leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celolctno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za */* leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI UST Sfevi Jlra 18. uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tej. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-0L Rokopisov ne vračamo.- izdaja za .eio leto 6» din. Cgsopjs za trgovino. industriio. obrt In denarništvo R“" Plača in toži se v Ljubljani. nici v Ljubljani St. 11.953, Ivfoia vsak ponedeljek, m^mmOSO nrrdo In petek UutoUana, sreda 12. februar/a *941 Cf*nZ> posamezni f'KA V,ene' številki din ■ Ne sme to biti Zadnjič smo na tem mestu izrekli svoje upanje, da se bo po veliki konferenci v direkciji za zunanjo trgovino z zastopniki zbornic in raznih gospodarskih organizacij vendarle začelo koristno sodelovanje oblasti in zasebne iniciative. Bojimo pa se, da je bilo naše optimistično mnenje napačno in da še vedno niso izgubili na vplivu oni krogi, ki nočejo sodelovanja z zasebno iniciativo. Vsaj tako moramo sklepati po poročilu, ki ga je objavil »Jugoslovanski Kurir«, in sicer z dobro poučene strani, kakor naglasa. V tem poročilu namreč pravi, da se direkcija za zunanjo trgovino že pripravlja, da začne kljub vsem ugovorom gospodarskih zastopnikov v kratkem ustanavljati neke uvozniške in izvozniške zajednice. Glavno vprašanje, o katerem se je govorilo na uvodoma omenjeni konferenci, je bilo ravno vprašanje uvozniških in izvozniških zajednic. Po vrsti vsi zastopniki gospodarskih organizacij in zbornic so se izjavili proti tem zajed-nicam in soglasno mnenje vseh je bilo, da so nam te zajednice popolnoma nepotrebne, ker morejo že obstoječe organizacije opraviti njih delo. Soglasno se je tudi naglašalo, da boto te zajednice samo podražile uvoz in izvoz, naložile gospodarstvu nova bremena, ne da bi le količkaj koristile našemu uvozu in izvozu. Kritika teh zajednic je bila tako splošna, a tudi tako temeljita, da po tej kritiki pač ne preostaja nič drugega, kakor da se misel o teh za-jednicah pokoplje. Sedaj pa nakrat vest, da se bodo te zajednice navzlic in kljub vsemu vendarle formirale. Ce bi bilo to res, kar pa še dvomimo, bi to pomenilo absoluten demanti vseh izjav, da se želi sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in ljudmi. Kajti Če bi bila namera sodelovanja le količkaj odkritosrčna in resna, se vendar ne more vsiljevati še nadalje stvar, ki je bila odločno odklonjena. Vsiljevanje tako odločno odklonjenih zajednic bi morali gospodarski ljudje smatrati naravnost kot izzivanje in kot norčevanje iz gospodarskih organizacij. Ljudje vendar niso prišli v Beograd in tam trošili denar in čas samo zato, da se na njih besede sploh ne bi nič dalo. Ce se noče upoštevati mnenje gospodarskih ljudi, potem jih tudi ni bilo treba klicati v Beograd. Kakor pa že omenjeno, ne moremo še prav verjeti, da bi bila vest »Jugoslovanskega Kurirja« točna, kajti bila bi res že nezaslišana. Zlasti pa ne moremo verjeti v to vest zaradi jasne in nedvoumne izjave trgovinskega ministra dr. Andresa, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasil, da morejo biti zastopniki gospodarskih organizacij prepričani, da njih predlogi ne bodo preslišani in da njih besede ne bodo ostale brez odmeva. Zlasti zaradi teh besed dr. Andresa smo bili prepričani, da se je vendar začela nova doba ustvarjajočega sodelovanja 1,1 e d gospodarskimi organizacijami in državnimi oblastmi. Če bi P<* bila informacija »Jug. kurirja« Pravilna, potem je tega sodelovala za vedno konec. Kajti ne sme se prezreti, da so gospodarski ljudje že neštetokrat razočarani in da mora enkrat biti tudi njih dobre volje ko-®ec- Vsaka stvar se enkrat izčrpa, vsak sod ima svoje dno in tudi dobra volja gospodarskih ljudi ne more biti neizčrpna. Posebno težko razočaranje pa bi bilo po zadnji beograjski konferenci. Delegati naših prvih gospodarskih organizacij so se sestali in po silno tehtni in vestni pripravi povedali svoja mnenja na način, da je vsa konferenca izzvenela v popolnem soglasju in v absolutni harmoniji. Sedaj pa naj bi neki zakrknjen birokrat smel to harmonijo podreti in celo demantirati izjavo resornega ministra. To pa bi res že presegalo vsako mejo dopust- nosti. Zato upamo, da bo vest »Jugoslovanskega Kurirja« demantirana in da bo popolnoma prodrlo stališče naših gospodarskih zbornic in organizacij glede izvozniških in uvozniških zajednic. Ne sme se zgoditi drugače, ker sicer se bo napravila nepopravljiva škoda. Zgrešena nadomestila svobodne trgovine Seia Centralnega predstavništva V začetku seje Centralnega predstavništva trgovskih zvez dne 6. t. m. v Beogradu je predsednik g. Nedeljko Savič pojasnil, zakaj od 29. septembra lani ni bilo nobenega sestanka. Dvojno zlo je tega krivo. Predstavniki zvez bi se morali često sestajati in so že precej časa razmere take, da bi morali biti sestanki vsakih 15 dni. To pa ni bilo mogoče, ker so bile velike težave tam, kjer bi morale biti olajšave. Trgovec je namreč v zadnjem času postal hočeš-nočeš izvršilni organ vseh mogočih uredb. Vsak dan ga čaka na mizi kak poziv, ki ga odteguje od dela in seveda še bolj od sestankov v stanovsko korist. Drugo zlo pa je, je dejal predsednik Savič, med nami samimi, ker ne skrbimo dovolj za pravo vzajemnost med nekaterimi zbornicami in našimi svobodnimi stanovskimi organizacijami (kar pa ne velja za Slovenijo). Od zadnjega sestanka so svobodne organizacije izvedle marsikaj, a je n. pr. vse njih delo v prilog davčne reforme šlo v arhiv. S hudimi težavami in nasprotniki se morajo boriti trgovci in ostali gospodarstveniki ves čas, odkar besni okrog nas velika vojna. Od takrat trpimo sploh vsi zaradi hudih posledic naše gospodarske zaostalosti. Mi nimamo gospodarskih voditeljev, a oni, ki si domišljujejo, da znajo voditi gospodarstvo, so pri nas po nepotrebnem izzvali gospodarsko vojno. Po listih in po radiu so pozivali: Skrbite za rezerve! — namesto, da bi dali svobodni trgovini priložnost, da priskrbi državljanom ono blago, ki nam ga primanjkuje. Po vsej sili so ustvarjali psihozo vojne, ki se je udejstvovala pri premožnejših potrošnikih z nepotrebnim kupičenjem blaga. Naroda pa niso preskrbeli, marveč samo oplašili in velika sreča je v tem, da je naš narod bolj zrel, kakor pa so oni, ki si domišljujejo, da morejo voditi brez izkušenj in brez sodelovanja delavcev na terenu vse narodno gospodarstvo. Ko so bili začetki zgrešeni, je nastopil naval vseh mogočih formularjev in direkcij, a ker se napake od dneva do dneva bolj občutijo, se vsa krivda vali na trgovce, ki so bili od začetka vojne dobe potisnjeni ob stran. Nobena napaka se še ni popravila, pač pa vodi pot iz napake v napako. Ko smo dobili direkcijo, ki naj bi pro-ucavala vso proizvodnjo v svrbo preskrbe prebivalstva, smo si mislili, da bo ta ustanova z vsemi si-T>0spcšila obdelovanje zemljišč ter strogo pazila, da ne bo ostal niti košček zemlje neizkoriščen. To pričakovanje pa se ni izpolnilo, pač pa so se rodili Pri-zadi, Pogodi, Prevodi, ki vsi sami trgujejo, izpodrivajo svobodno trgovino ter povzročajo veliko na- raščanje grmad novih formularjev in stroškov. Nastala je zmeda, katere ni niti malo zmanjšala direkcija za zunanjo trgovino, ki ima tudi kupe posebnih formularjev in izven proračuna nad 200 uradnikov. Vse te direkcije in nove ustanove naj bi bile nekakšno nadomestilo svobodne trgovine, so pa v resnici njeni izraziti nasprotniki, ker se vidi na vseh koncih in krajih, da je bila svobodna trgovina po nepotrebnem in po krivem izločena in izpodrinjena. Trgovci hodijo sedaj od ustanove do ustanove po razna dovoljenja, plačujejo takse, imajo dosti pisarniškega dela, a ko vsa dovoljenja dobe, ni več blaga. Da bo nered še večji, pripravljajo sedaj ustanovitev izvoznih in uvoznih zajednic, ki imajo očivid-no namen razbijati obstoječe svobodne trgovske organizacije ter odpirati nove vire za kritje onih stroškov, ki jih ni bilo mogoče spraviti pod državni proračun. Zajednice se ustvarjajo po vrsti blaga in to na ta način, da bodo morali nositi posamezni izvozniki in uvozniki stroške kar pri petih, de- setih, petnajstih zajednicah. Izvoznik sliv bo moral biti — recimo — član treh zajednic, ker bo ena za-jednica za izvoz surovih, druga za izvoz suhili sliv, tretja pa za izvoz pekmeza. Uvoznih zajednic bi imeli kakih 100 in na posamezne uvoznike bi padle visoke pristojbine pri desetinah zajednic. Na konferenco, ki je razpravljala o ustanovitvi teh zajednic, trgovske organizacije niso bile povabljene. Trgovci predlog ustanovitve izvoznih in uvoznih zajednic odločno odklanjajo, ker spada v vrsto brezuspešnega in tudi nesrečnega dela ljudi, ki o trgovini ničesar ne razumejo. Z orisom trgovskega stanovskega in splošnega gospodarskega položaja v državi so se strinjali vsi delegati in na vprašanje, če se strinjajo z odklonitvijo predloga izvoznih in uvoznih zajednic, so po zgledu predsednika Zveze trgovskih združenj dravske banovine g. Staneta Vidmarja vsi pritrdilno odgovorili, nakar je sledila izčrpna debata o drugih zadevah, kar je dalo ob zaključku zasedanja snov za naslednjo resolucijo: Resolu€iia Člani Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije so na seji dne 6., 7. in 8. t. m. v Beogradu soglasno sprejeli naslednje zahteve: 1. da se uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije kakor tudi uredba o kontroli cen ukineta, ker se je izkazalo v praksi pri obeh uredbah, da namen ustavitve in preprečitve naraščanja cen ni bil dosežen. Nasprotno, z izvajanjem teh dveh uredb so povzročene trgovskemu stanu nepopisne težave, nepopravljive krivice in preganjanja, od česar pa je bila napravljena največja škoda pravilni preskrbi potrošnikov. Istočasno naj se sprejme uredba, s katero bi se čimbolj enostavno reguliral problem cen na temelju dnevne nabavne cene poleg priznanega bruto zaslužka, ker bi edino to omogočalo trgovcem preskrbo potrošnikov. Nadaljevanje sedanjega načina dovoljevanja cen bi privedlo do propasti gospodarstva. 2. Občinskim aprovizaeijam naj se prepove trgovanje ter se jim dovoli samo izvrševanje nadzorstva nad pravilno razdelitvijo pridobljenega blaga za potrošnike. V kolikor pa bi te aprovizacije same izvrševale nabavo in razdelitev blaga neposredno potrošnikom, naj opravljajo to izključno po nabavni ceni ob kritju dejanskih režijskih stroškov. Najodločneje smo proti nameravani dajatvi sredstev iz državne blagajne potrošniškim zadrugam zaradi prodaje blaga državnim uslužbencem po cenah, nižjih od tržnih, ker to sploh ne bi bilo v zadost- no pomoč uslužbencem, napravilo bi pa našim gospodarstvenikom ogromno škodo. Državnim uslužbencem bi se dalo danes pomagati samo s povišanjem plač. 3. Smatramo, da bi bilo treba načrt o ustanovitvi izvoznih in>, uvoznih zajednic takoj črtati z dnevnega reda zaradi tega, ker so obvezna združenja, gospodarske zbornice in Zveze kot organizacije interesiranih gospodarstvenikov zadostne za izpolnitev naloge, ki naj bi jo prevzele te zajednice. Obžalujemo obenem, da trgovske Zveze in njih Centralno predstavništvo tudi tokrat niso bile povabljene na konferenco, ki je razpravljala o tem vprašanju. 4. V interesu vsega našega gospodarstva zahtevamo, da se iz vrst aktivnih gospodarstvenikov ustanovi že z ustavo predvideni gospodarski svet. ki bi stalno s svojimi nasveli podpiral resorne ministre pri vodstvu zdrave gospodarske politike v naši državi. Pred novimi trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko Rusijo Naš trgovinski promet s Sovjetsko Rusijo znatno presega obseg, kakor se je pričakoval. Zato se smatra za potrebno, da se v kratkem obnove trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo, da bi se trgovinska pogodba prilagodila novim trgovinskim potrebam. Pri pogajanjih pa naj bi se rešila še nekatera druga vprašanja, ki so nastala v zvezi s trgovino s S«vjet-sko Rusijo. Naša rudarska in topilniška proizvodnia Ker so bili objavljeni tudi že podatki o naši rudarski in topil-niški proizvodnji v decembru, se more podati pregled vse proizvodnje v 1. 1040. ter tudi primerjati z ono v 1. 1939. Tako se nam odpre naslednja slika: Premog Proizvodnja je znašala: 1940 1939 v tisoč tonah 4- ali — črni premog 391,2 446,9 — 55,6 rjavi premog 5233,6 4277,9 + 955,6 lignit 1654,1 1297,5 + 356,6 Dvig proizvodnje lignita se razlaga v prvi vrsti z njegovo večjo porabo kot domače kurivo* Proizvodnja rjavega premoga se je povečala zaradi večjega povpraševanja na domačem trgu ter izvoza. V premogovni industriji je bilo zaposleno 42,750 delavcev, od teh. v proizvodnji rjavega 20! 147 delavcev. Kovinske rude Proizvodnja je znašala: 1940 1939 Vrsta v tisoč tonah + ali— bakrena 929,1 986,9 —57,8 svinčeno-cinkova 806,7 775,5 + 31,1 železna 595,7 666,8 —71,1 boksit 282,4 314,4 —31,9 pirit 134,6 127,0 + 7,5 kromova 71,0 43,0 + 28,0 antimonova 24,1 18,9 + 5,2 manganova 10,6 5,6 + 4,9 zlatonosnl kremen 27.2 48,2 —21,0 molibdenova ruda 0,03 0,06 —0,03 Bakrena ruda je torej ohranila po tonaži prvo mesto, vendar pa je bila pod kvoto 1. 1989. Precej se je povečala proizvodnja svinčeno-cinkovc rude, iz katere je bilo pridobljeno 87.055 ton svinčenega koncentrata (s približno 80% svinca) in 44.926 ton cin-kovega koncentrata s približno 50 odstotkov cinka. Dvig proizvodnje je nastal, ker je začela obratovati nova topilnica svinca v Zvečanu. Znatneje je padla proizvodnja železne rude, in sicer za 10,6%. Vzrok je v manjšem izvozu. Znatno je padla proizvodnja boksita, ki je imel pri nas pred vojno naravnost konjunkturni razvoj. L. 1934 je znašala vsa njegova proizvodnja 84.000 ton, 1. 1935, 216 tisoč, 1. 1936. 291.000, naslednje leto 356.555 in 1. 1938. 410.000 ton. Nato je začela proizvodnja padati in padla lani za 10%. Pirit, ki se troši doma za proizvajanje žveplene kislino in izdelavo celuloze iz lesa, deloma pa tudi izvaža, je dosegel porast proizvodnje za 5,9%. Njegova proizvodnja se bo še povečala, ko bo začela obratovati beliluica celulozo v Drvarju. Znatno se je povečala proizvodnja kromovo rude, in sicer za 65%. Kromovega koncentrata smo izdelali lani 11.933 ton. Dvig proizvodnje antimonove rudo znaša 27,5%, kar je posledica konjunkture, ki je nastala za to rudo. Relativno najbolj pa se je dvignila proizvodnja manganove rude, in sicer za 88%. Dvig sta povzročila konjunktura in izkoriščanje dveh novih rudnikov v Ceru pri Kičevu in v Drači pri Kragujevcu. Proizvodnja surovega magnetita je znašala 1. 1940. 42.552 proti 32.775 tonam v 1. 1939. Draga molibdenova ruda se pridobiva samo v svinčenem rudniku v Mežici. V nekih rudnikih arscna do proizvodnje še ni prišlo, temveč so se opravljala le pripravljalna dela. V rudnikih kovinskih rud in magnezita je bilo zaposlenih v decembru 1940. 18.503 delavcev. Kovine Podatki o proizvodnji kovin, ki jih objavlja naša uradna statistika, •so nepopolni, ker vsebujejo le proizvodnjo onih podjetij, ki so pod nadzorstvom ministrstva za gozdove in rudnike. Proizvodnja K1D zato v tej statistiki ni obsežena. Proizvodnja jekla in aluminija pa »e sploh ne navaja. Manjkajo tudi podatki o proizvodnji zlitin ferosilicija, feroman-gana in ferokroma. Popolni pa so podatki o proizvodnji bakra, svinca, cinka, antimona, srebra in onih količin zlata, ki se pridobivajo iz zlatonosnega kremena ter na elek-trolitičen način iz bakra Proizvodnja kovin je bila naslednja: Poobl. agronom ing. Preželi: V boi Današnje stanje glede preskrbe . same cene, kmetijskih nasvetov, posameznih gospodinjstev s pše- propagande, proučevanja celotne- nico in njenimi mlevskimi izdelki ga pšeničnega vprašanja itd. lahko upravičeno imenujemo: boj od leta 1926. dalje se v Rimu za pšenico. Uvedba krušnih kart, svečano praznuje pšenični dan. v naprej določena mesečna koli- Mussolini sam je imel ob teh pri- čina moke ozir. kruha in drugih likah številne vzpodbudne govore. mlevskih izdelkov na osebo, je Nešteto slik ponazoruje prizade- vklenila vso Slovenijo z ozirom na Vanja šefa italijanske vlade in še nepozabljeno svetovno vojno v tudi vidno izpričuje, kako velik resnično vojno psihozo. Tovrstna pomen je dala Italija pšeničnemu, vznemirjenost se je pri ljudeh ta- za nj0 tako perečemu vprašanju. ko v preteklosti kakor tudi dan- ~v.x., . t>. , - , F ..... . Pšenični dan je v Rimu državni danes vselej najbujneje negova- , p so vsi ministri la posebno tedaj, kadar so bile | P™l potrebne omejitve nakupa življenjskih potrebščin in s tem seveda tudi njihove porabe. V tem boju za naš vsakdanji kruh si oglejmo to prevažno življenjsko vprašanje: preskrba Slovenije s pšenico s posebnimi oziri na uspehe, ki jih je v pravcatem zgodovinskem boju za pšenico do- Vrata kovine 1940 1939 ton ton surovo železo 83.874 78:448 baker 42.752 41.658 svinec 32.949 10.705 cink 6.326 4.894 antimon 1.738 1.512 živo srebro 83 — srebro 5.162 1.483 zlato 1.114 1.054 Proizvodnja se je torej znatno dvignita, zlasti svinca, surovega železa in srebra. Proizvodnja vseh kovin je narasla od 137.220 na 167.726 ton ali za 22,2%. Veliki dvig proizvodnje srebra je v zvezi t dvigom proizvodnje svinca. To pa je zopet v zvezi z obratovanjem nove topilnice v Zvečanu, ker se dobi iz ene tone svinčenega koncentrata okoli 800 g srebra. Tudi nekaj bizmuta smo dobili iz topilnic v Zvečanu in Trepčah. Po uradnih podatkih je bilo v topilnicah zaposleno 5108 delavcev. vsi visoki državni uradniki iz vseh ministrstev, cela armada kmetijskih strokovnjakov iz vse Italije itd. Slovesnosti zaključuje razdelitev nagrad kmetom-pride-lovalcem pšenice, ki so dosegli najvišje pridelke kakovostne pšenice. Italijanska vlada je takoj, že v segla v zadnjih letih naša soseda I letu 1925. in pozneje dajala kme- kraljevina Italija. Po podatkih ravnateljstva tom vsa potrebna sredstva v de-za narju in blagu: moderno vsako- prehrano »DIPORIS« je znašala v vrstno orodje, gnojila in seveda minulem letu naša letina pšenice | predvsem selekcionirano in raz-samo 620.000 stotov nasproti 750 I kuženo seme. Največ pozornosti je tisoč stotom v letu 1939. posvetila vprav semenu, njegovi Na žitu pasivna Slovenija uva- krajevni in talni prilagodljivosti, ža vsako leto v normalnih časih kakovosti z ozirom na zahteve po-in letinah povprečno 10 do 12.000 večanega in poboljšanega pšenič-vagonov žita iz naših žitorodnih nega pridelka. Še prav posebno krajev. Ta ugotovitev vzbuja v veliko pozornost so posvetili usta-pristojnih krogih že dlje časa mi- novljeni pšenični odbori tudi pro-sel (kmetijski strokovnjaki, voja- učevanju številnih rastlinskih-žit-ška oblastva, prehranjevalni od- nih bolezni. Danes nam je znano, bori itd.), da je možnost poveča- v kako veliki meri zavisi od ra-nja našega današnjega pšeničnega stlinskih zajedavcev in škodljiv-pridelka doma, v Sloveniji, in to cev količina vsega pridelka. Prana dosedanji, pšenici določeni po- vilna in povsem resnična je trdi-vršini. tev, da pridelamo oz. žanjemo le Zaradi tega naj v času uvedbe ostanek, ki so ga nam blagohotno krušnih kart še posebej omenimo pustili rastlinski škodljivci. Ugo-dejstva, ki naj potrde to naše dol- tovljeno je, da izgubi dandanes goletno prepričanje, hkrati pa tudi Slovenija vsako leto samo zaradi dokažejo in pokažejo glavne smer- dveh glivičnih bolezni ogromno nice za delo, ki se bo moralo v ta I količino žita: 500 vagonov, to je Več bi mogli pridelati v Sloveniji Nesporna je možnost glede povečanja pšeničnega pridelka v Sloveniji. Tudi nemški strokovnjak W. Hibener jo je proučeval in sicer za vso državo. V izredno zanimivem članku poroča v »International Agrar-Rundschauc, da bi mogla naša država z uvedbo sodobnega načina kmetovanja dvigniti nas današnji pšenični pridelek od povprečno 8,770.000 ton (1938) na 15,770.000 ton. Kmetijski minister je nedavno tega javno obrazložil svoj načrt glede bodočega dela-pospeševanja kmetijske proizvodnje. Za te svr-he je določena znatna vsota: 1‘5 milijarde dinarjev, ki se namerava postopoma investirati v potrebna dela v zvezi z zboljšanjem današnjega načina kmetovanja. Mi se ob tej priliki na podlagi premnogih žalostnih izkušenj resno bojimo, da ne bodo v krajšem času vidni uspehi tega sicer širokopoteznega načrta, novo zasnovane racionalizacije kmetijske proizvodnje. Poznamo nešteto pritožb naših dosedanjih kmetijskih ustanov, ki so tako neznatno materialno podprte, da je sleherno sistematično njihovo delo že od vsega početka nemogoče. Ce pa navajamo primere, kjer se na tovrstnih ustanovah vrše različni poskusi ob neupoštevanju osnovnih agronomskih načel gnojenja itd., potem seveda nas dosedanji način kmetovanja na vasi povsem zadovoljuje. Ni nam znan kmet, ki celih 10 let ni pognojil svojim njivam s hlevskim gnojem, znana pa nam je ustanova, ki tega zaradi pomanjkanja kredita ni mogla storiti vso to dolgo dobo. Zaradi teh bridkih dolgoletnih Novi proračun se izdeluje V vseh ministrstvih so začeli sestavljati novi državni proračun Načrt uredbe o državnem računovodstvu predvideva, da se bo proračunsko leto krilo s koledarskim letom. Novi proračun bi zato veljal samo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Finančno ministrstvo je naročilo vsem ministrstvom, da sestavljajo svoje proračune po načelu največjega varčevanja. Navzlic temu pa so nekatera ministrstva povečala svoje izdatke, nekatera pa predvidevajo celo nove izdatke za investiicje. Po mnenju finančnega ministrstva to stališče ne more biti sprejeto, ker se morajo doseči prihranki, da bo imela država denar za izredne izdatke, s katerimi se mora računati. uciv n.i do um uiviaus * _______ — . izkušenj nas vse bolj prevzema namen začeti izvajati po načrtu. I količina, ki bi zadostovala za vso I bojazen, da tudi to pot ne bomo Vsem in tudi nepoklicancem je Ljubljano za celo leto ob današ- r,roi° 1 *" vaA ...... pri reševanju tega za vso Slove- njem konsumu moke, pri porabi nijo prevažnega vprašanja ob zad-14 kg moke mesečno na osebo. Ob tej priliki naj omenimo sa- njih dogodkih še prav posebno padlo v oči, da smo vse doslej prejeli za vse te težke denarje nobenih stvarno porabnih, kmetijstvu koristnih zaključkov. Leta in leta smo s prstom kazali na nezadostno kreditiranje naših po- mo mimogrede^ ogromen Pomen skusnih ustanov, znanstvenih pre- skušali rešiti pšenično vprašanje uniSevanja ra9tlinskih škodljivcev, izku§evališg) svodov in ustanov, izključno le z uredbami, pravil- posebn() jn podgan. Par miši ki ysi b le SVOJ obstoj jn mki, Pnzadom, Diporisom, Pre- vr?e na leto ve5 kot 300 mladi- kateTim je z minimalnimi dotacija- vodom, Pogodom, prehranjevalnimi odbori, aprovizacijami itd. Pri vsej lej zgolj organizatorično razdelitveni ureditvi se ni mislilo prvenstveno na to, da pšeničnega vprašanja ne bomo rešili z razlivanjem črnila, z razdeljevanjem I 0&v brez težave bomo izraču-1 tične kot znanstvene agronomske že vskladiščene pšenice-žita, tem- naj. gk(Kj0 m pravilno ocenili p