopal. Bil sem v
službi kmeta in ne birokracije, zato sem ponosen na zadovoljnost kmeta kot svojega gospoda, dočim mi je mržnja birokracije le v čast.
Ob odložitvi uredništva „Kmetovalca" smatram za prvo dolžnost se prav iskreno zahvaliti svojim so-trudnikom, zlasti najzvestejšim in najstarejšim, ki so gospodje: ravnatelj Rihard Dolenc, ravnatelj Viljem Rohrmann in c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Ska-licky, ki je takorekoč kot urednik vinarskega dela lista ne malo pripomogel, če se je kranjsko vinarstvo glede kakovosti tako lepo razvilo.
Poslovim se z nujno prošnjo nakloniti mojemu nasledniku enako podporo vseh dobromiselčih tovarišev in slovenskih kmetovalcev sploh.
Kot agrarec najstrožje baže se poslovim neoma-deževan od priznanja tistih, ki nimajo ljubezni do našega kmeta, ker nikdar nisem iz sebičnosti izdal zelene zastave kmetijskih bojevnikov, ki sem jo vsikdar s trdo pestjo držal v boju za razredne koristi kmetijskega
St0nU' V LJUBLJANI, 1. maja 1918. Qustay pjrc>
Dohodnina (osebni dohodninski davek)
z ozirom na sedanje večje dohodke kmetovalcev, ki jih imajo zaradi prisilne, prekomerne odprodaje svoje živine.
Vsaka oseba, ki ima na leto skupnih dohodkov nad 1600 K, je zavezana svoje dohodke davčni oblasti naznaniti (fatirati), da se ji predpiše dohodnina,
kateri davek se tudi imenuje osebna dohodnina. Med kmetovalčeve dohodke se šteje tudi vrednost stanovanja v njegovi lastni hiši ter vrednost tistih njegovih domačih pridelkov, ki jih porabi zase in za svojce. Pri sedanjih denarnih razmerah ima kmetovalec kmalu 1600 K letnih dohodkov ter je potem podvržen dohodnini in je zavezan svoje dohodke naznaniti. Če kdo svojih dohodkov pravočasno ne napove in davčna oblast domneva, da presegajo 1600 K na leto, pa mu kar sama predpiše dohodnino, in če je visočina predpisa krivična, nima potem obdavčenec pravice se pritožiti, ker je opustil predpisano naznanilo o svojih dohodkih.
Letos so pa razmere popolnoma izpremenjene, kajti kmetovalci so prisilno odprodali več svoje živine, kakor bi jo smeli v prilog svojega rednega gospodarjenja, živina ima visoko ceno in zato imajo kmetovalci razmeroma zelo visoke dohodke. Te izredne dohodke zaradi prisilne odprodaje prekomernega števila živine, pa davčna oblast ne sme upoštevati in tisti kmetovalec, ki noče, da se mu pri predpisu dohodnine naredi krivica, mora svoje dohodke iz odprodaje živine pravilno naznaniti.
Za odmero dohodnine je naznaniti letos pravočasno, najbolje takoj, dohodke iz lanskega leta, t. j. iz 1. 1917.
Nastane tedaj vprašanje: Kakšen dohodek od v L 1917. prodane živine je naznaniti?
Odgovor na to vprašanje je : Kmetovalec je dolžan le toliko dohodka iz odprodaje svoje živine naznaniti, kolikor bi ga v resnici imel, če bi obdržal vse priti kline (fundus instructus) svojega posestva, ki jih potrebuje za redno gospodarstvo v takih razmerah kakor so bile pred vojno. Med take pritikline kmetije se šteje tudi potrebna živina.
Kolikor je kmetovalec več živine odprodal, kakor je potrebuje za redno gospodarjenje, toliko je oškodoval svojo temeljno glavnico. Ta večji dohodek Iz odprodaje živine, oziroma to oškodovanje temeljne glavnice ni podvrženo dohodnini.
Primer: Ti si posestnik kmetije z 20 ha njiv in travnikov, 5 ha pašnikov in 8 ha gozda, skupaj s 33 ha zemlje. Za redno gospodarjenje na tej kmetiji potrebuješ v navadnih razmerah naslednje število domačih živali, ki jo je ceniti po povprečni ceni z dne 1. januarja 1918, in sicer po primerno rejenem stanu :
6 krav po ... . 1500 K . . skupaj 9000 K
2 vprežna vola po 1800 K . . „ 3600	„
10 glav ml. govedi po 600 „ . .	„ 6000	„
25 prašičev po. . . 300 „ . .	„ 7500	„
Skupaj	. . . 26100	K
Potemtakem bi znašala vrednost živine 1. januarja 1. 1918., ki jo potrebuješ za redno gospodarjenje na svoji kmetiji 26.100 K.
Vsled prisilne prekomerne odprodaje živine si pa 1. januarja 1918 imel v svojih hlevih veliko manj živine, ki tudi ni bila dobro rejena, ki jo imaš ceniti po njeni resnični kakovosti. V hlevih si n. pr. takrat imel
4	krave . . .	po	1400 K . . . skupaj	5600 K 2 vprežna vola	„	1800 „ . . . „	3600 „ 6 glav ml. govedi	„	500,............3000 „
5	prašičev . . „	300 „ . . . „	1500 „
Skupaj . . . 13700 K
Vrednost tvoje živine 1. januarja 1918 je torej znašala 13.7000 K, namesto kakor pri pravilnem gospodarjenju v rednih razmerah 26.100 K, torej si imel pri potrebnih gospodarskih pritiklinah, oziroma pri svoji temeljni glavnici, lansko leto 12.400 K izgube.
Lansko, t. j. 1917. leto si vsled odprodaje živine izkupil............ 14700 K
Prikupil si pa eno kravo za......* 1350 „
Tvoj čisti dohodek pri živinskem prometu
je tedaj znašal......... 13350 K
Temu čistemu dohodku moraš nasproti postaviti izgubo na potrebnih gospodarskih pritiklinah, oziroma na temeljni
glavnici v znesku ....... 12400 K
zato imaš napovedati davčni oblasti čisti dohodek pri odprodaji živine samo v znesku 950 K. Davčna oblast ti torej ne sme dohodnine predpisati od resnično prejetega skupička za prodano živino, ampak le od resničnega čistega dohodka, ki bi ga imel, če bi bile razmere redne kakor pred vojno in ne bi bil prisiljen prekomerno število živine odprodati.
Opomnja: Ta način izračunjenja čistega dohodka iz odprodaje živine je upravičen po § 296. obč. drž. zakona, ki govori o lastnostih pritiklin, po § 159. odst. 3. davčnega zakona o dohodnini, ki govori o dobičku, ki prihaja iz odprodaje predmetov, ki tvorijo premoženjske predmete in po izjavi c. kr. finančnega ministra v državnem zboru.
Kmetovalci! Pri naznanjevanju svojih dohodkov in v prizivih proti krivično previsoko predpisani dohodnini se sklicujte na gori označene paragrafe in na merodajno izjavo finančnega ministra samega.
Pazite na pravilno podkovanje in na pravočasno prekovanje konj!
Zanemarjanje pri podkovanju konj je ena izmed najglavnejših napak, ki jih napravljajo lastniki konj. Načelo, da se mora konj prekovati vsaj vsakih deset ali dvanajst tednov, se tudi veliko premalo upošteva.
Konjska kopita, ki niso vsled prekovanja v pravem času porezana, postanejo predolga in vsled tega podkve prekratke. Posledica je, da konj stopa nekako po prstnih delih ali po prednji steni kopita, ali se pa mora opirati na bose petne stene, t. j. na peto. Pri prekratkih podkvih je seveda zadnja stena kopita, t. j. peta nezavarovana in se vsled tega kmalu obrabi. Nadaljna posledica temu so coklasta, t. j. ploščnata, široka kopita, ki jih tako pogostoma vidimo pri kmetskih konjih.
Mnogi kovači premalo pazijo na ta pogrešek in premočno obrezujejo petne stene ter s tem naravnost prisilijo kopito, da postane ploščnato. Kopitna peta se namreč sme obrezovati le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da podkev krepko in čvrsto leži na kopitu in da konj more pri hoji naravno polagati cel podkovan rob svojega kopita na tla. Le s takim umnim obrezovanjem in podkovanjem ohranimo zdrava, močna in pravilno oblikovana konjska kopita, pa tudi pravo lego kosti in členov v nogi, ki konju omogočijo dobro in neutrudljivo hojo. Podobe 4. do 9. nam kažejo napačna kopita in način, kako jih je porezavati, da dobijo pravo obliko in nogine kosti pravo lego. Podobe
same pojasnejo vse, ne da bi jih bilo treba še posebej z dolgim razkladanjem pojasnjevati.
Pri ploščnatih, prepozno prekovanih kopitih so navadno robovi že krhki, podplatni del je ploščnat, strela sega do robov, oziroma sega še nižje kot so robovi in se skoraj dotika tal. To nam pojasni podoba 3. Podkovanje takih kopit je zelo težavno in še vešč kovač mora previdno postopati, da kopita še bolj ne ;pokvari, ampak da jih spravi vsaj deloma zopet v red. Navadne podkve za taka pokvarjena kopita niti ne zadostujejo, ampak mora se zanje izbrati posebna vrsta podkev, ki omogočijo konju brezmučno hojo. Taka podkev mora biti široka in dolga, da ob-
llovlce. Ilovica vsrkava gnojnico, ki se izceja iz gnoja ter zabrani vsaj največje izgube. Kadar razvažaš gnoj, razvozi ž njim vred tudi z gnojnico prepojeno ilovico in jo na gnojišču nadomesti z drugo.
2.	Zabrani pritok vode iz dvorišča in s streh, kajti ona gnoj izpera in izlužuje, dočim dež ne škoduje.
3.	Nakidaj gnoj enakomerno po gnojišču in ga sproti trdno stlači. Tako preprečiš prehitro razkrajanje gnoja in izgubo njegove najdragocenejše gnojilne snovi, dušika.
4.	Če količkaj zmoreš mešaj plasti od prsti med gnoj. Prst vsrkava plinaste hranilne snovi, prepreči
Podoba 3. Spredaj predolga prstna stena kopita, ki da nepravilno lego kopitu in biclju. Tako kopito je v smeri črte a—b po-rezati, da se poravna v smeri pšice.
Podoba 4. Kopito v pod. 3. pravilno porezano, zato je postala lega kopita in bic-lja pravilna.
Podoba 5. Kopito s predolgo petno steno, ki jo je porezati v smeri črte c—d, da se uravna v smeri pšice.
jame celo kopito; da obvarujemo strelo pred poškodbami in jo potisnemo malo nazaj, vzamemo mosti-často podkev, ki je v petnem delu zvezana s poprečnim železom. Naravno so take podkve mnogo dražje od navadnih.
Pri vsakem podkovanju moramo na to paziti, da se podkev popolnoma prilagodi kopitu, ker samo taka ga obvaruje pred pokvarjenjem. To zopet dosežemo ;le na ta način, da konje podkujemo najpozneje vsake tri mesece in takrat pustimo veščemu kovaču popraviti vse napake, ki so se prikazale v tej dobi. Ce pa že prej opazimo kak pogrešek na kopitih, potem takoj h kovaču, da konja prekuje in odstrani nedostatek, ki nam provzroči lehko veliko škodo, če s pravilnim prekovanjem odlašamo.	L.
Gnoj za žito in krmo!*)
Vlažen in stlačen imej svoj gnoj, da Ti na polju poplača Tvoj znoj!
Ker manjka umetnih gnojil, zato je skrbna in pravilna poraba hlevskega gnoja tem važnejša. Pa tudi hlevskega gnoja se sedaj veliko manj naredi, torej je toliko bolj potrebno preprečiti izgube rastlinskih hranilnih snovi iz gnoja in gnojnice.
Upoštevaj torej sledeča pravila kako je ravnati s hlevskim gnojem, ki se jih tudi dejansko drži!
1. Skrbi, da se ne izgubljajo (ne pronicajo) gnojilne snovi na gnojišča v tla. Če gnojišče ni ne-prodorno tlakano, navozi na njegova tla primerno plast
*) Ta spis nam je bil doposlan od deželnega kulturnega nadzorništva c. kr. namestništva štajerskega v Gradcu, ter ga nekoliko popravljenega tukaj zadovoljno objavimo. Uredništvo.
Podoba 9.
Ploščnato (coklasto) kopito. Robovi a so krhki in razdrapani. Strela b se dviga skoro že čez kopitove robove. Kopitovo podplato c je obrabljeno, zato je tanjko in vzbočeno.
izsuševanje gnoja in ga tako ščiti izgub hranilnih snovi.
5.	Skrbi, da ostane gnojni kup vlažen. Polivaj ga večkrat, zlasti v suši, z gnojnico. Polivan gnoj ostane bolj sočen in bolj učinkujoč.
6.	Ne puščaj ležati gnoja na polju v majhnih kupih! Kadar ga skladaš z voza, ga takoj raztresi
Podoba 6. Kopito v podobi 5. pravilno porezano, vsled česar sta dobila kopito in bicelj pravo lego.
Podoba 7. Konjska noga s kopitom, ki ima sprednjo steno notri zasukano, črta e—} kaže smer, v kateri je tako kopito spredaj porezavati, da se v smeri pšice vunkaj zasuče.
Podoba 8. Popravljeno kopito v podobi 7., čegar lega je pravilna postala.
in podorji. Če ga ne moreš kmalu podorati, navozi ga rajši na velik kup, ki ga stlači in pokrij s prstjo. Rahlo nametan in nepokrit kup, se kmalu izpremeni v kupček, ker vsled razkrojitve skupaj pade in hitro izhlapevajo v zrak v plinaste snovi izpremenjene rastlinske hranilne snovi.
7 Pregrešna zapravljivost je, če se gnojnica izgublja (pronicuje) v tla gnojnične jame ali gnojišča. To je tako nespametno, kakor če bi od kuhanega mesa tečno juho proč zlil. Gnojnica je dragocena in spada v neprodorno gnojnično jamo. Slednja je zlata jama kmetije. Na njivo ali na travnik napeljana gnojnica očitno pospeši rast rastlin.
8. Vsakojake odpadke gospodarstva in gospodinjstva, plevel, smeti, lesni pepel, žaganje itd , zbiraj na kompostnem kupu, vmes pa stavi od časa do časa plasti prsti. Kompostni kup polivaj večkrat z gnojnico ter ga vsaj dvakrat na leto prekoplji m preobrni. Kompost je dragocen gnoj za vrt in travnik. Kompost je hranilna pušica (sparovček) kmetije. Vsako leto prični z novim kompostnim kupom. V drugem letu je kompost na kupu goden ter je za rabo.
Če se ravnaš po teh preprostih pravilih, narediš več in boljšega gnoja. Posledica bodo večji pridelki; več žita, več krme!
Gojitev semena karfijola.
Karfijol ali cvetno zelje je izmed najbolj čislanih zelenjadnih vrst, zahteva pa zelo dobro obdelane, močno gnojne in rahle zemlje, ako naj dobro uspeva. Vrste karfijola delimo navadno v dvoje glavnih oddelkov, t. j. po času, kdaj nam prihajajo v korist. Zgodnje vrste, ki jih najprej posejeriio v tople gredice, in sicer najbolje že meseca februarja ali marca, presadimo aprila ali maja, ko so sadike že dovolj krepke, na prosto in avgusta meseca imamo že prvo cvetno zelje. Ali pa posejemo seme poznega karfijola konci aprila ali maja na močno gnojne gredice, dokler se nam sadike dobro ne razrasejo in jih nato posadimo na prosto v rahlo, krepko zemljo in dobimo od njih pozno v jeseni lepe cvetne glave. V toplejših južnih krajih, na pr. na Primorskem, sejejo pozni karfijol šele julija ali avgusta v gredice in ga septembra, celo še oktobra presade na njivo, kjer rase celo zimo in ob ugodnem vremenu napravlja cvetje že januarja meseca, ob mrzlem pa šele marca.
Posajene sadike je treba v začetku parkrat dobro zaliti, da se laže primejo, pozneje pa karfijol ni tako občutljiv proti suši. Več trpi po mrazu, ki ga mnogokrat prav močno osmodi, medtem ko njegov sovrstnik brokeljni ali špargeljnovo zelje laže prenese tudi hujši mraz. Karfijol, kakortudi druge vrste zeljnatih rastlin je večkrat okopavati, da jih plevel ne zaduši in da ostane zemlja rahla. Sadike je saditi precej narazen, 40 do 50 cm, da se stebla bolje razvijajo. Paziti je tudi, da jih ne napadejo gosenice, ki jih lehko popolnoma obgrizejo in uničijo.
Toliko o gnojenju karfijola za hrano.
Nič manj važno pa je dandanes vprašanje, kako si doma pridelamo seme te dragocene zelenjave? In v tem oziru je že marsikateri vrtnar doživel razočaranja, ko je pričakoval od doma vzgojenih rastlin pristno seme. Karfijol je namreč zelo občutljiva rastlina, ki le težko nastavi seme. Omenimo samo pri-
morske vrtnarje, posebno na Goriškem in v tržaški okolici, ki se leta in leta že bavijo s pridelovanjem raznih semen in med temi tudi karfijola, pa se jim vendar leto za letom ti poskusi vsaj deloma ponesrečijo. Karfijol spada namreč med one križnice, ki se sicer oplodijo tudi z lastnim prahom, toda najrajši še s tujim. In to je vzrok, zakaj tako težko nastavijo lastno pristno seme, ampak se najrajši „razbastardajo", t. j. oplodijo s prašniki tujih križnic in dajo seme, iz katerega dobimo karfijol, ki se več ali manj razlikuje od prvotne rastline. Razentega zahteva ob cvetju jasno, suho vreme, ker ob dežju in vlagi le težko zaplodi seme.
Iz tega vzroka sadijo gojitelji semena karfijol le v take lege, kjer v bližini ne rasejo podobne križnice, posebno ne vrste drugega karfijola in ne brokelj! Razentega si pomagajo še na ta način, da sade karfijol v prostore, ki so pokriti s steklom ali pa pokrijejo vsako posamezno rastlino s tulom ali organtinom, da ne pridejo razne žuželke, ki bi jih lehko oprašile s tujini plodnim praškom. To je tudi vzrok, zakaj je bilo že v mirnem času seme karfijola tako drago, po 200 do 300 kron kilogram, a sedaj v vojni celo po 1500 kron in na pr. v Nemčiji še po 3000 kron za kilogram.
Nemški vrtnarji v mirnem času niso gojili semena karfijola doma v Nemčiji, ampak najeli so zemljišča na južnem Francoskem in v Italiji, da so imeli goto-vejši uspeh. V mrzlih severnih pokrajinah, ki so bolj vlažne, jim to navadno ni uspelo, ali pa le v nepopolni meri. In če nismo zabranili vsako oplojenje po praških tujih vrst križnic, nismo nikdar gotovi, da bodo iz takega semena vzklile rastline tudi slične onim, od katerih pričakujemo seme.
Navadno izberemo jeseni tiste rastline, ki imajo najlepši cvet, previdno jih izkopljemo, po možnosti z zemljo vred, in jih shranimo v zračno, hladno klet, kjer pa ne sme zmrzovati. Spomladi presadimo rastline na njivo 60 do 80 cm narazen, kjer do julija zaplode seme. Pri takem postopanju pa segnije čez zimo posebno v mrzlejših krajih mnogo najlepših rastlin.
Da se izognemo temu nedostatku, postopamo tudi na sledeči način:
Septembra meseca posejemo karfijolno seme na redko v gnojake. Ako nam rastline vzklijejo še pregosto, presadimo jih v druge gnojake primerno na redko, ki jih držimo odprte, dokler vreme to dopušča. Pozneje jih pokrijemo s steklenimi okni in uveljavimo vse pripomočke, da obvarujemo sadike pred mrazom in jih zdrave prezimimo. Po potrebi pokrijemo gnojake s slamo ali z deskami in jih obdamo z gnojem. Ne smemo pa zamuditi jih ob lepem vremenu prezračevati, zalivati jih pa le toliko, da nam ne vsahnejo. Paziti moramo tudi, da nam jtfi miši in drugi škodljivci ne pokončajo. Spomladi, kakorhitro nam vreme to dopušča, presadimo karfijolne rastline na prosto v dobro pripravljeno zemljo 50 do 60 cm narazen. Ko karfijol požene cvetne glave, izberemo tiste rastline, ki imajo najlepši cvet in ki se nam zde najprimernejše za seme, druge pa porabimo za hrano.
Ako potrebujemo samo malo rastlin za seme, jih posadimo pod kak zid, kjer imajo dovolj solnca in toplote ter so zavarovane pred vetrom. Vedno pa moramo upoštevati gori označene okolnosti, če nočemo dobiti semena, ki nam da slab karfijol. Znani so nam slučaji iz vrtnarstva v tržaški okolici, kjer si je vrtnar naročil iz Italije in
Nemčije dobre vrste karfijola in upal iz tega vzgojiti tudi pristno seme. Drugo leto je posejal doma pridelano seme, opazil pa je, da je zrasla iz istega vrsta karfijola, ki je bila le malo podobna prvotni rastlini in le redka je bila rastlina, ki je obdržala svoj prvotni značaj.
Navzlic temu je priporočati, naj si vrtnarji skušajo vzgojiti doma potrebno seme tudi te vrste zelenjave, ki je tako cenjena. Morda bodo razmere ob cvetju in okoliščine vsaj nekaterim ugodne, da pridelajo pristno karfijolovo seme.	L
Važnost rudninskih hranilnih snovi za živali.
Splošno je znano, da je v sedanjih nenavadnih •časih krma, ki jo moramo pokladati živini, pomanjkljiva glede vseh redilnih snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. To pomanjkljivost skušamo deloma ublažiti z dodatkom rudninskih hranil, posebno s klajnim apnom in z živinsko soljo. Da ta dodatek h krmi res dobro učinkuje na zdravje in razvoj živine, so nam priča mnoga tozadevna poročila živinorejcev, ki se hvalijo z uspehi, ki jih dosežejo posebno s pokladanjem klajnega apna; živinske soli je itak težko dobiti.
Važnost ogljikovokislega in fosfornokislega apna ter soli na živalsko telo ostane pač neizpodbitna. Toda ne smemo zanemarjati tudi drugih rudninskih snovi, ki so ravnotako merodajne pri rašči živine, dasi jih živali potrebujejo le v manjših količinah. In sicer so to: natrij, kalij, magnezija in železo. Da more žival dobro uspevati, mora imeti vse te snovi na razpolaganje ; kajti če primanjkuje le eno teh, se telo že ne more razvijati v redu. Ravnotako kakor pri stroju, ki ima mnogo zobčastih koles, ki segajo eno v drugo: če je pri kakem kolescu pokvarjen samo en zob, stroj že ne more več teči v redu, ako se celo popolnoma ne ustavi. Ravnotako je tudi s krmo in hranili v njej, ki jo pokladamo živini.
Morda bo kdo pripomnil: „Saj v krmi se itak nahajajo vsa potrebna hranila in tudi rudninske snovi, drugače bi naša živina v mirnem času ne uspevala tako, kakor se je v resnici dogajalo." Res je to, kajti tudi v navadnem dobrem senu ali travi se dobe vse te rudninske snovi v zadostni meri. Toda žal takega sena to zimo in pomlad ni bilo povsod dovolj, ampak marsikateri živinorejec si je moral pomagati s siabo manjvredno krmo. Toda tu je drugi vzrok. Mi se ne zadovoljimo več s tem, da nam naša živina samo primerno uspeva, ampak zahtevamo več koristi od nje: prvič mora živina hitro dorasti, postati krepka in ostati zdrava, da nam čimpreje nosi koristi; drugič nam daj čim največ dobička z mlekom, delom in mesom. To dvoje smo nekdaj pred vojno dosezali z močnimi krmili, ki jih pa danes nimamo več na razpolaganje. Ker torej teh ni več dobiti, skušati moramo ostala krmila izkoristiti čim najbolj možno, četudi so slabe kakovosti.
Današnjemu slabemu senu in raznim nadomestkom krme primanjkuje navadno rudninskih snovi in vsled tega jih tudi živalsko telo ne more tako temeljito izkoristiti, kakor bi bilo to potrebno. Saj se še navidezno dobra krma mnogokrat izkaže pomanjkljiva glede rudninskih snovi. Pomislimo samo, kako vse domače živali željno trepene po soli, pa naj si bo ovca ali
koza, konj ali goved. Kakorhitro jim jo začnemo pokladati, že začnejo bolje žreti; ko jim jo zopet odtrgamo, pade njih tek do prejšnje mere. Spomnimo se tudi raznih pritožb, da živali, posebno govedo žre jasli, deske, drva in podobno, tudi blato in druge nenavadne stvari. Temu je edini vzrok pomanjkanje rudninskih snovi v slabi krmi.
Pri pomanjkanju rudninskih snovi v krmi nastane nerazmerje hranil v živalskem telesu, kar slabo vpliva na njegov razvoj. Tedaj opazimo, da živali slabo žrejo in prebavljajo, telesne moči padajo, živčevje postane občutljivejše, laže jih napadajo različne bolezni, posebno rade se prehladijo. Pri takem stanju seveda ne more živalsko telo zadostno izkoristiti pokladano mu krmo. In takih slučajev je mnogo, da so se živali tako opešane pomagaie, ko smo jim pokladali klajnega apna in soli.
Ko pokladamo sol, moramo postopati previdno in nikakor je ne smemo krmiti v prevelikih množinah, dasi se je s poskusi dognalo, da potrebuje žival za svoje telo le petdeseti del tiste soli, ki ji jo navadno pokladamo. Ako ji pa nudimo samo ta petdeseti del, potem že ne uspeva več tako dobro kot prej. To nam dokazuje, da je za presnavljanje v živalskem telesu potrebna večja množina soli, kakor jo žival more izkoristiti naravnost za svoje telo.
Opozarjati pa moramo na nek pogrešek, ki se tupatam še javlja pri kmetih. Namreč mnogokrat imajo živinorejci navado, da ne pokladajo vsak dan klajnega apna in soli v malih množinah, ampak samo enkrat ali dvakrat na teden in tedaj pa kar >/« kilograma na glavo in še več. To je popolnoma napačno, kajti žival potrebuje vsak dan to hrano v majhnih množinah, ne more si pa naenkrat napraviti zaloge za cel teden. Torej pokladajte apno in sol vsak dan, in sicer v malih množinah.
Različne rudninske snovi pokladamo živini v raznih oblikah. Apno v ogljikovokislem ali fosforo-kislem apnu, navadno klajno apno imenovano, v kredi in v novejšem času tudi kot klorno apno. Natrij polagamo v soli. Magnezijo je treba dajati v manjših količinah v obliki fosforovokisle magnezije; prevelike množine izvlečejo apno iz krvi. Podobno deluje tudi kalij, ki v večjih množinah pokladan izvleče natrij. Železo je neobhodno potrebno pri napravljanju krvi. Seno iz močvirnatih tla, ki so se gnojila s kalijem, vsebuje preveliko množino kalija in vsled tega opazimo večkrat neugoden učinek take krme na živali.
Najbolj primerna bi bila taka hranilna zmes, ki bi vsebovala na pr. na glavo velike živine in na dan naslednje dobro zmlete in zmešane rudninske snovi; 60 gramov kuhinjske ali živinske soli, 40 „ klajnega apna, 2 grama fosforokisle ali žveplenokisle magnezije, 2 „ žveplenokislega kalija, »/, „ žveplenokislega železa. Ta mešanica je priporočljiva posebno tedaj, ako moramo pokladati krmo, ki je manj vredna. Vedno pa ni mogoče dobiti vse te rudninske snovi v primerni obliki, da bi jih mogli krmiti, tedaj pa mora zadostovati tudi klajno apno in navadna sol. Mnogokrat celo klajnega apna ni dobiti, pa si pomagamo na ta način, da zmešamo malo sveže ugašenega apna z vodo, pustimo, da se mešanica dobro sesede in čisto vodo zmešamo s krmo. Uspeh je ravnotako dober. L.
Vzroki neplodnosti pri govedi.
Vsako leto dobivamo nebroj vprašanj, zakaj se krave ne pojajo, in če se pojajo, zakaj ne ostanejo breje ali izvrgujejo.
Z nastopnim spisom odgovorimo na enaka vprašanja, in sicer navedemo vse vzroke, ki jih posnamemo po spisu prof. dr. E. Zschokkeja v Curihu, ki je bil objavljen v kmetijskem letopisu za Švico, izdan od zveznega kmetijskega oddelka (ministrstva) v Švici v 1. 1898.
Pregled vzrokov goveji neplodnosti.
A. neplodnost, ki ji je bik vzrok.
1.	Telesna nezmožnost zaskočenja: Starost, telesna slabost, bolečine v nogah, zlasti v členkih, v parkljih in v mišicah (slabost v ledjih), razmerno prenizka postava bika.
2.	Lenoba v zaskočenju: Splošnja obolelost, vročina, mrzlica, bolezni v prebavilih, bolezni v možganih, bolezni (bolečine) na spolovilih, spačena spolovila, močno telesno utrujenje, presilna poraba za plemenitev, ohlapna ali nezadostna prehranitev, premočna krma v zvezi z nezadostnim pregibanjem, osebna mržnja bikova do kake krave in včasih tudi začasna mržnja do plemenitve vsled ponesrečenega padca pri zaskočenju.
3.	Nemožnost zaskočenja: Bolna spolovila, bradavice, izpuščaji in druga vnetja ali ranjene žile, za-mašenje, oteklina in druge bolezni vrhnje kože, ki sega čez žilo.
4.	Nezmožnost oploditve (jalovost): Napačna spolovila, dvospolnost, bolna moda (otrpnjena zaap-njena, vneta in snetjava), spolna onemoglost: starost, prezgodnja ali presilna poraba za plemenitev, pleme-njenje v sorodstvu, nezadostna prehranitev in oskrbovanje, presilna poraba za delo (vprego itd.), ode-belenje zlasti v mladosti.
Bika je navadno takrat za jalovega smatrati, če je nekaj zdravih krav brezuspešno zaskočil. Ker pri zaskočenju more cela vrsta nesrečnih slučajev zavirati oploditev (nemirnost živali, velika razlika v velikosti, vdrta sramnica itd.), zato pelje razumen gospodar sicer drugače zdravo kravo večkrat k istemu biku, ali bika premenja, preden končno bika ali kravo smatra za jalova.
B. Neplodnost, ki ji je krava vzrok.
1. Če se krava vnovič aH se sploh ne poja.
a) Splošnji vzroki: Starost in vsled nje izginjanje jajčnikov, debelost, mrtva narava, stalno bivanje v hlevu, premenjava krme ali hleva.
Splošno motenje prehranitve; slabo oskrbovanje; nezadostno, enostransko ohlapno in pomanjkljivo prehranjevanje v sedanjih vojnih razmerah največkrat prvi in glavni vzrok) mrzla, mokra in nedišeča krma (trava in seno iz osojnih zemljišč); motenje v prebavilih vse vrste, ki jemlje tek in povzroča drisko.
Izborna mlečnost (zlasti po otelitvi), prenaporno delo (utrujenost).
Splošno obolenje: Okuženje (jetika), mrzlica, vročina in prehlajenje; bolezni v možganih, v jetrih, v ledicah in sploh bolečine (gnojenje, rak itd.).
Predolgo odlašanje plemenitve, če se je krava že enkrat ali večkrat pojala.
Nekatere vrste zdravil (narkotika).
b) Posebne izpremembe na spolovilih; Prirojena spačena spolovila (dvospolnost) ali spolno oslabljenje (na. pr. vsled plemenjenja v sorodstvu).
Spačenje jajčnikov vsled bolezni (jetika, rak), vsled trajnega vnetja (skleroza, zaraščenje) in vsled tega, ker se nanovo ne tvorijo potrebni rumeni deli jajčnika (nepravilno krmljenje itd.).
Bolestno stanje telčnika : Neiztrebljen odmrli plod, sluz in gnoj; smrkavost telčnikove zluzne kože (beli tok).
2.	Če je pojanje neznatno aH sploh neočitno: Sila in trajnost znakov običajnega pojanja sta pri vsaki kravi drugačna, zato je vse to natančno opazovati, ter je oskrbovalce govedi na to opozoriti in jih poučiti.
Pojanje je manj očitno pri oslabelih kravah (vsled velike mlečnosti, napornega dela, bolezni v prebavilih in ob boleznih sploh), pri neprestanem bivanju v hlevu,, ob nezadostni in ohlapni krmi.
3.	Če se krava poja, se zaskoči, pa se ne ubreji.
a)	Če se pojatev redno (vsake tri tedne) kaže, a se krava ne ubreji:
Mehaniške ovire odploditve : Premajhni biki, vdrta sramnica, vznemirjenje med zaskočenjem vsled bojazljivosti (pri junicah), uljesa in brazgotine v sramnici.
Nadalje pri presilni pojatvi: Polnokrvnost krav, močna in razburljiva krma, tudi prezgodnje vodenje, velika občutljivost sramnice, ranjenje, vsled česar nastane po zaskočenju močno tiščanje; če se ustje telčnika ne zapre; nakupičenje sluza v sramnici, da se ustje telčnika med plemenitvijo ne odpre, prepozno vodenje, nerazmerno povečanje telčnikovega ustja, izpuščaji v sramnici, smrkavost sramnice, jedki sluz. Oboleli telčnik (skleroza, zapnjenje kotilidonov, zaprtje jajčnika).
b)	Krava se prevečkrat poja ali včasih neprestano (pojatnica).- Če je tej prikazni tudi pri kravah vzrok bolezen v možganih ali v rodilih, še ni dognano. Red-kokrat se prepogosta pojatnost kaže pri sicer zdravih kravah. Navadno je tej prikazni vzrok bolezen v jajčnikih: mehurčkasto razkrajanje, vodenica v jajčniku, vnetje, zlasti jetično vnetje jajčnika.
4.	Če se krava sicer ubreji, a ne donese (izvrže).
a)	Vsled nepravilne lege ali razvitja mladiča: Nestvor ploda, zamotanje popkovine itd.
b)	Smrt ploda vsled okuženja skozi sramnico: kužno izvrgovanje.
c)	Splošno groznično obolenje krave: Kužne bolezni.
d)	Vnanji vplivi, ki delujejo posredno ali neposredno na telčnik: Udarci, sunki (preozka hlevska vrata), trpinčenje (udarci na nos), padci, medsebojno zaskakovanje, utrujenje, prestrašenje, prehlajenje (posebno z mrzlo krmo in pijačo).
e)	Strupi, dristila, pokvarjena krma.
Še nikdar prej ni bilo toliko vprašanj glede neplodnosti pri govedi kakor minolo zimo in pomlad. In lehko trdimo, da od 100 slučajev jalovosti krav in telic je bilo 95, katerim je bila vzrok slaba, pomanjkljiva krma, kajti letos je bilo povsod tako pomanjkanje krme kakor še nikdar prej. V takih slučajih ni pač druge pomoči, kakor pokladati živini boljšo krmo. Najboljša so seveda močna krmila, da se govedo okrepča in se spolni nagon razvije. Žal, pa da takih krmil dandanes ni dobiti. Živinorejcem ne preostaja torej drugega, kot si pomagati z domačimi krmili. In tu pri-
haja upoštev najbolj paša. Ta daje govedu najboljšo krmo in tudi najnaravnejša hranila. Zaraditega velja izkoristiti pašo kolikor največ mogoče, da se živina okrepča in pride zopet do moči. Potem izgine tudi neplodnost in razne druge bolezni, ki so posledica
pomanjkanja hranil v živalskem telesu.
*
* *
Iz tega spisa je razvidno, koliko vzrokov more zakriviti neplodnost ali izvrgovanje krav. Razumen gospodar bo na podlagi tega spisa mnogokrat mogel dognati vzrok in ga odstraniti, če se sploh odstraniti da, drugače pa mora vprašati veščega živinozdravnika za svet, ki žival preišče, vzrok dožene in poda navodilo, kako je neprilike odstraniti, če se sploh dajo odstraniti.
Mi smo pa s tem spisom enkrat za vseiej odgovorili na vprašanja, zakaj se krave ne pojajo, zakaj ne ostanejo breje, zakaj ne izvrgujejo.
Kdaj se apneni dušik trosi z najboljšim uspehom?
Pri uporabi tega gnojila vlada načelo, da ne sme priti nerazkrojeno v dotiko z nežnimi deli rastline. Torej ne smemo ga trositi istočasno ob setvi, kajti zamori nam klice semena; tudi ne po vrhu mladih rastlinic, ki jih navadno osmodi tako močno, da se ne opomorejo več. Najboljše uspehe imamo s trošenjem v jeseni tudi za jarino in okopavine. Ker pa to ni vedno mogoče, se to gnojilo spravi v zemljo 6 do 8 dni prej nego sejemo. Čim slabša in mrzlejša je zemlja, tem prej ga moramo podorati. V boljših, toplih zemljah zadostuje, če ga štiri dni prej trosimo in zmešamo z zemljo. Ako moramo ž njim gnojiti že odraslo setev v spomladi, storimo to, čim najbolj zgodaj, januarja ali februarja meseca, preden začne rasti, torej dokler ni še tako občutljiva. Če smo ta čas zamudili, pa moramo čakati, dokler se žito tako ne okrepi, da mu jedkost apnenega dušika ne more več škodovati. Ravno tako moramo paziti pri pesi, kateri hočemo gnojiti, ko je že malo zrasla, da ne gnojimo tedaj, ko so rastline še občutljive. Gnojenje po vrhu setve se mora vršiti vedno ob suhem vremenu in na suhe rastline.
VOJNE ZADEVE in NAREDBE.
Promet z lubjem in čreslom ter najvišje cene za isto.
(Min. naredbe z dne 2. maja t. 1. drž. zak. št. 163. in 164.)
Hrastovo in smrekovo lubje je ponuditi v nakup centrali za kože in za usnje akc. družbi na Dunaju in ga oddajati tja; kamor ta centrala določa. Prodajati se ga sme tudi izdelovalcem usnja ter takim osebam, ki so se že v letu 1915 pečale s trgovino z lubjem in s čreslom.
Lastniki morajo priglasiti centrali zaloge vsakega zadnjega dne v mesecu, začenši z zadnjim majem, in sicer potom priporočenega pisma. Najpozneje do 31. avgusta 1.1. je tudi priglasiti vse zaloge deželni vladi, in sicer ločeno kot hrastovo in kot smrekovo lubje in to v prostprninskih metrih.
Za prevzeto blago plača centrala ob prejemu računa, seznama o vrsti in kakovosti in duplikata voznega lista
takoj 80 °/0 kupne cene, ostanek pa v teku 8 dni po prejetju blaga.
Za kurivo se sme oddajati le debelokrastavo lubje, ozir. čreslo, katerega nakup je centrala odklonila.
Pošiljanje lubja in čresla po železnici je vezano na transportno dovoljenje, ki ga ima odpošiljatelj izposlovati od centrale.
Kazni do 20.000 K ali zapor do 3 mesecev.
Za 100 kg dobrega, zdravega, suhega smrekovega lubja plača centrala v alpskih deželah: za blago v zavitkih po 31 K, zdrobljeno po 38 K, za zmleto po 40 K.
Za 100 kg zdravega, suhega hrastovega lubja, ki obstoja iz najmanj 50 °/o prvovrstne in največ 50 °/o drugovrstne lubadi, plača centrala: za blago v svežnjih po 35 K, zrezano po 38 K in za zmleto po 40 K.
Cene za ježice so določene za prvovrstno blago po 60 K, za drugovrstno po 47 K, za blago tretje vrste po 38 K.	*
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijska-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca*, se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu* ae pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v „Kmetovalon", ampak le pismeno, Se Je pisma priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zeio važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 76. Nekateri tukajšnji posestniki pasejo živino po naših gozdih, in to tudi v mladih zasadih, kjer dela živina znatno škodo. Mi sicer branimo tujo živino pasti po naših gozdih, a kmetovalci trdijo, da je sedaj paša prosta v vseh gozdih. Ali je res gozdna paša sedaj splošno dovoljena, in če ne, kako jo je zabra-niti? (A. E. v M.)
Odgovor: Glasom odredbe c. kr. kmetijskega ministrstva je pač upravi državnih gozdov naročeno dati kmetovalcem gozdno pašo v državnih gozdih po možnosti v toliki meri na razpolaganje, da gozdni nasadi ne trpe škode, ter je kmetijsko ministrstvo obenem pozvalo tudi zasebnike dati svoje gozde za pašo na razpolaganje. Ta poziv na zasebne lastnike gozdov pa ni nikaka zapoved, in torej nima nihče pravice svoje Živine pasti v tujem gozdu, če nima dovoljenja od lastnika. Če Vi v svojih gozdih ne pustite pasti, in kdo vendarle to stori, je kriv prestopka § 60. gozdnega zakona, je kaznjiv in obenem dolžan povrniti storjeno škodo. Prestopke gozdnega zakona kaznuje okrajno glavarstvo, kateremu je dotičnike naznaniti.
Vprašanje 77. Imam vola, ki je tri leta star. Ko sem nekoč z njim oral, je pobral na njivi krompir, ki je bil čez zimo v zemlji. Med prežvekovanjem so mu izpadli trije kočniki, katerim je bilo poznati, da so bili nalomljeni že več časa. Dosedaj nisem opazil, da bi vol vsled tega sla-beje prežvekoval. Kaj je vzrok, da mlademu volu Izpadajo zobje? (F. M. v Z.)
Odgovor: Živali menjajo v mladosti svoje zobe. Zobovje naših domačih živali obstoji iz zobov, ki se menjajo in prihajajo prvič kot mlečniki in potem kot stalni zobje, in takih, ki zrasejo samo enkrat. Menjajo se pri govedi se-kavci (ali prednjaki) in podočniki, kočniki pa ne. Če so torej Vašemu volu izpadli zobje, niso bili to kočniki, ampak
sekavci ali podočniki. Oglejmo si sedaj, kateri od teh bi mogli to biti. Tele, ko pride na svet, ima že ali pa dobi najkesneje do tretjega tedna na vsaki strani po štiri sekavce-mlečnike in po tri podočnike-mlečnike. Kočniki pridejo šele pozneje na vrsto, kajti šele po šestih mesecih izrase na vsaki strani po eden, po petnajstih dp osemnajstih mesecih drugi in po dveh do treh letih šele tretji, ki je zadnji. Ti trije kočniki so stalni in se ne menjajo. Izpadanje mlečnikov-sekavcev se začenja šele po poldrugem letu, in sicer se menjajo od sekavcev prvi med osemnajstim in dvajsetim mesecem, drugi med dvemi in dveinpol leti, tretji med dveinpol in tremi leti in četrti med triinpol do četrtega leta. Na njih mesto stopijo vsakokrat stalni sekavci. Vsi trije podočniki-mlečniki izpadejo med dveinpol in tremi leti ter jih nadomestijo stalni podočniki. Kateri zobje-mleč-niki so torej izpadli Vašemu triletnemu volu ? Bili so to podočniki. Da dosedaj niste opazili, da govedu izpadajo zobje, ni čudno, kajti zgodi se to lehko povsod, v hlevu ali na poti, pri oranju ali na paši. Da pa žival navzlic izgubi teh zobov redno uspeva, ni nič čudnega, saj naši otroci, ko menjajo zobe, vseeno dobro uspevajo, ne da bi jim bilo treba pri tem kake posebne oskrbe.	L.
Vprašanje 78. Nad mojo senožetjo ima »Verski zaklad« svoj gozd, iz katerega prodaja drva in smrekov les ter ga vozi čez mojo senožet, dasi čez njo ni vozne poti. V letih 1912 in 1913 sem za to dobil odškodnino 30 K na leto. Od 1. 1913. nadalje je ne dobim več, češ, da je dolžan odškodovati mene oni, ki kupi drva, nikakor pa ne
družba. Kdo je dolžan plačati odškodnino za pre-vožnjo gozdnih pridelkov čez tuji svet, posestnik gozda ali kupec lesa ? (F. Z. v Z.)
Odgovor: Po gozdni postavi je vsak posestnik zavezan dopustiti spravljanje gozdnih pridelkov čez svoja zemljišča, če jih drugače sploh ni mogoče spraviti iz gozda in naprej na dobro pot, in pa tudi tedaj, če bi bilo spravljanje po drugem kraju spojeno z neprimerno velikimi stroški. Tako spravljanje se pa mora vršiti na najmanj škodljiv način ter mora lastnik onega gozda, ki se iz njega spravljajo gozdni pridelki, posestniku onega zemljišča, ki se po njem spravlja, povrniti vso napravljeno škodo, O potrebi spravljanja čez tuja zemljišča razsoja c. kr. okrajno glavarstvo po zaslišanju strank in zvedencev, pri čemer je izdati tudi začasno odredbo glede odškodnine. Če se od prizadete stranke začasno določeni znesek položi kot kavcija, se spravljanje ne sme ovirati. Za spravljanje po tujem zemljišču se mora pobrigati lastnik gozda sam, ki je tudi odgovoren za vso škodo, nikakor pa ne kupec lesa. V Vašem slučaju je torej »Verski zaklad«, ki je lastnik gozda, dolžan plačati odškodnino za porabo Vaše senožeti v svrho prevožnje lesa. Ako se z zastopnikom istega morete mirnim potom pogoditi, morata se pač obrniti na okrajno glavarstvo, da ono odloči o tej sporni točki. V tostvarni vlogi morate pa natančno navesti vse podatke, ki so potrebni v pojasnilo zadeve.	L.
Vprašanje 79. Posadil sem velike množine paradižnikov. Toda na njivi morajo biti kaki živalski škodljivci, ki mi objedajo mlade sadike, kajti že dvakrat sem jih moral podsaditi. Te živalce mi mlado rastlino kar preščip-nejo nad zemljo, da pogine in jo moram nadomestiti z drugo. Po opazovanju se mi zdi, da mi to škodo povzročajo škrjančki, ki jih je po njivah na milijone. Katere Živalce pregrizejo stebla mladih paradižnikov? Sčim
naj škropim ali namakam sadike, da se ubranim te škode ? (F. P. v S.)
Odgovor: Po krivem obsojate škrjančke (tako namreč imenujete c vrčka ali murna) tega zločina, kajti oni so popolnoma nedolžni pri škodi, ki jo trpite na njivi paradižnikov. Ko bi jih bilo na milijone, kakor pripovedujete, bi ne mogla ostati zdrava niti ena sadika na njivi. Cvrčki so prav nedolžne živalce, ki ne napravljajo vrtnarju nikdar take škode, da bi jo posebno občutil. Vzrok so drugi škodljivci, ki jih podnevu ne opazite tako lehko, ker so skriti v hladni zemlji. Najbrž bodo polži brezhišniki tisti zločinci, ki Vam tako nagajajo in pridejo iz zemlje le zvečer ob hladu ali po dežju. Proti njim pa že dobro poznate pripomočke, ki jih navadno rabijo tamošnji vrtnarji, da se jih vsaj deloma ubranijo, četudi mnogokrat ta sredstva slabo učinkujejo. V večernih urah po temi jih zbirati in uničevati, je najboljše sredstvo. Dokler je bilo kaj otrobi dobiti, so tamošnji vrtnarji zvečer natrosili po malo otrobov v kupčke, kjer se jim je zdelo, da so polži in ponoči SO' se zbrali ob ti slastni hrani, nakar so jih vrtnarji pobrali in uničili. Drugi pripomoček je trošenje z neugašenim apnom, ki pomori polže. Lehko so pa tudi drugi škodljivci, ki Vam delajo škodo, n. pr. razni zemski črvi, ličinke raznih metuljev, ki objedajo mlade rastline. Proti takim seveda ne pomaga ne škropljenje, ne mazanje s škodljivimi sredstvi, ki nazadnje gotovo uničijo le rastlino, a ne škodljivca. Ne pomaga tu torej ničesar drugega, kakor tam, kjer je bila uničena mlada sadika paradižnika, z motiko dobro prekopati in pretolči zemljo, da se s tem škodljivca morda vendarle uniči, in posaditi novo rastlino na ono mesto. Dobro je tudi, zvečer ob mraku in posebno pa zgodaj zjutraj opazovati natančno razne rastline, ne bi li bilo vendarle mogoče zalotiti uničevalca rastlin na delu. Na ta način bi se morda rešila še marsikatera rastlina.	L.
Družbene vesti.
* Onim, ki se jih tiče. Vsaka zadruga, ki je pravilno po zakonu osnovana in je vpisana pri deželnem sodišču v trgovski register, mora imeti v svojih pravilih določbo, kako vodstvo zadruge zadružnikom razglasuje svoje uradne objave, zlasti sklicevanje občnih zborov. Nekatere zadruge si izbero v to svrho kak v njih okrožju izhajajoči list, v katerem — seveda proti plačilu — objavljajo svoje uradne razglase. Ta list morajo zadruge imeti v svojih pravilih omenjenega ter ga morajo v deželnem uradnem listu (n. pr. na Kranjskem v »Laibacher Zeitung«) proglasiti kot svoje uradno glasilo. Mnogim slovenskim zadrugam raznih političnih strank služi za ta namen naš »Kmetovalec«, ter zadrugam zaraditega niti ni treba poprej vprašati ne družbe in ne uredništva za dovoljenje, ker vedo, da je to izključna zadeva upravništva lista, ki je veselo, če dobi dobro plačane inserate, kakor so zadružne uradne objave. Te uradne objave zadrug objavljamo redno med inserati na ovojnem listu »Kmetovalca«. Na vsebino »Kmetovalca« seveda nimajo te objave nikakega vpliva. Oni duševni reveži, ki še danes vsega tega ne vedo, naj bodo potolaženi, če kaka zadruga izbere »Kmetovalca« za objavo svojih uradnih razglasov, saj to prav nič ne briga ne kmetijske družbe in ne »Kmetovalčevega« uredništva, ampak edinole upravništvo, ki inserate sprejema. »Kmetovalec« je in ostane nepolitičen strokovni list, na čegar vsebino taki inserati zadrug, ki so različnih političnih strank, prav nič ne vplivajo.	G. P.
(Nadaljevanje družbenih vesti v inseratnem delu.)
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe -^Ipps- za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/, strani 60 K, na '/, strani 30 K, na >/6 strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Družabnikom 20 % popusta. Vsaka vrsta v „MaIih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
ŠtTŠL ^ITLjubijanr^	LetniFlOT.
Blagovno poročilo.
Ljubljana, 15./V. 1918. — Prevzemne cene t a 1916/17 za sledeče avstrijske pridelke : Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K40'-. Rž K 40.—. Pira K 40'—.
Ječmen za varenjeK37—. Ječmen z'a krni o K 37-—. O v e s K 36'—, pri oddaji pred 15. nov. se pribije še 2 K pri 100 kg. Po min. nar. z"dne 29-/9.
17. drž. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg: koruze K38"—, prosa K 40'—, ajde K 40"-; graha K 80'-, fižola K 80"-. leče K 120"-, boba K 60'-, grašice K100'— oziroma K 51'—, ter K 35'—, zadnjega žita K 35'—, oruženih koruznih storžev K 15-— franko mesto prevzema. Jedi 1 n i f i žo I i n bob vseh vrst K 40'—. Fizolin bob, grah ali leča za krmo K 30—. Grašica K 29-—. Mak K 150'-. Ogrščica K 100"-. Repič K 97.-. 5 u h e č e š p 1 j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne o. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104—. b) 106 do 130 kom. K 100-—. c) nad 130 kom kg K 95'—. d) merkant. blago K 65'—. P o v i d 1 K 120"—. Držav. zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Sladne kali K 22-—. Pivovarniške tropine, posušene K 26"—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25-—. neoluplj. K 17-—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30-—, neoluplj. K 20'—. L a n e n e tropine K 25'—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18-—. Makove tropine K 24'—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19-— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 32 K od 11/1V. 1918 dalje. Drž. zak. 390/17 z dne 23. sept. Seno 23 K, š k u p a (ržena slama) 13 K, slama od žita, graha, in grašice 11 K, fižolova.bobova, lečina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100 kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej jkaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 št. 34.201. Moka. Pšenična moka za peko, pše-nični zdrob, pšenična debela moka (graham krušna moka) K 110-—; pšenična moka za kuho K 90"—; pšenična enotna moka K 75"—; ržena enotna moka K 47'— za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina (brez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna št. 2, 58 h. Koruzen zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) J e š p r e n j št. 10, 66 h; št. 9, 68 h; št. 8, 75 h.	(7)
Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-ljavi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene.
Tržna poročila.
Cene za klavno goved. (Ukaz dež. preds. z dne 10./3. 1917., št. .8855. in brz. kmet. min. dež. vladi z dne 20./III. 18; št. 15515) — Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene in sicer: z a voli 1. kakovosti po K 4-50, II. kakovosti po 4 K, III. kakovosti po K 3*50; za krave I. kakovosti po K 4*10, II. kakovosti po K 3-70, III. kakovosti po K 3'30;, zatelice in bike I. kakovosti po K 4"30, II. kakovosti po K 4'—, III. kakovosti po K 3"40, za koščeno živino po K 2-80. Za kalo se sme odbiti do 5»/o od žive teže v kolikor je živina nakr-mljena ali napojena. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 47, 52, in 81.)
Najvišje cene za prašiče. (Min. naredba z dne 6.il. 1916, drž. zak. št. 211.) — Za 1 kg žive teže veljajo najvišje cene in sicer za p it a ne prašiče, ako pridejo res v zakol (iz hleva) po K 5-50, za debele prašiče zanadaljno pitanje, ki so od 60 -90 kg težki po 6 K, za mesnate prašiče nad 40 kg žive teže po K 4'70, za p i-tane prašiče pod 60^ in mesnate prašiče pod 40 kg ni določena nikaka cena, a jo zato določa ukaz. dež. predsednika, ki tu sledi. (Glej pred lanski .Kmetovalec" stran 103, 118).	(8)
Najvišje cene za prašiče, ki jih min. nar. z dne 6./7. 1916 ne omenja. (Ukaz dež. preds.) Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene: A. za odstavljene pujskedo3 mescev starosti: 1) domačega plemena po8—9 K, križanih pasem po 9—10 K, žlahtnih pasem po 10—12 K ; S. z a p r a s i č e z a zakol in sicer-. pitane prašiče pod 60 kg žive teže in nepitane pod 40 kg žive teže 1.) domačega plemena po K 5-—, križanih pasem po K 5-50, žlahtnih pasem po K 6-—. Za prašiče za pleme, ki so navedeni pod B se sme pribiti še 25«/o, ako se jih proda za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje gorenje cene ne veljajo. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 47.)
Svinjska mast in sveže meso po K 7-80 za kg čiste teže. (Min. nar. z dne 6./7.1916. — (Glej pred lanski .Kmetovalec" stran 103, 118.) Za svinjsko mast pa določa novejši ukaz dež. predsednika z dne 1./4.1917 št. 10.384 odškodnino in scer za 1 kg surove masti po K 7-—, scvrte svinjske masti po K 8'—. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 55).
JSflala naznanila.
ča vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v lienarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štlrlvrstno objavo, tičočo se gospodarskega prometa.
Upravnlštvo ne prevzame posredovanja.
g;mn od 15 cm dolgo, naprej odrezane _ —_ ulillU in skupaj vezano, kupujem po 14—18 kron kg. Pošiljatve na Ivan Svetec, posestnik, Rudolfovo, Dolenjsko.	227
Rotlje za žganje kuhati, \
na dve cevi, dobavi po pošti trgovin
30 do 50 litrov vsebine, s kapo i po pošti trgovina L. Fiirsager v Radovljici. Gorenjsko.	47
Kupim bbč mladih prasičkovTs
mlekarico in več druge goveje plemenske živine Ponudbe: J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.__sq
Domače semenske lucerne, Sln^0
prodati. Cena po dogovoru. Ivan Rus, Grosuplje.
Grenko sol i*?"""^ >? karbo.
množinah tvrdka c. 21.
,oi«.iihw ,11 Harno-
linej dobavi v večjih in manjših A. Sušnik v Ljubljani, Zaloška
Sod za gnojnico
Ljubljani.
vozit za samca kupi Vinko Cirman, Glince, p. Vič pri 99
Novo cirkularno žago T,
ceno po dogovoru Franc Berlič, Zapuže 3, pošta St. Vid nad Ljubljano.	ioq
Dva mlatilna stroja. ^r^I^^
500 kron. Kupci naj si stroja ogledajo pri Franu Budna, Kališovec, pošta Rajhenburg ob Savi
_____ 102
Kosilne
grablje, bencin motorje (stoječi ali ležeči model) in prevozne parilnike, navadne, pocinkane i opravo za žganjekuho, štedilnike (Sparherd), tehtnice, šrotove mline ali z nmetniml kamni, gnojnične sesalke, mlatilnice in škoporeznice za vsaki pogon, gipeljne, prevozne krušne peci itd., priporoča po zmerni ceni Josip Božič, pošta Grafenstein Koroško.	103 '
Stiskalnico za sadje in mlini^dro^ bljenje sadja, t^^ltZT^?
vsebino koša. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca" _-_:__105
Pocinkane pločevine
naprodaj, oziroma zamenja za živila Vekoslav Lekar, Ajdovščina.	106
Več vagonov drv kSmE^:
tilska družba kranjska za.ceno po dogovoru.	107
v satovju še v panjih _	_	s premakljivimi satniki
zadelano ima naprodaj Fran Dular, nadučitelj v. p. Straža.	108
Okrog Z00 kg medu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, g lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
I O 4
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog. je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe'le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez njp na osebni kredit proti poroštvu
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.	(3)
Mika zalogo vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najslovitejSih avstrijskih tovarn.
Zastopstva za parne kotle znanih tiornic ..HELSlfl".
Le racijonalna
reja perutnine
kot glavna ali postranska panoga potom naših najboljših
ilfe OT7"
donaša vsakemu gospodinjstvu ceno
m e so in j a j ca!
V 7. do 8. tednih zakolno perutnino!
Nickerl & Co., G. m. b. H.
podjetje za racijonalno rejo perutnine in drobnice
Inzersdorf 119 pri Dunaju. (66)
Jajca za valenje
od treh priznano najboljših plemen sedanjosti In najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca „Viktor\ ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši so stale po 1200 Ki. Jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K 2'90 komad.
Jastrebšfei Flrmouutli - Rocks
lep v obliki in znakih, ameriški import, najboljša mesnata žival in najpridnejša zimska jajčarica. Jajca za »alenje za K 2'90. Jajca belih pekinških rac po K 2-90. Jamstvo za svežost in 100% oplojenje.
I. Perutninarski zavod
Frančišek Vodička, Smržice na
Moravskem. . (13)
za pravočasno dobavo zanesljivega semena trav in detelj! Mešanica zanesljivih travnih semen
ki sestoji jamčeno z : 15 °/0 semena domače detelje,
8 o/0 ,■, nemške lucerne ali sedemletne detelje, 18 °/0 „ hmelske lucerne, 17 °/0 „ francoske pahovke, l7-0/0 „ angleške ljulike, 25 ®/0 „ mačjega repa oddaja e. kr. kmet. družba kranjska v Ljubljani svojim udom po 8 K kg.
Kmetovalci! Mešanico travnega semena si nabavite šele, ko poznate množino in kakovost posameznih pridejanih vrst in ko na tej podlagi izračunate vrednost mešanice.	(2,2)
Poštne hranilnice račun štev. 828.406. Telefon štev. 185.

Ustanovljena 1882.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
raflatr, zadrug* % neomej. »><
• v'LJUBLJANI •
v lastnem zadružnem domn na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4'/40/o	(2)
brea va&kega, odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama ia vloirik«
Sprejemu tudi vloge « tekočem računu v mveai t čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kr«n
= Stanja [rezervnih zakladov: 1,000.000 kron.
* C. kp. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Seme lucerne detelje ogrske provenience, jam-čeno brezpredenično in skrbno čiščeno po K 16.— kg.
Seme domače ali črne detelje, istotako čiščeno s strojem »Cuscuta« jamčeno brezpredenično in največje kaljivosti pri odjemu 50 ali 100 kg in več po K 10"—, pri manjšem odjemu po K 12"— kg.
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dveletna rumena detelja stane pri družbi 5 kron kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lahkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k travnim semenskim zmesem.
Travna semena: Mačji rep ....	K 6"—
Angleška ljulika	„ 6'—
Francoska pahovka	„10"—
Travna mešanica	„ 8'—
Vreče za semena trave in detelje morajo udje naročniki po možnosti družbi obenem z naročitvijo dostaviti. Le koder to nikakor ni mogoče priskrbi družba udom sama primerne močne vreče. Te vreče so pa sedaj jako drage in jih mora družba po nastopnih cenah računiti, ne da bi jih za te cene potem nazaj jemala:
pri pošiljatvah do 10 kg stane vreča K 3 — » » „	„ K 4'—
„ 20 „	„ K 5 —
» D 25 „	„ K 6"—
večje vreče stanejo vselej primerno več.
Kalijeva sol 22% po K 26'— sto kg z vrečo
vred.
Kalijev hipermanganat po 8 K kg.
Sivo žveplo za žveplanje trt proti plesnobi po K 75'— sto kg. Naročitve se sprejmejo neobvezno in le do 25. maja 1918.
Žvepl enokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram.
Galun po K 240"— sto kg.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. {Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12 — kg.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za koze po K 29'—, z žično cevko za goved št. 3466 po 15 K.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
* Tobakov izvleček je že pošel. C. kr. tobačna režija je družbi nakazala le tako male množine tobačnega izvlečka, da se niso mogla zadostno upoštevati niti dosedanja naročila. Vsled tega so vse nadaljne naročbe nanj brezpomembne. Ko ga družba zopet dobi, kar se bo pa težko zgodilo v tem letu, bo že pravočasno obvestila. Nikakor pa ni umestno naročevati ga že v naprej, kajti take naročbe se ne morejo upoštevati. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je bila cene posode z 5 kg vsebine pomotoma objavljena po 12 kron, dočim je stala taka posoda v resnici 13 kron. Omeniti je tudi, da je tobakov izvleček poraben samo kot sredstvo proti rastlinskim in živalskim škodljivcem ter je v to svrho denaturiran (pomešan) z lizolom. V druge namene torej ni poraben.	L.
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ::
je imela koncem 1.1917 vlog . K 66,800.000'—, hipotečnih in občinskih posojil ,, 27,000.000'—,
rezervnega zaklada........ 2,000.000'—.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje J30 4%	O)
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeijane lične domače hranilnike.
Posoja na zemijiSča in poslopja na Kranjskem proti 5 7», I2ven Kranjske pa proti 5 V/o obrestlm in proti najmanj 17„ oziroma V/o odplačevanju na dolg.
o brt n fk o ""'m a IjVt a nov 1] e n o KreditnO drUŠtVO.
C.
KMETIJSKA
kp.
DRUŽBA
je dala naslednja	10
,,GOSPODARSKA NAVODILA"
posebej ponatisniti iz „Kmetovaica" in jih oddaja komad
HT> po 20 vin. -fm
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
42. Kržljavost ali okrnjenost trt.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
11.	Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
14. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20.	Čiščenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih živalih.
23.	Kisli črviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
29. Vnetje vimena ali volčič na
vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrelka.
34. Trtna plesnoba.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
37.	Kislost (kislobaj in razkisanje vina.
38.	Vinske napake, kako se Jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41. Močno krmilo .ribja moka* kot
pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
Kmetska hranilnica in posojilnica
v Herpeljah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
IX. redni
občni zbor
|ki se bode vršil
v nedeljo, dne Z6. maja 1918
ob 3. uri popoldne
t uradni sobi t Herpeljah.
(42)
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916 in 1917.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
(6)
C.
kr.
RIHETI3SH9 DRUŽBA
. KRANJSKA	,
je izdala in prodaja naslednje Zvezek	knjige.	Cena K
2.	Fr. Štupar: Apno v kmetijstvu —30
3.	Fr. stupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . —-20
6. M. Kostanjevec: 0 užitninl
od vina fn mesa . . . 1*60 8. Boh. Skalicky Siljenje ali
kaljenje ameriških ključev —-30
10.	B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . —-70
11.	Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-30
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrju. (B. Skaiick?).....—-60
13.	0 sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Weinzierl-Turk) 1-—
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 1-60
16. Steuert - Jamnik: Soseda
Razumnika konjereja . . 1'—
48 raznih gospodarskih navodil po 20 vin. komad.
Vabilo. Hmetsha posojilnica in hranilnica
na Tinici, Bela Krajina
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo,
vabi svoje člane na
X. redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo 19. maja 1918
ob 8. uri zjutraj
v zadružnih prostorih.
Spored:
(41)
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in odobritev računov.
4.	Čitanje revizijskega poročila z dne 36. aprila 1918.
5.	Čitanje zapisnika obč. zbora lanskega leta/
6.	Volitev 15.. članov v nadzorstvo.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen se vrši takoj na to ob 9. uri drugi občni zbor ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih udov.
Odbor.
,on\	Nič ne pomaga po toči zvoniti I ^
'	Boljše, .prej zavarovanje skleniti.
| Zavarovanje proti shodi po toči |
sprejema pod ugodnimi pogoji in po nizkih stavkih
* generalni zastop c. kr. priv. avstr. za?aroY. družbe JDDNAV" *
%	v Ljubljani, Selenburgova ulica 3.
^ Zglasite se pravočasno! Pojasnila poštnine prosto ^
^	Pošteni posredovalci^ se sprejmejo.	^
Garjeoipaste), srbečico
odstrani hitro dr. Emil Fleschovo origjn.
..Skaboform rujauo mazilo".
Poskusni lonček K 2'30, večji K 4-—,
obiteljska mera K 11'—. (32)
Ob večjih naročbah za živino veljajo naslednje znižane cene:
lA#K25,5A;9K100,10%K180.2oA;£K400.
Pošiljanje franko. Naročite edino pri izdelovalnici:
Dr. Emil Fteschova lekarna „Pri kroni",
Gyor (Raab) Ogrsko.
Kislo uodo
in (35)
vino
razpošilja
A. OSET,
p. Guštanj
(Koroško).
Konjsko - žimo -
vsako množino
kupuje
Mihael Mihelič,
ščetar v Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 1,
nasproti Kazine. (17)
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Orogerija 9NT0H K9NC
Ljubljana, Židovska ulica 1. s
Kmetovalci! Denarni zavodi! Gozdarske in gospodarske zadruge l Berite I Lesotržcl! Berite!
A. Šivic i
(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kake se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesafi ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačili-, za ude c. kr. kmet. družbe K K 1-50.