Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 28. julija 1920. ' Leto XXXIII. ■ —— Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mo je 15K na leto. Za inozemstvo 25 K. Posamezne Itevilke ae prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o m ol j ub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Povsog na škodo Spdsitva. Že nekaj dni se v Belgradu vleče zopet — kriza. Zdi se, da se bo Se vlekla; saj je vsaka kriza doslej Se bila podobna morski kači, brez repa in tudi brez — glave t Krizo so zagreSili zopet zloglasni demo krati ali liberalci, kot jim po domačo pravimo. Stvar je bila ta- Parlament se je posvetoval o volilnem redu za konStituanto, to je za ono skupščino, ki bo določila bodočo ustavo. V I. branju Je zbornica sprejela načrt, kakor ga je predlagal odsek. V drugem branju je šla stvar izpočetka tudi gladko izpod rok. Pri členu 15., kjer je bilo rečeno, da učitelji nimajo pravice voljeni biti, pa je udarilo. Ta paragraf je zastarel, povzet je po srbski ustavi, ki določa, da državni uradniki nimajo pravice, biti voljeni za poslance. To sicer ni demokratično, in naši poslanci so se v odseku upirali tej določbi. Toda večin«., mecl njimi tudi demokrati, so sklenili, naj učitelji nimajo pravice kandidirati. Ko je bil cel načrt sprejet v odseku, ga je vlada smatrala za svojega. V drugem branju pa so demokrati ali liberalci pri tej točki naenkrat začeli ugovarjati- Prišlo je do glasovanja, pri katerem je njihova nova zahteva dobila 4 glasove večine. Vsled tega je vlada odstopila, ker so demokrati, ki so v vladi, glasovali proti njej. Ministrski predsednik Vesnič je izjavil, da smatra to glasovanje za nezaupnico vladi, čeprav večina poslanccv ni bila navzoča. Poslanci ljudske stranke so izjavili, da so tudi za to, da dobe učitelji pravico kandidirati. Toda sedaj še ni mogoče drugače, sicer mora vlada odstopiti, kar pa bi bila škoda za celo državo. Demokrati so pa nalašč v tem težkem trenutku povzročili padec vlade, lioteč se sedaj polastiti sami vlade. Posledice krize se kažejo. Pred vsem pada zopet naš denar, ki jc zadnje dni že prekosil laško liro. To slabo vpliva na znižanje cen, ki jih mi tako težko čakamo. Odgovornost za to nosijo tisti, ki so krizo zakrivili — liberalci 1 Sedaj imajo liberalci od krize že svoj dobiček. Sladkor, ki je bil že 52 K, celo 47 K kilo, je zrasel zopet na 62 K. Seveda, krona je padla, gospodje kapitalisti so takoj porabili to priliko in gredo zopet kvišku. Kriza se kapitalistom izplača že sedaj, Ljudstvo in država pa trpi. Liberalci pa zahtevajo sedaj še več- V Jugoslaviji imamo v splošnem precej dobro žitno letino. Te sicer slovenska dežela ne bo čutila, ker je vreme od dobro obetajočo letine toliko vzelo. Toda na jugu bo znatno bolje. Na tisoče vagonov žita bo šlo v tuje dežele, kjer kupujejo naše žito za drag denar. Liberalci sedaj zahtevajo, da bodo razne banke znale to žito pokupiti in ga zunaj prodati — seveda s stomilijonski-mi profiti. Prejšnja vlada (ljudski poslanci, radikalci in hrvatski narodni klub) je sklenila, da v bodoče nihče ne sme izvažati žita, razun osrednjo zadruge, ki bi svoj dobiček razdelila med vse člane. Ta zadruga je imela nalogo, ljudem doma poceni dobaviti žito, kar je odveč pa drago izvažati ven Tako bi oni, ki žita doma ue pridelajo dovolj, žito poceni dobili, pa bi se vkljub temu žito lahko z dobičkom drago prodajalo. To bi bilo v korist državi. Vrednost denarja bi narasla; doma pa bi draginja šla dol. Liberalci pa zahtevajo sedaj, da smejo banke izvažati za svoj profit. Kako bo to, smo žc skusili. Saj poznate, kaj je izvoznical Tako je liberalcu ljudstvo in država deveta briga. Prva in edina reč mu je lasten žep. Liberalni kapitalisti pravijo, da drugače ne gredo v novo vlado, če se to no zgodi po njih volji. Mi bi rekli le to: Naj ostanejo le zunaj- Naj gredo celo kar iz države vsi krščeni in nekrščeni judje! Bo mnogo b.i-ljel Pa tega ne bodo storili, kar je velika Škoda. Drže se, kakor uši. Pa še eno reč zahteva ta liberalna gospoda. Občinski volilni red za Slovenijo, ki je že potrjen, naj se spremeni tako, da kmetske in delavske žene ne bodo imelo volilne pravice. Tudi tukaj to bogato gospodo čevelj žuli. Naj jih lel Ob občinskih volitvah, ki bodo v oktobru, bodo tepeni ti oderuški in bankirski liberalci tako, da bodo cunje letele od njih stranke. Rdor da še kaj na čast poštenega dela, na čast in blagor ljudstva, ta bo pomagal, da bo kmetsko ljudstvo to gadjo zalego po-mandralo. Samostojneži, ki so se vanje prelevili nekateri liberalci ,čakajo kakor hijeno, kedaj bodo liberalci dobili moč, ker vedo, da bodo s tem dobili moč oni. Toda tudi ti samostojni tiči bodo morali okusiti, da jih je ljudstvo spoznalo, da kmet dobro ve, da so Samostojneži le vprega liberalnega bankirskega voza, ki bi rad povozil naS« zdravo gospodarstvo. Zato bo naš kmet • to gospodo temeljito obračunal. Na s vid«, nje pred ljudsko sodbo ob občinskih vft« litvahl Jugoslov. Kmetska zveza sklicuje ob priliki I, slovanskega orlov-t skega tabora v Mariboru zbor zaupnikov, in sicer za ponedeljek, dne 2, avgusta. >•" • ! Dnevni reds ... I- - 1. Političen položaj, poroča ministe* dr, Anton Korošec. 2. Gospodarska organizacija temelj našemu političnemu delu, poroča Alojzi) Zupanič iz Jarenine. 3. Državni proračun in naše finance, poroča poslanec Ivan Vesenjak. 4. Priprave na občinske in državno« zborske volitve, poroča Marko Krajnc, 5. Poročilo poslanca Brodarja. 6. Naše dolžnosti do stranke, poroča, župan Davorin Krajnc iz Vel. Pirešice. 7. Organizacija naše stranke, poro« čata dr. Kulovec in Franc Žebot, Zborovanje se vrši v beli dvorani Oficirskega doma (Kazino) na Slomškovem trgu. Začetek ob 9, uri. Dolžnost vsak« krajevne organizacije KZ je, da pošlje nj( zborovanje enega ali več zaupnikov. Posebno pozivamo naše somišljenike iz ma« riborskega okraja, da se v velikem številu udeležijo zborovanja, na katerem bo govoril naš voditelj dr, Korošec. • Kmet« ska zveza. ' ' I- • i ' I. jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Spored slavnostnega sprevoda v nedeljo da« 1. avgusta 1920. Od 7. do trič^trt na 8. zjutraj: Zbiranj^ udeležencev. Prosimo udeležniko, da se natančno ravnajo po teh navodilih. I. Prva skupina. (Zbirališče na ZrinJ-skem trgu, zgornji del.) 1. KonjentkL (Orli lu narodne noše.) — % Fanfarlsti. — 3. Alegorij« na vozu. II. Druga skupina. (Zbirališče Kersnikova ulica.) 4. Jugoslov. Kmetska zveza. — 5. Jeseniška društvena godba. — 6. Jugoslov. obrtna zveza. — 7. Naraščaj »Or'.a«, — 8; Slov, dijaškai zveza — srednješolci. III. Tretja skupina. (Zbirališče v Ašker-tevl ulici od Kersnikovo do Cankarjeve ulice.} 9. Menglška društvena godba. — 10. CoŠkosJo-vaška odposlanstva. - 11. Odposlanstva enten-tlnih držav. — 12. Poljska odposlans va. — 1J. Odposlanstva jugoslov. organizacij lz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hereogovine l. dr. —14. Hrvatske narodne nošo. - 15. Sve injska godba. — 10 Ameriknnski Jugoslovani. — 17. Jugoslovanski akademiki In stareline. — 18. Pevska zveza »Ljubljana«. - 19. Slomškova »veza tn brv. učiteljs'vo. 2 voz« narodnih no«. IV četrta skupina. (Zbirališče v Cankarjevi ulici od Aškorčeve ulice do Tomšičevega drevoreda.) 20. Višnjegorska orlovska godbo. _ 21. Primorci. — 22. Korošci. — 23. Prek-nmrci. — Z4. Medjimurcl. Vmes narodne nošo teli pokrajin, V. Peta skupina. Zbirališče a) gostje, /omšičev drevored vzhodno od Kersnikove ulico; b) Orlovska z vozu. Tomšičev drevored zahodno od Kersnikove ulice. 25. Selška orlovska godba. — 26. Ustčedni Rada Orla Česko-slovenskčho: a) češkoslovaški amerikanski kat. Sokol, b) čcško-slovaški Orli, r) čoSko-elov. Orlice. — 27. Fčdčration natolnale des So-cičti^s cathol. da gymnastiniia vlakom, iz Trebnjega do St. Jan-2' ia pa s posebnim vlakom, kl odhaja iz Trebnjega ob pol 7. uri zjutraj in prihaja v St. Janš ob & uri. Ic St. J&nla odkorakajo s semiško godbo peš do Zidanega mosta, kjer dobe zvezo na vlak, ki odhaja ob pol 11. uri iz Ljubljano. DrugI udeleženci, ki potujejo v soboto, 31. jul., porabijo lahko isto progo ali po ono čez Ljubljano. Glavno načolo je, da kupi vsak vozni listek za sem in tja in so mora vračati po isti progi nazaj. Dn bi kdo potoval v Maribor čez 81. Janž, nazaj pa čez Ljubljano, ni dopustno. Iz Maribora so vračajo dolenjski udeleženci s posobnim vlakom ob 23. uri ponoči, korakajo peš do St. Janža, odkoder vozi poseben vlak do Trebnjega, kjer imajo zvezo na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8. url zjutraj, prihaja v Novo mesto ob pol 11. uri. Dolenjci kočevskega okraja potujejo v potek (Orli) in v soboto (drugi udeleženci) i jutranjim vlakom, kjer imajo v petek zvezo s posebnim vlakom, in sicer v petek ob 10. in v soboto ob pol 11. uri. Z Gorenjskega (radovljiški kr»«i,. kamnISki okraj) potujejo na mariborski dijaki v sredo, Orli in Orlice v petek s nJJ?" Jutranjim vlakom In se zbirajo v LJubljani Ljudskem domu, odkoder gredo s posebni vlakom, drugI udeleženci pa v soboto » it kom, k I odhaja z Jesenic oh 8. uri zjutrai r renjci so vračajo v nedeljo. 1. avgusta ob « uri ponoči, iz LJubljane vozi potem nu Goroni sko posoben vlak ob pol 6. url zjutraj J" Udeleženci iz Savinjsko doli n e potujejo z vlakom, ki odhaja iz Slovenlem' Gradca ob 8. uri zjutraj, v Celju imajo zS na osebni vlak. Vračajo so v ponedeljek ob 1. url ponoči, iz Celja ob 9. uri dopoldne. Pre kinjenje vožnje se bo. skušalo doseči samo za na Bled. llltita s prijavami, ker so v kem prijave za prenočiSča po hotelih in stilnah ter prijavo za koncert in gledišče n.j bodo več sprejemale. Kdo služi in kdo se oprosti vofaške službe? Avstrijski brnmbeni zakon ne velja več. Glede vojaške brambene dolžnosti je javnost popolnoma v nejasnem. Vsak bi bil rad prost, vsak dela prošnjo. Pa vse so napačno sestavljene, vse se navaja po vlogah, bistva, opore na tozadevno naredbo pa ni najti nikjer. Seveda se vojaške oblasti ne ozirajo ne obširna jadikovanja. Da bo konec te; revoluciji, da bodo ljudje vlagali kratke, jedrnate, na naredbo oprte prošnje, je tajništvo JKZ posredovalo pri dravski divi-zijski oblasti, ki nam je blagohotno odstopila naredbo, ki jo tu celotno objavljamo. Učitelistvo in duhovščina naj gre ljudem na roko pri sestavljanju prošenj. Vloge sc kolkujejo po 4 K, priloge po 2 K. (družinski list, posestni lst, davčno potrdilo), vse skupaj sc pa pošilja na pristojno pukovsko okrtižno komando. Tozadevna naredba ministrstva za vojno in mornarico 7. dne 5, aprila 1920 v Belgradu se glasi: Ob priliki pregledovanja izvestnih današnjih nabornih komisij smo ugotovili pri odredovanjtt rokov nerednosti, kakor tudi z ozirom na navodila za toletno re-. krutovanje, narejam: Da se pri določevanju službene dobe postopa v spodaj navedenih slučajih nastopno: 1. Ako jc v družini samo oče 59 let ali mlajši.* Se rekrut označi kot; Edinec, službena doba se mu skrajša na 12 mesecev.« 2. Družina: Samo oče 60 let ali starejši, sposoben za upravljanje imetja, neposredni davek 21 kron ali več, Rekrut se označi kot: Edinec, službena doba se mu skrajša na 12 mesecev. 3. Družina in davek kot pod 2), toda oče nesposoben celo za upravo imetja. Rekrut se označi kot: »Hranilec, se oprošča« (brez ozira na davek.) 4. Družina: Samo oče 60 let in več, davek 20 K ali manj, % Rekrut: Hranilec, se oprosti.« 5. Družina: Oče 60 let in več, brat 17 let in več (do 20 let), Rekrut: »Prvenec, službena doba se mu skrajša na 12 mesecev, < 6. Družina: Oče 59 let ali mlajši, dela- Na število žen»tva v drulini se srbski zakon ne ozira. zmožen, brat 17 let ali starejši (do ?l) let), Rekrut: »Prvenec, služi polno dobo 7. Družina; Samo mlajši bratje kol rekrut n. pr.; brat 18 let, brat 17 let. Rekrut: »Prvenec, službena doba s« mu skrajša na 12 mesecev. 8. Družina: Samo brat n. pr, 25 let ali starejši, delazmožen, služil v kadru poino dobo ali ne. Rekrut: »Služi polno dobo.« 9. Družina (»zadruga«); Samo mlajii brat 17 ali 16 let, ostalo ženske in nedo-raslli (nedoletni). Rekrutu se služba preloži za 1 ali 1 leti, nato pa kot pod 7. 10. Družina: Samo ženska in moški pod 16. lelom. Rekrut: »Iiranitelj se oprosti« — brei ozira na višino dnvka. 11. Družina: Samo žena in otroci re-kruta. V teh slučajih se gleda na to, jeli je rekrut samohran ali samec, t. j. ali jt podedoval kako zemljiško posestvo, ki j< mora sam obdelovati in voditi. Ako to oo-stoji in če plačuje od te posesti letno 21 kron neposrednih davkov ali več, je samohran in služi skrajšano dobo 12 mesecei Ako pa plačuje 20 kron ali manj, sc kot samohran spet oprosti službe. Ako ni ničesar podedoval, je samec in služi polno dobo. Njegova ženitev more vplivati samo v slučaju, ki je predviden v točki 1. od. delek B »Navodil« za rekrutovanje del II. 12. Družina: Ded 61. let, služil poln« dobo ali nc, oče 40 let, služil skrajšano dobo. Rekrut: »Služi polno dobo.« 13. Družina: Ded 61 let, služil polno dobo ali ne, oče 40 let, služil polno dobo. Rekrut; »Službena doba se mu skrajša«. 14. Pastorek, vzet za sina zakoniti« potom od očima kadarkoli pred naborom, se smatra zakonitim družinskim članom. Drugi posinovljenci morajo biti posinov-Ijeni zakonitim potom najmanj 5 let prt" naborom. 15. Ako nima rekrut nobene družin* niti ni oženjen (vse mu je pomrlo aH P» se je razšlo po svojelastnem gospodarstvu) « rekrutuje na način, ki ga navaja «*«« 11 t. j.: odloča se, aJi je samohran ali « mec, 16. Družina: Samo starejši brat n. pr. 32 let, delanezmožen, a sposoben za upravo, davek 21 kron ali več, Rekrut; »Službena doba se mu skrajša na 12 mesecev. ' 17. Družina: Samo brat n. pr. 32 let (ali oče vže 60 let), nesposoben za delo in upravo in spada k nadložnim: Rckrut: »Hranilec se oprosti« — brez ozira na davek, , , 18. Družina: Oče (stric), 56 let, služil polno dobo, brat (brat od strica) 24 let, ne sposoben za vojsko in delazmožen: Rekrut; »Služi polno dobo«, Ako sta oče in brat odslužila polno dobo (pa ju je brat pozneje onesposobil): Rekrut: »Služi polno dobo«. Ako je brat dela P o p,o 1 n o m a nezmožen in ako nj služil v vojski, tedaj je: Rekrut; »Službena doba se mu skrajša va 12 mesecev.« Kajti, če je starejši družinski član vže, potem mora biti poleg še eden družinski član 17 let ali več sposoben za delo, torej služi rekrut polno dobo. To so glavni in bistveni slučaji iz naredbe. Vsa ostala naredba daje navodila nabornim komisijam in komandam. Ljudje naj pazijo, da bodo prošnje prav delali. Shranite lo številko »Domoljuba«, ker utegne priti še marsikomu prav. Vemo, da bodo čez teden dni zopet povpraševali, ker ne bero in si ne zapomnijo. Pod neposredni davek spadajo: 1. zemljiški, 2. hišnorazredni, 3. najemnina, 4. obrtni, 5, rentnina, 6. dohodnina in 7. plačarina. Občinske in deželne dokiade nc spadajo pod neposredne davke. Vojaška služba traja pri pešadiji ali 18 mesecev, ali 12, ali pa se obvczanec oprosti; 18 mesecev je polna doba, 12 mesecev je skrajšana doba. Kdo mora služiti polno dobo, kdo skrajšano in kdo je oproščen, je razvidno iz spredaj navedenega. — Prošnje je naslavljati na pukovske okrožne komande, pravilno kolekovane, kratko in jedrnato utemeljene; n, pr. Na podlagi naredbe vojnega ministrstva z dne 5, aprila 1920 prosim podpisani na podlagi točke 3. iste naredbe za oprostitev vojaške službe. Iz prilog je razvidno, da spadam podpisani po vsem v kategorijo 3„ po kateri bi moral biti oproščen. Opozarjamo vse kmete, naj si natančno ogledajo to naredbo in naj se ravnajo po njej. Ljubljana, dne 24. julija 1920. Tajništvo J. K. Z. Svetovna žetev. Kakor poročajo časopisi bo letošnja svetovna žetev manjša, kakor da bi mogla zadostiti vsem potrebam. Malo držav jo, katere bodo mogle svojo potrebo same kriti. Na Francoskem upajo, da so bodo mogli preživeti z lastnim pridelkom. Tam stoji Žito vrlo dobro, le da je letošnje leto obdelano samo 4.895.000 ha, medtem ko jo znašalo pred vojno posejanje preko 6 milijonov ha. Rumunska, Ukrajina in Mažarska se bodo prehranile same, le ne xe se koliko jim bo ostalo žita za izvoz. Severna Amerika pričakuje letošnje leto 504 milijonov bušel-nov ozimne pšenico proti lanskem 732 milijonom. Iz t3ga se vidi, da Severna Amerika letos ne bo mogla tako zalagati Italijo, Nemčijo in Avstrije, kakor pa sedaj. V Argentiniji je žetev — največ zaradi pomanjkanja delavnih sil, katere so preje dohajala iz Italije, tako slaba, da niti lastne potrebe ne bo krila. V Avstraliji je žetev slaba. Njeni pridelki, kar jih bo odveč, bodo šli vsi na Angleško* Isto volja o Kanadi ln Indiji, v katerih je žetev zelo obilna. Vse to pa ne zadostuje niti za Anglijo. Iz tega jo razvidno, da ne bo preje dovolj kruha, dokler ne bo zopet dohajalo žito iz neizčrpnih žitnih zakladnic: iz Rusije in Sibirije. Zato je razumljivo, da gleda Anglija na to, kako bi sc sporazumela z boljševiško Rusijo in da tudi Italija in Francoska nista proti sporazumu. Za Jugoslavijo jo to stanje svetovne žetve velike važnosti. Brez dvoma žitne ceno na svetovnem trgu ne bodo dosti padle, morda se bodo celo dvignile. Količine žita, katera bi mogla priti v poštev za izvoz znaša po podatkih, ki jih je povedal dr. Fran geš na zadružnem kongresu v Zagrebu, računamo: pšenico 1 milijon meterskih centov, ječmena poldrugi milijon, ovsa 800 000 meterskih centov, koruzo 7 milijonov in krompirja 1 milijon. Vrednost tega izvoza znaša, če računamo pšenico po 000 kron, ječmen po 500 kron, oves po 350 kron, koruzo po 400 kron in krompir po 100 kron, skupno 4 milijarde in pol kron. Čo pa vzamemo svetovno cene, bi znašalo skupaj 6 milijard kron. Brez dvoma bodo te velikanske številko ogromnegn pomena za naše gospodarstvo, za državne finance in našo valuto. Seveda je dolžnost države, da dela na to, da so bodo v prvi vrsti okoristili s tem izvozom naši gospodarji, ne pa judovski vojni dobičkarji, kakor se Je to zgodilo lansko leto po zaslugi liberalno kapitalistične vlade. Tudi letošnje leto bi radi bankirji s pomočjo liberalnih ministrov in poslancev dobili ves izvoz žita v svoje roke. Tako, da bi. vse te milijarde ostale v njihovih žepih. Upamo, da bodo vse Ljudske Stranke v Belgradu toliko močne, da bodo preprečilo ta kapitalistični liberalni napad na naše gospodarstvo. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Mesto Radgono so v smislu mirovne pogodbe, ki je stopila te dni v veljavo, naše oblasti izpraznile. Naše čete so zasedle nato apaško kotlino. j Naša vojna odškodnina znižana na polovico. »Politika« piše, da so zavezniki vojno odškodnino, ki bi jo imeli mi dobiti, znižali na minimum za dobro polovico. Zavezniki so nas v tem pogledu zapostavili za Grčijo, Rumunijo in Italijo. »Politika« računa, da bodo naše izgube v 4D letih znašale 15 milijard dinarjev, j Nemške zahteve. Na Koroško je do-šla iz Pariza plebiscitna komisija, ki bo vodila ljudsko glasovanje, Nemci zahtevajo, da se demarkacijska črta med obema glasovalnima pasoma odpravi ia ko- misija, ki je čisto na nemški strani, je pristala na to zahtevo. Ker pa je s tem od« prta pot nemškim hujskačem in bodo poboji na dnevnem redu, se naše ljudstvo odločno upira tej nemški zahtevi. Doslej naša vlada še ni ugodila tej nakani in upa* mo, da tudi ne bo, j Dovolj bankovcev. Iz Pariza so pre*' peljalt v Belgrad tri vagouo jugoslovanskih! kronsko-dinarskih novčanic. Na ta način' bo dana možnost Narodni banki, da pre* skrbi svoje podružnico z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek delai Zanimivo je, da so se vagoni z jugoslovani skim denarjem vozili skozi Trst ravno se* daj, ko so bili na vrhuncu italijanski na* padi proti Jugoslovanom. Samo vsled eneiN gičnega posredovanja tamošnjega franco* skega konzula, na katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se je posro* čilo, da niso milijoni jugoslovanskega de* narja postali plen tržaških tolp. j Nevarnost kuge. V Pireju na Grškem se je pojavila kuga. Ker se bolezen čimda* lje bolj širi, je minister za narodno zdrav* je izdal najobsežnejše ukrepe, da se ne* varna bolezen ne prenese v našo državo« AVSTRIJA. Hudi vojni dobičkarji. Avstrijski dr* žavni zbor je sprejel zakon o davku na vojne dobičke. Vojni dobičkarji so zagnali velik hrup, češ, da se Jim dela velika! krivica in so poklicali antanto na pomoč« Zavezniška komisija je res poprašala pri vladi, če je ta davek na vojne dobičk* tako škodljiv, da bi tudi zaveznikom škodoval. Daljnega koraka antanta menda nI storila in vojni dobičkarji bodo morali plačati odkazani jim del. Elektrificiranie železnic. Avstrijski državni zbor je sklenil, da se na vseh železnicah tekom 20 let uvede električna gopilna sila. S tem bodo veliko prihranili na premogu, ker bodo elektriko proizva-jale samo vodne sile. ČEHOSLOVAšKA, Vnebovpijoče bogokletstvo. Sicer po* polnoma svobodomiselni »Narodni listi« so poročali dne 18. jul. t. 1. sledeče iz me* steca Šlan: Steber sv. Trojice, ki je že od L .1689 krasil mestni trg in ki je bil postav* ljen v zahvalo, da je Bog odvrnil šibo ku-» ge od mesta, je postal dne 5. julija nai predvečer Husovega dne, žrtev nezaslišane surovosti in leži s svojimi umetniški* mi deli vred v razvalinah. Zgodilo se joi, da bi rad rekel, pa se skoro bo-! jiš. P« časi, ko fe kmet molčal, da mu je go- • spoda hodila po hrbtu, so minili. SokoU so * Jasno pokazali, da jim je kmet deveta briga. Pokažite tudi vi, kmetje in kmetski tantfe, kadar bodo potrebovali vaše pomoči in se vam dobrikali, pokažite, da vam je Sokol ravno-tako deveta briga in označite pot, kod naj urno izginejo. — Končno pa izprevidite, da je liberalni kapital onih, ki sokol-stvo podpirajo in sokols tvo samo kmetovim težnjam popolnoma nasprotno; zato se otresite slejkoprej vpliva teh kapitalističnih »prijateljev«, ki z vašim denarjem podpirajo in ustanavljajo Sokole in kdo ve kaj še vse, kar vam je v škodo in pomagajte si sami, če hočete samim sebi dobro. — To premislite dobro in ko boste premislili, boste spoznali, da je res tako — potem pa tudi storite take! IZ VEVČ PRI LJUBLJANL Telovadno društvo Sokol iVevč «e priredilo i. t. m. veselico in javno telovadbo. Zoper to bi ne bilo ravno ugovora, toda čudno se Je nam zdelo, ko smo videli nekega Sokola, kl je priletel od nekje drugod, kako je nagovarjal iantlče, bi so pri našem orlovskem naraščaju, da naj pustijo »čuke« in se vpišejo rajši k Sokolom, kjer Je vse lepši, ln kjer se na veselicah tudi pleše. Kupoval Je otrokom sladščice ter zabavljal čez Orla. Nam se zdi to precej otročje. Ml se ne zmenimo za Sokola in nikogar ne vabimo k nam. Kdor dobro misli in želi, bo sam prišel k nam, čeravno ne delamo hrupnih veselic s plesom celo noč do Jutra, kjer. se gotovo ne godo za dobro vzgojo ln mladinsko Izobrazbo koristne reč'. Pameten Je ukaz poverjeništva za notranje zadeve, kateri opozarja županstva, da se omejuje ples pri društvenih prireditvah. Tako Je pravi Ples, osobito pozno v noč, posurovuje mladino; zato proč s plesom ln alkoholom, kar največ mogoče. IZ D. M. V POLJU. V našem kraju se Je z vsiljenim pregovarjanjem moko, rozinami in otrobi precej ljudi zapisalo v samostojno stranko. Toda l|u-dem so se začele odpirati oči. Kmetijski list so začeli vračati. V vas Zalog Je dohajalo 6 izvodov tega lista, sedaj prihaja le ie eden. Upati Jo, da bodo spregledali tudi še drugi, ki so bili zapeljani po lepih besedah in gori navedenih dobrinah, da bodo zapustili stranko, katera ima samo namen ljudstvo odstraniti od cerkve in duhovnikov. Kake sadove rodi že sedaj, naj pove sledeči slučaj: Petnajstletni sin enega prvih samostojnežev Je navadno stalno pričel izostajati od maše in postajati pred cerkvijo. Nai pristaš lanta prijazno opozori, da to vendar ni lepo, da stoji med maSo zunaj cerkve. Fant pa se odreže: Kar nas je samostojnih, nam ni potreba hodMl več k mail. čujte, ljudje, in premislite, v kaki dražbi ste. Za navedeni slačaj so priče na razpolago. IZ D. M. V POLJU. Zelo pametno odredbo Je razglasilo pro. teklo nedeljo tukajšnje županstvo: Na ukas okr. glavarstva v Ljubljani, morajo biti gostilne zaprte med dopoldansko službo božjo v. obl>žju župne cerkve pri D. H. v Polju. Če so pomisli, da so nekatere gostilne v Polju zatočišče onih elementov, kl se skrivajo pred ma< šo in s seboj vabijo komaj ioli odraslo mladino, Je ta odredba vse hvalo vredna. Treba Je samo ostro paziti, da'se bo odredba izvrševala. Županstvo v O. M. Polju Je na nkaz deželna vlade tudi vpeljalo razno občinske takse, tako je med drugimi tudi takso na Javno pristopna plese 100 K za en dan, kar je popolnoma prav, Upati je, da se vsaj nekoliko omeji ples, kateri se Je zadnje čase tako udomačil, posebno v nekaterih gostilnah naše občine. Seveda žu« panstvo mora pa tudi gledati na to, da se bo taksa tadi točno zahtevala, sicer nima sklep prav nobenega pomena. Z JEŽICE. Vsled tožbe, ki jo Je vložil nadučltej Ivan Perko iz Jezice proti 13 občanom iz Jezice, ker so 6. januarja 1920 oddali pri okr. in višjem iolskem svetu v LJubljani vlogo, v kateri se Jo žalil na časti, bi se imela vršiti obravnava pri okr. sodišču v Ljubljani dne 3. Julija 1920. Po 6 in pol urni razpravi in zaslišanju prič je prišlo do poravnave, ker so vsi obdolženci obžalovali in preklicali vso trditve, navedene v. omenjeni vlogi, kolikor so se na podlagi dokaznega gradiva Izkazale kot neresnične in pretirane in so se obdolzcnci zavezali nerazdelno plačati vso stroške po sodni odmeri v 14 dneh oglbom lzvržbe. Kakor se sliši, bodo ti stroški znašali lepo vsoto okroglih 5000 K. Tako se Je končala gonja, ki ss Je pričela proti Iv. Perkotu pred enim letom od strani nekaterih hujskačev. Blamaža Je zaslužena. Obdolženci bi tako velikodušno ne odpustili toži. telju, ko bi bili oni tožniki, a nadučitelj toženi. Ena njih prič, kl Je prišla celo iz daljnega Dunaja, Ima za nagrado občutne potne stroške. ŠMAHJETA. V Smarjeti se jc 18. t. m. precej po prvi sv. maši vršil občni zbor Kmetijske podružnice. Prva in druga točka dnevnega reda se je vršila mirno. Ko pa pride na vrsto tretja točka: volitev delegatov za obč. zbor Kmetijske družbe, pove tč. načelnik na podlagi pisma Kmet. družbe z dne 16. maja 1918 in pisma z ilne 14. jul. 1920, da smejo voliti tisti adje, kl spadajo v okoliš te podružnice t. j., ki imajo pošto šuiarjeta. Tu Je bil ogenj v strehi. Gosp. Janez Povše iz župnije Skocjan, vodja samostojnih, kateremu zlasti pomaga g. Janko Mole, trgovcc v Smarjetl ln Janez žnidaršlč, mlinar v Zburih, je pripeljal celo krdelo pristašev — žensk ln moških — po tri, štiri od ene hiše ln zahteval, da bodo volili tudi ljudje iz 6koc-lanskih hribov, ki nimajo pošte šmarjeta, sicer — Je izjavil — ne bodo pustili nobenemu voliti. Bili so ž njim s palicami, orožjem, z v robce zavitimi kamni preskrbljeni ljudje. Načelnik se Je držal prve Izjave in opozoril g. Povšeta na postavo, da se zborovalnl shodi ne smejo motiti, naj pusti, da volijo pravi adje tukajšnje podružnice. Ne ln nel Začelo se je Srerekanje. Povšetovl pristaši so smeli vse ro-I, kričati, pretiti, psovati, zabavljat1! Če je kdo naših kaj rekel, so ga pograbili najeti su-roveži, pahnili iz dvorane, suvali po stopnicah itd. Dva moža sta prav precej dobilal Načelnik je hotel začeti z volitvami za prave ude. Samostojni so zagnali krik in vik kot pri obč. zboru Kmet. družbe v Ljubljani. So vsi iz ene iole! Pravi adje so hoteli v župnišče, da bi nadaljevali občni zbor. Samostojni niso pustili. Načelnik je čakaL Ura je bila okoU desetih. Ker je spoznal, da se danes volitev ne bo mogla vršiti, Je zaključil občni zbor. Misleč, zdaj fe konec. Pa ni bili Naši ljudje, katere je načelnik opozoril, da naj ohranijo mirno kri, so polagoma odhaiali. Le nekaj lih je bilo vedno na straži, da so pazili, da se načelniku ne bi zgodilo nič žalega, ker ga samostojni le niso postili ven, ampak tiščali v njega in zahtevali, da mora začeti z volitvami, če ne »bo drugače«, če ne »ne bo dobro«; zmiraj se je čulo: 4* »skozi okno i njim, na Ua z nJim!« Kakor ba-stlie so kričali nad nJim, vse priimke so mu dajali, samo Človek ali duhovnik ne. »Huflic, hlapce na§,« so ponavlja« v eoomet. Da duhove bolj razburilo, so ponavljallla«. da so d n-hovniki bili krivi vojske, rekvirfcij* spravili! fanta v ^"MSSTttgovorilio bisasah itd. Itd. Eni, da m kmeta.nič.™.narode, drug! zraven, da naj delo društvu puste, da so radi farjev bosi. Ena naša žena Je ugovarjala, precej je bila zunaj dvoranell Vedite, da Škocjanske ženske »samostojne« niso v surovosti prav nI« ---------- --------------- zaostajale za moškimi. Končno so prišli s nI- nom si ulcreše ogenj in vodeč koma dospe do salnim orodjem. G. Povše je narekoval, g. za- hišice, v kateri gori luč. Čisto majhna hišica nai iz Trebelske župnije Je pisal zapisnik zo- 1 " --------*-!x~ -«—- ««-»!" per načelnik«. Ob 12. url 39 minut so Izvolili novega načelnika g. Ignacija Keržan, oskrbnika v Mlevžu in odbor, potem pa pričeli vo- konja, mora. in če gre za življenje, jutri mora biti pri Štefani. Zadnjikrat ie pokazala luna med drevesi svoje bledo obličje. Henrik si obriše pot 8 pekočega čela, potegne kompas iz nedrija, m bil je vesel: še štiri ure ima do Strengberga. — Ker se je zopet skrila luna in je tema postala neprodirna, je bil v zadregi. Premišljuje, na) li prenoči pod svoiim plaščem pod milim nebom, — kar zasliši psa zalajati: vuuul in nedaleč v temi zagleda svetlo luč. Hvala Bogu, tam je hiša, kjer se bo dalo prenočiti! Veselo se oddahne, razjaha konja, s kresilnim kam- litve. T. č. pravi načelnik podružnice je opozoril, da bi zdaj menda lahko odšel, ker nima nič opraviti Rekli so »ne«. Povedal Je, da ]e tu zoper svojo voljo, da kot načelnik noč« biti pri volitvah! O. Keržan Je dovolil odhod, drugi nekateri pritrdili. Ker radi nevarnosti ni maral sam Hi iz dvorane, ga jc g. Keržan spremljal do pod kaplan!je. Dobil ni udarcev, slišalo se pa ie, »zakal ga pa noben no?« — Zdaj šele so se naši ljudje oddahnili in Sli veseli domov. Kdor Ima še kaj poštenosti v sebi, ne more biti na strani Povšetovlh pristašev, to Je bila splošna sodba: Kdor Jih ul prej poznal, zdaj Jih lahko pozna. Pomilovanja vredni so tisti naši možje, ki so se vmešali ▼ to nelepo družbo. Menda nimajo oči! Bog jim daj pravo spoznanje! Toliko nekateri domaČi pristaši liberalne kmetijske stranke zaslužijo pohvalo, da niso tako snrovl kot njih tovariši iz Škocjanskih vasi Dobri župljani žmarjetski! Taki dogodki naj Vas lzuče, kakšni nikar ne bodite! Ostanite pošteni, mirni, zvesti krščanskim načelom na celi črti! Tistih hujskačev, surovin so pa s senčnim vozom ogibajte! Pripombo. Ko neka naša oseba na sploi-»o zabavljanje zoper načelnika - duhovnika pravi: »na zadnjo uro bo pa le dober duhovnik,« se sliši odgovor v tem smislu: »E, kaj! Takrat je človek slab, Človek ni prave pameti, naj bo duhovnik ali pa nc! In to so pritrjevale tudi ženskel Kam smo prišli! ie. Potrka na vrata in iz hiše stopita s svetilko v rokah moški in ženska. Bila sta mož in žena. Jemnasta, gospod v orožju! Prestrašita se. Pomiril jih jc s prijaznim glasom in je prosil prenočišča samo za par ur. — Samo eno posteljo imata, svojo, ta nai bo njegova. Če mu je všeč, mu bo žena takoj skuhala ovsen močnik, ker eta uboga človeka. Peljala sta ga v okajeno sobo: žena je tekla v kuhinjo in je kmalu prinesla v sobo kadeči se močnik; mož pa je opravil konja. Ko je krasni, zlati jezdec, kakršnega naša zakonska šc nista videla vse svoje žive dni, sedel v sobi in jedel skromno jed, je žena, ki je bila še mlada, cvetoča in okrogla, zašepetala možu v tilio: »Jezes, je-li cesar?« Toda mož ji je Hitro odvrnil: >-Beži, beži, cesar je baje star že petdeset let!« Potem je udano vprašal tujca: »Gospod je gotovo od daleč prišel, gospod gotovo prihaja z Dunaja?«- Henrik jc odgovoril, da je prav z Dunaja prišel. Kmet nadaljuje: »Ste li videli cesarja?« Stotnik je smehljaje povedal: >Da, videl sem ga, celo dvakrat.« Močno sta se začudila žena in mož in sta strmela v mladega tujca, ki je dvakrat videl cesarja. Gorefa treska ob peči je gorela li koncu. -Plemeniti gospod,« prosi žena, ki ie tiho odšla in se je tiho vrnila, »v čumnati je postlana najina postelj.« Henrik noče sprejeti ponudbe dobre žene. Naj le spita na svoji postelji, zanj naj nastelje na tla slame ali kaj drugega, kar ima pri rokah. Ustrežtta mu. Nato se podasla v svojo spalnico; kmetica pomoči v rdečem svitu go- Najboljša in najsiaurneiša r.cčc tre*.ke sy°i p«t v posodico z biago&iov- ' J i ♦ ljeno vodo, ki |c visela ob peči, poškropi zi- prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva ccsta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. MBfeil8.WHii.pii!iie. Glcf fnseraf! Listek Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja * * * (Dalje.) V skritih tolmunih se oglašajo urhi, potuhnjeno preži ob cesti močvirje, kakor velikani razprostirajo drevesa svoje veje, da bi zadržala jezdeca. Toda še krepkeje izpodbode 3* belko, se pokriža, potem še enkrat pomoči prst in ga ponudi najpreje svoiemu možu, potem pa tujcu; Henriku je bilo čudno pri srcu, prav tako, kakor takrat na Dunaju na praznik presvetega Zakramenta; ga li ne pozdravlja zopet pobožna Štefana po tej ubogi ženi? Napravil je kakor katoliški gospodar, dotaknil se je z dvema prstoma ženine roke ln se je pokrižal na čelu, na ustih in na prsih; nevidna dekl;ška roka mu je vodila desnico. Potem je odpasal meč, legel na slamo in je sladko zaspal. Nič ne vpijejo peklenski urhi, nič ne sikaio kače. Prasketale tli trska. Iz zibelke zre dvoje drobnih očesc na jezdeca, ki je spal in sladko sanjal. Prvikrat je zapel petelin, komaj se je jelo svetlikati, je bil jezdec že na nogah. Ljubezen ie bila njegova jutranja ura. Kmet je vstal ob štirih in jc stopil v sobo, ki je bila že prazna. Ni sledu po meču, po klobuku in možu. Toda na mizi, kjer je sinoči zavžil uborno jed, je ležalo šest čudovito lepih goldinarjev. Jezdec pa je že dalje jahal v sanjajoče lutro proti vzhajajočemu solncu, ki je trosilo prve krvave rože na daljnje gore. V istem času je bil na potu tudi drug jezdec, za miljo proč od Strengberga. Le jahaj, jezdec, morilni sel, Ie jahaj, stotnika boš našel šele v Štajru. Čim bolj se je Henrik bližal Štajru, tem bol) so se mu širile prsi, ki jih je utesnjeval panter. Šteianin petelin na njegovem srcu pa je tolikokrat zaplahutal s peroti, kolikorkrat ie Henriku udarilo srce. Kaj mu je cesar, kaj cesarica, kaj revščina in bogastvo, kaj mu je ves svet, in naj bi bil iz zlata, nasproti naj-ijubezmvejši Štefani, nasproti njenim sladkim ustnam, nasproti sladkosti, da bo vsa večnost njegova. Zopet so med zelenimi jejkinimi vejami kipeli v zrak stolpi in zidovi. Strengbei-. * dve uri in pol jeze in potem sera pri tebi Henrik ie jezdil okoli mesta, ki je b io « vse mirno m tiho. Ura ie štiri. In glej n.,T/e rami gori rdeče in vedno bolj rdeče kat škrlat, kakor ogenj, kakor ljubezen v'boži. srcu. Henrik je za trenutek ustavil koni« • je opazoval, kako se je iznad gora dvijJ« velikansko solnce, ki je po vsem nebu sin» plamenene spoie: Henrik pomisli: Ne bo vzVlU drugič, pa bo Štefana že moja. S krepko ve selo roko je potegnil za uzdo ter je mednet jem jutranjih krilatcev vedno hitreje in hitreie dirjal proti Aniži. Voda šumi, o Aniža, Aniil ti prihajaš iz Štajra, kjer prebiva njegova iz voljenka. V diru je od Aniže jahal na višino, ki je bila vsa posejana z belimi šmarnicami, ki s0 divje kakor trava rastle naokoli. Na vrhu za. čuje iz modre daljave nedeljsko jutranje zvo! njenje štajerskih zvonov, kakor bi veljalo nje. mu v pozdrav. O, Štajer, Šlajer, nekdaj moje rojstno me-sto, moja očetnjava, sedaj ne več, ker nimam več očeta, ne doma ... pa vendar si, o Šlajer, mesto moje ljubezni, kako bi te ne ljubil. Bo! di mi tisočkrat pozdravljen! Oči se mu porose, in sklenil je roke, ko žrebec za trenutek obstoji in prisluškujoč dvi. ga glavo v sinji jutranji zrak. Zvonovi v daljavi so utihnili. Henrik na. lahko izpodbode konja, ki je zadirjai navzdoL Še eno uro, še eno uro, zadnjo uro. Ia potem, Štefana, potem boš moja, IX. Tisti čas je v Šverlneričini gostilni sedelo nekaj mož, ki so prišli na jutranji požirek. Šli bodo k deseti maši v Gorsten. Bila je namreč nedelja, četrta po Veliki noči. Možje so bili katoličani: Luc, Švcdkorar in učitelj Lindncr. Govorili so o sodniku Hendelnu in njegovem sinu Henriku, ki se še nista vrnila z Dunaja: o Albertu, ki ie bil v Pasavi oproščen in je sedaj v Lincu, in o Štefaninem malem bratcu Lukcu, ki je prejšnji dan umrl in sedaj leži zgoraj na mrtvaškem odru. Naposled pravi Švedkorar: »Čas je, da gremol Plačati!« Takoj je stopila gostilničarka, mati Švert-nerica, v sobo. Bila je slabe volje, samo troje ljudi!... Pa nedelja je. Toda, kaj sc hoče, če ima pa človek vedno smolo. Iz žepa je potegnila košček krede in je na mizi s kredo delala račun. »Mati,« vprašuje Lindner, je-li Štefana i* v cerkvi?« Nejevoljno mu je odvrnila: »Ne, se je že vrnila od jutranje maše.« Lindner vprašuje nadalje: »Kje pa je?« Mladi učitejj jo še vedno nosi v srcu, četudi gre po Štajru govorica, da je neki drugi vanjo zaljubljen.,, neki imeniten gospod. »V kuhinji je,« je žena namršila obrvi. »Kdaj boste pokopali dete?« »Danes popoldne,« je na kratko odgo.-vorila. »Je-li Štefani zelo hudo?« »Kaz pa hoče?« je globoko vzdihnila žena. »Saj je bilo tako najbolje. Kaj bi počel na svetu tak revček.« »Mati Švertnerica, še eno merico,« je re^ kel Luc, ki je vstal od mize. »Kaj pa pravi Štefana k temu, da je gospod Albert zopel v Lincu? Gotovo je tega vesela?« Na Švertneričin obraz je legel mrak: »Kaj naj rečem? — No, saj mu priyo5č"»f da se je vrnil prost od tam, toda nikoli nisem posebno marala zanj, moja Štefka ga je veliko preveč poslušala. Gotovo je bil zelo svet mož, nič ne rečem, toda pater Ertelij je rekel, da svetnike moramo občudovati, da jih pa ne moremo posnemati.« »Gospod Ertelij je tudi hitro umrl« i« pripomnil Lindner. »Kdo bi si bil mislil. Predzadnjo nedeljo je še imel deseto sveto maso.« »Škoda za gospoda!« je s poudarkom rekla gostilničarka. Res dober je bil (ž°sP°d'f ko rad bi jej bil pomagal in pregnal Stetaju muhe, ki jih je imela glede možitve; pa je biio vse zastonj... sedaj pa že tudi počiva v zemlji, dobri gospod, gospod Albert pa, ki |e povzročil toliko hudega, da je zopet v Lincu — in Bog ve — navsezadnje pa se še povrne v Štajer. O samo tega nas obvaruj Bog. \ Švertnerica pravi; tako preveč moli.« »Vam 11 »Ah, gospod Luc, saj »Nič ne rečem,« fe krepko nadaljevala, od razburjenosti fi ie močno tolklo srce pod jopičem, »toda nikoli vsi ne pustim, da mi fpravi moje dete na sramotni oder, gospod Albert bi bil takrat že lahko opustil ono nesrečno božjo pot v Veng, oj koliko sem jaz nbofica takrat morala prestati.« »Mamica, dva vrčka pive, en kruh in sirj to znese?« je vprašal Luc, Ko je računala in štela, se je večkrat obrnila proti oknu; po cesti ie prihaialo drdranje voza; prisluškovala je, naposled ie nejevoljno samajala z glavo, bil ie kmetski voz. Večkrat že le zadnje prisluškovala od ranega jutra do poznega večera, kdaj bo na cesti zapel boben aH zapela trobenta, kdai bo pri-jahal ponosen jezdec, ki bo stopil čez njen prag in zasnubd njeno hčerko. »Se-li nič ne ve,« je začela in ie vprašaje pogledala sedaj enega, sedaj drugega moža, »kdaj se vrnejo gospodje z Dunaja —?« »Sodnik? Tega nihče ne ve,« ie odvrnil Luc... »Mislim pa, da ne bo dolgo, pa bo zopet v Štajru.« »Vam jc li dolgčas po sodniku?« je precej zbadljivo vprašal Lindner. »Kaj še?« ga je žena rezko zavrnila, »Toda stotnik, ta naj bi sc vrnil; če pride sovražnik. kaj bomo počeli, če ne bomo imeli stotniku« »Kakšen sovražnik?« sc je začudil Šved-korar. »No, Turek,« je nekoliko v zadregi rekla , švertnerica. Švedkorar jo poduči, da so rav- . nokar Turki na Dunaju s cesarjem mir skle- : nili. Tako stoji v časopisu. Prinesel ji ga bo. Ni treba. Žc verjame. Zopet prihaja ropot s ceste. S težkimi koraki je odhitela iz sobe, možio so io videli za trenutek stati pred hišo. Zastonj jc tekla ven. Samo voz na loj-tre je. »Kai neki ima ta ženska?« ie nejevoljno ' mrmral Lindner. »Samo stotnik in zopet stotnik ... Kaj io briga luteranski pob?« Luc ie rekeli »Sedai ie pa zadnji čas, da : gremo. Sicer bo pater že pri oltarju. — Mati ■' Švertnerica,« se je obrnil na pragu, »lepo po- j zdravimo Stefano. Danes ie kar nič ni na iz- 1 pregled?« Luc je oženjen in nc gleda po drugih, to- ! da Stefano spoštuje kakor svetnico, odkar '■ je svaku, ko je umiral na vislicah, molila molitvice za umiraioče. »Ima polne roke dela v kuhinji,« je rekla Švertnerica, »in zelo je trudna, zadnje noči ni nič spala, ker jih je prečula pri bolnem otroku.« Luc pravi: »Mamica, če ima Štefka ali kdo drug pri vas opravka v Lincu, se lahko pelje gori, ker bo danes moj voz peljal gori na proda nože mojega rajnega svaka. Tudi je danes gori pri kapucinih popoln dpustek.« »Ne, ne,« ie odklanjala gostilničarka; »v , Lincu, kjer je Albert, no, hvala lepa.« Prestra- . _ leno zre proti kuhinjskim vratom, da za božjo [ ■---'"■' ................... '-'' voljo Štefka ničesar ne sliši. »Sai smo tako j Vsaka hiša, v kateri je kak dobili na praznik Žalostne Matere bozie popoln : - ' ' . . . odpustek v Garstenu. z Bogom, gospod.« c/an Kmetske zveze, mera imeti l.po-^rrtrJif^finVS I «Domoljuba«. kmetsko glasilo. ubogo sestro. am U to ni všeč?« vprašuje Luc. »Je že prav, da moli,« le odvrnila. »Toda, kar ie preveč, fe preveč.« Luc ic odšel, mati Švertnerica pa je »la proti kuhinji in se ozrla noter. Štefana je sedela na nizkem stoličku poleg ognjišča, kjer je prasketal mal ogenj, na kolenih je držala skledo ter izbirala lečo. »Kje so pa otroci? So li še v cerkvi ali kje? je vprašala mati. . Štefana je dvignila oči. Pod njenimi velikimi, resnimi očmi ie bila lahna rdečica, mogoče, da so bile to solze, ali pa ie bil odsev ognja? Ef, voiiča! Ej voiiča, ki sta z mano od pomladi do jeseni, plug mi vlečeta in brano, spremljata me v gozd zeleni. Mučno vajino je delo, trda vama je oprava, vajino vsakdanje jelo: suha krma, sočna trava- Vez trpljenja vaju veže, v jarmu združena živita, kadar vaju žuli, reže, zase in zamč trpita. Če sta složna in edina gladko voz za vama teče, lažia vama je stopinja: delj jih več kot eden vleče. Ej voiiča, moja zvesta, težko je trpljenja breme, polna muk življenja cesta Ža vsakogar brez izjeme. Limbarskl. Ne morete spati7 Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid. 6 dvoj-natih ali 2 veliki špeciialni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogliicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrep-čuioča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eutfen V. Feller, Stnbica don>, Elza trg št. 16, Hrvatska. D Izjava. Podpisani preklicem s tem kar sem govoril o Jerneju Jereb, da nt resnično. £ marca, dne 35. julija 1920. _Prane Vidmar. Preklic. Podpisana Ivana Gajger globoko obžalujem, kar sem govorila žaljivega o svojem bratiancu Valentinu Gajger. On je pri vsej tej stvari nedolžen in se mu tem potom iskreno zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Sp. Senlca, dne 23. Jnllja 1920. ■> Ivana Gajger. j foljedelskf stroji mx ■M Hlatllnloe za ročni ia vrstilo! pogon, vrstila, čistilnik«, trijerjs, slsmoreznoe sa pogon s roko la silo, sada« U vinska st skslalcs, sadne milne, brsopatUnlk«, silskslolo« sa ssno ln drugo ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu Franc« Htttl, LJubljana, iv. Martina cesta it. 5. .*. Edina zalaga '"""(.»"K Trame deske fn remolna kupim po najvišji dnevnt ceni. — Ponudbe pod »Izvoz lesa« na uprav- niStvo »Domoljuba«. M Ji« Me lase rezane ln mešane kupuje v vsaki množini po najvttjl ceni Matija Padkrajiak brivec, Ljubljana, Sv. Patia cesta 32. • f „Pri Ivanki v LJubljani, Sv. Pelra casla itev. 29 se dobi v veliki izbiri volneno blago, sukno^ hlačevfna, žamet za možke in ženske obleke, satina^te odeje vseh barv, cvilba za postelje, platno za rjuho, korenina bela ln pisana, cv/lr, srajce, bluzo, predpasniki, otroške obleke«, no-govice, robci, sukanec, vse po znižanih cenab. Dobijo se tudi različni ostanki. — Za obilen obisk so priporoča ivanka Praprotnitc. Kose ala Turške zn.Volk &K4B'— komad, razpoSIIJa po poštnem povzetju Leopold Knez, trgovec K rt ko ah Savi. Mlin in žaga se da v najem. — Naslov pove uprava „Domoljuba" j. od št. 2974. banka v Lfubljani. Naznanilo. Usojamo si opozoriti interesente, da je novoosnovana Gospodarska banka v Ljubljani začela poslovati in sicer začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska cesta 38, L nadstr. Banka daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. V Ljubljani, dne 3,julija 1920. Ravnateljstvo. 'i I = TRAME = deske in drugi les plačamo po najvišji dnevni ceni. Vagone preskrbimo sami. Ponudbe z najnižjo ceno pod „Bnnaška veletrgovina na anončni zavod Drugo Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 5. _-3»« ^nnhr in prilelna dekla za svinjo in za molžo IMflI/Dr se sprejme. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na (»skrbništvo Fužina, p. Dev. Mar. Polje. Glavna zaloga Najveije Škode In nadlose se obvarujete ako unlCIto nemudoma mlil (navadne ln poljske) podgan« s »Poginom" škatlja po KG.— stenic« r. „Rapidom" stekl. po K 10 — ščurke z „Morinom" Škatlja po K 6'— Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter iz-borno in hitro učinkujejo! — Trgovci popusti Po povzetju razpošilja I. C. Kotar, drogerlja, Ljubljana, Woliova ulica 3. - jTTTTTTTTTfWTTTTTTTTT . .AA AAAAA^IA A AA A A A A A A A A A AA A A A A ' *WWVWWwWWWWWWWVWWWWWVWVWWWWWW i: ERJAVEC & TURK ♦ ji: trgovina z železuino | : pri »ZLATI LOPATI" preje | /J I Hammerschmidt (MUhleisen) < LJubljana, Valvasorjev trg il. 7, i I — nasproti Krlianske cerkve. — Sir prvovrsten, polno-masten, 3 meseceetar, v hlebih po 30— 40 kg ima naprodaj Slraraka zadruga v Stari Fuiinl, p. Srednja vas v Bohinju. Primešaj krmi Mastin! V smislu odloka deželna vlade za Kranjsko v LJubljani z dne 18. julija 1809., št. 10.605, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski tzporočil dno 28. julija 1899., št. 25.265, smejo dietetično sredstvo Mastln, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogistl in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. Vl.jubljanl, dne 3. avgusta 1900, mag. opr. St. 28.561. Ako Mastioa v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. — 5 zavojev Mastina stane K 30-50 in se Jih poJIje poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftol- mazilo) uniči I»ri ljudeh garje, llšaj, srbečico, kožne bolesni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12 50, Lekarnar Trnkoczy v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. r. a j starejša hranilnica na Slovenskem. Kranjska hranilnica v LJubljani — ustanovljena L 1820 obrestuje hraoilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica je pupilarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlado. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštno položnice. Čisti dohodek Kranjske hranilnico je — ne glede na to, kar se .odkaže rezervnim za* kladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrho odmenjenih zneskov znaša K 8,701.118-37. kandlte, kolače, kekse ln druge slaščiče le pri domači slovenski tvornicl: 9 Josip RojSier, Šoštanj. Donava iakoj. - Nizke cene. • Zaiilevajie cenike! Zalege: Ljubljana: A. FOschi, Gosposvetska cesta št. 7 in J. Podboj, Sv. Petra cesta št. 15; Celje: Roz. Debenjak, Kralja Petra cesta št 16. Veletrgovina st«r. meekl razreže celo zalogo platna, cefir. ja, tiskan i n e, vola«, hlačevine m su^ v ostanke ter ra.z-pošilja iste p0 ču-dovito znižani ceni v zavojih po 500 K in 1000 K. Blatro je angleškega, francoskega in italijansko-ga izvora. Kar ne vgaja, se zamenja f ali vrne deDar. Pri naročilu več zavojev se prt-I ložijo razna darila. Veletrgovina in razpoši. ^ljalna B Starmecki, C«lja it 303, Slovenija,^ miil - podgane stenice - ščurki in via golazen mora poginiti sko porabljate moji najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim milim 10 K, za podgane in miši 10 K, z« ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenic« 10 K, uničevalec moljev 10 K, praiek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in 10 K, suazilo za uii pri živini 6 in 10 K, prašek za uii v obleki in perilu 6 in 10 K, nktura proti mrčesu n« sadju in na zelenjad! (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10. Prvovrstna plašče, cevi priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna uL 7. lemealiia strešna opels najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki loan JelaCin, LJnblJana Emonska cesta 2. 4793 Oblačilno blago do 50°|o ceneje Manufakturna trgovina Jo s. 5topar Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 5. •)• Velika zaloga hlačevine modrotiska ccfirja klota razne podlage Stofa sukanca itd. itd. Izdala konzorcij »Domoljuba«, i« Odgovorni urednik Anton Ssinik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarn«.