Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1'25 Din.
Naročnina: za celo leto za pol leta za četrt leta za 1 mesec
Sijajno zborovanje zbora zaupnikov nacijo-nalnega bloka v Murski Soboti.
V sredo, dne 17. t. m. se je vršilo v Murski Soboti v prostorih gostilne Turk zborovanje zaupnikov nac. bloka za srez Murska Sobota. Še pred določeno uro so bili prostori gostilne nabito polni zaupnikov, ki so prihiteli na povabilo nac. bloka v Mursko Soboto iz vseh občin, tudi najbolj oddaljenih, peš in z vlakom, In ko se je po seji srez-kega odbora J. D. S. za srez Murska Sobota, kateri je pred zborovanjem imel pogovor, dalo ljudem naznanje, da lahko vstopijo oni, koji imajo vabilca, se je v sobo navalila masa nad dvesto ljudi, vsaki s svojim vabilom v roki. Razveseljivo dejstvo je pač, da je bilo, med udeleženci mnogo županov raznih občin mursko zobočkega okraja. Ko se je to vrvenje nekoliko pomirilo, je predsednik srezke organ. J. D. S. g. dr. Škerlak otvoril z lepim nagovorom zborovanje ter predal besedo glavnemu govorniku. Ob smrtni tišini, ki je bila prekinjena tu pa tam s kakim pritrjujočim medklicom, kakor n. pr. „tako je" ali „prav imajo" je glavni govornik živo naslikal udeležencem sedanji politični položaj in pomen volitev. Burno odobravanje je sledilo govoru.
Nato se je p edstavil /. o-rovaicem n š •■-" ec h t Pivko, ki je pozdravil navzoče z globoko zasnovanim in temeljito premišljenim govorom, kjer je med drugim tudi povdarjal, da v Prekmurju živP pošteno in dobro ljudstvo in naša sveta dolžnost je, da tudi temu ljudstvu, ki je bilo do sedaj takorekuč odreza-no od ostale Jugoslavije pridemo Pomoč, da mu pomagamo do boij§e gospodarske eksistence.
Njegovemu govoru se sledilo zopet burno m dolgo odobrava nje z stoglainitflj )(Živio‘‘ klici
Za g. dr.-jem Pivkom je je povzel besedo g. Ribnikar, ki je bil iz Ljubljane poslan na to zborovanje. Prinesel je zborovalcem pozdrave iz be^e Ljubljane, prinesel jim je pozdrave od našega edinega slovenskega minis-
ffolifta na nove volitve za srez M. Sobota.
tra g. dr.-ja Žerjava. Ko se je v sobi zaslišalo ime dr. Žerjav, so nastale take ovajacije, da se je slišalo daleč na ulico.
Potem je dobil besedo gosp. nadučitelj Titan iz Kupšinci, ki je bii določen za predlagatelja kandidata. Med njegovim govorom je vladala smrtna tišina. Razumljivo! Saj se bil vsaki navzoči strahovito radoveden, koga se bode predlagalo. In ko je g. Titan končal svoj referat z besedami: „Mnogo smo premišljevali, koga naj kandidiramo, nazadnje smo prišli vsi do zaključka, da bil za to sposoben samo en človek, ki ga mi vsi dobro poznamo, ki živi med nami m to je — g. notar Koder. Brezprimerno ploskanje, ropot, živio klici so sledili temno stavku. Ker pa g. notar Koder ni bil na zborovanju so ljudje z velikanskim navdušenjem vpili: „Sem naj pridejov g. notar, videti jih hočemo.1* Čez nekoliko trenutkov je stopil g. Koder burno pozdravljen med zborovalce. Povzel je besedo in med drugim izjavil, da sprejme kandidaturo, ako to ljudstvo želi. Ako ga bode ljudstvo izvolilo, noče on biti niihov gospod, kakor se je to zgodilo pri poslancih, on hoče biti njihov delavec, k *. r ‘. V'	liji bodo,
Ut r ni u Oidgor, n predek in j dobro it oneiia ljudstva, katero! ga bode volilo. Zopet burilo odobravanje.
Nato se je prišlo na izvolitev kandidatnega namestnika in na predlog srezkega predsednika g. dr. Škerlaka je bil enodušno, z velikim hrupom in pozdravlja-niem izvoljen gosp. naduč. Titan iz Kupšinec, ki je kandiefatno namestništvo tudi prevzel. Po nekolikih razgovorih se je zborovanje končalo. Na vsake a 1>-dalca in piis tnega je moralo to zborovanje napraviti velikanski utis. Zborovanje, da — si se je vršilo v gostilniških prostorih, se je vršilo vzgledno mirno, tako enoglasno, kakor malokdaj kašno zborovanje.
1.	Volišče Bodonci:
Bodonci, Novi Beznovci, Pužovci
Stari Beznovci, Vadarci, Zenkovci. Predsednik vol. odbora dr. Ivan Mak sodnik Murska Sobota.
2.	Volišče Cankova:
Cankova, Domanjci, Gor. Črnci.
Korošci, Skakovci. Strukovci Topolovci. Predsednik vol. odbora dr. Ferdo Černe, odvetnik Murska Sobota
3.	Volišče Domanjževci: Domanjševci, Berkovci, Ivanj-ševci, Središče. Predsednik vol. ob-bora Leop. Arnič, geometer M. Sobota
4.	Volišče Fokovci:
Fokovci, Andrejci, Čikečka vas, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Vučja Gomila. Predsednik vol. odbora dr. Fran Farkaš, sodnik Murska Sobota.
5.	Volišče Gederovci; Gederovci, Krajna, Murski Petrovci. Rankovci, Sodišinct. Predsednik dr. Maks Robič, profesor M. Sobota.
6.	Volišče Gor. Lendava:
Gor. Lendava, Dolnji Slaveči, Gornji Slaveči, Kovačevci, Vidanci. Predsednik vol. odbora Karol Kavšek, geometer Murska Sobota.
7.	Volišče Gor. Petrovci;
Gor. Petrovci, Adrijanci, Lucova. Otovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlja. Preds. vol. odbora dr. Vladimir Škerlak, odvetnik M. Sobota.
8.	Volišče Krog:
Krog, Bakovci, M. Črnci, Sata-hovci. Preds. vol. odbora Ciril Hočevar, šol. upr. Krog.
9.	Volišče Nupšinci:
Kunšinci, Borejci, Črnelavci,
Vanča vas, Veščica. Preds. vol odbora dr. Josip Goljevšček, odv. M. Sobota
10.	Volišče Kančovci: Kančovci, Jaranovci, Ratkovci,
Avgust Čižvk, uč. Murska Sobota.
11.	Volišče Križevci: Križevci, Kuštanovci, Lončarovci, Panov-ci, A Dolenc, davč. upr. M. Sobota.
12.	Volišče Kruplivnik: Kruplivnik, Motovilci, Poznanovci, Re-dovci. Karel Tiegel, geom. M. Sobota.
13.	Volišče Kuzdoblanje: Kuzdoblanje, Boreča, Dolič,Matjaševci, Trdkova Karl. Ivanc, sodnik, M. Sobota
14.	Volišče Markovci: Markovci, Čepinci, Neradnovci, Preds. vol. odbora M. Duje, učitelj, M. Sobota.
15.	Volišče Martjanci: Martjanci, Lukačevci, Mlajtinci, Moravci, Nemčovci, Noršinci, Tešanovci. Preds. vol. odbora Dr. Franjo Rapotec, višji kontrolor v min. pošte, Beograd.
16.	Volišče Moščanci: Moš-čanci, Dankovci, Košarovci, Kukeč. Preds. vol. odbora Ferdo Križan, notar, Murska Sobota.
17.	Volišče M. Sobota: M. Sobota, Markišavci, Rakičan. Preds. vol. odbora dr. Fran Kovča, d. s. sv. M. Sobotav
18.	Volišče Pertoča: Per-toja, Gerlinci, Krašči Ropoča, Večes-lavci. Preds, vol odbora Janko Orožen, prof. Murska Sobota.
19.	Voiišže Pečarovci: Pečarovci, Mačkovci, Prosečka vas, Sa-lamonci, Vaneča. Preds. vol. odbora Ludovik Vagaja, gimn. ravnatelj, M. Sobota.
20.	Volišče Predanovci: Predanovci, Brezovci, Lemerje, Polana. Preds. vol. odbora Ferdo Prelog davč. upr. M. Sobota.
21.	Volišče Pucinci: Pu-cinci, Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci, Sebeborci. Preds. vol. odbora dr. A. Furlan, svetnik stola sedmor., Zagreb.
22.	Volišče Sv. Jurij L : Sv. Jurij. Pred. vol. odb. Dr. F. Sušnik, prof. M. Sobota.
23.	Volišče Sv. Jurij II. Kramarovci, Nuskova. Fukšinci, Ocinje Rogačevci, Serdica, Sotina. Preds. vol. odb. Edvard Gregorič, učitelj M. Sobota
24.	Volišče Tišina : Tišina, Gradišče, Petanjci, Tropovci. Preds. vol. odbora dr. Vinko Verhunc, bančni ravnatelj M. Sobota.
25.	Volišše Šalovci: Ša-lovci, Budinci, Hodoš, Krplivnik, ^M. Dolenci, V. Dolenci. Preds. vol. odb. Maks Juvane, sodnik Ljubljana.

Če bi gospod Klek! videl to impozantno zborovanje, bi pač moral biti prepričan, da narodni blok stoji v mursko-so-bučkem okraju veliko bolj trdno, knkor si gospodje KleKlnove par-taje mislijo. Sicer pn v Prekmurju vse kaže na dejstvo, da se g. Klekl silno boji za svoj mandat, ker kandidira v obeh srezih sam, med tem ko so g. Šiftarja pritisnili v ozadje in ga postavili kot Kleklnoga namestnika. Če si g. Klekl mislite, da bodete Vi
tukajšnjim Jjudem bolj imponirali, kakor g. Šiftar, se pač motite. Sicer je pa vseeno, ali Vi ali drug izmed Vaše frakcije, kredit, ki ste ga imeli dosedaj med našim ljudstvom, je splaval po Muri in se ne bode vrnil nikdar. Ljudstvo samo enkrat nasede, d ugtč si pa salabolsko dobro premisli. Vsa dejstva kažejo, da so tudi v dolnje-Iendavskem okraju klerikalne šanse močno omajane in se je bati katastrofe
ITil-mr S.l.jnr 3. januarja I3Z5.
Prijatelji športa dobrodošli !
NOVICE.
— Prvi dar. — Rodoljubi posnemajte! Delo rodi sad. „Klic iz Prekmurja" je res našel odprto srce in darovitne roke. kar je dokaz, da je g. dr. Leskovec odvetnik v Dolnji Lendavi na mesto knjig poslal 100 Din. za drušivo prekmurskih dobro-voljcev. Za plemeniti dar se našemu rodoljubu v imenu društva najlepše zahvaljujem: Pavel Horvat, predsednik.
Lokalna obrtna razstava v Ljutomeru. V našem Ljutomeru, ki je po novi železnici dobil zvezo z gospodarskimi središči naše oblasti, se pričakuje vsled tega gospodarskega napredka in razmaha. Sestavil se je odbor ki si je nadel nalogo, da priredi koncem junija 1925 v Ljutomeru lokalno obrtno razstavo za srez Ljutomer. V kratkem bode razposlal obrtnikom sreza Ljutomer vabila in prijavnice. Stvar zavednih obrtnikov je sedaj, da se takoj prijavijo, kajti obrtna razstava naj pokaže zmožnosti obrtništva našega sreza. Dopise je pošiljati na odbor lokalne obrtne razstave v Ljutomeru.
— Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi na Silvestrovo dne 3kj XII. t. 1. v prostorih hotela Dobray in kavarne Legenstein plesno veselico. Svira ciganska godba. Začetek ob 20 uri. Natančen spored se objavi pravočasno. — K obilni udeležbi vabi odbor.
— Žena ubila svojega moža. V Vidanovcih, občina Branislavci pri Ljutomeru je v noči od nedelje na pondeljek Katarina Dijčar na zverinski način umorila svojega moža. Usodnega dne so sedeli na Daj-čarjevcm dvoru zločinka, njen mož, njena nezakonska hči ter te ljubimec. Cel večer so že popivali (pili so zloglasno šmarnico) in se pri tem večkrat do dobra skregali. Ko je nastal okoli tretje ure zjutraj med starim Dajčarjem iir z hčerkinim ljubincem precej trd spor, je slednji pograbil Dajčarja ter ga treščil s tako močjo ob tla, da je ta obležal pri vratih na tleh. Njegova žena Katovina je pri tej priči skočila iz sobe v vežo, pograbila tamkaj ležečo sekiro in z njo udarila z vso silo trikrat po glavi svojega na tleh ležečega soproga ter mu namah prebila lobanjo. Ko je napravila svoj zločin, je hladnokrvno pustila žrtev v krvi, se podala k sosedovim, kjer je pila še do zjutraj ter se vedla sploh povsem mirno, kakor bi se nič ne zgodilo Ko jo je pograbila roka pravice, je mirno priznala svoj zločin in je bila popolnoma ravnodušna.
— Sveder zvrta luknjo. V
nedeljo po noči sta dva Prekmurca iz Ižakovec, ki sta bila zaposlena kot delavca pri gradbi železnice, vlomila pri g. Šumaku na Krapju. Iz barak pri murskem mostu sta izmaknila sveder, s katerim sta odprla srečno vrata ter pobrala nekaj tobaka in živil, v skupni vrednosti za 2000 Din. V naglici sta pa pozabila na sveder, ki sta ga pustila ležati na licu mesta. Šveder je pa iz polnil svojo dolžnost ter je njima samima izvrtal trdno luknjo, v kateri bosta sedaj lahko premišljevala o sedmi bošji zapovedi. Isto noč se je izvršil tudi roparski napad na gostilničarja Pihlerja, ki ima svojo gostilno blizu Žerovinci. Ropar mu je pobral večjo svoto denarja. Oblasti ga še do sedaj niso mogle izslediti.
— Prispevki za delavsko zbornico. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče objave: Na podlagi naredbe ministerstva socijalne politike od 12. 9. 1924, št. 0.49, se bode na podlagi § a 62. zakona za leto 1924/1925 počenši s 1. sept. 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu Va% zavarovalnega dnevnega zaslužka, ki služi za podlago pri odmerjanju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8 VsVo prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni Prispevek za delavsko zbornico se bode predpisoval samo za one osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe ki so uviščene v I. do vstevši V. mezd-nji razred, se ta prispevek ne bode predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden (za 6 dni):
Mezdnji razred:
VI. VII. VIII. IX. X. XI.
Prispevek v dinarjih:
0 18 0.20 0.24 0.29 0.35 0.42 Mezdnji razred:
XII. XIII. XiV. XV. XVI. XII.
Prispevek v dinarjih:
0 50 0.60 0.72 0.87 1.02 1.20 Ta prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od delojemalče-vega (zavarovančevega) zasluška. Prispevke za delavsko zbornico bode predpisoval po odredbi ministerstva za socijalno politiko Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljanimesečno za nazaj istočasno s prispevki za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnico za delo. (Borzo dela). Plačane prispevke nakazovali bodo Okrožni uradi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, leta pa pristojnim delavskim zbornicam.
— Nove volitvi. Vsem nam je znano, ka je v državi zbor razpuščeni, dr je prejšnji zbor za odpravljanje nesposoben bio. Pred narod je tak dani sod, da takše kotrige postavi v državno spravišče, štere do sposobne i ščejo tudi za naroda dobro bodočnost nesebično delati in nese samo s strankan-jem med sebom gristi. Inprnv bi že ednok goreča potrebčina bila, takše može ta postaviti, kilza . 'nas vse i tak tudi za državno napredovanje i obnovo ščejo delati. - Vse stranke se krepijo in piipravljajo vse svoje moči vkiip pobrati da nadoblastnost prinesejo svćji stranki. Žalostno vidimo, ka samo za stranke oblastnost gledajo i ne za to, za cele države dobro bodočnost. Naj edno tako skupino vkiip postavijo, štera bi brez partajinega interesa za cel, narod gotova bila deleti. — Pri etakšnem strankarskem boji ka mamo včiniti mi Prekmurci? Naša stava je vu Jugoslaviji k ednoj krajini ne prispodobna, Ete naš mali narod od ovi drugi celo zasebni steliš ma. Kak najmenši, je najbole zavrženi. Niše se dosta ne briga za njega (do etimao kak znamo ne), kak eden za-zavržek cele države, dr je premali, ka bi što njega dosta pita, ka |za želenje ma. Gda edna, gda druga stranka ga v hrbet brcne, in mu mišlenje skvari. Zatogavolo, ka nas naniteliko v pamet vzeme, jo itudi edno malo preštimajo i dd smo preslabi, da bi v državi merodajni faktorje bili, bi nam trezna pamet natanačivala brezi vsega strankarstva podpirati ono partajo, štera Čugle v rokaj ma, i od štere je gviišno, ka je tudi obdrži. Ka nam vald podperati takšne partaje, štere na ravnanje tak ne pridejo, štere naš položaj zbogšati ne bi štele, ne bi mogle, kak se nam bar idealne vidijo. Nam vedno politiko trbej. To smo skušali več desetin že pod vogrskim ravnanjem, da smo li te bili mogoči ka dosegnoti, gda smo ono vlado (kormdny) podpirali, štera je brezi vnogega obetanja ravnanje pelala. — Či tak ščemo kaj dosegnoti (vsa naša želenje oaednok dosegnoti je nemogočno li stopnjema) teda je neodlašano potrebno iz prve strani nam samim pokazati, ka ščemo tisto partajo podperati, štera ma moč naše želenje nekeliko — teliko spuniti.
I či mi njo bomo podpirali, te tudi lehko želemo — juš mamo zahtevati, da nas posliihne, dr smo k torni vrednosti spravili. Mi Prekmurci štejemo telko votumov, s šierimi tri kovete (poslance) voposztavimo, či do te trije poslanci vlado (kormdny) podpirajoči možj|, i tam za nas reč zdignejo, zag-višno je vlada tudi posluhne i nas prešlima. Ne dajmo se zato od Bog ve kakšnega idealnega vodjenja, zapela-vanja (toga nam je že zadosta bilo) ravnati, — probajmo ednok čedni biti, po svoji nogaj hoditi. Podpirajmo ednok ravnanje v rokaj močne vlade, pokažimo, da se mi za vredne včinimo, ka nas v pamet vzemejo. Li tak smemo i mamo juš od nje podperanje čakati. I či bi se še denok vkanili (štero se komaj da misliti), pri driigom odeberanji nazaj dobimo svojo slobodno činenje. Premišlavajte si od toga Prek-
murci! Vredno de si od toga premiš-lavati za naše bodočnosti volo. Ne vzemte za šalo ete reči, prevagajte jo dobro vsi liidje naše krajine. Od vseh nas, i dece naše bodočnosti je guč. Šteri de mogo od vas prenositi ono podgovornost i pohodnikov potvarjanje, ka je zamudo z svojim votumom i svoji sreči naprepomagati ? Ešče i te nablodeči človek more previditi, ka vlada nede poslušala po onih možov poslancov notri dane naše prošnje, šteri so proti njej, kakšte so oni od nas preštimani. Jeli bi pa mi šteli našim neprijatelom tak vse dati, s šierim bi se oni hvalili: »To pa to sem napravo.« »Što v rokaj ma platno i škarje, tak reže, kak on za dobro spozna.« Nemrerno naših prveših poslancov pogovarjati zato, ka so nam nej spravili nikaj. Nej so mogli, dr so jih ne pos-luhnoli, ar ne so bili v vladni stranki. Zatogavolo, či naši prveši poslanci z istinom liidsko dobroto i naprejidenje Prekmurja na vesti nosijo, (v šterom ne dvojimo) bi najbogše včinili, če bi pred liidi stopili i odkrito vadliivali •' „Po etakšoj poti smo ne sposobni vam kuj spraviti, podperajte ravnanje v rokah vladne partaje'u To bi bilo od njih pravo nesebično činenje. Hrvatje, Slovenci i ti ovi driigi narodje se lejko zbrcavajo v strankar-stvi, — njih je dosta, — jim se zna-biti milijo, nemajo takšnih potrebščin kak mi, ne viipajo se jim telko protiviti, — ali mi Prekmurci? Naš stan je sploh driigi, — mi zoubston brcamo proti špici, — za nas dosta ne gene nišče. Kaj nam tak vala klerikalna, eta ali ova idealna partaja ? Nika drugo nej, k a smo mi samo v njihovih rokaj, šterov oni njihovim sebičnim cilom namerjavajo naprej pomagati. Boj ednok čedno, Prekmursko ludstvo! Dobro si premisli! Stani k torni krepkomi! Že boš vidio, ka de te ta krepki bole brano, kak pa ovi, šteri sam sebe nemre obraniti : Probajmo ednok to vlado, štera ravnanje v rokaj ma: „De-mokrat-radikalno“ podpreti, teda tudi od nje mamo čakati pomoči. Mi se sami k nje moramo pridružiti i pri njej obrambo iskati, dr jo tam najleže najdemo. Zdaj nam je tu ponujajoča prilika. Ali jo popadnimo, ali se pa ne tožimo nigdar I	Prekmurec.
— Med šolskim letom se ne sme menjati učnih knjig,
tako naredbo je izdal minister prosvete za vso državo. Uporabljati se smejo samo odobrene učne in pomožne knjige.
— Božične počitnice. Minister za prosveto je odredil, da trajajo za letos v Sloveniji na vseh šolah božične počitnice od 24 decembra 1924 do vključno 6. januarja 1925. V krajih, kjer so srednje in meščanske šole, se konča pouk dne 23. decembra ob 12. uri.
— Opomin narodnjakom.
V Murski Soboti ]e trgovina^ ki inserira v vsaki številki tukajšnjega lista samo madžarski Ogromen zaslužek ima od slovenskih dam Apeliramo nazavednu dame,
želje in vprašanja naslovijo na upravo „Murskih Novin" ali pa pismeno ali osebno na podpisanega. Za pripravljalni odbor: Jože Karba, gimnazijski profesor v Murski Soboti.
— Nov orožniški poveljnik v Ljubljani Beograd, 17. decembra, p. Za poveljnika Žan* darmerijskega polka v Ljubljani je imenovan polkovnik Trnokovič iz Splita na njegovo mesto pride dosadanji komadant v Ljubljani polkovnik Huikijovič
PO SVETU.
— Atentat v Zofiji. V Zofiji so neznane osebe oddale se dem strelov iz revolverja na državnega pravdnika Dunčeva in ga smrtno nevarno ranile. Smatra se, da je bil atentat izršen od strani komunistov.
— Vojna ladja v ognju.
V Spezii zasidrana vojna ladja .Andrea Doria“ je pričela dne 17. t. m. po noči goreti. Iz kakšnega vzroka je izbruhnil požar, se ni znano
— Nova valuta v Avstriji.
Avstrijski finančni minister je predložil parlamentu zakonski načrt, ki predvideva odpravo sedanje kronske veljave in uvedbo nove denarne enote, — šilinga. Šiling bo del na 100 Štuterjev, njegova vrednost, bo 10 tisoč a. kron, v naši valuti okrog 10 Dinarjev, pa okrog 70 predvojnih vinarjev. Zakon naj vstopi v veljavo že z novim letom.
— Poskusani samomor. Zagrebški inženir Riko Frank, ki se je nekoliko dni mudil v Mostaru, kjer je stanoval v hotelu Neretva, je poskusil izvršiti samomor. Izpil je dozo strupa. Lastnik hotela ga je dal odpeljati v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je slabo materijelno stanje.
— Požig. V Mešalah pri Sladki gori je Alojzij Strašek zažgal hišo svoji sestri Jožefi Gobec. Hiša je deioma- pogorela in znaša škoda nad 20 tisoč di-
narjev. Štrašeh je po požigu pobegnil.
— Največji spomenik na svetu. V Južni Ameriki obstoja več društev, ki so si stavila za svojo nalogo obdržati spomin na svoje voditelje izza ameriške meščanske vojne. Eno izmed teh društev je osnovalo načrt postaviti generalu Leeju poseben spomenik. Za kraj temu spomeniku so izbrali goro Stone Mountain, ki je sama en ogromen granitni blok, dolg nad 2 km. in okoli 250 metrov visok. Komisija je preiskala goro in ugotovila, da je ta granit tako trden, da bode lahko kljuboval vsem vremenskim vplivom. Spomenik bode predstavljal konfederacijsko armado na pohodu Vsa grupa bi bila široka nad 400 metrov in nad 60 metrov visoka. Proiačun za ta monument znaša okoli 2 miljona dolarjev. Od vseh tisoč vojakov, ki bodo vklesani v pečino, bode vsak posameznik visok 42 metrov.
— Katastrofalna nesreča v Kas-plšketn jezeru. Kakor na skoraj vseh morjih, tako je zadnje dni tudi na Kaspiškem ;morju divjal strahoviti orkan. V atlanskem oceanu in Črnem morju so v tem strahovitem viharju celi parniki manjši in večji izginili ter se pogreznili v morke globočine. Take strahovite posledice, kakor pa jo je zapustil vihar na Kaspiškem morju, pa ni nikjer drugje zaznamovati. Malo pred viharjem se je podalo na morje okoli 4000 ribiških čolnov na lov. Ko so prišli na odprto morje je začel razsajati orkan, pojavil se je strahovit mraz, kakor ga tamošnji ljudje ne pomnijo, Oblastva so poslala 22 rešilnih ladij v morje, katerih večino pa so valovi vrgli ob skale in jih razbili. Rešilna akcija je bila popolnoma onemogočena in od 4000 čolnov se prišlo v varno zavetje le ena desetina. VeĆ tisoč ribičev je žalostno poginilo v ledenih valavih, od onih pa, ki so preostali, jih je mogo zblaznelo vsled prestanega strahu. Vse ribiške naprave za popolnoma uničene.
da izpustijo to trgovino. Katere mu ni jasno, objavimo drugič ime dotičnega trgovca.
— Poneverba. Pri splošni stavbeni družbi v Mariboru je bil nastavljen računski uradnik Franc Glaser, ki je izplačeval delavce, zaposlene pri daljnovodu električne napeljave Maribor—Celje. Dne 7. februarja 1923 je prejel od tvrdke sto tisoč dinarjev za izplačilo delavcev in je baje poneveril od tega deset tisoč dinarjev, nakar je javil gosp. ižn Zebischu, da mu je bil denar ukraden. Inženir mu je, smatrajoč ga za poštenega čioveka verjel in mu svetoval, naj obdrži zaenkrat stvar tajno, vendar naj opa/uje delavce pri prihodnjem izplači u Nekaj časa potem dogodku je sprejel zopet od firme 80.000 dinarjev. Spravilje denar v torbico, se podal k nekemu odvetniku in ko se je vrnil, je ugotovil, da mu je zmanjkalo zopet 20 tisoč dinarjev, kar je javil inž. Zebischu. Zebischu se je pričela stvar zdeti sumljiva iz Glaser je bil odpuščen iz službe. Obdolženec je vedno odločno zanikal poneverbo, tudi današnja preiskava ni mogla prinesti zoper njega ničesar obtežilnega, nakar je bil Glaser od sodnega dvora oproščen. —
— Kraljeva dvojica z Južni Srbiji. V nedeljo se je kraljeva dvojica odpeljala iz Skoplja na automobilih v Južno Srbijo. Vozili so se skozi nevarno in na nekaterih kraiih skoraj nepristopno ozemlje proti Bitolju. Na hribu Jelaku so vozili avtomobili čisto mimo onih rovov, v katerih so se vršili 1918 strahoviti boji na nož med Bolgari, Srbi in Avstrijci. Cele grmade zapuščene municije so še vedno tam. Na vrhu Jelaka je kralj poiskal tudi svoje šotoiišče in hišico, v kateri je bival za časa solunske fronte. Našel je še samo razvaline. Na to so se podali v Bitolj. Vse ulice kjer so automobili vozili kraljevo dvojico, so bile polne navdušenega ljudstva. Kralj je P°setil tudi tamošnjio gimnazijo,
Kmetiška ljubezen.
JOSIP KOSLANJEVEC Nadaljevanje.
Katika stoupi natiho s postele, ka bi odprla okno. Mijslila je, ka je prišo Matevžetov Franček, kak njoj je obliibo snouči.
Pomali odpera okno . . . v toj minuti nikaj galik zašumij, kak či bi Stoj z cejlov močjov strouso odspodi 'estvico. Edaj tudi se zgibij od okna n'kŠa, glava, iu tak se ji je vidio, kak č' bi se po lestvici doj kotalo nikše človoče tejlo,
Prestrašena skoči od okna in se skrije pod blazino, Voni je bib u pJik vse tiho.
kjer je sokolska mladina priredila njemu na čast sokolske vežbe.
— Večkratni umor iz maščevanja. Trgovec Westfeld v Hamburgu je ustrelil z revolverjem gospo Heinemanovo in njeno 21 letno hčerko ter njenega 14 letnega sina. Hči je umrla, mati in sin pa se še borita s smrtjo, in je malo upanja, da bodeta se okrevala. Na policiji, ki jeWestfelda prijela, je izpovedal, da je storil samo svojo dolžnost, je policijo povabil na svoj dom in izjavil, da je na njegovem domu razbil glavo nekemu Daliski, ki je bil zaročenec nčerke od gospe Heinemannove. Policija je odš a na lice mesta in je res našla v sobi Westfeldovi Dalisko z razbito glavo. Morilec je med drugimi izpovedal, da ga veseli, ker se mu je njegovo maščevanje tako imenitno posrečilo.
— Smrtna ženitovanjska vožnja. V Lionu na Francoskem se je v velikem automobilu, v katerem so sedeli svati, ki so se vračali iz zenitovanja zlomilo krmilo. Auto, ki je bil v popolnem diru, se je zaletel v zid in se popolnoma razbil. Pri tej nesreči je bilo 5 oseb ubitih, 8 pa težko ranjenih.
— Francoski krožek v M. Soboti. V Murski Soboti se bode otvoril francoski krožek (s. frc. serijami, dnevniki, modnimi žurnali) in francoskimi tečaji (kurzi) tri ure na teden pod vodstvom strokovnjaka. Francoski krožki, ki so se že ustanovili po vseh mestih Jugoslavije vodi in pod pira francoska vlada, smoter jim je širiti znanje francoskega jezika in vjoliv francoske kulture. Francoščina je vsled svoje elegance, glasovne ljubkosti in elastičnosti v izražanju splošno priznani mednaroden jezik, ki je izpodrinil tudi angleščino na samo trgovsko uporabo. Članarina 20 dinarjev mesečno. Za deco se bo vršil pouk v posebnih skupinah, na kar se opozarjajo cenjeni stariši. Vsi interesenti se naprošajo, da svoje izjave, oziroma eventuelne
Okoli hiše pa rančik zdaj zavije Matevčev Franceh in bežij gori po vesi, kak či bi ga štoj tirao. Kda prijde domou ide friško na štale in se tam skrije v senou.
*
* *
Kda je driijgo gojdno rano šou zvondr zvonijt den, je mogo iti mijmo Roždnove hiže. Pomali je stoupao mouž proti cerkvi, nej gledajouč na lejvo i nej na pravo. In tak se je zgoudilo, ka je naednok zadeo z no-gou v človeško tejlo. Sklono se je in je začeo šlatati loga zaspanca, Te pa je zagledno tildi lestvico naslonjeno k hiši in v Časi je znao vse.
„Aha. ha, to i'-* pa kaj drugoga !
H o, h . t. pokvarjeni s . !“
Ov na zemlji pa se je nej geno. Te ga je pa starec obrno, ka bi vido što je tou. »Jezuš, Marija — Rejčćv Anton ! In nikŠega živlenja nega več v njem !<
Kak friško so mogle nositi staroga zvonara njegove noge tak se je paščo po blijžnjoga sosida; tam je pouzvao liidij in friško je bilou precej liidij okouli mrtveca. Vugibali so, kak se je ponesrečo, in sodba je bijla sko-ron sklenjena.
>Ka pa je iško okoli deklin? Prav se njemi godij! In ešče oženjeni je biio te nika vrejden človik !<
Komisija, štera je zadvečara prišla v občino, je korštatejrala, ka si je Anto potrp šniiek.
Tretji den so ga pokopali.
*
* *
Katiko je grozna smrt tak globoko ožalostila, ka je nej mogla več ostati v očetovi hiši. Ttidi Matevžovo-ga Pranceka je nej mogla trpeti. Odlila je v Trst in je tam stoupila v službo. Pravijo ka se je tam oženila c nikšim železniškim bakterom.
Rejčevina je prišla v roke Ifickitn lildem. Margita je nej Bogzna kak dugo žaliivala za Antonom. Prvle kak je mijnolo edno leto se je oženila z Tinetom, šteri je biio nekdaj za lapca pri njenom oči, in Šteri se je po smrti njenoga moža odnikec priklato.
Pa gučijo, ka te zakon Uidi nej biio srečen 1
Konec.

V NEDELJO 21. decembra popold.ob 3.,in zvečer obSuri
Noč
Karnevala
Elegantna društvena drama u 5 činova
U glavnoj ulozi:
NATHAL1E KOVANKO
VSTOPNINA: Gornje lože 10 Din., spodnje lože 8 Din, in II. prost. 3 D. Lastnik kina GUSTAV DITTRICH.
— Roparski umor v Studencih pri Mariboru. O roparskem umoru v Studencih še ni nič znanega, ker aretiranega Žlahtiča z ^Brega pri Ptuju še vedno niso odstopili preiskovalnemu sodniku, da bi ga zaslišal. Tudi čevljarja AAikla še niso našli. Kakor izvemo pri poizvedovanju za neznanimi storilci tudi komandir orožniške postaje v studencih g. Ivan Dolenc, ki je neumorno zaslišal nad 50 oseb, dokler se ni posrečilo eruirati potom ^ pomočnika Svenška mizarja Žlahtiča, pri katerem so našli one oropane stvari, kot smo zadnjič poročali.
Razpis!
»Vodna zadruga« v Dolnji Lendavi razpisuje v nedeljo dne 21. decembra 1924. ob 10. uri v svojih lokalih v Dolnji Lendavi hiš. št. 51
USTNO JAVNO OFERTALNO
m$

sssa

•ma
Čitaj' e in razširjajte
TUurske ftovine!
posestvo
lepi legi!
SUKNO
kamgarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, cefir, hla-čevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski izbiri v veletrgovini R. Stermeckt, Celje št. 360. Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britje, in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti vrnitvi! Trgovci engros cene!
18-10
Prodam
Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja — vse zidano in z opeka (ceglom) krito ter v dobrem stanju — ob glavni cesti v trgu Gornja Radgona — z 10 (desetimi) plugi njiv in travnikov. Zvraven spada ; 2000 kg. sena, 700 kg slame, 50 kg različnega zrnja, 2 voza vej, 16 voz gnoja, 1 met. klaftra drv, 1 kmečki voz in 4 svinje. Cena za vse skupaj: 185.000 Dinarjev. Ponudbe na naslov : FRANC MENHART gostilničar v Gornji Radgoni. 49-1
NA PRODAJ!
F O K O V C 1 H že dolgočasa »’bstuječa
------ trgovina ----------
gostilna in mesarija
z dobrim prometom z zraveg spadajočimi
gospodarskimi poslopji in zemljišči vred se t a k. O j proda.
Natančnejše pojasnile se dobe pri
HERMANU GROSS, trgovcu v F0K0VC1H 52-1
ZA BOŽIČNE SVETKE!
Vsakovrstno najbolje pecivo, slad-korči, bonboni, keksi i t. d. — vse prvovrstni izdelki pri
Sidoniji Novak slaščičarna
v Murski Soboti,
kjer se tudi naročila na torte in drugo pecivo za gostuvanje spreje-47—2.	majo.
Točna postrežba! Zmerne cene!
rasu
m
GOSTILNIČARJI P0Z0B!!
V m< ji kleti v Murski Soboti dobijo se vse vrš e \J | starega in novega » lili/* prvovrstne ter dobre kakovosti.
Cena od 5l/2 Dinarjev naozgor.
Josip Nadai, vinotržec.
51-1

Dve zidani hiši z večjim posestvom
in —tani tw irrlrf rattii t --ti	«a
za 100 dinarjev
dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb.
Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno društvo v Strnišču pri Ptuju,proti naprej — pošiljatvi zneska za srečko, ter Din S1— za priporočeno pošiljatev.
Srečke dobe se tudi pri g. Valentin KomavH, stanujoč^ v gostilni pri Kolodvoru, Murska Sobota.	f
LICITACIJO
za izkop potoka Lendave in napravo obojestranskih nasipov v Renkovcih in bližini pod sledečimi bivstvenimi pogoji:
Izkop bo znašal okoli 3000 m3 zemlje in gramoza in so preračunani stroški najvišje s 30.000 Din.
Začasno kavcijo Din 1500 se mora položiti bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih odnosno vrednostnih papirjih ki kotirajo na borzi pri blagajniku Vodne zadruge (Dolnje lendavska hranilnica) najpozneje do 10. ure 21. decembra 1924.
Predmetno delo bo izročeno najugodnejšemu ponudniku in se ima isto začeti s 1. januarjem 1925 in biti končano do 15. marca 1925.
Vsa pojasnila in pogoji se dobe v lokalu Vodne zadruge v dneh 14, 16, 19, in 21. decembra od 10 — 12 ure dopoldne.
Dolnja Lendava, dne 6. dec. 1924
Dr. JANKO LESKOVEC 46-2	t. č. ministerski komisar
w—k, e !*	'V' O
Divjačino
28-9
I II
Perutnino
i
kupuje po najvišji cent, ter prodaja
Perje
gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4,
brzojavni naslov:
VAJDA, ČAKOVEC.


en novi „Alba", „Indidn", motocikli in Pianino, pozve sze pri LEGENSTE1N kavarna.
P. FLISAR
trg. mehaničnih in tehničnih potrebščin
M. SOBOTA v Bergerovem hrami
Stalna zaloga vseh potrebščin za bicikle, tako tudi spodnjih in gornjih gumijev (cčvi)
Električne žepne luči (lampaše), baterije, vžigači (6ngyujt<5) in IMl.	kamenje.
Najboljše nabavno mesto.
Ipife Prodate
najhitreje
posestva trgovine, gostilne i.t.d. kjer želite, skoz reali-tetno pisarno
„SLIVAR«
Tv LJUTOMERU. Stari trg 47.

Naročnike (naprejplačnike) in Oglase (inserate.) za
f
SALONIT
je najbogsa pokrivatja pala. Bogsa je lak kaksastecs druga pokrivatja naprava ar je lehka, nezgoriva i trplfva, zah' tiidi najfalesa »SALON T« je po nigdasnyem Hatschekovom ETERNIT sistemi naiejeni. Delajo ga v SOLINI pri Spliti. — Prekmurszko szkladis-6—12	ese je pri:
ČEH & GASPAR trgovini
v MURSKI SOBOTI.
Vsze potrčbno sze zve tildi tam.
MliHSl IVffiE'
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
I. H AH N, A,ekcseasntdarova
in
trgovina s papirjem in igračami
B. ERDOSV, c»!£r
poleg r. kath. cerkve in pošte.
URAR
pavEL ran
MURSKA SOBOTA poleg Turkove gostilne.
Priporočam nove stenske ure, budilke (vekerce), ure z nihalom (Pendel) ter žepne ure, vse po najnižjih cenah in 1-letno garancijo. Vsefele popravila se gor-vzemejo.
15-11.