11. številka.
Trst v ponedeljek 15. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
rr.h:*ia ni.rat na dau, razun :»e<ieij in iramikiit. ob ti. uri zvečer.
Varu^alna	:
Za «-elo leto........24 kron
7.A pol leta.........1 - .
rt četrt leta........ •>
r. i en iiitM»i-........ '2 kroni
.NaloOol.,1 jt r ___ft* I < Tej.	Ust-
r<<« r>e hrt-*	hitmvm
f*e T.iru
!'<> toUikarnah v Trstu se pnulajejo po-- nasrne številke po 1» stotink <•'» nv<\>: iivcn Trsta ;ia [mi S stotink i4 nvrl
IrirfiiN si*.
č>din c s t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
\ rdlnvntl je '.
Oglasi
Me računaio no vrstah v neti tu. Aa več kramo naročilo s nrimeriiini popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale. •!<> mači oeiasi itd. se računajo po pohodni
Vsi dopisi iiiij se poniljajo iiredništv u. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema li prav li i5t v«. Naročnino in o^hise je plačevati loeo l rst.
VrediliSIvo in tiskarna se uahajabi v ulici Carintia stv. 12. I praviiistvo. in s p rej eni a nje inseratov v uiiei Moiin nieeolo <tv. .*>. It- ua<lstr.
It liiatti; ui t dgo /orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
tero občudujemo na'vas: Vaše r o (1 o 1 j u b j e. Vaša edinost. Mej tem, ko drugod leži težka megla nes porazu mijenja, vlada pri Vas edinost, ki mora veseliti v srce vsakega Slovenca. Geslo, ki se ga držite Vi, bodi tudi geslo »Naše straže«, geslo namreč: v edinosti je moč! (Ploskanje in živahno pritrjevanje.)
(Zvrsetek pride.) - v
Velika laž našega; časa.
Iz »Moskovskega zbornika* Pobjedonosneva.
II.
(Dalje.)
Mnogo zla so prizadejali človeštvu filozofi šole I. J. Rousseau-a. Ta filozofija se je polastila vseh umov, a vendar je sezidana na lažujivem načelu o popolnosti človeške prirode in o popolni sposobnosti vsakega človeku za spoznavanje in oživotvorjanje onih načel v občnih napravah, ki jih ta filozofija propoveduje.
Na tej lažnjiv: osnovi stoji tudi sedaj gospodujoče učenje o popolnostih demokra-tije in demokratičnih načel. Te popolnosti zahtevajo — popolno sposobnost mase za ume-vanje finih črt političnih naukov, ki so skupna in posamna lastnina spoznanja razširjevalcev teh naukov. Ta jasna zavest je last samo nekaterih umov, ki tvorijo aristokracijo inteligence ; a masa sestoji, kakor vselej in povsod, iz tolpe — «vulgus^>, in nje predstave ne morejo biti drugačne nego vulgarne*.
Demokratična oblika vladanja je najbolj zasukana in najbolj težavna izmed vseh oblik, znanih v zgodovini človeštva. To je vzrok, zakaj je bila ta oblika povsod efemerni pojav in se, z nekaterimi izjemami, ni držala dolgo, in je odstopala mesto drugim oblikam. ■ ii ni čudno; državna oblast mora urejevati iti delovati ; dejanja pa so pojavi ene volje, — brez tega si ne moremo misliti nobene vlade. Kako pa more množica ljudij ali zbor biti ene volje ? Demokratična frazeologija se ne trudi, da bi rešila to vprašanje, ampak odgovarja nanje z znanimi frazami, n. pr. : * volja naroda*, «občno meuenje», najviši odlok naroda >, «glas naroda — glas Božji» itd. Seveda vse te fraze označujejo, da more priti velika množica ljudij v premnogih vprašanjih do jednakih zaključkov in jednakih sklepov. Dobro, to je res možno, ali samo v najpreprostejših vprašanjih. Ako pa je s vprašanjem združena najmanjša zamotanost, mogoče je tako vprašanje v mnogoštevilnem zboru rešiti le s posredovanjem ljudij, ki s<> sposobni presoditi stvar v vsej njeni zamotanosti
Občni zbor ,.Naše straže".
Včeraj se je vršil prv^občnj zbonjft/uštvn Naša -traža v >Slavjanski^ftfrdgjffii^v Trstu. Okolo 11. ure se je zbralo v prostrani čitalnični dvorani precej odličnih zborovalecv. Videli -mo mej drugimi državne poslance : gg. predsednika slovanske kršč. narodne zveze t»a Dunaju, Frana Po v še t a, dr. Žitnika in prof. S p i n č i č a : deželne poslanec	dr. M a j a r n n a, dr. Dinka T r i n a j > t i <• a. dr. M a t k a I r i n a j s t i e a, Ivana Mar. Vat o ve a in župana ljubljanskega iT. Ivana Hribarja. Novinstvo so zastopali: Fran Govekar »Slov. Narod«, dr. Žitnik Slovenca . Štefan Cijivič »Našo Slogo«, Andrej < iabršček Sočo«-, dr. Pavlica Primorski H~t«,Stefe »Slovenski list«. Fran Kh'ineneič» Kdinost«, I vanka Anžič »Slovenko-Štajerske Slovence je zastopal ir. prof <*o-milšak. koroške g. Vatroslav Holz. 13 društev je bilo zastopanih po svojih |»ooblaščeneih.
< >1» 11 in |>oI uri pred|M>ludne je predsednik »Naše straže«, g. dr. Valentin K r i s p e r, otvori 1 zlKirovj'nje, predstavil vladnega zastopnika. višjega svetovalca Bacherja ter nagovoril zbT»r blizu tako-le:
V imenu uačelstva »Naše straže« izrekam najsrčnejši pozdrav v prvi vrsti slovenskemu in hrvatskemu narodu na južni meji, ki varuje našo domovino pred mogočnim sovražnikom. Pozdravljam pa zlasti tudi navzoče občinstvo ter se mu zuhvaljujem za izraze simpatije našemu društvu, naše drž. poslanee, ki so ustanovili naše društvo, deželne poslanee, gospoda župana ljubljanskega Ivana Hribarja, v katerega navzočnosti vidim veselo znamenje, da se je Naši straži« nadejati pomoči tudi od -t rani naše prestolnic«*, zastopnike slovenskega in hrvatskega časopisja, kateremu se zahvaljujem	njega delovanje v prilog Naše -traže ler jih prosim, da tudi zanaprej ostanejo naklonjeni našemu društvu.
Ker je današnji zbor prvi občni zbor Naše straše«, bodi mi dovoljeno, da podam nekoliko pojasnil glede idej, ki jo vodijo, sjlede ciljev, ki si jih postavilo naše društvo.
/e desetletja se I »ori naš narod za svoje narodne pravice ter bije l»oj tako hud in te-žaven, da moramo občudovati ta narod, ki sledi z zaupanjem svojim voditeljem. Ta boj stane narod neštevilnih žrtev. Ponujali so mu boljšo gmotno bodočnost, če bi se hotel od-ftovedati svoji narodnosti. A naš narod je rajši pustil nado do blagostanja, nego da bi -e odpovedal svojim narodnim pravicam. <'a-1 je pa že, da ima narod pravieo vprašati, kdaj
pride plačila dan za vse njegovo trpljenje? Kdaj se uveri, da je naši narodnosti zagotovljena boljša materijalna bodočnost? Na to vprašanje bodo morali naši voditelji dajati naiodu odgovor. Odgovor na ta vprašanja je je tudi ustanovitev društva »Naša straža«.
Načela, ki so vodila ustanovitelje »Naše straže«, so bistveno sledeča: V prvi vrsti prepričanje, da je treba naše gospodarske razmere postaviti na zdrav nar« hI ni temelj, povečati v narodu zaupanje' v lastno moč in sploh delovati- v gospodarsko probujenje. Druga vodilna misel ob ustanovitvi »Naše straže« je bila ideja narodne eelokupnosti ali vzajemnosti slovensko - hrvatskega naroda, katera ideja ne sme vgasniti v naših srcih. Nnrodnost ni samo zveza ljudi, ki govore isti jezik : ona je prav za prav rodbinska in gospodarska zveza. V i veste, kateri narod je politično največi. To je nemški narod. Kje so si Nemci položili prvi temelj svoji narodni veličini? V carinski zvezi: ko na Nemškem še ni bilo politične zvezi, ki bi družila vse nemške države in državice v celoto, so bili Nemci že gospodarski zvezani. Velika nemška zmaga leta ISTO ni toliko pripomogla do politične veličine Nemcev, kakor ta gospodarska zveza. G o s p o d a r s k a in o č je n a j b o 1 j š temelj narodne bodočnosti. V tem oziru si moramo zapomniti : če bo narod gmotno v dobrem položaju, se bo vsakomur izmed nas godilo dobro; če bo naro< 1 hiral, hirali bomo vsi. Zato je dolžnost boljše situiranih krogov, skrbeti za to, da naš narod ne !»o neveden v gospodarskih strokah, ampak da bo gospodarski probujen. da bo bogat narod. To je prva vodilna ideja, ki prosi nja »Našo stražo .
Druga vodilna misel je naša celokupnost, naša vzajemnost, ki velja istolako glede Hrvatov na Primorskem. (Klici: dobro!)
To sta mogočni ideji, in načelstvo se nadeja, da zaradi istih boste podpirati delovanje »Naše straže«.
Namen našega društva je obrazložen v
društvenih pravilih. P r e <1 vse m »N a š a straža« ti i politično d r u š t v o. Tega načela se je naše društvo dos. daj vedno držalo in se bo tudi v prihodnje. Knjiga našega delovanja je odprta. »Naša straža« se ni držala nobene stranke. Nje glavni namen je gos]>odarski podpirati obmejne Slovence in Hrvate na Primorskem, Koroškem in Štajerskem. Temu načela je bilo naše društvo nepristransko zvesto.
Pomoč, ki jo je dajala »Naša straža« narodu ob periferiji, je bila dvojna. Prvič posredovalna pomoč s tem, da je delavcem in
obrtnikom kazala, kje bi se naj nastanili, kje bi za mogli vspešno delovati. Druga pomoč, ki smo jo dajali, je bila, kolikor so to dovoljevala naša gmotna sredstva, v vračljivih in nevračljivih podporah. Kolikor smo mogli, smo pomagali vsem, ki so se zatekli k nam: kmetom, obrtnikom in trgovcem, katere poslednje podpiramo zlasti, kedar se hočejo ustanoviti svojo obrtnijo ali trgovino. Tudi ribičem na morju hočemo nuditi svojo pomoč, da naši rojaki tudi na morju ne bodo zapuščeni ter naj se zavedajo, tla je naš narod tako močen, da tudi na njih ne pozabi. O našem delovanju bosta vam podrobno poročala gg. tajnik dr. Breje in blagajnik čast. g. stolni vikar Smolnikar. Jaz omenjam le na kratko, da je »Naša straža« imela v mino-lem letu okolo 7000 kron dohodkov ; prihranila je blizu 4000 kron, ostalo je razdelila med potrebne Slovence in Hrvate ob periferiji.
Minolost našega društva je kratka. I pajrno, da bo naša prihodnjost boljša. Nadejamo se, da bo nam v prihodnje zagotovljenih kakih 20.000 kron rednih letnih dohodkov. l>a se doseže to, bo trebalo nekih preosnov v društvenih pravilih, v društveni organiziji. «Naša straža - se bo morala naslanjati na občine, na društva. V prvi vrsti bo morala apelirati na pomoč tistega dela našega naroda, ki je politično v najsrečnejšem položaju, za kar pa se i m a v prvi vrsti zahvaliti o b -m e j ;i i ni Slove n e e m, ki so stali kakor branik med njim in med mogočnimi sovražniki. Mislim na slovenski narod na Kranjskem.
Se enega vprašanja se moram dotakniti, namreč tega, da se tudi uresničijo vsi nameni »Naše straže«?! Naš narod je majhen, in primeroma majhen je fond, ki ga bo imel v te namene na razpolago. Moramo pa pomisliti, da delujemo na rodovitih tleh. Tujci (Sudmarka) trosijo tisoče in tisoče, a njih vspehi so razmerno neznatni. Če bomo pa mi trošili tudi le majhne svote, padale bodo na rodovitna tla. Ne smemo namreč pozabiti na eno dobro laslnost slovenskega in hrvatskega naroda : na izredno delavnost njegovo. Ta delavnost je kapital. Kdor ima tak kapital, temu zadostuje za bodočnost le majhna gmotna podpora. Naš zdravi in delavni narod bo mogoče obraniti z razmeroma malimi gmotnimi žrtvami.
Se neknj mi je omeniti. Zakaj smo prišli s prvim našim zborom na lepa tržaška tla? Prišli smo ne samo zato, ker smo prepričani. da je Trst jeden najvažnejših krajev na Slovenskem in v Avstriji sploh, <1 a j e to mesto evropske važnosti. Privedla nas je k vam še ena lepa lastnost, ka-
P o n L I s T K K
Samostanska slika.
— Pofest. — Opisal Janko Kotlar.
Vdova je poprodala svoje imetje ter se preselila na Kranjsko kupivši si prijazni Kle-vevž. Tu je hotela živeti mirno življenje sama z hčerjo, smatrajoča ves svet zlobnim, »nikar ju je bil Salez tako grozovito okanil. On, ki tii ju moral ščititi, o njem ni bilo | »oročila. Kako je to peklo Kuni^undo in nič manj ubogo Kazimiro !
Kolikokrat sodi človek napačno--
S;ilez je prejel pismo, ali ne Kazimiri-mga, ampak tajnikovo. Kakor strela iz jasnega neba ga je zadelo poročdo, da je Kazimira. tista Kazimira, po kateri je toliko
hrepenel, umrla.
( elo -tari grof Strasoldo mu ni več naklonjen z ono očetovsko ljubeznijo kakor nekdaj, tudi on ga hladno odganja.
Kakor senca je taval po Benetkah. P«>-zabil je slikarstva, pozabil prijateljev, ki so ga prej obdajali, v katerih družbi se je zabaval.
Samo pismo je čital stokrat na dan, pismo, ki mu je uničilo vse upe in nade.
Nikogar ni imel več na širnem svetu, ki bi ž nji m čutil, komur bi mogel potožiti svoje srčno gorje. Pač je imel očetovih sorodnikov, ali teh ni iskal, kajti znano mu je bilo. da so njegovo drago mater prezirali kakor ptujko, torej se jim ni hotel usi-ljevat i.
Dolgo se je boril sam z seboj, pred no je sklenil od|»ovedati se j»osvetnosti. Zapustil je rodno mesto Benetke, kjer mu ie tekla zibel, kjer se mu je oče rodil, ter hitel v materino domovino živet britke ure življenja, kar mu jih je bilo še odmerjenih. Hotel je s tem načinom počastiti spomin drage matere, ki ga je tolikanj ljubila in negovala.
Teden, dnij pozneje je voščeno bled 110-vinee vstopil v jezuvitski kolegij v Ljubljani. ()d str igli so mu dolge, valovite lase, ki so se vsi [»a vali po vratu na rameni in črna halja je za menila prejšnjo haržunasto ooieko! —
Kazimira je živela z materjo v Klevevžu brez prijateljev in znancev. V družbe ni zahajala, torej se jima tudi ni nihče vsiljeval : živele ste le Bogu in žalnim spominom.
I mevno je, da sti bili popolnoma tuji sosednjemu plemstvu in redovnikom bližnjih samostanov.
*
* *
Drugo jutro so postavljali sliko v oltar.
Nadprijor Ambrož se je kar topil v veselju. ko je pred tako krasno sliko vršil obred. Vse je občudovalo umotvor.
Tam iz-pod kora pa je nekdo bledega obraza zrl proti sliki. In ko je obred minol, priplazil se je varno proti oltarju ter gledal sliko z vidnim zanimanjem.
»To je Kazimira«, je vzdihnil konečno vznemirjen ter hitel v samostan.
Tam je dospel do male sobice, strahom potrkal in za trenutek je stal Ivica pred Sa-lezem. — — —
Z vidno pobožnostjo je klečal Salez pred razpelom, ko je vstopil Ivica : ni ga čili, ko je potrkal in tudi ne opazil, ko je stopil predenj.
»Salez«, je vskliknil le-ta, »Salez, odpustite m: ! Vse hočem povedati, kar sem zakrivil, samo prosim, poslušajte me in izročite pravic!.« Keksi je padel na koleni prede.ij ter povzdignil proseče svoje roki.
Mladi jezuit je čudom opazoval mladega hlapca misle, da se človeku blede.
»Predobri Salez, ali me ne poznate?« je začel znova. »Jaz sem Ivica, . . . jaz sem vas storil nesrečnega«, pripovedoval je skesano.
Slika mu je omečila srce, led, ki se mu je tajal že mesece, se je konečno stajal:
»Ti si !* se je čudil pater ter dvignil prosilca, ki pa su je trdno oklenil jezuvitovih kolen. — — —
Ivica se je skesano obtožil svojega zločina. Salez je poslušal molče, kako ga je sovražnik kruto prekanil, ali ni mu prispela niti jedn i beseda na ustni, ki bi izražala njegovo-jezo, ko posluša onega, ki m:i je uničil vso srečo, o kateri je sanjal tolikokrat!. In ko je Ivica završi I svojo spoved, podal mu je Salez roko v znamenje sprave in je rekel: »Idi, brat, jaz ti odpuščam, kakor naj odpusti tudi On !« In pokazal je na razpelo, pred katerim je klečal prej.
Solznih oeij je Ivica zapustil Saleza : bil je ginjen tolike dobrote. Mladi jezuvit pa je zopet pokleknil pred Vzveliearja prosč ga, naj mu da tolažbe v neopisni britkosti... (Pride še.)
in potem j>r{*<^< > /or; ti maso do katerega-kol i ' zaključka. K itajliolj r.a?n<»tanini v prašanjem >padajo n. pr. političnu vprašanja. ki zahte-vajo okrajno napetih umstvenili sil najsposobnijih in najizkušcniših državnikov : o takih vprašanjih očividno ni nikakor mogoče raču-ii i ti na zedinjcnjc 111 i —li in volje mn'ogošte vi I-:ti|i narodnih zlmrov : odloki mase morejo »>;ti v takili slučajih za državo samo |>oguhni. Kntuzia.-ti demokracije si domišljajo, da more ii:tr< »d kazati svojo voljo v državnih poslih : «<• je prazna teorija, v resnici pa vidimo, da ljudski zbori morejo zedinjati — po pre-irovoritvi	samo z:i menenje enc»;a, ali ma-
l»-<ja števila Ijudij : naprimer za menenje znamenitega voditelja stranke, znanega ondti-kajšnjega moža ali organizirane asociacije, ali n:t|H»sled - brez razlike za menenje tega ali drugega vplivnega organa žurnalistike. Ni tak način se pretvarja procedura skle- , panja v igro, ki se vrši na velikanski areni mnog«»glave in mm»glase innožice: čim već ;
je zbralo Ijudij, tem 1 ><>1J je stvar zamotana, tem I »olj je zavisno vse od slučajnih in nerednih nagonov.	{Pride še.)
Tr>t. dne lfn januarja liHMI.
Dve oblasti — stranki . Pod tem
i i is lovom smo prejeli doli sledeči dopis in ga
►javljamo, ali na odgovornost g. dopisnika, j kajti mi sami nismo dovolj obveščeni, kako -toje stvari v zadnji čas. I »opis se glasi:
Z ozirom na članek, priol»čen v 4. in .». št. >Kdinosti jkmI naslovom »Dve oblasti — stranki . prosim Vas, gos|tod urednik, da priobčite nastopno |x»jasnilo: Po ukazn vsega ininisterstva od dne t', marea 1898 št. 41 drž. za k., in sieer J; 1, je službeni namen finančne prokurature v o 1» č e : a) sodno zastopanje erarja. eerkev. ustanov itd. ; 1») zastopanje v administrativnem postopanju : e) oddajanje pravnega menenja v stvareh jvod a) I itd.; d sodelovanje na sklepanju pravnih opravil in sestavljanju pravnih listin v stvareh |mh1 e .
Za finančno odvetništvo (prokuraturo) obstoji — kakor za v>e druge oblasti — naredba. jio kateri je vsako ulogo rediti v o n e n jeziku, v k a tereni je predložen a. Prav na to stran je člankar britko tožil in napadal našo tržaško finančno prokuraturo. \e zamerjam mu tega, marveč pripoznavam brez]»ogojiio, da so njegove re-krituiiiaeije }h»j»oI notna opravičene, kar se dodaje minolosti do novejših časov. Prosil bi ga pa. naj mi veruje, da se je v no veji čas v jezikovnem pogledu tudi na finančni pro-1 ic ura turi jelo obračati na bolje. Finančna p rok ura tura primorska se je začela strogo ravnati po gornji naredbi.
1 'roku rat uri prihajajo slovenske in hrvatske ix»godbe. ustanovne listine in drugi dokumenti, da jih pregleduje in popravlja. P rok u rat ura popravlja iste v s 1 o-venskem oziroma hrvatskem j e-z i k u. \ teh d vel i jezikih dodaje svoje nove <lostavke. Se več : prokuratura sestavlja 4koneipire} jMigodbe, ustanovne listine — in včasih jako obširne —, izjavljanja za izbris itd. tudi v našem jeziku. Za tržaško okolieo ima prokuratura v zalogi nemško-laško-slo-venske dekrete, a v pisanih dekretih se ista poslužuje večinoma slovenskega je z i k a. Z slovenskimi eerkvenimi, upravnimi in občinskimi zastopstvi ona dopisuje tudi slovenski, - hrvatski ni hrvatski (občine Pazin, Punat itd., eerkve v Lindaru, Unijah, Ce-| rovlju itd.). Tudi to se je že dogodilo, da je prokuratura hrvatski tožila hrvatskega dolžnika. Xa zahtevo se govori z ljudmi tudi hrvatski in slovenski. Sploh moram |>ovdariti, da je sedanji načelnik finančne prokurature — da-si Nemec — v jezikov-, nem pogledu povsem objektiven m o ž.
Politični pregled.
1'KST, 15. januvarja lt 00
K položaju. Zdi -e, kakor da se težave sproti množe pred dro m. Korberjem. Sieer pa zatrjajo z Dunaja, da presumtivni mini-sterski predsednik z nezmanjšano energijo nadaljuje svoja prizadevanja. Kar se sedaj glasi <» namenih gospoda Korberja, je že znano in >rii-» slišali stokrat že: on se ne umakne ne preti desnieo, ne pred levico, hoče energično nadaljevati a.vcijo za spravo, ima v ta namen že pripravljen jezikovni zakon za Češko in Moravsko. Včeraj je bil dr. Kor-ber v avdijenei pred cesarjem: pravijo pa, da formalnega naloga za sestavo ininisterstva -e ni dobil.
Iz avstrijske delegacije. V plenarni seji min* »le W»ote je i»i I na dnevnem redu proračun mi niste rs tva za vnanje stvari. De-logat Čeh K a f t a n ji' opozarjal na angležko-nemško tajno pogodbo, ki sila obtežuje av-stro-o. ersko monarhi jo. Rekel je,- da je bil on in njegova stranka vsikdar za prijateljsko razmerje z Nemčijo, a to razmerje ne sme iti samo na račun Avstrije. Dalje je omenjal, da so pristojbine pri Železnih vratih previsoke in da se zl»ok tega od strani Nemčije donavski j in transitni promet odvrača cd Donave, Go-vornik se je dotaknil tudi avstrijske trgo-vinske politike, pokazoval na naraščanje ruskega gospodarskega upliva in govoril tudi o notranjih političnih homatijah, k a t e r e p r i - . p i s u j e u p 1 i v u m i n i s t ra v n a n j i h stvari ter je rekel, da so se izgnanja iz Prusije pri godila le zato, ker so bili izgnanci Slovani. Izjavil je, da so Čehi vsekako /.a časten mir z Nemci, a ta tn i r mora temeljiti le na p o p o l n i j e d n a k o p r a v-n ost i. Dokler nimajo vsi avstrijski narodi jednakih pravic, toliko časa Čehi ne morejo odobriti proračuna ininisterstva /a vnanje stvari. Delegat dr. Ferjančič z zadoščenjem pozdravlja gospodarska vspodbujanja v ekspozeju, meni pa, da nasprotovanja z oger-ske strani puščajo le malo upanja za uresničenje onih misli. Govornik se je izjavil za proračun in izrekel pritožbo, da se Hrvatje in Slovenci narodno zapostavljajo. Pokazoval je na naraščaj irredente v Primorju in je vladi pripisoval odgovornost za to, ter je pov-darjal, da je že skrajni čas, da merodajni činitelj: pridejo do spoznanja, da je zatiranje hrvatskega in slov. življa do cela krivo, ker je ta živel j straža morja jadranskega. Delegat \Yin-nicki popolnoma odobrava delovanje ministra za vnanje stvari ter izreka celo vrsto prito-žeb radi zatiranja Malorusov. Na to se je seja prekinila.
Pozneje je grof Goluchovski odgovarjal na interpelacije glede izganjanja iz Nemčije in je rekel, da so 1. 1H99. .z Prusko-Šlezke izgnali vsega 24 oseb in to samo sezonske delavce, katerim je bil vstop na pruski teritorij dovoljen le za določen čas, ki so pa čez ta čas ostajali na pruskem teritoriju. Iz-gnauje v takih slučajih je v absolutno pravilnem območju pruskih oblasti. Tudi je odstotek izgnancev v primeri z avstrijskimi priseljenci na Prusko skrajno majhen, kajti v letu 18iW. se je samo iz zahodne Galicije preselilo na Prusko 2—3< M M > delavcev, kar povzroča v Galiciji veliko pomanjkanje delavskih m oči j. Vseh reklamacij glede izgnanstev bilo je samo 24 in na posredovanje poslanstva, oziroma ministra za vnanje stvari, bilo je IS ignanstev deloma razveljavljenih, deloma podaljšanih. V Thiiringu ni bil nihče izgnan. Na interpelacijo delegata Stranskega in drugov glede poročil ininisterstva za vnanje stvari na razne časopise, v kateri interpelaciji je omenjeno, da se gotova poročila izvejo še le iz »Pester Llevda«, je odgovoril minister, da je popolnoma krivo menenje, da bi vnanje ministerstvo interesantne vesti namenoma poročalo ogerskemu časopisu, da so se marveč oficijelna poročila razglasila vedno ob istem času na Dunaju in v Pešti ter da ne more I > i r i govora o kakih prednostih v tem ju »gledu.
Cesar o političnih homatijah na češkem. Po dineju avstrijske delegacije prišlo je mej cesarjem in delagatom dr. Stranskvm do veleresii3ga pogovora o zde-vprašanju. Na cesarjevo opazko, da je bil Stranskega govor o vojnem proračunu jako oster, je odgovoril Stranskv, da je on tega menenja, «la se ljudstvo po ostrem parlamentarnem govoru preje pomiri, nego ako se ne govori tako. A cesar je rekel, da misli nasprotno in da bi s takim govorom Stranskv lahko provzročil nemire. To je Stranskv zanikal, ter rekel, da ako ljudstvo vidi, da njegovi zastopniki dajejo izraza njegovemu mišljenju, potem samo ne uporablja ostrejših i sredstev in prepušča to svojim poslancem v prepričanju, da so njegovi interesi dobro zastopani. Tako, misli on, se vplivneje deluje za pomirjen je v deželi.
Nato je cesar odločno izjavil, da je s stališčem Stranskega glede na «zde-vprašanje» nespravljiv ter da bi hotel v slučaju tudi proglasiti naglo sodbo in dalje,da v tem slučaju nikogar ne pomilosti. Dr. Stranskv je branil stališče ljudstva, a cesar je rekel, da je bilo ljudstvo nahujskano po inteligenci, na kar je dr. Stranskv izjavil, da je inteligenca res posegi vmes, a to da je tudi umevno, ker je inteligenci zakon pristopen, ki ne zapoveduje rezer\ istom, oglašali se z *hier», marveč da imajo le sto-
piti naprej in oddati svojo knjižico. Na toje odgovoril cesar: »Toje odvetniški argument, a jaz vara povem, tla je to stvar službenega jezika in ta je v vojni nemški.» Stranskv je zopet opozarjal na neprijetne poslediee, ako čuvstvovanju češkega ljudstva ne bo zadoščeno, a cesar je rekel, da tudi on obžaluje to, da pa zahteva, naj Stranskv pusti vojno v miru. Potem je cesar naročal Stranskemu, naj pospešuje nemško-češko sporazum-ljenje, ki se mora dovršiti in ki edino daje upanje na boljšo bodočnost.
V pogovoru z delegatom Kaftanom je cesar zopet izjavil željo po sporaztimljenjn mej Čehi in Nemci in rekel, da ljudstva ni sineti hujskati. Delegat Kaftan je odgovoril, da se ljudstvo nikakor ne hujska in da so Čehi vedno pripravljeni za mir z Nemci, a to le na podlagi jednakopravnosti in jednaki »v rednosti. Čehi želijo Avstrijo in kraljestvo Češko videti močno, a zahtevajo tudi, da se prizanaša njih narodnemu čutstvu. Z Bula-tom je cesar govoril o železniških stvareh v Dalmaciji.
Teh veleresnih pogovorov se nočemo, ne moremo iu ne smemo dotikati z instrumentom svoje kritike in se treba omejiti na to, da podajemo besede, kakor so bile govorjene. Slutili smo pa že v naprej, da bodo naši narodni nasprotniki na nesramen način zlorabljali te pogovore. In nismo se motili: »Neue Freie Presse« je že na delu. da iz cesarskih besed kuje svoj židovskoliberalni strankarski kapital. Meni namreč : kar je cesar rekel glede vojske, to velja tudi za državo! To je: armada mora biti nemška in — država mora biti tudi nemška! Kjer je meja možnosti obstanka države — tako meni ta nesramni list — tam morajo nehati zahteve Cehov. Ker pa možnost obstanka države sloni — po nemškoliberalnem umevanju — na nemškem gospodstvu, morajo se Slovani pokoriti temu gospodstvu. Tako kuje »Neue Freie Presse« iz cesarjevih besed svojo korist.
Tržaške vesti.
Lahonska nesramnost. Okoličanska ženska je prišla k nam v uredništvo in nam povedal:) sledečo, za naše nasprotnike malo-častno dogodbo.
Naša pi ipovedovalka je od onih žensk, ki prodajajo cvetlice na trgih. Ona pripoveduje: Minoli teden je prišel na lesni trg neki Giorgio ter nas vprašal po neki prodajalki, katere pa ni bilo ta dan na trgu.
Drugi dan je prišel naš Jurij zopet ter je dobil eno žensko. Vprašal je, je-li ona mati tega in tega mladeniča, kateri išče službo vrtnarja.
Žena je rekla, da je, na kar jo je Jurij vprašal: Je-li vas sin za Nabergoja ali za Mauronerja ?! Žena je odgovorila: Moj sin je še skoro otrok, ni se še poteza 1 ne za enega ne za druzega, po rodu pa je Slovenec, kar je naravno, ko sem Slovenka jaz in mu je bil tudi oče Slovenec — sicer pa smo seveda Tržačani Oprostite gospod, je nadaljevala, jaz ne vera, kaj želite, ali vedite, da inoj sin išče službe — kruha in ne druzega ! Ako imate kaj »po rokah«, stori.j njemu in meni veliko dobroto.
Dobro, je rekel laški Jurij, ali vedite, da je takih gospodov, ki hočejo v službo ali Mauroiierjeve ali pa Nabergojeve somišljenike in jaz imam obojih !
Povejte, je nadaljeval, kam je vaš sin hodil v šolo? Ona je odgovorila, da na Ka-tinaro. Aj, je rekel on, torej v slovensko šolo! Da. je odgovorila mati, ali učil se je tudi laški in ima še sedaj knjige doma.
Škoda, je rekel Lahon, ali šola na Ka-tinari je .-lovenska in vaš sin je torej Slovenec ! Ali oprostite, je rekla naša žena, kaj bi odgovorili vi, ko bi vas kedo vprašal, kateremu narodu pripadate? Rekli bi, kaj ne, da ste Italijan, ker druzega ne morete reči (žena je namreč poznala Jurija, da je Furlan.) Tako pravim tudi jaz o svojem sinu, da je Slovenec, kar pa nima na delu nič opraviti ! !
Lah je odšel, žena je pa gotova, da sin ne vdobi (vsaj po Juriju ne) dela!
Tu imate nesramno postopanje naših nasprotnikov, a ob enem možato postopanje revne matere okoličanke, ki naj vam bo za lep izgled !
Gospod svetnik Schvvarz pa naj le trti i dalje, da nas Lahi imajo radi ! ! !
Zvez a slovenskih in istersko- hrvatskih ŽlipailOV. Pravila te zveze so nam došla ter jih priobčimo čim prej. Da bo novo društvo, čegar ustanovitev se je na shodu županov tako navdušeno pozdravila,
zimoglo začeti svoje poslovanje, treba je, da mu pristopijo členi. Kakor je razvidno iz pravil, morejo biti členi župani, podžupani in občinski svetniki slovenske in hrvatske narodnosti..
Kdor le-teh torej pristopi društvu — in vsaj od slovenskih in hrvatskih županov pričakujemo, da store to vsi — oglasi naj se pri ljubljanskem županu gospodu l v a u u Hrib a rj u, kateremu naj ob jednetn naznani, kedaj bi po njegovem raenenji najbolje kazalo sklicati ustanovni občni zbor.
Prebivalstvo Trsta je glasom računa statistično-anagrafičnega urada naraslo koncem leta 189i» na 167-286 oseb. Vojaštvo v tem ni šteto.
KojstTO in smrt. Prvi teden t. 1. (od 1. do 6. t. m.) se je na Tržaškem ozemlju rodilo 5i' moških in o.r> ženskih otrok ; umrlo
je 45 moških in 47 ženskih. V isti dobi lanskega leta je umrlo 10* oseb.
Razpis službe. L o te r i j k i urad za Primorsko, Krajnsko in Dalmacijo v Trstu je raspisal službo brezplačnega e. kr. v e ž-benika na tem uradu, oziroma vežbenika z letnim adjutom fiOO kron na leto. Pogoji: dovršeno 17 leto dobe življenja, z n a n j e d e-ž e 1 ni h j e z i k o v v besedi i u pisavi, dobrim uspehom dovršena nižja gimnazija, realka ali sličen vojni zavod. Prošnje je vl ižiti do 2(5. t. m. na tu k. loterijskem uradu.
Burja, ki je razsajala zadrje dni, je zahtevala zopet več žrtev. Več oseb je poškodovanih vsled padca mej njimi finančni uradnik Fran Petelin in 62-letni Anton Grmek. Prvega je vrgla burja v svobodni Inki, kjer je bil v slušbi ; težko je poškodovan na rami. ra/.ven tega pa še na več drugih krajih lahko. Drugi je padel na trgu S. Fran-c9seo. Tupi njegova poškodba je težke narave,
Neznaten požar je nastal v soboto po-poludne v dimniku nekega skladišča v ulici S. Anastasio. Gasilcem se je kmalu posrečilo,
da so ugasili ogenj.
Dražbe premičnin. V torek, dne lii.
januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Belvedere št. 31, oprema v zalogi; v ulici S. Nicolo št. 'JU, vino: v ulici Foscolo št. 1 B, hišna oprava; Greta št. »134, hišna oprava: v ulici delle Legna št. 3, hišna oprava.
Vremensko poročilo. Včeraj, toplomer ob 7. uri zjutraj 1 "2, ob 'J. pop. l"_? C. Tlakomer ob 7. zjutraj 7.r)t.H>. — Danes toplomer ob 7. zjatraj —. 1 C. — Danes plima : S.28 prep. 10.IG popol.
»Zavarovalnica goveje živine« v sv. Ivami bo imela v sredo 17. r. m. ob t. uri zjutraj slovensko peto sv. mašo s prošnjo, da bi sv. Anton varoval naše govedo bolezni in nesreč. — Na obilno udežbo členov vabi
ODBOR.
Vesti iz ostale Primorske.
v Volitve volilnih m o ž n a G o-riškera. iz Dutovelj nam pišejo: Dne 13. t. ra. je bila tu volitev volilnih mož za izvolitev jednega državnega poslanca na mesto odstopivšega grofa Alfreda Coroninija. Izvoljena sta bila jednoglasno gg. Andrej Lah in Andrej Petrič iz Dutovelj.
X Žled v dnevih 14. tlo 16. ra. ra. je bil prava katastrofa za prizadete dele Istre, Goriške in Kranjske. Kolika je bila vsa škoda, se še ne ve. A nje grozota se zrcali v podatkih, katere srao prejeli samo iz Podgrad-ske občine.
Tam je žled zasegel 7 katastralnih občin: Erjavce, Gaberk, Huje, Podbeže, Pre-garije, Prelože in Zajelšije in je bilo oškodovanih 208 gospodarjev samo na s a »1 ne m drevju tako :
zelo poško-	popolnoma
dovana debla vuieena debla češ p le	17836	710;"»
jablane	320i>	7 22
hruške	1503	429
črešuje (cepljene) 1	36
orehi	_26
Skupaj . . 22672	6321
Prav nizko cenjena škoda preseza 100.000 K samo n a s a d n e m d r e v j u. A škoda je velikanska tudi na necepljenih črešnjah .ki dajejo frodelj, in na gozdnem drevju.
X Branimo svoje! Ne smešimo
s a ni i sebe! Iz Istre nam pišejo : Kadar slišim Slovenca govoriti, da je iz Triješta in da gre v Fjumo ali Abacijo (tudi Opacijo), dal bi mu skoro zaušnico za to spakovanje.
A tudi v tisku se mnogo greši. Mohorjev koledar ima sejme v Akvileji, v Monfal-
Lomi. v Novem < i radu (prevotl iz < 'asteliiuovo) i t* L Si čim tudi Blazni kova Prali ka ► . A «S|o-venef piše te dni v |>«»roči!u o Legi* : v Ilolinu idizu Pingueuta, v StriMonu blizu l'i»rt«il»', v Rabacu |»ri Albom. Saj bi n«« bilo tako težavno | miz vedet i, kako razni kraji imenujejo pravilno. Y 1nm|<mV torej: proč s takimi spakaitii !	,
I ni e n o v a n j a. < okrajnimi šolskimi nadzorniki začasno za prihodnjih ti let imenovani: za t »lminski okraj va Iničui ;n*-i-telj v tiorici ir. Andrej I. a > i č ; za okolico <*ori~ko, slovenski* šole v Gorici in v gradi--čaii-kem okraju glavni učitelj na e. ki-, učiteljišču v Kopru, g. Fran I' inšger: za sežanski okr:tj vadnični učitelj v Gorici g»isp. Matej Kante: za italijanske ljudske na (ira-d ščanskem vadničtii učitelj v Kopru, g"sp. J<»sip P i e h.
> O in e j i t e v p r ometa s preši č i za okraj V o 1 o s k o. Ker se je v Voloskem »»kraju prikazala prešičja kuga, je e. kr. na-mestništvo. na podlagi določil £ 3. postave •rlede živinske kuge od dne 29. februvarja 1*K0 drž. zak. >r. tnlločilo zatvoriti politični okraj Volosk ► proti uvažanju in izvažanju živili prešičev, kakor tudi prepovedati -»•umje |trgej za prešiče v tem okraj. .
Prcdstopki te »Klredl>e, ki stopi v veljavo z dnem 15. januvarja 1900, kaznu je jejo se po fM>stitvi <mI »Ine 24. maja 1SH2. »Irž. zak. st.51.
Vesti iz Kranjske.
Baron Hein se je dne 12. t. m. s soprogo vrnil v Ljubljano.
Strajk Kleinovili in Blazni kovili stavcev v Ljubljani je ponehal in se je tlel<> zojiet pričelo.
*(». M a 11 n e r, znani hotelir na Bledu, j«* že dlje easa bolehal in je sedaj postal umobolen. Prejieljali so ga v deželno blazuico na Studencu.
Pogrešani pilar Jože Vala nt iz Ljubljane. o katerem smo poročali, je iz Trate na Koroškem javil svoji ženi, da je še mej živimi. Domnevali so si namreč, da je on identičen / nekim mrtvecem, katerega so s. I. in. našli ob bregu Save blizu postaje Sava.
Razne vesti.
Nemški cesar v Dalmaciji. Razni listi hočejo vedeti, «ia je nemški konzul v I rstu dobil služlieno naznanilo, da nemški eeaar po -vojen® ]>otovanju v Italijo obišče tudi istrsko »•bal. V-led tega se iwn!a rečeni konzul za nekoliko dni v Dalmacijo v t:i namen, da o vsem obvesti nemškega konzula v Splitu m »la mu jmmIji potrebna navodila. Nemški c»'sar ♦ la s** u-tavi v Dubrovniku in Splitu.
Najstareji notar v Avstriji je umrl te »lili v Zadru. Ime mu je bilo Dominik Pa-pafava in je opravljal služlio notarja celih 50 let.
Strossmayer najstarejsi škof kato liške cerkve. Neki list IK »vda rja. »la j»* vladika >tros~ma ver najstareji škof katoliške cerkve za pa|»ežem, ki j»" pred nekoliko leti -lavil sv».jo |wtdesetletn:co. Glavo našega Stro-r-mavcrja »»bsevajo sami jubileji: liO-let-nica mašništva. SO-Ietniea življenja, a sedaj ."H»-letnica školovanja. 1'«» takem je Stross-maver najstareji škof kat»»liške cerkve. Da. najstareji |m> letih iti delovanju, a naj mlaj i po duhu, srcu in zanosu »za vero in domovino«. Ali ni to - vprašuje »Obzor — že na tem svetu plačilo o»i ISoga za v^ ono, kar je -t»»ril za hrvatski narod?!
Grof Dragotin Draškovič Trakoščanski
je ilne 12. t. m. v I/)\v«ivem sanatoriju na Dunaju v cvetju let — bilo mu jih je še le 25 let — na zares tragičen način zaključil svoje življenje. Dne 30. novembra je pone--rečil na lovu. Puška se mu je zaplela v grm in se o tem sprožila. Hiteč iz puške mu je prebil glavo. Preveli so ga v rečeni sanatorij. kjer s»* mil zdravniki morali prerezati ;;lavo in o<lstraniti »lel»* možganov, ali rešiti življenja mu vendar niso mogli. Mladi grof je izdihnil svojo dušo ]►». groznem trpljenju. Zagrebški listi pravijo, »la je bil mladi grof eden onih redkih velikašev hrvatskih, ki je bil Hrvat z dušom in tel»un in je bil v čast domovini svoji. Zato poinenja njega smrt hudo zgulio za Hrvatsko, kajti ni dvombe, da bi se bil ta nosilec slavnega imena Dra-škovićev z svojimi obilnimi sre»lstvi postavil v služlio domovine.
0 streljanju proti hudi uri. K;»k»>r smo
že s|H»r<»eiIi, so gosp. ravnatelj dr. Pernter, »•. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in zemeljski magnetizem na Dunaju, v spremstvu tajnika tega zavoda, dra Viljelma Traberta,
dalje gospod Albert Stiger iz Slov. Bistrice, g»»sp. cesarski svetnik <Ir. Schmid iz Brucka o. M. in g. »Ir. Robert Klein iz Tragossa te dni dospeli na p»iskuševališče za streljanje proti liinli uri rudnika tvrdke ('ari Grei-n i t z Neffen v SL. Kathrein a. ti. Lam-ming pri Brucku o- M., da izvcdej»» temeljite eks|K*rimente v tej važni stvari.
Recernt strelišče je prirejeno na naj pri-inenieji način ter preskrbljeno z 9 različnimi zistcrai aparatov za streljanje proti hudi uri, tako. »la j«' možno prirejati najrazneje p»>-skiise. Na poskusih dne 9. in 10. t. m. je bilo možno z vso gotovostjo potrditi vspehe skušenj, nabranih v vsem poletju, katere skušnje pravijo, da p»» efektu streljanja nastaja vrtinec v zraku tolike moči. »la je pr<»-vzročul taka jk»rušenja strelnih priprav (nav-lašč napravljenih tarči, da se je bilo kar čuditi.
(■» os p. ravnatelj »Ir. Perntner, ki je, kakor >.ii:<i o. avtoriteta prvega reda kakor meteor- in fizik, je izjavil po poskusih: »V mehanični moči vrtinca v zraku, dejanski <h»-kazani po raztrga vanju, prelomili in lučajih, ki se dajo meriti, smo dobili energijo, katere učinek mor«* jako lahko vplivati na p o s t a j a n j e to č e.«
Ksperimenti s»i »lali tudi ta rezultat, »la strelni aparati morajo biti narejeni po določenih odnošajih, ako hočemo, da imajo učinek, ki omogoča usjieh proti toči.
Drug določen rezultat je bilo izkustvo, »la uporabljanje malih aparatov z malim nabojem nima alisolutno n o h e n e vre »I-n o s t i.
Zanimati utegne še ta objava, da od 20. januvarja naprej bodo vsakih 14 dni (in sicer vedno ob sobotah) nadaljna streljanja na po-skušnjo, ki pa bodo — na dotično prošnjo tvrdke Ca rl Greinitz Neffen — pristopna vsem onim osebam, ki se zanimajo za t»>.
Omejitev prometa z živino z okupacijskem ozemljem. V sled odloka e. k. m i niste r-stva za notranje stvari od »Ine H. januvarja
H H M I, št. S41, je radi obstoječe prešičje kuge prepovedano uvažanje prešičev iz okrajev Kladanj, Bos. Novi. Prnjavor in Dolna-Tuzla in radi ovčjih koz, a uvažanje ovac iz okrajev Bihać, Cazin, Krupa. Bos. Novi, Petrovac in Sanskimost.
Prestopki teh določitev se kaznujejo po postavi o»l dne 24. maja 18K2, štev. .">1 <lrž. zak. pri koji se uporabi tudi £ 46. občne postave gledč živinskih kug »►»! leta 1880.
53.585 (j. prol i prejšnjemu letu. Ves izvoz na kupnem je znašal decembra 1S90. leta 600.978 <|. proti 654.563 <j. prošlega leta. Sladkor.
Letešnja doba izdelovanja sladkorja se bliža koncu. < )d 212 tovaren v monarhiji, ki so začele 1. avgusta m. 1. izdelovati sladkor, jih je delalo decembra meseca le še <><. mej njimi 50 v Avstriji. Rezultat je sledeči : Surovega sladkorja se je do 1. t. m. izdelalo za 417.46S <j. več nego lani, dočim se je izvoz zvišal le neznatno. Poraba pa se je znižala za 149.744 q. t. j. za 1 0°/0. Poslednjo okolnost je pripisati zvišanju davka na sladkor. Tudi cene so postale slabše. Prihodnjost naših tovaren za sladkor torej ni sijajna. Da so zamogle nekatere tovarne vedar razdeliti lepe dividende, je to posledica uspehov prostega leta: takrat namreč nisozaračuni le vsega dobička.
Plačevanje je ustavila
znamenit trgovina s kavo, tvrdka Are t v & Co. v S a n to s u, ker so se pogajanja z upniki za poravnavo razbila.
Trgovina z lesom.
Jelove deske	mm S/14" f. 52—f>7 za 12UO
li> in	„ 7/14" r 40—4:?
_ skurete 13 - 14	_ 7 14". 30—31
|	11 „ 15	n 7/14".. 32—34
„ remeljni 70 „70	-	r 26—27 za °/0
(moruli)
35 70 _	.. 13—14
_ .. 80 - SO »	- 33—35
40 „ 80 ..	_ 17—17\s „
IH) .. !M> „	„ 40—43
45 _ IM) „	„ 20—22
100 _ 100 r	.. (50—«il
11« „ 11(5 „	. 70—80
Po tramičili ifileri) 3/3, 3/4, 4,4. od 21) <lo 31 kr. kul>. Trami 4/5 <lo 7,i> od 5—12 m. 31—33 kr. kub.
„	8/10 in i»/11 6—12 m. 33—36 „ „
Bordonali 10/12 in naprej for. 12-50—13.50 kub. meter
Vsled hude zime prihaja malo lesa in tudi na trj^n malo vprašanja.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 15. Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.84. Pšenica za april K. 7.69 do 7-70 Rž za oktober K. —*- - do —"—. Rž za april K. 6-87 do llviS. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 11)00 l\. 493 do 4''J4. Oves za oktober K. —■■— do —•—. Oves za april K. 5*01 do 5"03.
Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje zmerno, mirno. Prodaja: 20.000 met. st. ne-premenjeuo Vreme: mraz.
Haillblinr 15. Trg za kavo. Santos good average za marc 30.25 za maj 37.—, za september 38.25. za december 30.— Denar.
Havre 15. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 44.—, za maj 50 k. frankov 45.25.
Dunajska borza dne 15. januvarja.
Književnost in umetnost.
Numerirana izdaja Prešernovih poezij. Pišejo nam : Strmč smo gledali na razviti zvezek i 1 u s t r o v a n i h Prešernov i h poez i j, katerega je preskrbela tvrdka Klein-maver-Bamberg v Ljubljani. Strme smo gledali in — odkrito povedano — »»bjokovali 10 K, v poslanih za numerirano izdajo poezij našega pesnika prvaka. Vpraševali smo se, da-li smo narodu samemu kaj koristili z visoko svoto 10 K ? in ko smo si odgovorih, da narod sam nima o»l tega uikake koristi, smo morali uvideti, »la ima od te izdaje korist edino le tvrdka — tuja tvdka!
Zvezek v prvo n i vezan. Ilustracij je na 244 straneh 20 (in še »» teh ne bi mogli reči, da so nepouianjkljive in (»osebno še — estetične), a vsaka stran ima na čelu počrez malo vinjeto. Papir je lep in fin, a ker je ukljub temu knjiga mnogo, mnogo predraga, smo si mislili, <la s»> zaračunjene najmanj 4 K za naše in vsakega naročnika ime, ki je tiskano na prvi strani.
Kd'»r si te numerirane i/daje ni naročil, naj mu nikak»»r ne bo žal, ak»> ni tak<» am-bicijozen, da bi ln»tel videti natisnjeno svoje ime nekako takole: St. 317. numerira I blagorodni gospod N. N. . . .
<i|a>ba. V zal»»žbi podjetnega knjigo-tržca g»»sp. I. Sch\ventnerja v Ljubljani so nedavno izšle : »T r i A š k e r č e v e b a -I a »l e«, uglasbene za srednji glas s sprem-ljevanjein glasovi rja. katere je ubrano in priljubilo uglasbil »h»sedaj še psevdoan»>nimni a jKivsom nadarjeni skadatolj g. Risto Savin. ()pus 3. Cena 2 kroni 40 stotink. Nove balade obsezajo tri pesmi in sicer: »Poslednje pismo , »Javor in lipa« ter »Poroka«. Vsaka skladba posebej se lepo razlikuje po besetlilu in umetnem spremijevanju. Najlepša je pesem »Por»ika« ; sploh pa je — izvzemši nekoliko nepravilnih naglasov v prvi pesmi (kar pa je lahko popraviti) — vse lepo in priporočila vredno. Prijatelji glasbe, sezite |>o njih !
V založbi muzikalij Otto Mass, na Dunaju, V1/2 Mariahilferstrasse 01. sti izšli ti le skladbi : »I) i e H o s n i a k e n k o m m e n« (Bošnjaki prihajajo), koračnica za glasovir, zložil Kd. Wagner, kapelnik v bos. herceg, peš. polku šr. 2. Cena 1 krono 50 stotink.
Dalje, »4-er Hosniaken Marscli« (Bošnjaška koračniea) za glasovir, zložil Hans Pavlicena 1 krona 50 stotink. Obe skladbi sti lepi in ker sti uglasbeni po naj-itovejcm glasbenem ukusu, popolnoma služiti svojemu namenu.	H c r o s.
Brzojavna poročila.
konferenca nemških voditeljev.
D V NAJ 13. (K. B.) Popoln d ne je bila v stanovanju poslanea dra. Grossa konferenca voditeljev nemških stranki. Sklepi so strogo tajui. Pravijo, da bodo v ponedeljek nadaljevali posvetovanje.
Cesar na lov.
DTNAJ 15, (K. B.) Cesar pojde s prin-eeni Leopoldom Bavarskim na lov v Xeu-berg ter se povrne v četrtek na Dunaj. Epidemija na Spanjskem. BARCELONA 15. (K. P>.) Vsled Epidemije, podobne influenci, raste umrljivost Polovica prebivalstva je v posteljah. V delavnicah dela samo četrtinka običajnega števila delavcev.
Huska vojna odškodnina.
CARIGRAD 13. {K. P».) Turška vlada je plačala Rusiji ostanek vojne odškodnine, zapadle leta 1800.
Reskript carja Nikolaja.
CARIGRAD 13. (K. P>.) Car Nikolaj je poslal grofu Muravjevu jako laskav reskript, v katerem hvali njegovo delovanje za rešenje kretskega vprašanja in o pridobitvi luke Port-Artliur. Reskript omenja tudi mirovne konference v Haagu ter izraža upanje. da je ista ustanovila trden temelj v dosego carju toliko dragega cilja, da so vsem narodom zagotovi namreč resnični in trajni mir. An&rleži odpirajo pisma iz južne Afrike.
PARIŠ 13. (K. li.) »Matin» prinaša senzacionalno vest, da Angleži odpirajo pisma diplomatov iz južne Afrike ter spreminjajo
vsebno istih.
Kuga v Avstraliji.
LONDON 15. (K. B.) »Reuterc javlja iz Adelaidc: Tukaj sta se pripetila dva slučaja kuge: eden je imel smrten izid.
Egipčansko vojaško v južno Afriko.
KAJIRO 15. (K.B.) Sedemnajst anglež-gih častnikov v egipčanski službi se poda v južno Afriko; isto velja o \Vestkcndskem polku, ki je sedaj v Alcksandriji.
Vojna v južni Afriki
Colesberg — Origna->Vest - Ladysmitli.
LONDON 13. (K. li.) »Ren ter« javlja iz Pretorije: (ilasom uradnih poročil so bili prošlo nedeljo Angleži pri C o les bergu odbiti ter so imeli znatne z«rube. O zgrubah
n	r
Boercev ni natlaljuega poročila. Angleži so napa'.i in razdrli boerski tabor pri Grigna-\Vestu. Potem so poslali eno boersko poveljstvo proti Angležem, ki so se pomaknili proti Beimontu. <) vzetju visoke ravani pri L a d v-sinit h u poročajo, da že bil naskok Boercev začetkoma uspešen : pozneje so bili primorani opusti dve poziciji.
Položaj nespremenjen.
LONDON 15. (K. P».) Glasom druge brzojavke lorda Robertsa iz Caj»etowna z današnjega dne so ni ni<"- spremenilo v položaju.
Uradno poročilo lorda Kobcrtsa.
LONDON 15. (K. B.) Vojni urad je dobil brzojavko vrhovnega poveljnika lorda Robertsa iz Capetovna z dne 13. t. m., ki pravi: Dne 11. t. m. se je vrnil oddelek konjice, katen» je general Methucn poslal na rekogno-sciranje. Isti je udri 25 milj daleč v ozemlje svobodne države, a je naletel samo na sovražne patrole, ne da bi našel obsadke. General Kreneh jedne H> t. m. preiskoval kraje ob levem krilu sovražnika. 11. t. m. je napredovala vsa konjica in topništvo na konjih, da bombardira taborišče boercev vzhodno od Colesberga; Angleži pa niso mogli odbiti sovražnika. Iz Malekinga javljajo z dne 2-S. t. decembra in. L: Vse je v redu.
Trgovina in promet
Tržaški promet na kopnem v decembra leta 1S*H>.
Skupni promet blaga na suhem je znašal decembra meseca m. i. 1,493.791 q. proti 1,463.316 o. v isti dobi prejšnjega leta ; višek znaša torej 30.475 <|. Ta višek se tiče uvoza, kajti izvoz se je v isti dobi znižal za
	včeraj	lltttl«**
Državni dolg v papirju	99.20	09.35
v srebru	98.95	99.05
Avstrijska renta v zlatu	98.15	98.20
.. kronali 4%	08.05	98.85
Kreditne akcije .	233.66	234.15
London 10 Lsr. .	242.30	242.30
20 mark .....	23.64	23.(i 4
Napoleoni.....	10.10	10.21
100 italijanskih lir .	89.60	80.75
Cekini......	11.42	11.42
		
Velika zalog-a
soliMoia plištva in taiecarij
o»l oo <00000
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San Criovaimi hšt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne C9ne. Mnje pohištvo	&recol

XX
I Um i« tovarna |
pohištva vsake vrste
A lessaudro Levi Miuzi « Trsta.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Boirat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran ecuik sratis iu franko vsakemu uu zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunajo.
Išče se mladenič.
Kakor vajenec išče se inteligenten okoli 15 let star mladenič iz dežele. Isti dobiva v štiriletni učni dobi potrebno stanovanje, hrano in obleko, vrbu tega dobijo zadnje leto njegovi štarisi po 2 gld. vsaki teden. Pogodbo se sklene po preteku 1 mesečni poskušnji. Ponudbe: Henriku Bremitz tovarna glasovirjev Trst, Borzni trg stv. 9.
Prihod in ouhGii vlakov.
Južna zeleznica.
Odhod iz Trsta :
♦i.20 pdp. omn. NVbrežina, ( ervinjan, Benetke H.— _ lnxovi. Dunaj, zveza z Reko s .25 _ _ Nal»rezina, V dem, Benetke, Kini
—	_ omn. Nabrežina, Videm, Kenetke. Verona H .55 „ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb
12.45 pop. oni n. Kormin, zveza (. "ervinjan. Benetke 4„ _ Nabrežina, Videm, Benetke, Him 5.30 _	Benetke (via ( ervinjan in via Videm)
Kini (via Bixii) naravnost. <>.25 _ pošt. Dunaj, zveza z Keko 8.15 z vi*, hrzovl. Kormin
s lf. _	_ Dunaj, zven k Pešim, Keko
S.45 _ meš. Nabrežina, Vi«lem, Benetke 9.45 _	do Mfiiztudiligft
f.,10 _ (muho ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
♦>_i>» lp.	meš. iz Miirzusehlajia. Beljaka itd.
7.33 _	„ iz Italije, Kormitia, Nabrežine
tf.45 _	brzovl. iz Kormina
9.2S _	_ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 _	pošt. Dunaj, zveza z Keko
10.4O _	hrzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 _	omn. iz Benetk (via ( ervignjan)
5A") pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zve.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 _	hrzovl. iz Italije preko Kormina
—	_ „ Dunaj, zveza z Keko 11.35 _	omn. iz Italije preko Kormina 10.3** piip.	(samo v sredo! ekspres iz Ostende
Mala oznanila.
I*!«! t.» rubriko |iriiia%m<i oznanila p« najnižjih <-<'u»h. Z:i \ enkratim inson-ijo w ploču |«» i uvč. za. bet«-«!«. ; ki večkratno in--M-n'ijo |>:i *«• i-t-1>:» pritn>rij.> zni*a. Oglasi ra vs<> lftJ> za i-nkrat na UrtU-c -tant-jo im» 10 kH. t«-r w plačujeji. v »'-etrtMuih autociiKitnih j ohntkih. Najmanja objava :M> ii«'-.
V Trstu.
Posredovalnica /a potovanja.
Alojzij Mozetič ^^rrU
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Zalosra krompirja, zelja in fižola.
^/ufffcVPP 151 ii llli<"1 VitMma *t4*v- ;> ima
JdR. zalogo krompirja, zelja, fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo.
Zaloura olja. mila in kisa.
Vatovec Anton ^T"«!*
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
——- TMr.Tf—Ti'-^Tr-j-n-' -i	- ———- --* -s-
Kreme.
Iiirifni/ir Fi/Snfp u,ica Cjirinti;i stev-j u i iv vi viu matu toči izvratno ćrno in hej0
istrsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo.
Državna železnica.
l > <1 h o d o <1 S v. A n d r e j a
Perhauc Jakob
u lica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk Postrežba točna, cene zmerne.
^^MEJNARODNI
i ANORAMA trst - Borzni trg 14 - trst
Od H. do 14. januvarfja Jako zanimivo potovanje po Egiptu. Slapovi reke Nii. piramide. Luksorjev tempelj, mesti Cajir in Aleksandriji itd.
Vstopnina 2 O, otroci 10 kr.
Sveže mleko.
Mlekarska zadruga v Zagorju ob Savi
l»i oddajala tržaškim mlekarnam, proti zavezi iti kavciji, franko kolodvor Prst več sto litrov svežega mleka na dan. Mleko vsaki dan dvakrat sveže. Na razpolago tudi najfineje pasterizirano surovo maslo za caj.
F I L I J A L K A
| c. Kr. uri?, avstr. kreditnega zavofla
/a trsovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoieonih na
4-dnevni izkaz >\\ 30-dnevni odkaz 2%".
o s „	3-mesečni .. 21// „
-	» 4 o	(J_	21.."
8.45 IM 7.4'i 2 JU i
Piri h Ivan
pdp Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak
Hrpelje, Rovinj, I'ulj, Dunaj pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj. Dunaj
brzovl. Pulj, Divača, Beljak. Dunaj	. ■ r ■ ■■
Herpelje, Divača (samo oh nedeljah in I 0710 Jllf*ll praznikih).	U ^ JUI IJ
ulica Media št. :»., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp Divača itJif> _ Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrpelje. Ljubljana. Dunaj ♦5.15 zve. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9JjO _ brzovl. I'ulj, Rovinj, Dunaj 9.2f» _ Hrpelje. Divaea (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
d h o d iz Tržiča:
7.4S pdp.. 1.53. <».25 pop. preko t ervinjana v Italijo 10.42 _ in 10.48 zvečer do 4 ervinjana.
Androna S. Lorenzo (za magistratom. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Gostilna „Gambrinus"
v ulici Rossettf je odprta do 4. ure zjutraj vsakokrat, kadar je v gledališču R o s s e 11 i ples
Anton Kramberger.
Potočnik Fran rr^ll'T
matinsko iu belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo; vsaki čas mrze jedi. < )dprto vedno do polnoči.
Oblivala.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stcuijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obinvah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2"n na vsako svoto. V napoleona brez ohresii.
Nakaznice
na Dunaj, Prago. 1'ešto. Urno, Lvov. Tropavo. Keko kako v Zagreli. Arad, Bielitz. Gahlonz. Gradec. Sibinj, Inomostn, Czovec, Ljubljano, Line, Olomue. Reichenherg, Saaz in Solnograd. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l"(l0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Acquedotto 21.
Acguedotto 21.
Stantič Josip
f> o h o d v Tržič: 7 dO. i' 45. predp.. ."».IS, 10^3 I*>p- iz Iialij« t ervinjana. 1.35 jn»p. iz < ervinjana.
preko
• pri Pepetu Kraševeu« na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra p »d ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Odhod in prihod parvsiko*.
V	Zavije pr.-ko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
Milj ob 7.15, '.». 11 I pred p. 2.15 pop. Pri h od > 10.— predp. 12.10, 3.25, 4.4."» pop.
V	Milje s i poŠta I. i*.:»U. 12 (pošta) predp. 2.jO,
1 »."> preko Sv Marka) tf.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), H. t».:Ui ipoštai predp.; 1.30. -'»-V i ipo-tai. 7>.".'A» pop. <>b n e <1. in prazn. * i j« '-ta'. ;*.:Jo. 1*2 i jH»štai predp.; 3.—, 1.30.7.15 p<>p. Prihod:	(preko Sv. Marka) S.—
Š.30 (pošta i predp., i—. .*» 4"» ijK»šta) 6.30 pop.
V	Koper 7.."»o preilp.. !2,o."» <j>o~tai ■'».—. 4.15 (po-
slal pop. Dohod 643, U.— (postal predp. 1JHK 3. <pošta <> 1» ne d. in prazn. 7.50 preap., l-_'.o:» tpo^ta). ">.— |M»p. Dohod: ti.45. I'. — tfpoštai predp.. 4.— ij»ošta> pop.
V	Piran preko Izole 12.-"»0. 3.— pop. Dohod
preko Izole »>..'iO. 7.— predp. Ob n e d. in pra/. n.: 11.31» in opoldne. Dohod: »»..'»O. 7.— zjutraj parnika -,Istria~ in _ Portoro-e-.)
^ l m a *r v*ak »lan razun nedelj ob 4 pop. Dohod *».— /jutra .
V	Kovin j preko Pirana. tittanove, Pereča vsaki
poud., -redo. petek 7..*>0 zj. Dohod torek. ee-trtek. sol»oto oh 7. uri zjutraj.
V	Pa I j pr. ko Pirane. < "ittaiiove. Snlvore, Poreča,
Vr^.-ira. Rovinja in Fasane oh 41.4;'» zjutraj vsak <kn Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r lO 45 predp. 3.15 pop Dohod 1.3l». «> pop.
Rehar Peter
ulica Riborjro št. 2.». Velika zaloga in delavuica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Čemu v Ameriko
ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v toj zadevi pošiljajo naj se v zaprti k pismih z napisom: »Xe v Ameriko ! poste restante v Ljubljano.
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že po slojih umetnih in mehaničnih podobah, izloženih oh uhodu lokala.
Največji izbor liiojsterskih del Q
O O O " mehanične plastike.
Vse podoDe so od voska izdelane v naravnih —
— velikostih od najvećjili umetnikov sedanjeja veka
Non plus ultra mehanične umetnosti.
v S E B i X A
Tnrovei.
Jak. Perhauc
svež kruli večkrat na dan. prodaje moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Anton Šorli
priporoča *voji kavarni »<'ommercio« iu »Tedesco«, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih t'-asnikov.
Prva kranjska tovarna
testenin
Žnideršič & Valenčič
v lir. Bistrici
Abram Fran
I'lica S. Franeenco Št. 2 Trgovec z doga m i iu so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
priporoea svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline m različne vloge zana juno V ra/lieuih kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, «la se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v te*-ineseea. kar jih izdelujeva.
Spoštovane g*o spo dinje, sezi te
po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se «lastjo zavži vajo,ki «lose«laj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake ilrujre in gotova sva,«hi se mmnijo vsakemu priljubiti, kdor jinlc pokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po xjt k«;, z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Avstrijski ivsur, rimski i«1|h>ž, ileklica - p»-vaj«>činii otiči, iiiiiirajiiči ranjeni vojak, trpinčenje »leviee itd. __W so sjililji1, kakor (tu lii bilo živo. ~~ — Posebnost: Ptjnnetek ihI voska 7letno ■ »The Spotcil Girl« afrikaiiskoua plemena, ki hu živa izložena letos 11:1 jiarižki razstavi. Panorama: Bursko - angleška vojna, potapljanje Knr-giglion«, ^punsko - amerikansku vojna ittl.
Vsak dan od 9. zjutraj do 10 zvečer
Vstopnina . . . .10 11 ve. Vojaki in t>trt>ei	5
:ii ene«ra
Nazarij Grižon
Ulica < iiulia -tev. c>4 protlaja vsakovrstnih jestvin. kolonijalnega blaga in olje.
Fran Hitty
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zsihtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
T. Zadnik
mesar, ulica S. Francesco 1«">, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.

Glasbena šola.
I' xlpi-:uii uCitelj glasi k* odprl je v ulici t 'o-logua -z. 2 I. nadstropje (za javnim v rtom t solo z:. • e\:,ni.- - . iei-ih pred::ictov : teorija, glasovir. petje vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (conirabas) Natan«'-n^ja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. <!o 12. ure predp. v zgoraj imenovanih pro-1	/a vsp,'šni 111 točni |»od-
uk jamčim. — Pri poroča je se za obilno udeležl>o beležim	udani
Ilraitroslav Voirrie
Novak Mihaij
M. A I T E.
Ife Naova. im 7ia S. Lmaro K. 8. Trst.
Trst.
1 ast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjeuia^-em. «ia -em prejel Uijrat izbor raznovst-ne^ra blaga za je*en in zimo in sicer: sukno za jrospe in ifo*p<Mie. flanele, perka! zti obleko in bluze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo: maje vseii vrst od volne al !»omi<a/a, <>• leje (kovtre - ptslvleko ali o«l volne, pre-roge. preg injala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki i/ >'.rdrobnarij /a kroj«-e. šivilje in modistke.Sprej-rnam uaro.'-ila tm izgotovljanje oblek za gospe, ka tere izvT-im pi» meri z največjo točnostjo in ■aitanjčnostjo j.m> cenah brez konkurence.
\elik i/hor hlatra /a zastave in narodnih trakov /a društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. ^^
Nadejaje -e tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, lteležim se najuljutlne e
M. AI TE.
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. '.». priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
O «r I je i ii drva.
Muha josio v uliei deI Torro l-
r p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Valentin Skočir ru u!ki (iiuUu
"t- •><>;' mlin na par. kjer melje vsakovrstne tur>čene m ke Trgovcem pošilja na dom točno iu po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost hlaga se jamdi.
Tod ueevanje jezikov.
Jurca Katinka :u,ir;v'!i,iv st 7
l. natis, poihicuje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
t^'J^e—ar ■- vjm	-	_.j—Tr<	a
V Gorici.
J. Konac *ve,ar v <if>ri<i ulica Ant°na
r	"t. i izdeluje sveče iz pristnega
čehelnefa voska. Za pristnost jamči > 2000 k. Za obilne naročite se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvtim ter slavnem u občinstvu.
ciferr muzej
v Folitp.nna Kossettl.
Najnovejša izložba v naravni velikosti izdelane od voska
jr Julijane Hummel
obešene na Dunaju dne 9. janu-varja t. 1. radi trpinčenja in umor-jenja svoje lastne 5-letne hčerke.
50 krasnih in umetnih voščenih podob v naravni velikosti.
JHdB W
drogerija
ZALOGA POHIŠTVA IN OdLEDA,
Rafaela 11 al i a
TRST — Via Malcanlon št. I — TRST
/.a i »»i.-a	/,-, jfdilniiT, <*)*nitti«*«> tu spn--
jemniee. žimnie i* peri-mr. «»srledaJ in železnih Masrajn. po reitali. <la »i hati konkurence.
nezavisno glasilo za politiko, narodno ^os|MMlarstvo, znanstvo in
liniPtlH 8t, izhaja na Dunaju od novega leta HM M) kot tednik vsak«« seboto na straneh ter stoji n i leto li grd., na pol 1. .*» gld. na četrt leta l.:")0 jjid.
..S i vise h e s K e h «»- ima namen, braniti u nauš»-viu zgodovniska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, tla spadajo dristnuo iu moralno v isto vrsto z drugimi vaškimi narodi. Pridobil si je sotrudni-kov, priznanih sil, med vsemi slovanskimi narodi.
..S 1 a v i s e h e s K e h o~ ima in sprejemlje in sera te solidnih slovanskih iu tlrufforoduih firm. ki so navezani na razne dežele.
UređiiiStTS in nprmlštvo ,:S!aviscliss Ectio'
na Dunaja.
Eugengasse 37.. Wien X.
Najboljše berilo in darilo 0°o o°o o°o eto o°o je vsestransko jako pohvaljena
Jzpja in omika ali izvir sreče"
i neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge uia/.iti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 Sld. 50 kr., po pošti 10 kr. več. ali proti po štnemn povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, HI. Hauptstrasse H. 84, 3. Stiege n. St., Th. 38.
Založnik ozir. protlajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezauo in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjisr je malo več.
DRAGOTIN-A JENULL
v Trstu. Vialieppa voiral Via Carradori <».
je preskrbljena z vsem v to stroko spadajočim blagom. Priporočam zlasti vserpredmete za čiščenje, barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti bubouični kugi, raz- kužljiva mila in razkužlj'vi prah za oblažiti zrak v vodnikih, straniščah, jamah itd. Za svečuico velik izbor sveč iz pristnega voska kakor lutli barvane sveče. Sprejemam naročbe za slikanje svetnikov itd. na svečah. Vse po nizkih cenak < Iziraje se na svoje 2<>-letnt) službovanje v droge-rijah v ulci tihega in Benvenoto ter obljubuje točno iu pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
Dračo t in Jenull.
POSLANO.
gg Fran V\Tilhelmov M
SoArajajoči taji
3 Frana Wilhelm R
M lekarnarja v Neunkirchen M
Wk So dobiva v vseh lekarnah v K