251. številka. Ljubljana, četrtek 4. novembra. VI1L leto, 1H75. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemči ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« pošti prejeman, za avotro-ogerska dežele za celo leto 16 gold. za pol lota 8 g*d. ■a četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom 8e računa 10 krajo, za meeeo, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne t>p*it-vrate 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Uopisi naj oe izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". um •velijo, na *i < .) .aj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adm.nisu-ativne redi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Rusija in vstanek. V Petrogradn 27. okt. [kr. dop.] Redko kedaj je naše obŽčestvo zanimalo kako vprašanje tako dolgo in tako intenzivno, kakor sedanje stanje „vostočnega vprašanja". Vs« in vsak dela in žrtvuje kolikor more in organizacija za zbiranje se vedno bolj bliža k vrhunca, ter se krepi. Točno opredeliti vse, kar se je do sedaj nabralo za VBtance in pregnane, nij menda lehko mogoče, ker Petrograd Bam je zavoljo ložjega zbiranja razdeljen na oddele, in tam je zopet stvar urejena tako, da deli več osob mej soboj posel. „GoIob" na pr. vsak dan dobiva od 500 — 1000 rubljev. Ako so pred kratkem Še darovali večjidel le privatni, je zdaj delo dobilo nekako dragi kolorit, oglasila so se obršestva, privatna in državna, železne ceste, fabvikanti itd. in kar je posebno važno: „ze miMrva" in »mestni odbori", tako, da bode agitacija objela kmalu v h o Rusijo od severa do juga. Največji delavuoBt pokazujeta naš damski" in pa „Slavjanski komitet". Poslednji posebno energično postopa. V zadnjej seji je bilo skleneno, poslati priglašen j a k vsem zem-stvom, kateri se nijso še oglasili in upati je, da bode imel dober vspeb. Dalje je potrdil predlog, pošiljati iz Odese žito v Crno goro in droge kraje na jngu, sobirati obleko in druge potrebne stvari. Ali ne glede na marljivost in navdušenost Petrograda, ga bode kakor se kaže pustila Moskva daleč za soboj. Denašnji „Golos" ima od tod sledeči dopis: Agitacija za t niš k e Slavja ne raste v Moskvi vsak dan. Naše obščestvo se je naenkrat probudilo, hipoma je vstalo na noge, in na čelu, kakor smo pričakovali, stoji naš Slavjanski komitet. Mesto Moskva je darovalo po svojih zastopnikih 20.000 rubljev (32.000 goldinarjev) ali posamezue kopejke in rublji dosedaj nabrani dajejo brez dvombe veliko večjo cifro. V mojih očeh, in jaz mislim, da ne samo v mojih tak živi in enodušni glas ruskega obščestva v tem delu ne more, ali vsaj ne smel bi ostati brez sledu v tistih sferah, katere morejo imeti vpljiv na srečen izhod strašnega boja za slavjansko naselenje Turčije. Le-ta enodušni in glasni protest slav-janskega ljudstva Rusije — protest, ki prihaja ne iz diplomatičnih pisaren, ampak iz nedrij samega naroda, je izraz tiste v naše čase velike sile, katero so Bi na zapadu nže davno osvojile vlade in katera je tam vselej dosti važni povod, da se daje politiki to n upravljen je, katerega želi narod. Obščestveno mnenje se razdaja po Rusiji dosti plašno in jasuo: Zemstva, mesta, korporacije, obščestva, vse je sedaj stopilo na noge, vse se je zlilo v eden krik jeze, kateri se razdaja vsak dan jasneje in jasneje, zato ker se dir je in širje razliva po obširnem slavjauskem morja pravoslavne Rusije. Dalje dopisnik pripoveduje, kako goreče so začele svoje delo moskovske dame, Slavjanski komitet in višja duhovščina, da celo policija nij ostala za drugimi, neki „pristav" je v enem dnevu nabral več ko 4000 rubljev. Upamo, da tako delovanje tudi doseže konec, zavoljo katerega se je tako navdušeno začelo. (Telegraf, ki je ta dopis prehitel, potrjuje, da je naš dopisnik prav sodil, rusko vladno glasilo prizna slovanske simpatije. Glej politični razgled. Ur.) Nove železnice. Z Dunaja 30. okt. [Izv. dop.] Trgovinski miuister Chlnmeckv je v včerajšnje} seji državnega zbora razvil program, katerega misli vlada držati glede železnic, katere potrebujejo državne podpore, i glede novih železničnih prog, ki naj hi se ali na državne stroške ali s pomočjo države zidalo. Vprašanje to je tako imenitno za gospodarski razvoj Avstrije i toliko se je nže šepetalo o vladnih namerah, da je naravno, da so poslanci, ko se je minister oglasil k besedi, zbrali okolo minister-skih sedežev, ter z največjo pozornostjo slušali na vsako ministersko besedo. Chluraecky je dalje kot eno uro govoril in priznati se mn mora, da je svoje nasvete podpiral z gladko in prepričano besedo. Iz dolzega govora, v katerem je razvil i obsojeval sedanji sistem zidanja železnic, pri katerem so si le ustanovniki žepe napolnjevali, akcijo -narji pa so prišli ob svoj imetek, so najbolj zanimivi pozitivni nasveti, zlasti načrt onih železničnih prog, katere ae imajo v teka časa na državne stroške dodelati. Minister razločuje glavne i lokalne proge. Glavne proge so: 1. podonavska obrežna železnica, katera ima zvezati uže zidane železnice na dunajskem obrežji Donave; 2. železnica od Iuspruka črez arlsko goro v pred-arlsko deželo; 3. Trebiž-Predel-Go-rica. Ko je minister to železnico imenoval, bili so levičarji osupneni ter „čujte! čujte"! klicali, kajti baš ta predlog je nže lani bil ovržen. Te železnice bi se do leta 1880 imele dozidati. Minister pa še dalje našteva tri proge, ki jih kot glavne smatra, a zidale bi se sto-prv potem, ko bi gori imenovane uže k več- Kupa brinjevca. (Izvirna povest, spisal Liberius.) V. (Daljo.) In v resnici, najemnik kar zazija samega veselja pri teh besedah, Oči se mu zasvetijo, vsaj priložnost ima, gledati zdaj Irenico od obličja do obličja, občudovati njeno Ijabeznjivost in izvrstno knhinjo, in vse to zastonj. Veljalo ne bode nič, ako nže dražega ne, vsaj kosil bode enkrat brez stroškov in še dobro in gospodski. Same hvaležnosti pelja potem učitelja za roko na sedež, prisede k njemu in mu ponuja pipo tabaka. In kaj še denes se prvikrat tako daleč spozabi, da pokliče umazano deklo in jej da ključe od kleta in veli prinesti polič rumenega, dišečega vina. Omeniti moramo, du, akoravno Pelin nij pil nikdar vina, imel in branil ga je vendar obilo in tržil ž njim za drage denarje. Ko učitelj vidi pred soboj smeječo kapljico, razveže se mu stoprv jezik, zopet se mu obudi sladka zapeljiva misel, kako lepo bode, ako je enkrat Ireni ca graščakinja in on poleg nje v obilosti vsega. Ker je učitelj znal nže od nekedaj porabiti dobro priložnost, kjer se je pilo dobro in brez računa, pogledoval je tudi denes precej globoko v kupico in pri tem vedno tako ne-popisljivo hvalil svojo Irenico in jo narisal s tako lepimi barvami, da je Pelin, čudeč se, kar zijal in bil prepričan, da mora biti to prav nebeški angelj v Ženskej podobi. Stoprv pozno se ločita oba v sladkih mislih, da sta opravila dobro svojo nalogo, da čaka oba nepopisljiva sreča. Le ta razloček je bil mej njima, da je odhajal učitelj nekoliko vinjen in z globoko na ušesi potlačenim cilindrom, grajski najemnik pa navdušen in zamaknjen v najbolje popolno Evino hčer, žensko, katero je sicer tako nepopisljivo sovražil, a stoprv v svojem štirdesetem leta se prepričal, da so one največji dar božji, da prava nebesa na zemlji. VI. Bilo je v nedeljo do polu dne. Farni zvonovi so zvonili, mlade in stare dekleta z rudečimi in bledimi obrazi in najlepšimi krili so hitela v cerkev. Fantje pa so stali v gručah pred cerkvijo, zažigali tobak, na mežikavali in govorili o ljubezni, — poleg njih pa sivi možakarji — o vremenu. Tisto nedeljo je Bedel učitelj Glavač uže cele četrt ure pred mašo za orgij ami v pražnji suknji. Na klinu nad njim pa je visel skrbno skrtačen in poglajen cilinder. In še nekaj. Učitelj nij bil sam. Poleg njega je sedela nadepolna Irenica. In kaka je jemu bile dodelane; namreč: povprekna ogersko - moravsko-češka železnica, gališka zvezna železnic« i končno one železnice, katere imajo dalmatinske zvezati s avstrijskimi. Ta se gotovo misli na zvezanje dalmatinskih železnic »kozi Karlove i Dolenjsko z aLJubijan o. Če prav tedaj vendar dolenjska železnica še nij naravnost imenovana, se vendar nahaja v tem načrta, samo da nekoliko pozneje na vrsto pride. Za loško Železnico pač zdaj nij tipanja. Minister potem preide na lokalne železnice, pri zidanjej, katerih naj bi država pripomagala, če so dotični kraji voljni, da dado vsaj p( trebno zemljo ali brezplačno ali po nlzkej ceni. Pri tem izreka minister, da hoče predložiti postavo, kako se ima ravnati pri odvezi zemlje v prid železnicam. Mej lokalnimi progami navaja minister tudi železnico od Celja skozi s a vinsko in škalsko dolino do Spodnjega Draj-berga, pa le kot progo z ozkimi kolovo-zami. Savinjska in s kal s k a dolina bi tetdaj dobili železnico, za katero se nže mnogo let poganjajo, če prav bolj ozko, ko navadne. Končno minister govoreč o stroških naznanja, da bi glavne proge (256 kilometrov) stale 61 milijonov gold., lokalne (284 kilo metrov) pa I 51/« milijonov gold., a za leto 1876 bi trebalo samo 12 milijonov gold. za nove, in 11 milijonov gold. za načete Železnice v Dalmaciji, Istri ji in na Gališkem. Vlada je tedaj v enem najimenitnejših vprašanjih storila svoje nasvete; kako pa se bode obnašal državni zbor? Misliti bi bilo, da bode pred očmi imel bridko stanje gospodarskih razmer in da ne bode preslišal klicov narodov; kateri pričakujejo, da se enkrat kaj resnega stori proti občnej gospodarskoj krizi. Če Avstrija ima 24 milijonov gold, na razpolaganje za nove kanone, bi pač več, nego čudno bilo, ko bi se za produktivne namene ne hoteli privoliti potrebni novci. Kdor je mej govorom trgovinskega ministra opazoval Herbsta, lehko je videl njegovo melistofelično smehljanje in s tega sodil na hudo in nevarno opozicijo, katero bode on delal železniškim predlogom stari ta nemški intrigant. bila. Njeno novo, rudeče krilo je kar šumelo lopote in kinča, ne vemo ali pravega, v ušesih, na prstih, rokah in prsih pa je imela za precej grošov zlata. Da, prekupo-valni Žid bi bil z nepopisljivim veseljem opazoval vse to, grajski najemnik pa njeno nenaravno rudeče lice, ki je bilo, če smemo verjeti starim obrekljivim ženicam iz vasi, vsako nedeljo pomalano, ali kali. Da je učitelj denes celo Četrt ure prej za orgijami sedel in imel zalo hčerko poleg sebe, nij storil iz prevelike pobožnosti, akoravno molitve nij opuščal, a za to je imel druge bolj važne uzroke. On je namreč v svojej modrosti pre-tuhtal in premeril, da bi bilo dobro, nekaj besedi z gospodom grajskim, ki hodi vedno v klečnico poleg orgelj, govoriti, ga Še enkrat povabiti na denašnje kosilo — in predstaviti mu v novi obleki svojo zalo hčer. A če ima Človek smolo, vse mn gre križem. Tudi učitelj je sedel zastonj četrt Jugoslovansko bojišče. 1» Šibenika 2. nov. [Izvirni telegram „Slovenskomu Narodu".] Sinoči po noči od 31. oktobra na 1. novembra je nad 1000 prostovoljcev stopilo črez mejo pri Kuinu, da napadejo Tarke in jim vzamejo bosensko Grahovo. Iz Spljeta 31. okt. [Izvirni telegram „Slovenskemu Naroda".] 200 vstašev je napalo Gačko in Tuikim vzelo veliko čredo goved in ovac. Na to je 1000 Turkov teklo za vstaši, došlo jih in prijelo. Vataši so najprej svoj plen goved dobro spravili, potem pak Turke pretepli, mnogo jih pobili. Sami so imeli le 4 mrtve in 18 ranjencev. Iz Berana pak je 1400 turških nizamov in 500 baši-bozukov izpalo in se vrglo na vstaše pri Buci. Boj je bil do večera, Turci so nazadnje v mesto pobegnili pustivši 93 nizamov iu 57 baši-bozukov. Vstaši so imeli le 4 mrtve in 12 ranjenih. 1» Spljeta 3. novembra. [Izvirni telegram »Slovenskemu Narodu".] Vstaši so osvojili kulo Baci pri Pivi in zaplenili 50 Turkov, katere so razorožene zopet izpustili. Politični razgled. Notranje aieatele. V Ljubljani 3. novembta. V notranjej politiki je najvažnejše obrazloženje ministra za trgovino o železnicah, ki se bodo zidale. Ker pak uže naš dobro podučeni dopisnik iz Dunaja, kateremu smo denes na prvem mestu natopili besedo, temeljito o tem, zadnjič od nas z druzega stališča omenjenem predmeta govori, prehajamo precej na važnejši vnanji del. V ■« «ttuje- rt ržavf. V It u* i j t> je sedaj vse obrneno, ker ona je začela reševati veliko slovansko vprašanje. Vstanek jo je na to prisilil. Rusko vladno glasilo „Praviteljstveni (vladni) Vestni ku prinaša sledečo oficijalno izjavo: Važni dogodki na balkanskem polutoku, nijso samo Rusijo, nego tadi v zvezi z dvema druzima državama, pripravno našli, evropski mir ohraniti, brez vseh političnih, sebičnih, postranskih mislij in namenov. Vsem iskreno ohranenje miru želečim oblastim je pristop k tej zvezi svoboden. Vendar Rusija nij žrtvovala tej zvezi simpatij, k a ter e ie imela do slovanskih kristijanov. Žitve, katere je ruski narod tlačenemu slovanskemu prebivalstvu v Tnrčiji dal, so tako velike, da je ure na klopi, kajti Pelina nij bilo. Irenica se je ozirala toliko potov zastonj. Ko ministrant zazvončka in gospod žopnik stopijo pred oltar, se vpre učitelj pol žalosten, pol srdit, nenavadno močno v orgije, kakor da bi hotel zliti v nje vso svojo nezadovoljnost in nemir. Iu orgije, vedno pokorno, ubogljivo orodje, zapoj6, da vse vrši in piska, da turška godba naj se skrije pred njimi. Stoprv pri svetem evangeliju zaškriplje zaklenjena klečnica poleg orgelj. Učitelj se urno ozre v sladki nadi in sune s komolcem tudi svojo družico Ireno, češ, poglej in pozdravi ga, kakor t,e spodobi. In v resnici grajski najemnik je sedel v klopi in preprijazno odkimava! globokim učiteljevim poklonom. Irenici pa, bog mu grehe odpusti, nekako zaljubljeno namežikal in zarudel v obrito, zijavo lice. Učitelj pa je imel denes uže v drugo smolo in jo je imel. Mej poklanjanjem svojemu hosedu zapeli so namreč gospod žup - Rusija opravičena s 6 svojimi simpatijami pred ves svet stopiti. Velike nevarnosti videča, ki bi jo imelo vmešanje Srbije in Črne gore toliko za te države, kakor za Turčijo samo, vzdignila je Rusija prva svoj glas za brambo nesrečnih Hercegovincev, kateri so vsled nezmernega davkovskega bremena in vsled tlačenja prisiljeni bili po zadnjem pomoč K u poseči. V sporazumu z Nemčijo in Avstrijo je Rusija, da bi kakovo intervencijo v Turčiji zabranila, pozvala Turško, poravnati se z vstaši. Francoska, Italija in Angleška so podpirale to terjatev. —Turčija je obetala zboljšanja uvesti za slovanske kristijane. Ali ker so se prejšnji enaki sklepi sultanovi, kateie so velevlasti izsilile, izkazali kot trajno neizpolneni, ker je torej za upanje v nje izgubljeno, morajo vlade pomagati, da se zaupanje utrdi, brez katerega Turčija ne more reform izvesti. Na vsak način mora žalostni položaj krščanskega prebivalstva v Turčiji konec vzeti". To je najnovejša oficijalna torej vladna izjava Rusije. Važna je, kakor uže dolgo nobena. Sama ta izjava je nže velika zmaga Slovanstva. Nemški listi uže vpijejo, da je Rusija „zopet" razobesila zastavo panslavizma. Nič ne denel Iz Carigrada se „N. Fr. Pr." poroča, da je tam v diplomatičnih krogih razširjena govorica, da bodo velevlasti vzele Turčiji Hercegovino in Bosno in dali te provinc ji Crnej gori. — Najnovejši tu došli telegram ooroča, da imajo i angleške „Times" iz Mostara telegram, da so vsi konzuli tega mnenja, da Turčija nij zmožna, vstanka potlačiti. — Sram bodi Srbijo, kar si ona nij npala, storilo je jedno pest golorokik slovanskih vstašev, ki so bili od početka brez podpore! Dopisu Iz Planine 30. okt. [Izv. dop.] Mnogo zakladov ponuja mati narava pridnemu kmetovalcu, katere si on lehko osvoji, ako si jih le na pravi način pridobiti in poiskati zna. Žalibože, da pa naš kmetic še nij tako izobražen, da bi imel vse sredstva, ki mu jih narava ponuja, prav upo-trebljevati, ter kmetijstvo na viši stopinjo povzdigniti. Mnogo, mnogo bi se še moralo naše kmetijstvo zboljšati, ter po pravilih umnega kmetovanje urediti, da bi zadostovalo zahtevam sedanjega časa. V prvej vrsti bode moral naš kmetovalec v prihodnje na umno živinorejo vso pozornost obra- nik, kakor vedno, precej tiho svoj „domi-nns vobiscum" in učitelj zamišljen nij čul in niti odpel in zaorgljal. Vse ljudstvo se spogleduje v cerkvi in zija na kor, kaj more neki to biti. Učitelj se prestraši in zbledi, prepričavši se, kaj se je zgodilo. Hudo, prav hudo mu je, in kaj poreko gospod župnik. Zmerjati bode, in še hudo, povrh je pa še greh in morda velik, da je maša krajši za en „špiritu tuo." Gotovo to jo kazen, videzua kazen in slabo znamenje, ker misli v cerkvi na druge reči, ž'pnika pa pozabi. Jezen in žalosten sede učitelj, potem zopet orgija in sklene, ne več ozirati se, meneč, da bi le nesreče ne bilo zaradi tega in bi ne škodovalo morda Irenici ali gospodu Pelinu, kajti ne imel bi morda njihov zakon pravega blagoslova božjega. (Daljo prib.) čati, kajti ravno umna živinoreja je steber, na katerega se vse kmetijstvo naslanja. — Žalibože, da se pa ravno o tem imenitnem oddelka kmetijstva pri nas do sedaj, brez-malib izjem nij skoro nič storilo. Žalostno, je, ako se opazuje meršava, amazaua in strašno zanemarjena živinica, s katero naš kmetovalec poljske pridelke po blatnej cesti domov vlači, ko bi se vendar lebko najlepša in najžlabnejša plemena redil, katera bi mu čast delala in obilo novcev donašala. — Tem se bode tudi kmalu v okom prišlo, kajti 18. oktobra bila je uže v Postojni javna dražba, po slav. c. k. kmetijskej družbi, s subvencijo c. k. ministerstva polje-dela nakupljene muricodolske žlabne živine. Prodalo se je namreč omenjeni dan 10 juncev iu 2G krav razne starosti. — Dasiravno je bila ta prodaja v Postojni prva te vrste, vendar je bilo udeleževanje jako živahno. Pokazali so se pri tej priliki naši za napredek jako v,.ci Notranjci, da znajo ceniti uuiuo živinorejo, katere se bodo gotovo od slej z vsemi močmi po prijeli, ter tudi v tej stroki vsestransko napredovali. Za se je pa prodaja žlahne muricodolske živine našim Notranjcem naklonila, gre v prvej vrsti zasluga podružničnemu predstojniku v Postojni g. dekanu HofTjt&t-terju, po katerega pripomoči se je slav. c. kr. kmetijska družba tudi nas Notranjcev spomnila, ter nas z žlahuo govedo oskrbel i. — Čast torej g. predstojniku kmetijske podružnice v PoBtojni, ob enim pa tudi prisrčna hvala slav. c. kr. kmetijskej družbi, katera je uže toliko v povzdigo kmetijstva storila, ter si zopet tu v Postojni s tem činom slavni spominek postavila. J. M. Iz i* rutica 30. o k t. [Izv. dop.J V torek 26. t. m. smo vendar zopet enkrat skupno zborovali vsi slovanski vseučilišč ni ki. Redka prikazen, ker skoro na noben način nij mogoče bilo združiti Srbe, Hrvate in Slovence, a letos se je stvar nekoliko iz-premenila. Vsaj prvi zbori kažejo malkeno na to. Bilo je omenjeni dan na dnevnem redu razgovarjanje: ali napravimo letos 15. nov. nobčui mejnarodni univerzitetni komers," ker so tudi nekateri „zmerni" Nemci za to, ali smo proti takemu komersu. Zbralo se je nepričakovano dosta Slovanov, ki so zaključili, da naj se „internacijonalen komers" napravi se sledečimi pogoji: ,,Ne poje se druzega kot „Gaudeamus"; ako bi pa Nemci zahtevali, da se i nemške pesni pevajo, terjamo mi, da smemo i mi slovanske pesni peti, in Italijani italijanske. Govori so nemški. Godba mora nekaj slovanskih komadov igrati, in v priredujoči odbor se voli 6 Slovanov, 4 Italijani in 10 Nemcev. nS tem je bil ves zbor zadovoljen. Drugi dan, to je v sredo 27. t. m. je bil občni dijaški zbor, kojega se je črez 300 dijakov raznih uarodnostij udeležilo. Agitacija je bila sila huda, da smo mogli toliko jih skupaj spraviti (ker letos nas je komaj nekaj črez 500!) posebno so nemSki „ ultra" (bolje: prusijaui) vse seboj pripeljali kjer so mogli kaj dobiti, celo neima-tri kuli rane. Agitiralo se je še po dnevi za predsednika, ker od tega je veliko odvisno. Le teško je bil potem izbran Cornaut, zmeren Nemec, ki je najprej to misel za internacio- nalni komers sprožil, — proti nultra"-Nemca Eberstallerju, (ki pa nij imatrikuliran, kakor smo pozneje izvedeli.) — Predsednik v kratkem govoru razloži potrebnost tacega ko-mersa, „ker mi (Nemci)" pravi „ne^smemo Slovanov in Italijanov in drugih narod nostij dijake smatrati kot goste, temveč kot ravnopravne kolege". A nemški „ultra" so le kričali, da je vse „teutseh" in zopet le „teutseh". Nij se do druzega obravnavanja prišlo, kakor : bo li komers ainter-nacijonalen, ali le „nemški". Nij se moglo drugače glasovati, kakor, da smo se v dve sobani razdelili, kjer so se potem posamezni šteli. Bilo je nemških nultrovcevu 150, nas pa 137, tedaj samo za 13 glasov smo pali. In tudi te bi bili imeli, ako bi ne bili nekateri nestrpneži in omahljivci odšli, gotovo jih je odšlo črez 30. To so sami taki, kojim nij nikoli nič mari za narodnost, ki so vedno mlačni, naj gre še za tako važno reč, ker tukaj bi bilo treba pokazati, koliko nas je in da smo, da je veda tudi za nas, ne samo za Nemce, da je veda občno blago, da je internacionalna, a ne samo blago enega naroda. Koliko jih pa k zboru sploh prišlo nij, ki se vedno izgovarjajo, da nemajo časa, ali pa: saj jih bode tako dosti, brez mene lehko opravite. Ako bi se vsi drug na druzega zanašali, ne bilo bi nobenega. O vi mlačneži! tudi vas bi moral narod izbljuvati, ker mu več kvari in zasmehovanja prouzročite, kakor pa hasuite! — Sedaj bodo napravili ultrovci „nemški" komers j mej zmernimi Nemci in Slovani in Italijani se pa agitira, da bi napravili ravno na isti dan tudi „internacionalni" komers. Naj omenim tukaj, da je tudi rektor za tak komers in da nas podpira. V četrtek, 28. t. m. je bil občni zbor „vseslavjauskega pevskega društva". Jako nas je iznenadilo lepo število prišlih, posebno ker smo lani vajeni bili, da so k zboru jedva 3 ali 5 prišli, da zborovati nijsmo mogli, in je tako pevsko društvo celo leto spalo. Letos nas je bilo okolo 50, akoravno bi jih lehko bilo še dvakrat več. Udeležili so se tega zbora tudi nekaj Srbov in Hrvatov, kar prej nij bila navada. Vpisalo se je naenkrat 48 udov, deloma izvršujočih, deloma podpirajočih. Žalostno je bilo poročilo tajnikovo od prošlega leta, ko nam je poročal, kolikokrat je bil zbor sklican, kojega se jih je pa tako pičlo število udeleževalo, da društvo nikakor nij moglo misliti na kako delovanje in je moralo počivati. Blagajnik se je pač bil toliko potrudil v tem času, da je dolžno me sečnino izterjal in zelo visoke dolgove prejšnjega leta poplačal, tako da še nekaj v denarnici ostane. — Da pa bode društvo moglo vspešno začeti delovati, sklenilo se je, da se po subskripciji nekoliko denarja nabere, da se more soba in glasovir najeti in pevovodja plačevati. Izbrali so se torej v ta namen trije, eu Srb, en Hrvat in en Slovenec, da vsak pri svojih novce pobira. Za predsednika je bil potem per acelama-tionem izbrun g. Omaheu tehuik, in po listkih 8 odbornikov, mej temi en Srb in eu Hrvat. Drugi pa, ki zopet nijso imeli časa priti k zborovanju, se uljudno vabijo, da pristopijo ali kot izvršujoči ali kot podpirajoči članovi, da se bode moglo društvo na trdne noge postaviti in nam v dolgih zimskih večerih kak veseli „tihi večer" napraviti. D. Domače stvari. — („Slovenski Narod") od včeraj 3. nov. je bil zopet konfisciran in sicer zarad dopisa iz Gorice. — Druge neokriv-Ijene članke smo v denašnjej številki ponatisnili. — (Denes) v četrtek zjutraj je javna ugovorna obravnava „Slovenskega Naroda" pred deželno sodnijo zarad treh konfiskacij. — (O zadnjih dveh) slovenskih gle-dališčnih predstavah v Ljubljani poročamo jutri. — (Iz Kostanjevice) na Dolenjskem se piše tukajšnjemu „Slov." o zadnjih tamošnjih občinskih volitvah: Zmagali so vnovič nemčurji; vendar pa imamo Slovenci v odboru nekaj prav jakih mož. Propada našega nijsmo krivi mi, marveč napačno napravljeni volilni red, in zvita agi-taoija stranko nasprotne. V prvem volilnem razredu, kjer je bilo do polovice uradnikov nam zmagati nij bilo mogoče. V drugem je zmaga bila uže naša, imeli smo več nego še enkrat toliko glasov kakor nemčurji, a ker je g. komisarja volitev le predolgo trpela, jo je pretrgal ter šol kom t. Mej kosilom pa so prignali nasprotniki nemčur-skim korifejem dolžnih križevakih kmetov, jih nalivali z vinom ter jim zapovedali, da volijo uemčurje : naših volilcev mnogo pa na-veličavših se čakanja, da pridejo na vrsto, in ne slutečih take prevare je zapustilo Kostanjevico moj kosilom volilne komisije. To pa so storili nekateri priprosti še tim bolj zato, ker jih je g. vladni komisar sam ošteval, Češ, da jih je preveč prišlo k volit vi. V odboru sedi 12 mož, štirji so uradniki, štirji so naši drugi, štirji pa so vsaj doslej bili na strani nemčurskej. Vendar, hvala bogn je sedanji odbor proti prejšnjemu veliko bolji. Župan jč mladi g. Anton Stran ss; doslej se vede v resnici prav možato in pošteno. Nado imamo, da ne bode držal z nasprotniki; svetovalci so gosp. Franc Marešič, vrl narodnjak, Janez K u n-tarič, Janez Bučar pa prejšnji župan Nik. Sever. Kadar pridejo vnovič volitve, gotovo zadobi naša srenja popolnem slovensko lice." — (Umrlo) je v Ljubljani meseca oktobra t. 1. 72 osob, 35 moških in 37 ženskih. — (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne.) [XV. izkaz.] Iz Ribnice č. g. dekan Skubic nabral 50 gl. Iz Št. Mihelna č. g. kaplan Franjo MerešiČ 5 gl. Neimenovani 1 gl. iz Dolnjih Poljan g. Josip Barec 50kr. Iz Ljubljano gg.: August Auer 2 gl., Anton^Bnčar 1 gl., Jakob Kn-šar 2 gl., Franjo Šešek 1 gl., Julijus Šuš-teršič 1 gl., M. Petrič 40 kr. Prejšnji izkazi 2884 gl. 72 kr. skupaj tedaj 2948 gl. 62 kr. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpira I ni odbor: J. N. Horak, Vaso Petričič, predsednik. denarničar. Javna zahvala. P. n. gg. mariborskim domoljubom: dr. Domi nkuš, Iv. Kastelic, Kobič, Ferk, Miklošič, Valenehk, Rupoc, Rupnik. dr. llab-jan, Koser, Kodclla, dr. Radej, dr. Majciger, A. Abram, se za darovanih 2(5 gld. iu na-birateljema, gg. KačiČ in Berdajs, za njnn trud prisrčno zahvaljuje Odbor „Učiteljskega društva za hIoven.ski Štajer." V Ljutomeru 28. oktobra 1875. Vsem Lolu i m moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RetalesciAre li Bam v MfjamioMo*. 28 let nže fc nij bolezni, ki bi jo ne bila oidra-Vlla ta prijetna .Iravilna hrana, pri odraS&enih i Otroc I ui<-'- strošku. ; zdravi vso bolezni želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrak; Žleze Ifuaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljerijc, zaprtje, preblsijenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrslico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Ituuenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabot, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenj*'; posebno so priporoča za dojeneo in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval idraviblih, brez vsuko medicine, mej njimi spričevala protesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Eeneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnik■■ Dr. Angelsteuia, Dr. Sborelanda, Dr. Cainpoella, prot. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \V ur zor j a, Bonn, 10. jul. 1852. .Revalescičvo Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravPa. Posebno koristim, jo pri dr isti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih In mehurji, trganja v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov. W in c h B tu.-, AnglcSko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Hlioreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Ango lstein, tajni sanit. svetovalec iT on tona, Istra, Učinki Revalescioro dn Barry so izvrstni. For d. C lau sb erger, c, kr. okr. zdravnik. Spričevalo fit. 76.921. Obergimpern, (Kadensko), 22. aprila 1872. Moj paiii n i, ki je užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouliti nij mogel, je vsled rabo Vašo Bevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk art, ranocelnik. Rt 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Maribora (Nemčija), piše v .Berlinor Kliniuche W o c h o n a c h r i ftu od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabina, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bevalenta Ara-bicau (Revalescierc). Dete je v 4. mesecu vedno ved in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti; toda Bevalesciere ga je ozdravila popolnoma v 6 tednih. St 79.810. GoBpo vdovo Elemmovo, Dlisaeldorf, na dolgoletnem bolelmnji glave in davljenji. Si. 64.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, sbujšanji in hipohondriji. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. KOllerja, c, kr. vojašk. oskrb oika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji sušnika, omotici i tiščanji v prsih. ftt. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša celja višje javne trgovinske akademij« dunajske, na »koro^hreznarfejni prsni bolečini in pretresu čutni«-. Št. 75.928. Barona Sig.no 10 letne hramote n rokah in nogah i t d. Bevalesciere je 4krat tečneja, nego meso, te« •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ni ".eni, gledč hrane. V pltliasuh pnAiovh po yA funta 1 gold. 50 k: L fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 raj cov 10 *gold., 12 funtov 20 fjold., 24 funtov 36 guid. — Bevulesciure-Bisciuton v pušicuh a 2 gold. 50 ki in 4 gold, 50 kr. — JBevaloRc; le-Chocolatoo v praL in v ploic:.c4v. »a 12 tas 1 g^td. M kr., 24 tac 2 gol«'. SO kr., 18 UM 4 gold. 50 fc-.-., v prahu za 120 u 10 gold., ca 288 tal 20 gold., -- ta 576 tas 35 gold - Prodajo: Barry da Barry & Comp. na Daš-«MJ1, 14'«LlJ.^tto&&g*M*ke it o, v LJubljani 1'. M&hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu" v rt t7. G, Poppov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—30) V zalogi je v IJublJani v vseh lekarnah, kakor tudi pri Antonu Krisporju, Eduard Malini, J. Karingerju&Kašu, F. M. Sehmittu, V. Petričiču, Bpluh pa v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih štacunah na Kranjskem. Umrli t IjHitljuiit od 28. do l nov,: Marija Škvarca, 50 L za vtrpnjenjem pljuč. — Josip Hold, 691. za po-kvarjenji krvi. — Janez Miki, 81 1., na vnetji možjan. — Ana Rus, dete mizarja 2'/a L na krčom. — Marija Kocuvan, dete delavca, A% 1., za vnetjem v grlu. — Neža Kopriveo 67 1., na prsnej vodenici. — Terezija Turšič, dote Btražnika, 4 1., za vnetjem v grlu. — Andrej Čop, 33 L, vBled miliartuber-kolose. — Janez Friškovee, 18 I., na trebuSuoj vročnici. — Ludovik Černy, otrok inženirja 131'., I., na sušici._ Za s a is ono ! Vedno velika in bogata zaloga voluatega blaga za obleko, Kips, Lustre, Diagonal- in blago za Elaide, stanovitne barvo Loamanoior-berkal, moderna barhonta za oblačila, vrvičasti in pikot-barhont. 2ST"c«on.©'v-ej£i: KnikiT boker in tartif nope, 27 kr. Žametasti in svilnati traki, široke preproge (tepihe), *U >n *U sir- laneno, prej no in ii8njato platno, */», V* hi nU sifon, lanene-damast-brisavke, sorvijeto, atlas-gradl, sodno, mrožue in mušolinaste pregrinjala, oksford /a srajce iu drugu manufakturno blago. Laneno in moderno blago, ffiirmitii it srn iloliro iim Ntiaiiovituo l»l»s;o, KSHB vse doma izdelano. aVB«3Hi it i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga J\ fl S| O V * Prve združene gorske tkalske konsorcije labrikantov, * litiiin/, TJTh* ittlulf 4i.% i»-4i.t,rr 72, Pošiljulve vrše hu brzo i»roti postneniu povzotjui. Izgledi zastonj in l'r»ukiru,ni. (301—13) priporoča svojo bogato zalogo blaga embt jopic za dame Pariške, Dunajske in Berolinske mode po najnižji ceni. Hišne jopice iz snovi po 5 gold. se posebno priporočajo. (380—i) M. Neumann, v Ljubljani, Lukmanovej hiši, vis-&-vis hotela pri Slonu. J! Izdatelj iu urednik Josip Jarčič. Lastmua in tisk „Narodne tiskarne11.