Učnina na srednjih šolah. (Konec.) Celo druga pa je pri kmečkih atariših in aploh pri tacih, ki ne stanujo v meeta, kjer je aredaja šola. Le-tem je svojim otrokom skrbeti za atanovanje, braao, obleko. drago in boljo, kakor če jih obdrže doma. Te potrebe žro veliko denarja in ker že sedaj tega velikrat težko utrpe, kaj bode, ako jim bo še plačevati viijo ačnino? V tem potegne jim vsak goldinar veliko in le-ti se bodo v reanici ustrašili večjih plačil ter bodo raji obdržali avoje otroke doma, kakpr da bi jih dali v šolo. Lehko ai pa po takem vaak na pratili razateje, čiji otroci da bodo poaehmal polnili srednje šole in kaki ljadje da bodo s (aaom aedeli v državnih alažbah. Da ne več lehko kedaj sinovi kmečkih atarišev. ne ainovi ljudskih aeiteljev, ae ainovi obrtnikov, ki ao na kmetih, to ageniti ni več težko. Misel, samo ta misel že nam ne polai arca samo z žaloatjo, ampak celo 8 strabom, z žalostjo. ker bodo posehmal kmetu zaprta vrata do viaje omike, do lepše sklede, a strahom pa za to, ker bodo s čaaom vse drž. alažbe in z njimi postave, njih izvrševanje v rokali ljudi, ki ne poznajo razmer, v katerib živi kmet. ia torej tadi aimajo ne potrpljenja, ne uemiljeaja z njim. To bode potlej britko življenje za naše kmete ali ne vemo jim, če ostane pri tem, prav nobene pomoči. Crna. prav črna je ta podoba, v kateri vidimo prihodajoat naših kmetov, to pa še valed majhiae reči, za par goldinarjev. za katere bode učaina viaja na arednjih šolab, ako obvelja aredba miniatra za uk ia bogoTaatje. Marsikdo nam bo rekel, da atvar pretiramo, da nima, ne more ona imeti tacih poaledic. — Pač je mogoče, da ne bode vaeb. posledic ia daj Bog, da bi jih ne bilo, toda kaj veino'? Nain se zde one toliko, kakor gotove ia kakor atoje aedaj razmere med kmečkim ia meataim prebivalstvom, ni apanja, da se stvar razvije dragače, dobro za kmeta. 0 tem sodimo, da ae atrinja z nami vea liberalna gospoda. Karkoli je sedaaja vlada atorila ia naj je bilo celo oč-itno na blagor države, v vsem je aašla liberalaa goapoda, kakor pravijo, laa v julai in jo je za to bičala, a čudno, te vladine aredbe, vzvišanja acniae na arednjih šolah ni še njili nili(:e pograjal. Nismo še čuli, da bi jo bil kater drž. poslanec za to pograjal, in tadi v njih glasilih še niamo nikjer brali gledž nje kake graje. To molčanje na njih atraai je pomenljivo, ono govori glaaaeje, kakor vae naae dokazovanje. Učaiaa na sredajih aolah, nje vzvišanje je voda na mlin liberalcev in mi menimo, da je dolžnoat konservativcev apreti se tej naredbi c. kr. vlade, dolžnoat večja, kakor je za-nje pri carini na petrolej ali tkanino. Pri njih trpe škodo k večjema nekateri kraji, nekatere dežele, pri tej pa vae kmečko ljadatvo, vsi prebivalci, ki ne žive v meatih, v katerih 80 srednje aole.