Skrb za planiranje
Čeprav  po  pomembnosti  ne
. smemo ločevati nekaterih toCk
tega ali onega dnevaega reda,
smo se tofcrat odločili, da na-
redimo izjemo.
Tokratno poročilo z zaseda nja vseh zborov naše skupšči-ne, ki je bilo 30. junija, bo vse-bovalo obravnavo le ene izmed šestih točk dnevnega reda. To pa zaradi izredne pomembnosti vprašanja samega, saj je od tega, kako ga bomo rešili od-visen ves potek razvoja naše občine do leta 1980.
Pogovor je tekel o izhodiščih za sestavo srednjeročnega na-črta razvoja občine Ljubljana-Center za obdobje 1976-1980.
Uvodno   besedo   k   tej   točki Je podal predsednik  izvršnega sveta naše skupščine Maroslav Samardjija. Ob tem uvodu pa se bomo zadržali tudi mi.
V vseh dosedanjih razpravah je bilo družbeno načrtovanje opredeljeno  kot  funkcija  pro-
izvodnega odnosa. Iz tega torej sledi, da predstavljajo temeljni subjekt načrtovanja delavci v temeljnih organizacijah združe-nega dela. Na drugi strani pa tvorita povečanje dohodka in stabilnost le-tega temelj družbe-noekonomske spodbude pri na-črtovanju.
Ali povedano z eno besedo: dohodek je izhodišče, okvir in cilj planiranja
Sprejemanje   in   oblikovanje
' načrtov kot takih pa je dvojni
proces. Ena sestavina je druž
benoekonomska, druga pa eko
nomska.
Na podlagi načrta bo vsak subjekt združenega dela, ki je načrt podpisal, opredelil sesta-vine družbenega dohodka, ki ga dpsega, in strukturo njegove delitve. Načrt ga namreč na to zavezuje. Že s tem, da je pod-pisal načrt, subjekt dohodka prevzame nase načrtne obvez-nosti  v  odnosu  na  lastni  do.
hodek- To pa pomeni, da je dolžan podrediti strukturiranje dohodka, ki z njim razpolaga in upravlja, izpeljati v skladu s sprejetimi načrtnimi obvezno-stmd.
Tako zasnovano družbeno na-črtovanje naj bi bilo družbeno-ekonornska podlaga, na kateri so subjekti načrtovanja isto-časno ustvarjalci načrta in nje-govi izvajalci.
Tako načrtovanje pa nam po. kaže nekatere značilnosti, ki so bistveno drugačne v primer-.javi z lastnostrai dosedanjih oblik načrtovanja.
Prva razlika je v tem, da ob-veznost plana nima zasnove v zakonski prisili, ampak v ob-veznostih-, ki so jih opredelild sami subjekti načrtov.
Druga je v tem, da načrtnih obveznosti ne more določafci nihče drug kot subjekti dohod-ka sami.
S tem botno presegli podjet
niško-lastninski koncept. načr-tovanja, ker je to pogoj, da na temelju svojih dejafiskih intere-sov v združenem delu družbene reprodukeije, ne pa na podla-gi take ali drugačne instituci-onalne oblike združenega dela, načrtujejo.
Delavci morajo reprodukcijo načrtovati v vsej njeni razsež. nosti, ne pa samo reprodukcijo institucioldzlrane oblike združe-nega dela, kot je temeljna or-ganižacija, delovna organiza-cija itd.
Izhodišča za sestavo srednje-ročnega družbenega načrta, o katerem je tekla beseda, imajo dvojni namen:
Vzpodbuditi morajo vse no-silce načrtovanja v občini, da takoj in odgovorno, v kolikor še niso, pristopijo k izdelavi srednjeročnih razvojnih pro. gramov in jih do jeseni letos tudi sprejemajo.
Nosilcem načrtovanja v ob-6ini je treba dati nekatere os-novne informacije in ocene o možnostih družbenoekonom-skega razvoja v občini Center za naslednje petletno obdobje, ki naj jim služi le fcot orienta-cija pri oblikovanju njihove razvojne politike za to obdob-
Takoj za tem pa je tovariš Samardjija predlagal staMšča, ki jih je sestavil tzvršni svet občine in ki so plod razprav o izhodišču za sestavo srednje ročnega načrta razvoja.
Ker je predloženo gradivo v bistvu pripravljeno na starili zasnovah, Je nujno potrebno pospešiti delo pri izdelavi sred-njeročnih razvojnih programov pri vseh nosilcih načrtovanja, da bo možno letos Jeseni pri-praviti osnutek družbenega na-črta razvoja občine na samo-upravni dohodkovni osnovi.
Treba je Se bolj poudariti kompleksnost načrtovanja in medsebojno odvisnost ter pove-
zanost posameznih nosilcev na-črtovanja.
V izhodiščih bi morali govo-riti tudi o tem, kako organizi-rati in angažlrati vse družbeno-politične sile, da se v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in sa-moupravnih interesnih skupno-stih delo na izdelavi srednje. ročnih razvojnih programov or-ganizira tako, da bo septembra mogoče izpeljata usklajevalne postopke na osnovi izdelaniti osnutkov srednjeročnih razvoj-nih programov vseh nosilcev načrtovanja.
Dogovoriti se bomo morali o tem, kako zagotoviti kontinu-iteto dela pri družbenem na-črtovanju.
Na zborih občinske skupšči-ne pa se moranio dogovoriti, da se ta izhodišCa takoj pošlje. jo vsem temeljnim nosilcem na-Crtovanja v širšo razpravo in verifikacijo.
Preden pa naše porofilo z za-sedanja vseh zborov' naše dele-gatske skupSčine zaključimo dodajmo še eno novost.
Dosedanji predsednik skup-ščine občine Ljubljana- Center Drago Flis je imenovan za se. kretarja občinske konference ZKS, kar je nedvomno velika pohvala za njegovo dosedanje prizadevno in zek> koristno de-lo. Ne smemo namreč pozabiti, da je vodenje naše skupščine prevzel ob začetku uvajanja de-legatskega sitema^ kako težak je vsak začetek pa dobro ve-mo. Zaradi pomembnosti in obilice dela na novi dolžnosti je razrešen dolžnosti predsed-nik skupščine.
Do izvolitev novega predsed-nika skupščine bo to dolžnost opravljal dosedanji podpred-sednik skupšdine Vid Stempi-har.
Uredništvo našega glasila se pridružuje iskrenim čestitkam vseh delovnih ljudi in občanov nage občine.      Toni Perič